ŠOLSKI CENTER CELJE

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

 

 

 

SEMINARSKA  NALOGA PRI PEDMETU ENE

ENERGETIKA 

 

FOTOVOLTAIKA

PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE S POMOČJO SONČNE ENERGIJE

 

 

Mentor: mag. Hribernik Drago

Peter Visočnik

1. UVOD

KAJ JE FOTOVOLTAIKA?

Beseda fotovoltaika izvira iz grške besede "phos", ki pomeni svetlobo in besede "volt". Fotovoltaika je veda, ki preučuje pretvorbo svetlobne energije, natančneje energijo fotonov v elektriko. Pod pojmom fotovoltaična pretvorba razumemo direktno pretvarjanje svetlobne energije sončnega sevanja v električno energijo. Preprosteje povedano, gre za pretvorbo svetlobe v elektriko. Pri tem sodelujeta tako direktno, kot tudi difuzno sončno sevanje. Pretvorba se izvrši v sončnih celicah, ki so glede na zgradbo lahko amorfne, polikristalne ali monokristalne. V večini primerov so izdelane iz silicija. Najpreprostejši primeri uporabe sončnih celic so napajanje žepnih računalnikov, parkirnih ur in podobnih naprav. Z združevanjem več sončnih celic dobimo sončne module. Z združevanjem več modulov in z uporabo drugih elementov, kot so akumulatorji, regulatorji polnjenja in razsmerniki lahko zgradimo poljubno močan sistem za oskrbo z električno energijo na katerikoli lokaciji, če je le na razpolago dovolj sončnega sevanja.

2. SONČNE CELICE

Sončna celica je osnovni gradnik fotovoltaičnega sistema.

Za razumevanje delovanja sončnih celic, se moramo seznaniti z gradniki sončne celice, kot tudi delovanjem sončne svetlobe.

Sončna celica je naprava, ki sončne fotone oziroma sončno energijo s pomočjo elektronov pretvori v elektriko. Sončna celica je zgrajena iz dveh tankih plasti P in N tipa silicija (dva osnovna tipa polprevodnikov - N in P tip). N tip dobijo tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi (1:106) 5-valentnih elementov (As, P ali Sb). P tip pa tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi 3-valentnih elementov - najpogosteje indija.

Skupna debelina sončne celice je približno 0,3 mmPri obsevanju s sončno svetlobo - fotoni, se začnejo prevodniški elektroni in vrzeli gibati in ob meji med plastema prehajajo tudi na drugo stran. Prej je bila snov nevtralna zdaj pa je zaradi gibljivih nabojev, ki so odsotni, naelektrena in ozek pas ob meji je na strani P negativen na strani N pa pozitiven. Med njima je nastalo električno polje. Na ta način dobimo generator enosmerne električne napetosti.

Shema delovanja silicijeve sončne celice:

(1) Zgornji kontakti (2) N tip silicija(3) Mejna plast(4) P tip silicija,(5) Spodnji kontakt

Monokristalne sončne celice ne morejo pretvoriti več kot 25 % sončne energije v električno, zato ker sevanje infrardečega področja v elektromagnetnem spektru nima dovolj energije, da bi ločil pozitivne in negativne naboje v materialu. Polikristalne sončne celice imajo izkoristek manj kot 20%, amorfne sončne celice pa okoli 10% učinkovitosti.

Običajna monokristalna sončna celica dimenzije 100 cm2 proizvede 1,5 W moči pri 0,5 V enosmerne napetosti in toku 3 A pri polni sončni svetlobi(1000W/m2). Izhodna moč sončne celice je običajno sorazmerna s sončno obsevanostjo. Zelo pomembno dejstvo sončne celice je to, da je električna napetost večinoma konstantna neglede na sončno obsevanje. Ravno obratno pa se dogaja z električnim tokom, saj le ta sorazmerno narašča z osvetlitvijo sončne celice.

Izhodna moč sončne celice in izkoristek se povečata tako, da je sončna celica usmerjena čim bolj pravokotno proti soncu ali z dodajanjem  koncentratorjev  svetlobe in leča. Seveda pa obstajajo omejitve pri tem procesu povečevanja izhodne moči. Sončne celice se na ta način bolj  grejejo, z gretjem pada izhodna napetost, posledično pa moč sončne celice, zato je treba sončne celice hladiti.

Kristalne sončne celice

V tem delu se bomo omejili na silicijeve sončne celice, kot najpogosteje uporabljane sončne celice v fotonapetostnih sistemih. Učinkovitost sončnih celic je omejena s številnimi dejavniki. Energija fotonov z večanjem valovne dolžine svetlobe pada, največja valovna dolžina, pri kateri imajo fotoni še dovolj veliko energijo za silicij znaša 1.15 μm. Sevanje z večjo valovno dolžino povzroča le segrevanje sončnih celic. Foton lahko povzroči nastanek le enega para elektro-vrzel, zato se tudi pri manjših valovnih dolžinah od mejne pojavlja višek fotonov, ki prav tako le segrevajo celico. Zgornja meja pretvorbe vpadne svetlobne energije na sončno celico znaša približno 23 % (velja za silicijeve eksperimentalne sončne celice). Pri uporabi drugih materialov je izkoristek lahko večji (eksperimentalno do 30%), zaradi širšega spektra svetlobe, katere vpadno sevanje celica še lahko pretvori v elektriko. Lastne izgube sončne celice nastopajo zaradi kontaktne mreže (lastna zastrtost), notranje upornosti celice in zaradi refleksije sončnega sevanja na površini celice. Kristalne sončne celice so največkrat v obliki rezin, debeline 0.3 mm, rezanih iz Si ingota premera 10 do 15 cm, in generirajo okrog 35mA toka na cm2 (skupaj do 2 A/celico) površine pri napetosti približno 550 mV pri polni osvetlitvi. Laboratorijske izvedbe tovrstnih celic imajo učinkovitost do 18 %, klasične do 15 %.

 

Monokristalne sončne celice - levo (foto: Denis Lenardič), Polikristalne sončne celice - desno (vir/copyright Solar-fabrik)

Amorfne sončne celice

Amorfne celice imajo precej slabši izkoristek, ki se giblje med 6 in 8 %. Amorfne celice se tudi hitreje starajo. Gostota toka znaša do 15 mA/cm2, napetosti neobremenjenih celic pa so do 0.8 V, kar je več, kot pri kristalnih celicah. Spektralna občutljivost pri amorfnih celicah je pomaknjena bolj proti modri svetlobi, tako da je idealen izvor svetlobe za amorfne celice fluorescenčna žarnica.

Fotonapetostni moduli

Fotonapetostni modul je osnovni še zamenljiv element fotonapetostnega sistema. Sestavljen je iz večjega števila med seboj povezanih sončnih celic. Glede na tehnologijo sončnih celic ločimo monokristalne, polikristalne in amorfne module.

3. KARAKTERISTIKE SONČNIH CELIC

4. PASIVNE SOLARNE ZGRADBE

Pasivno sončno ogrevanje in hlajenje igra pomembno vlogo v današnjih zgradbah. Izkoriščanje sončne energije v zgradbi poteka običajno preko zidov, oken, tal in streh, z dodajanjem elementov in površin s katerimi reguliramo ogrevanje, ki jih povzročajo sončni žarki. Za pasivno hlajenje pa zmanjšamo vpliv sončnih žarkov z zasenčevanjem ali z ventilacijo.

Optimizacija prehoda dnevne svetlobe skozi okna, za osvetljevanje prostorov, tudi veliko pripomore k prihranku energije.

 

Pasivno sončno ogrevanje stavb poteke tako, da pri prehodu sončne svetlobe skozi okna zadene določene predmete(tla, zidove, okno), v katere se absorbira in pretvori v toploto. Za najboljšo učinkovitost mora biti okno obrnjeno znotraj naklona 30° proti jugu. Cena postavitve pasivne solarne zgradbe je lahko povsem primerljiva s ceno "klasično" zasnovane zgradbe. S principi pasivnega zajema sončne energije, lahko realno pričakujemo prihranke v količini energije za ogrevanje zgradbe od 30 do 50 %. Nemške

študije in njihove praktične izkušnje, navajajo celo vrednosti prihrankov od 70-90%. V razvoju so tudi hiše z letnim shranjevanjem toplote, ki se bodo približale nični porabi. Na ta način bo možno graditi ''zero energy houses''; hiše v katerih bo ob popolni uveljavitvi bioklimatskega pristopa k projektiranju zgradb in uporabi najnovejših materialov in naprav, kot npr. stekel s spremenljivimi optičnimi lastnostmi, hiša delovala sama zase. Treba je tudi opozoriti, na visoko raven bivalnega udobja in izboljšana kakovost življenja, ki jo nudi taka (pasivna solarna, ekosolarna, bioklimatska) zgradba.

5. SONČNI KOLEKTORJI

Ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji je dokaj razširjeno, ogrevanje objektov pa se, zaradi potrebe po večjih absorbcijskih površinah in akumulacijah ogrevalne vode, uveljavlja šele v zadnjem času. Srce sončnih kolektorjev je črna površina, ki pretvarja sončno energijo v toploto. To toploto se potem prenese za takojšno ogrevanje ali se jo shrani za kasnejšo uporabo. Za prenašanje se uporablja voda, antifriz ali v časih tudi zrak.

Izvedba sončnih kolektorjev je lahko enostavna, z nizkimi stroški, lahko pa je zahtevnejša, z visokoselektivnimi premazi absorbnih površin, za sončno svetlobo dobro propustnim steklom, z na kislino odpornim nerjavečim ohišjem ter z ekspandiranim poliuretanom izolirano spodnjo stranjo kolektorja. Nove izvedbe sončnih kolektorjev omogočajo enostavno in hitro vgradnjo. Tehnično še zahtevnejši so kolektorji s cevnimi absorberji, ki jih je mogoče zavrteti za ± 30 stopinj in tako postaviti v idealno lego glede na kot sončnega sevanja. Tudi ti absorberji imajo visoko selektivno površino, cevni prenosnik pa je vakuumsko izoliran.

Pri postaviti kolektorjev moramo upoštevati namen njihove uporabe: ogrevanje sanitarne vode ali ogrevanje objekta. Ogrevanje sanitarne vode je potrebno vse leto, medtem ko je ogrevanje objekta potrebno predvsem v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih. Glede na namen uporabe določimo usmeritev in kot postavitve kolektorjev tako, da izkoristimo največ brezplačne energije. Na kot postavitve vpliva tudi skupna površina kolektorjev, saj je v poletnih mesecih pri veliki površini skupna moč ogrevanja dovolj visoka tudi pri neugodnem kotu. V jesenskih in spomladanskih mesecih, ko je sončno sevanje manj intenzivno, pa je pomembno, da izberemo najugodnejši kot tako, da padajo sončni žarki na kolektor čim bolj pravokotno. Glede na velikost vgrajenih kolektorskih površin s predpostavkami določimo ali izračunamo za kateri mesec naj bi bil kot postavitve kolektorjev najugodnejši.

Največjo učinkovitost kolektorja dosežemo z usmeritvijo proti jugu, poleti pod kotom 30° C glede na vodoravno površino. Da bi dosegli enako učinkovitost pri drugačni usmeritvi in pri drugačnem kotu, je potrebno površino kolektorja ustrezno povečati.

Poleti je energija sonca največja, tako lahko sanitarno vodo ogrevamo s praktično samo sončno energijo. Pozimi je sončne energije manj, vendar lahko v primerno zasnovanem sistemu kljub temu prispeva doberšen delež k ogrevanju sanitarne vode.

6. OGREVANJE SANITARNE VODE

Sistemi ogrevanja sanitarne vode so v Sloveniji precej razširjeni in poznani. Pri načrtovanju sistema upoštevamo število oseb v gospodinjstvu in njihove navade.

Kot osnovno vodilo pri načrtovanju lahko služijo naslednji podatki: dnevna poraba tople vode cca 50 litrov na osebo, površina kolektorja vsaj 1,5 m2/osebo in velikost bojlerja cca 60 litrov na osebo.

Ne glede na število oseb gospodinjstva pa naj bi kolektorski sistem ne imel manj od 6 m2 absorbcijskih površin, volumen bojlerja pa naj bi bil minimalno 300 litrov.

Iz praktičnih izkušenj je znano, da je v okolici Ljubljane poleti nebo bolj jasno dopoldne, v popoldanskem času pa so pogosto nevihte (oblačno), torej manj sonca, kar je pri manjših sistemih dobro upoštevati.

Ogrevanje objektaMnenje, da s sončnimi kolektorji ni smiselno ogrevati objekta ne drži popolnoma. Pri novih, dobro izoliranih objektih z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja (talno ogrevanje), je lahko temperatura ogrevalnega medija zelo nizka, naprimer do 36° C, kar je ugodno pri ogrevanju s sončnimi kolektorji. S primernim akumulatorjem ogrevalne vode in regulacijo, lahko močno znižamo število dni delovanja dodatnega ogrevanja, tudi v zimskem času, in s tem znižamo stroške ogrevanja in onesnaževanje okolja.

Po izkustvih v Nemčiji in Skandinaviji je ogrevanje s kolektorji sprejemljivo v objektih s toplotnimi izgubami do 45W/m2 bivalnega prostora.

7. TUDI V SLOVENIJI ŽE IMAMO SONČNE ELEKTRARNE

Na vrhu Hidroelektrarne Mavčiče je bila postavljena prva večja fotonapetostna elektrarna, ki deluje na sončno energijo.

Zgrajena je bila leta 2006, redno obratuje pa že od julija tega leta in proizvaja s 35,7 kW inštalirane moči, s čimer je največja elektrarna na sončno energijo v Sloveniji. Proizvede namreč kar 20 odstotkov elektrike, pridobljene s sončno energijo. V prihodnje naj bi zgradili tovrstni elektrarni še ob hidroelektrarnah Vrhovo in Medvode.

Sončna elektrarna UM FERI

Dve polji po24 modulov, moč vsakega modula je 105W

površinacca. 50 m2 , skupna maksimalna moč 5000 W

DC napetost 196,8 V

Dva enosmerna pretvornika Fronius vsak po 3kW

AC napetost 230 V

Povezano na 0,4 kV omrežje

Pričakovano letno delovaje je 800 do 1000 ur

Letno produktivnost 4000kWh

Slovenija je kot lastnik klasičnih energetskih virov desetkrat revnejša kot druge države na svetu. Ekonomsko upravičeno je le pridobivanje premoga v Velenju in Zasavju, vendar je premog ekološko problematičen, njegovih zalog je še za kakšnih 40 let. Nasprotno pa je Slovenija v bistveno boljšem položaju glede razpoložljivih resursov obnovljivih virov. Kot predalpska država ima razmeroma veliko količino padavin, kar pogojuje velike možnosti izrabe obstoječega hidropotenciala. Kot hribovita dežela nismo najbolj primerni za izrabo vetrne energije, bistveno boljša za nas pa bi bila izraba sončne energije. Prav zato se je že pred leti Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru lotila projekta sončna elektrarna, lani junija pa je skupaj s Tehnološkim centrom za pretvarjanje energije (TCPE) ta "zaživela" na dvorišču fakultete.

sončna električna elektrarna neposredno pretvarja sončno energijo v električno, pravi mag. Andrej Hanžič, vodja projekta. "Ta pretvorba se vrši preko fizikalnega procesa, nastane električni enosmerni tok. Ta tok je napeljan na pretvornike DCACE, z njimi nato pretvorimo enosmerno energijo v izmenični tok oziroma napetost. Ker je elektrarna priključena direktno na električno omrežje, vso energijo, ki jo proizvedemo, neposredno oddamo tudi v omrežje."

Pozimi, priznava Hanžič, proizvedejo manj energije, a je njena količina bolj kot od sonca odvisna od moči sončnega sevanja in naklonskega kota sončnih celic. V zimskem času je sevanje in vpadni kot sonca manjši, a obstaja možnost, da sončne celice prilagajajo zimskemu ali letnemu obratovanju, in sicer s spremembami naklona in postavitve sončnih modulov. Na fakulteti zaenkrat te možnosti ne uporabljajo, kot je nastavljen na 24 stopinj, je optimalno izbran skozi vso leto. "Če bi bilo pridobivanje električne energije največje pozimi, bi bil naklonski kot večji, na primer 60 stopinj, če pa poleti, bi bil nižje, največ 35 stopinj, odvisno od zemljepisne širine. Optimum pa je med 20 in 30 stopinj," razlaga Hanžič.

Sončna elektrarna, ki stoji na parkirišču tehniških fakultet, zajema 48 sončnih modulov, kar je 50 kvadratnih metrov, njena moč pa je 5 kW. "Glede na povprečno porabo enega gospodinjstva ta moč zadostuje za napajanje dveh individualnih hiš vseh 12 mesecev. Če odštejemo štedilnik, ki je največji porabnik v gospodinjstvu, in ogrevanje vode z električnim grelnikom, ta moč elektrarne zadostuje za vse ostale porabnike. To je kar veliko," še odgovarja. Povprečno namreč na leto proizvedejo okoli 4000 kW ur. Če primerjamo porabo povprečne 4-članske družine, je ta od 200 do 400 kW. Moč elektrarne je torej zadostna za eno hišo, vključno z grelnikom, štedilnikom in ostalimi porabniki.

Funkcionalnost sončne elektrarne je dvojna: proizvaja električno energijo, hkrati pa predstavlja pokrito parkirišče. V centru načrtujejo še tretjo možnost: z energijo bodo napajali električni avto, s tem pa bodo promovirali svoje znanje. "V roku desetih let bo prišlo do preskoka pogonskih motorjev in izkoriščanja energije na drugačen način, nafte bo namreč zmanjkalo po 70. letih. Zato je še kako smiselno, da se boš lahko na primer na tovrstnem parkirišču priključil na vtičnico in napolnil akumulatorsko energijo," odgovarja Hanžič.

Raziskovanje je vse večje

Priklop elektrarne na omrežje je omogočen v t.i. električni priključni omarici znotraj fakultete. "V tej omarici sta dva razsmernika moči, na vsakega je priključeno eno polje po 2,5 kW sončnih modulov. Preko t.i. DCACE pretvornikov se vrši pretvorba enosmernega toka v napetost. Elektrarna ima še modemsko povezavo, kar pomeni, da tak sistem omogoča čitanje obratovalnih podatkov, podatkov o izklopih, nenačrtovanih stanjih, beremo še moč, napetost, tok, pa tudi, koliko motenj elektrarna povzroča v električnem omrežju, kakšna je frekvenca, moč sončnega obsevanja in še ostale parametre, kot je temparatura sončnih modulov."

Projekt sončna elektrarna je bil za fakulteto testni pilotni projekt. Njegova funkcija danes je predvsem promocijska. Vsi, ki se zanimajo za elektrarno, si jo lahko ogledajo, strokovnjaki zanjo pa jim razložijo celotno funkcionalnost objekta. Je pa elektrarna namenjena še raziskovalnemu delu, obeta se namreč še gradnja trifaznega pretvornika. Naloga TCPE, znotraj katerega deluje ta elektrarna, je še pomoč distribuciji. Center je namreč nastal prav na pobudo distributerjev in proizvajalcev električne energije. Njihov namen? Spremljanje obratovanja razpršenih virov, kot so sončne elektrarne, proizvodnja energije s pomočjo gorivnih celic, vetrnic... Kar je še pred leti bilo tako oddaljeno, prav TCPE in njegova elektrarna danes omogočata novo znanje.

Kako pa na fakulteti porabijo sončno energijo? "Proizvedeno električno energijo prevzame distribucija, plača zanjo ceno, po kateri se pač sončna energija kupuje, zato prihranek vidimo le na znesku, ki ga plačamo. Tudi v gospodinjstvu je smiselno, da oddaš sončno energijo v omrežje. In iz omrežja nato črpaš energijo. Kajti cena iz distribucije je 24 tolarjev za kW uro, če pa jo oddaš, pa 90."

Trendi za sonce

Slovenija je glede razpoložljivih resursov obnovljivih virov v dobrem položaju. Tudi

smernice EU so takšne, da za prihodnost napovedujejo vsaj za 12 odstotkov višjo porabo obnovljivih virov, zato se - in se še bo - ogromno denarja vlagalo v inštalacijo tovrstnih objektov povsod po Evropi. "Ker smo člani te skupnosti, je na nas, da tovrstne vire umestimo v ta prostor. Prvič, Slovenija ima velike možnosti prav na področju sočne energije, predvsem zaradi svoje lege. Drugič, sončne celice so tiste, ki jih je v okolje dokaj enostavno umestiti. Niso sporne niti glede hrupa niti glede postavitve. A se sončna energija še premalo izkorišča, čeprav bo ta v naslednjih sto letih postala najbolj perspektivna energija. Vse energije, ki bodo temeljile na pretvarjanju sončne energije v električno ali toplotno, bodo najuspešnejše. "Če pogledamo napoveda WECa (World Energy Cancel): v naslednjih 20-ih letih se bo uporaba sončne energije dvakratno, celo trikatno povečala, do 2100 pa bo prevladala nad vsemi energijami. Že sedaj padajo vsi ostali resursi, tudi jedrska opcija je vprašljiva. Ta podatek je bistven za tiste države, ki bodo gojile to tehnologijo, saj bodo znanje prodajale, s tem pa si zagotovile prednost pred ostalimi. Iz nacionalnega vidika je smiseln vložek v to tehnologijo, saj bo ta na dolgi rok prinašala dobiček," napoveduje Hanžič.

Zanimiv je še podatek, da, čeprav so kapacitete večje kot zahteve, sončnih modulov na trgu primanjkuje. Posledica tega je skok cene za 20 odstotkov, zato je cena modula okoli 6 USD za W. Investicija je še zmeraj draga, dodaja Hanžič, a povrnitev stroškov ob subvencionirani ceni se zgodi po 15-ih letih. A vse investicije v energetiki so v tem rangu. Podobno je v gospodinjstvu. Ker je doba sončnih celic 30 let, pomeni, da zadnjih 10,15 let ustvarjaš profit.

Ideja za projekt je v laboratoriju za energetiko nastala že pred leti. "Vizija je bila, da moramo to perspektivno področje spremljati. Kupili smo prve module in začeli z meritvami, kako se pretvarja energija s pomočjo sončnih modulov, kaj se dogaja, kakšna so vplivi na okolje...Te naloge smo nato nadgrajevali. Zelo uspešno smo raziskovali, koliko je sploh površin v Mariboru, da bi lahko te vire umestili v ta prostor. V okviru diplomskih nalog smo ugotovili, da lahko na najbolj ugodnih površinah v našem sončnem Mariboru ob 10-odstotnem izkoristku sončnih celic pridelamo toliko energije, kot jo porabijo mariborska gospodinjstva. Nadalje, zmanjšali bi CO2, po treh letih pa bi bila ta emisija celo nična, kar je velik prispevek k okolju, ni hrupa, zato je proizvodnja energije ekološko zelo primerna. Res je, da sedanji izkoristek sončnih celic ni tako velik, okoli 16 odstotkov. A trend in perspektiva tovrstnega področja le rasteta, okoli 30 odstotkov na leto."

Interes gospodarstva

Projekt sončna elektrarna je stal 50 tisoč evrov. Večino denarja je prispevalo gospodarstvo: Holding Slovenske elektrarne, Elektro Maribor, Eco Power CEA, Javno podjetje toplotna oskrba Maribor... Hkrati so ustanovili še TCPE, saj sončne elektrarne ni bilo mogoče priklopiti na električno omrežje, če ne bi imeli podjetja ali zavoda. "Ves vložek in energija se sedaj vlagata nazaj v raziskave. Zato je bil ustanovljen center, da pomagamo industriji in ustanoviteljem pri delu in odločitvah. Gre namreč za strateške odločitve, denimo koliko virov bomo dali v distribucijsko omrežje, pod kakšnimi pogoji se bo lahko posameznik priklopil na omrežje, rešujemo vprašanja glede zaščite, ozemljitve... Veliko je teh vprašanj, a vse je potrebno dodobra uskladiti. Tudi na področju standardov. Prav v ta namen smo naredili klasifikacijo in predloge glede ozemljevanja tovrstnih virov, predvsem sončnih

elektrarn in malih distribuiranih virov. Naš predlog je bil sprejet v evropskem centru za standardizacijo," še pove Hanžič.

Ustanovitev TCPEja je v teh mesecih vzpodbudila številne ustanovitelje, da so začeli razmišljati o postavitvi lastnih objektov za proizvodnjo. Strokovnjaki iz centra jim veliko pomagajo. Definirajo številne pogoje, ki so pomembni z vidika delovanja samih distributerjev. Če nekdo namreč ne ve, kaj to pomeni za delovanje v njegovem sistemu, lahko dovoljenje podeli na pamet. Center pa posameznikom in podjetjem omogoča gradnjo teh objektov, predvsem s projektiranjem. "Namen centra je podpora vsem, ki niso člani centra, širimo znanje, za vse razvojne izdelke, ki jih ustvarimo, pa poiščemo parnterja. Nadejamo se tudi prvega patenta, to je sledilnik položaja sonca. Partnerji, ki so sodelovali v tem projektu, so se že veliko naučili. To je tisti pravi prenos znanja fakultete v industrijo," še dodaja Hanžič.

Morda še zanimivost. Pretvarjanje eletkrične energije iz sončnih modulov in ostalih virov je doslej uvedlo pet držav po Evropi: Španija, Luksemburg, Italija, Francija, Nemčija, tudi Danska in Avstrija. Vodilni na svetu sta Japonska in ZDA, predvsem Kalifornija. Tam se za to zelo zavzema Arnold Schwarzenegger. "Njegovi politični nastopi so energetsko ambiciozni, poudarek pa daje sončni energiji. Kalifornija je s soncem obdarjena, pa tudi možnosti ostalih obnovljivih virov so velike. Dejstvo pa ostaja: nihče se ne bi ukvarjal s to energijo, če ne bi bila velik biznis," sklene Andrej Hanžič.

8. NEKAJ NAJVEČJIH ELEKTRARN NA SVETU

Moč Lokacija Opis Podjetje/leto MWh/GHG Slika

60 MW

Spain, Olmedilla(Castila La Mancha)

Parque Fotovoltaico Olmedilla de AlarconGM, GC

NobesolSeptember 2008

85 GWh

50 MW

Spain, Puertollano(Castila La Mancha)

Parque Fotovoltaico PuertollanoGM, GC

Renovalia2008

40 MW

Germany,

Brandis

Solarpark "Waldpolenz"GM, GC

juwi GmbH20072008

24 MW

Korea, SinAn

SinAn power plantGM, GC, TRAC annually

Conergy Ltd.October 2008

130,000 modulesConergy tracking structures 33000 MWh24000 tons CO2 emission reduction

23,1 MW

Spain, Abertura(Caceres)

Parque Fotovoltaico Abertura SolarGM, GC, TRAC

Iberdrola2008

47400 MWh49800 tons CO2 emission reduction annually

   

9. ZAKLJUČEK

Za zaključek pa še nasin projekt oziroma prototip letala s pogonom na sončno energijo ki deluje noč in dan.

10. VIRI

http://www.pv-platforma.si/

http://www.ed-mb.si/html/sonena_elektrarna.html

http://kid.kibla.org/~gverila/vegansvet/predal/soncna_energija.htm

http://www.pvresources.com/en/top50pv.php

http://www.nasa.gov/centers/dryden/news/FactSheets/FS-068-DFRC.html

viri dosegljivi dne 15.3.2009