november 1999

F O T O K L U B

november 1999

F O T O K L U B

napisal: M. Intihar E-mail:mato.image@siol.net

fotografija: M. Intihar

IgraËe ali KAMEREO digitalnih kamerah sem v reviji MOJ HOBI æe pisal. Omejil sem se zgolj na opis digitalne tehnike in naredil primerjavo medklasiËno analogno in digitalno fotografijo. Zdaj se æe toliko govori in piπe o digitalni fotografiji, da je prav, da odgovorim navaπa vpraπanja in vas seznanim s temi igraËami. Z objavljenimi fotografijami lahko sami precenite, ali resniËno æe zmorejo vraËunalniπkih revijah tako opevano foto-kakovost in ali bomo hobi fotografi kmalu zamenjali stare kamere z novimi digitalnimi.

F O T O K L U B

DIGITALNE KAMEREV letu 1999 so po celem svetu

prodali µe prek ≤tiri milijonadigitalnih kamer in to ne ciljniskupini, kakr≤na je bila do sedaj,pafi pa predvsem podjetjem, ki svojeizdelke in storitve ponujajo pointernetu. Za njih ni pomembnakakovost posnetka, ampak hitrost

prenosa v rafiunalnik. Odpadejodragi profesionalni fotografi,fiakanje na razvijanje filma in slikter skeniranje fotografij. S tem jefotografiranje postalo dostopnej≤ein cena posnetih slik bistveno niµja.

Digitalno fotografijo ali njeneuporabnike bi lahko razvrstili v ≤tiriskupine.

1. Druµinska fotografija, zakatero mislim, da …digitalizacijaÓ ≤eni primerna, saj poleg digitalnekamere, ki so zaenkrat veliko draµjeod klasifinih, potrebujete ≤e rafiunal-

nik in tiskalnik. Kakovost fotografijepa je slaba, razen z uporabo dragihsublimacijskih tiskalnikov. Tuditiskanje fotografij na tiskalniku jedraµje od klasifine izdelave. Vprodaji so µe digitalni fotografskitiskalniki za laboratorije. Tudi vSloveniji so µe. Prinesete kartico alidisketo, na katero ste posnelifotografije, in naredijo vam zelokakovostne fotografije do velikosti

10 x 15 centimetrov na fotografskipapir. Laboratorijev s teminapravami bo vse vefi. Druµinskafotografija se bo preselila nadigitalne kamere, ko bo tak≤nihlaboratorijev dovolj in cenadigitalnih kamer z vsaj en miliontofik pod 50.000 sit.

2. Poslovna fotografija(predstavitev podjetja, storitev inizdelkov na video-rafiunalni≤kihpredstavitvah ali internetu) Te zvrsti

november 1999november 1999

november 1999

F O T O K L U B

november 1999

F O T O K L U B

fotografije do sedaj ni bilo, saj soza njih to delo opravljaliprofesionalni fotografi. Pravenostavnost rokovanja z digitalnokamero, rafiunalni≤ka podpora inenostavnost shranjevanja slik napomnilni≤ke kartice je pripeljalo dotega, da so se digitalne kamere takoraz≤irile.

3. Hobi fotografija. Digitalnekamere bodo najteµje na≤le pot dohobi fotografov. Zahteve pomoderni kameri z vsemiavtomatskimi funkcijami, zmoµnostjo rofinih popravkov inpovefiav tudi do velikosti 30 x 40centimetrov in vefi klifiejo podigitalni kameri, kakr≤ne sploh ≤eni na trgu, vsaj glede na zmoµnostpovefiave slike. Tudi ≤e ni dolofieno,ali se bodo v nadaljevanju razvojaobdrµali objektivi klasifinih kamer,kar je zelo pomembno za hobifotografa.

4. Profesionalna fotografija.øeprav so posnetki, posneti skakovostno digitalno kamero z vsajdva milijona tofik zadovoljivi zafiasopise, ostaja ≤e vedno problemobdrµati najvefijo kakovostfotografije in hitrost snemanja. øasmed enim in drugim posnetkom jeza foto-porofievalca predolg.Izbolj≤ati bo treba prenos podatkovod pritiska na sproµilec dozmoµnosti ponovnega delovanja, dabodo kamere hitrej≤e. KameraKODAK/CANON DCS 560/EOS2000, ki sta jo izdelala Canon inKodak, µe omogofia hitrej≤esnemanje, vendar je cena kameretako zasoljena (prek dva milijonatolarjev), da si jo ne more privo≤fiitivsakdo. Eno od odlifinih lastnostidigitalne kamere v reporterskenamene smo µe predstavili v na≤ireviji. Takoj, ko smo narediliposnetek, smo ga z uporabo GSMtelefona in modema poslali vuredni≤tvo.

Studijski fotografi imajo µemoµnost uporabljati digitalne

Zgornji fotografiji sem prav tako posnel z kamero Olympus Camedia 2500. Zgornja fotografije je v velikosti 12 X 15 cm, v kateri se πe lahko prikaæenajveËjo moæno kakovost posnetka.Spodnji posnetek, pa je poveËava na velikost 20 X 30 cm. Vidna je æe interpolacija in s tem povezana slabπa kakovost posnetka. V tej velikosti, bi πedobili zadovoljivo sliko iztiskano s kapljiËnim tiskalnikom.

nastavke za srednjeformatnekamere. Tudi pri studijski fotografijibo digitalna tehnologija zamenjalafilm. Fotograf na zaslonu vidi, kajbo posnel. Odpade fiakanje narazvijanje filma in skeniranjeposnetkov.

V uporabi so µe nastavki zmoµnostjo kakovostnih povefiav doformata pribliµno 20 x 30centimetrov, kar zado≤fia za vefiinoposnetkov, narejenih v studiu. Zamodno in portretno fotografijo pabo preteklo ≤e precej vode, da sebodo fotografi odlofiili za digitalnenastavke.

S tem sem navedel nekajosnovnih podatkov, kje je digitalna

tehnika ta hip.DIGITALNA KAMERA DANESDigitalne kamere so tudi letos

premaknile mejnik kakovostinaprej. Olympus je med prvimipredstavil kamero z 2.5 milionatofik. To pa je µe kakovost CCD vezjaki nam omogofia povefiavokakovostne fotografije za ofiifotografa do velikosti 13 X 18 cm.Hobi fotografu ta velikost ≤e vednone zadostuje, vendar razvoj CCDvezij gre naprej. SONY je µepredstavil CCD vezje z 3 milionatofik. Kamere so vneprofesionalnem razredu vtehnifinem smislu fiedalje boljpodobne klasifinim fotografskim

F O T O K L U BF O T O K L U B

kameram. Poleg programskeavtomatike, µe lahko uporabljamoavtomatiko zaslonke.

Pofiakati moramo na nadaljniroazvoj in standarde, ki bodo dalidigitalni fotografiji novo hitro potnavzgor.

Za sedaj pa smo hobi fotografi≤e lahko mirni. Visoka cenadigitalnih kamer in slaba kakovostpri povefiavah nam kaµejo, da bomo≤e nekaj fiasa uporabljali film,fotografije skenirali, jih rafiunalni≤kospreminjali in osvetljevali nadigitalnih osvetljevalnih enotah.

Vendar fotografi ne smemo spati.Digitalna fotografija je prihodnost.Zato jo spremljajte z odprtimi ofimi.

Fotografijo sem posnel z kamero Olympus Camedia 2500. Kamera premore 2.5 miliona toËk. Velikosti slike je 12 X 15 cm, v kateri se πe lahko prikaæenajveËjo moæno kakovost posnetka. Fotografija je posneta v prostoru pri dnevni svetlobi, z uporabo bliskavice, ki je usmerjena v strop. Vsi barvnitoni so lepo zapisani, edino ostrina je malo slabπa. Mislim da so digitalne kamere æe zadovoljive za posneti kakπen motiv za revijo, seveda, Ëe nepretiravamo z poveËavo slike. CCD vezja v tej cenovni skupini ne premorejo zadostne barvne globine, zato procesor s pomoËjo algoritmovpreraËunava barve med toËkami na CCD vezju. VeËje barvne povrπine ti algoritmi zadovoljivo reπujejo. Bolj dinamiËne barvne ploskve, kjer je velikomed seboj podobnih tonov (koæa) pa ne zadostujejo za kakovostno reprodukcijo.

Levi posnetek je osvetljen z bliskavico. CCD vezje laæe (cveti), zato je moËan kontranst njegov sovraænik. To lahko opazimo tudi pri srednji fotografiji, kjer so barve kljub difuzni dnevni svetlobi zelo kontrastne.Beli spodnji rob, pa je problem æe prej omenjenega cvetenja CCD tipala. Desni posnetek pa kaæe, da CCD tipalo kljub deæevnemu vremenu lepo producira barve. Barve so vπeËne, vendar nenaravne (preËiste).

Digitalni nastavek za srednjeformatnekamere PHASE ONE, omogoËakakovostne poveËave do velikosti 30X 40 cm. V profesionalnih studijih jihuporabljajo za nedinamiËne posnetke.

KODAK/CANON DCS 560/EOS 2000.Kamera za fotoreporterje. Posnetki sozadovoljivi za revijalni tisk. Za kaj veËpa je πe vedno premalo. Koæni ton, ki jev fotografiji vedno problematiËen, tuditej kameri dela veliko teæav.

november 1999november 1999