fran milcinski - presernove hlace

BESeDAPREERNOVE HLAE

1

Fran Milinski

Preernovehlae

[ PODLISTKI II ]

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAFran MilinskiPREERNOVE HLAEPodlistki II: 1925 1932

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-227-0

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

Po novi metodi 6O modnih podobah 11Neparlamentarni izrazi 16Pismo v primorje 21eherezada 26Intervencija 33O binkotih, krizah in cvetlinih dneh 38ivi ah 43Zadnje pismo 47Pobje uenosti 52Nove smernice 57K dananji premieri 62Radio 68Vodilna misel v Krpanu mlajem 73Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti 77Zadeva gospoda V. Vodnika 82Na stari osel 87Premiera 93Odlikovanje 99Tam preko 105O zvonjenju in povesti 111


4

Preernove hlae 116Pretuna pesem o smeni zgodbi in

zadovoljni njen konec 122Roman dveh src. Senzacionalna katastrofa.

Kdo je kriv? 131O poplavah in pinai 137O bolhi, bacilu, kralju Davidu in

drugih koljivih vpraanjih 143Najlepa Ljubljananka 148Revije 153Pismo o tomboli in ipi v trebuhu, o grlici

in konkurzih 159Sedei podlistki in stojei 165O delegaciji in komisarjih, o mladini

neprimernem vitezu in o pravopisu 172Fidelio 177Boxmatch Brenkala-Bsendorfer 182Povodni mo 186Zgodba o junakem rablju, ki si je sam

odrobil glavo 191Zoper volitve in gorske velikane 197Zmaga 203Jesenska razstava in damska moda 208Zanemarjena mladina in skrb zanjo 213Pokret med mrlii 218O ljubezni, knjigi prirode in krvavih tragedijah 223


5

Portugalka 229O urah in kulturnem boju 237Moja estdesetletnica 242Pomemben napredek 248e enkrat najznameniteji dogodki 1928 253Vane reforme 259O ljubezni pri ljudeh in fiolu 264Glavnjaa 269Podpora 276O moderni glasbi in o e bolj moderni 281ebela, zdravilo proti raku 288O prekarnem poloaju in njegovi

komercializaciji 294Segedinski gola 300Moj nos 305Iz belenice letoviarja 311Zastran razstave mest 316Neumnosti iz Kurje Poljane 322Zgodba o vljudnosti 328Reportaa 334Glasozofija 339


6

Po novi metodi

Milostna!Nekaj sem Vam hotel pisati, nekaj posebno va-nega, in sem e rekel eni, naj si vozel napravi v svojrobec moj je v perilu da na pismo ne pozabim. Pis-ma res nisem pozabil, ne morem se pa spomniti, kaj jebilo, kar sem Vam hotel pisati to me jako ali!

Drugae ste zdravi, ne? In zadovoljni?Jaz sem tudi in zlasti, kar se tie zadovoljnosti, sem

jako zadovoljen, kajti je stalo v listih, da so zakljuki mi-nistrskega sveta zastran HRSS veste, to je Radievastranka uvajo v najstroji tajnosti, vendar da ves svetve, da je vlada sklenila, da se uporabi proti hrvatskiHRSS zakon o zaiti drave.

Glejte, milostna, ta sklep me navdaja s silovito zado-voljnostjo!

Vedno sem tako trdil, Pepe pa, ki sedi v urednitvu, jedejal, da sem magarac. e vobe ni prav, da se brez nuj-ne potrebe kvari slovenina s tujimi izrazi! Zdaj se je pae izkazalo, da nisem.

Veste, milostiva, tudi pri nas imamo komuniste. Ko-munisti so taki ljudje, ki bi bili radi bolj hudi, kakor so.


7

In se jim je res zgodilo, da so jih zaprli. Jaz sem koj de-jal: po nedolnem jedo riet. Zdaj se je razodela resni-ca mojih besed. Kajti zakaj? Ali je bilo v ministrskemsvetu kdaj sklenjeno zastran naih komunistov, naj sezoper nje uporabi zakon? No torej! Brez takega sklepapa ne bi bili smeli v riet!

Zakon je zakon! Kam pridemo, e bomo vse zakonekratko malo uporabljali! Ampak mora ministrski svetnajprej skleniti, katerega naj se uporabi in zoper katere-ga. Tako se je zdaj zgodilo! Zakon pa mora biti enak zavse, za one tam na Hrvatskem in za nae komuniste.Mar so nai komunisti kaj slabi od hrvatskih? Jaz pra-vim, da niso, in sem trdno preprian, da se bo storjenakrivica popravila in da bodo nai dobili za nedolnoprestani riet popolno zadoenje in odkodnino tudi.

Morebiti Vas ta re ne zanima, milostna! Oprostitemi, saj Vam je nisem namerjal pisati, nego nekaj istodrugega. Pa se ne morem spomniti, kaj ali ni to odvraga?

Zanimiva je pa re vendarle. Veste, milostna, hkratuz onim sklepom ministrskega sveta so pisali listi oHRSS, da bodo njeni arhivi zapeateni, voditelji pa vnajkrajem asu aretirani.

O, milostna, kako me to veseli! Ne zaradi aretacij inkonfiskacij, ampak zaradi metode.


8

HRSSsarji so tudi ljudje, najsi so zloinci. Imajo iv-ce in rodbine in manire in vse. In jim privoim prav odsrca, da jim ne bo oblast kar nenapovedana sredi noiprihrumela v stanovanje in jih neprijetno iznenadene,pol nage, pol obleene, tirala v riet. Nego, hvala Bogu,sedaj je vpeljana nova metoda, da jim bo vsakikrat prejjavljeno v listih, kaj jih aka, da ne bodo nepripravljeni!In ne dvomim, da jim bosta dan in ura tudi e posebesporoena, tono in dolono.

O, milostna, to je jako obzirno za obe plati, za oblastin za one!

Kako nerodna je za oblast taka nenadna aretacija! Re-cimo, da je gospod iz HRSS v postelji saj ste omoe-ni, milostna, in veste: v zakonu se lahko vse pripeti; panaj se zgodi, da pridejo ponj prav tisti hip, kako ivo boualjena srameljivost oblasti! Ali pa, e mora oblastprisotvovati toaleti, zobovje pa lei na posteljni omari-ci!

Ni manj niso koljivi tako poloaji za prizadeto go-spodo! Pa ko bo gospoda vedela dan in uro, je izkljue-no, da bi se kaj takega primerilo. Zadevni gospod bolahko pravoasno posvetil vso potrebno pozornost svojitoaleti. In e bo utegnil, da se poslovi od ljubljene sopro-ge in spotovane tae, da blagoslovi mile otroike instopi v trafiko. Vse to bo jako blagodejno vplivalo nakorenine domaega ognjia.


9

Ali ni to oiten napredek?Lahko bi se tudi pripetilo, da bi oblast nenapovedana

prila, pa gospoda ne bi nala doma. alibog bi bil odelpo opravkih in se ne bi vedelo, obkorej se bo vrnil,oblast pa bi brezplodno tratila svoj dragoceni as! In bipotem morebiti gospoda sploh ne bilo domov in so do-mai izgubili njegov naslov kaj potem?

Sedaj bo isto drugae. Gospod bo vedel za posetoblasti in jo bo lepo doma doakal z dobrodolico, ime-novano bilikum, in ni izkljueno, da jo poasti celo zodojkom ali z janjem na ranju in z lukom, kajti so tiljudje neverjetno gostoljubni.

In sem uverjen, da oblasti niti ne bo treba peatitiarhiva, ampak ji ga bo gospodar izroil e lepo snanozapeatenega, le da mu bosta dan in ura poslovanja po-prej natanno naznanjena. Sploh vsa obremenilna ko-respondenca bo lepo urejena in zamotana in priprav-ljena oblasti ne bo treba prav ni stikati pod posteljoin v peeh; samo podpisala se bo, da je resnino preje-la, pa bo imela vse v rokah.

Mislim, da je ta metoda sijajna, pa nam jo sporoajoiz Beograda ne smemo biti nehvaleni Beogradu!

Upamo, da oblast tudi v tem pogledu ne bo brezob-zirna, da bi prezirala praznike, nego bo prizadeti gospo-di napovedala svoj poset ele po novem letu ...


10

O, milostna! Novo leto! Zdaj sem se spomnil, kaj semse bil namenil, da Vam piem: estitko za novo leto! Toje tisto, kar sem skoro pozabil! Pa je zdajle e as in pu-stim vse drugo!

O, milostna, zemlja je okrogla, povrhu pa ima skorjo.Ta skorja plesni in ta plesnoba, pogledana skoz drob-nogled, so gozdovi in drugo rastlinstvo in ivalstvo, in sebojim: tudi ljudje niso drugega nego plesnoba na ze-meljskem povrju. Plesnoba so Ovid in Sofoklej in Fidiain Leonardo in Lenin in Tarzan in jaz in moje pismo! Vsiin vse: Edino Vi ste izvzeti, milostna, Vi niste plesnoba,Vi ne, ker imate tako srkan moderen klobuek, Bog ve,koliko je stal!

Zato Vam voi prav sreno novo letoVa vdani

Fr. .

[ Jutro, 1. januarja 1925 ]


11

O modnih podobah

Razoaran sem!Drugae ne bi bila napana enska moda. Gledammodne liste in so mi jako ve. Naslikane so enske inimajo tako majhna usta, skoraj ni vredno, da bi loveko njih govoril. Niso veja kakor pika! Ne vem, ali se das temi usti sploh kaj jesti ali ni. Svinjskega pleeta go-tovo ne ali puranovega bedra ali kranjske klobase. Kve-jemu kako pijao bi mogla srebati ta usta skozi slamico.To je jako idealno! Pa je hkratu socialno, kajti je sedajtudi neimovitejim krogom omogoeno si omisliti za-konsko druico. Mislim, da zakonska druica ne morepovzroati posebnih strokov, e ni ne j.

In kako lepo sloke so dame na modnih podobah seveda so, ko nimajo ust in ne jed! Tako se mi zdi: estopijo na solnce, ne narede ni sence. Obleke jim ni tre-ba dosti za tistih par koic, obleka ne more stati bog-ve koliko.

Odkrito povedano, meni ta damska moda jako ugaja.Ues tudi ni nimajo in si lahko pri umivanju precej pri-hranijo mila. Nosu je komaj za rosno kapljico in potemspred ni in vzad ni, samo plemenita linija mislim:


12

za tako damo gospod Bog e celega rebra ne bi potrebo-val Adamovega, nego bi mu ezinez zadostoval kakmajhen hrustanec.

Jako srkane so! Oi se jim sploh ne vidijo izpod klo-buka, stoje pa modne dame naslikane vedno na desninogi, levo imajo malo upognjeno, le s prsti se jim doti-ka tal, kakor da so pripravljene vsak hip kreniti odtod inse podati v kino ali bar ali kamorkoli.

Vsak hip biti pripravljen je neizmerne vrednosti v lo-vekem ivljenju. Moja ena je dober tovari, toda vsakhip ni pripravljena, ampak mora vsakikrat e kaj obleiin trdi, da ji lasje vise kakor kisla repa, in je treba kleedati v erjavico in to in ono.

To je jako nepovoljno! Lahko bi imel strica v Ameri-ki, pa bi stric iz Amerike priel in dejal: Pojdimo sem,pojdimo tja, denarja kakor toe! pa bi ena ne bila pri-pravljena in bi se stric skesal in bi lahko zamudila bog-ve kaj!

Tudi drugae moram rei, da ena ni isto taka, rad bipa, da bi bila, kajti jo islam, in sem dejal: ena, v lis-tih se ber o modi jako vznesene in prepriljive besedein so tudi podobe take in je priporoen modni salonMajmun. Pojdi tja, naj ti nared, kar je potrebno, danam domae ognjie ne bo brez idealov in lepote inplemenite linije in kratkomalo brez ugodnejih ivljenj-skih pogojev!


13

Moja ena je pristopna pametni besedi in je tako sto-rila. la je v modni salon Majmun in sem bil jako za-dovoljen z njo, kakrne blagodonee vesti je prinaaladomov, in so bile strune mojega priakovanja jako na-pete.

Ni trajalo dolgo, pa se je modni salon oglasil z oble-ko in raunom. ena si je obleko ovila okoli ivota in seje pokazala in je pokazala tudi raun, pa nisem bil veselne tega ne onega.

Bil sem razoaran.Rekel sem: Razoaran sem! To ni tisto, kar je na

modnih slikah. To niso ideali in lepota pri domaemognjiu in kratkomalo ivljenjski pogoji, nikakor niso!Modni salon se kruto moti, ako misli, da mislim, da so!Pojdiva tja!

la sva in je bil modni salon doma. Bil je zelo zau-den, o! in da je kostum zasnovan in izvren natan-no po izbranem kroju o! in da gospodje nimajopravih oi za tako stvar.

Modni salon, sem rekel, nobene besede ve, no-benega o! Naj govore dejstva! Tukaj je slika, tukaj jedama! Na sliki ima dama usta, niso veja, kakor bi bilavizitka, ki jo muha pusti za sabo. Kje so tista usta, he?Modni salon, za ta usta mi odgovarjate pred posvetnopravico in pred veno! Jamite mi za ta usta z vsem svo-jim pokretnim in nepokretnim premoenjem. Ne dovolj


14

temu kje je tisti nosek komaj za rosno kapljico bibil, da se utrne z njega, he? Kje so tista uesa in tiste oi,ki jih sploh ni, he? In prelestni spred ni in zad ni inplemenita linija? Vpraam, kje je tista linija in kaken jeva linir, ako ga sploh imate? Vae tvrdke nikakor nemorem pohvaliti. V naronikih vzbujate nade, ki jih ni-ste kos uresniiti. In prosim: ali stoji ta dama, ki je takoreko moja zakonska druica, na eni nogi, kakor stojdame na podobah, ali pa stoji tako, kakor da sta ji e dvepremalo, he?

Moji eni vasi nedostaje potrebne resnosti, kar jestvari v veliko kvar.

Modni salon je bil poraen. Od samih o! ni znal na-prej, ponujale so se mu solze in je bil poloaj precej za-dovoljiv.

Toda kakor reeno ena je vse pokvarila. Njenolice ta hip ni razodevalo one mere resnosti, ki so jo zah-tevale okolnosti.

Pa jo je modni salon pogledal in videl in je zopet naelsapo. O, je dejal, oziroma dejala, kajti je ta modni sa-lon enskega spola, kako mi je al! Gospod se nisteobrnili na pravi naslov. V naem modnem salonu je bilnaroen zgolj kostum izvolite pogledati raun! Ko-stum je tukaj, tono po naroilu! Kje ste drugo naroilimilostivi usta in nosek in spred in vzad, o! ne vem.V naem salonu ne! Jako mi je al! Klanjam se!


15

Razoaran sem.Ko stvar premiljujem bolj natanko, ne reem, da

modni salon ni imel prav kolikor toliko. Toda bi moralobiti pri modnih slikah jasno povedano. Povedano bi mo-ralo biti, da so obleke obleke, dame pa dame. Pa vidi kdona modni sliki damo in mu je ve obleka in kupi oble-ko, mesto da bi kupil damo.

Jako sem razoaran!

[ Jutro, 1. februarja 1925 ]


16

Neparlamentarni izrazi

Katerikrat katerega zadene kakor iz jasnega in je iz-voljen za narodnega poslanca, pa je mo v velikizadregi, kaj bi in kako. Listi piejo vse mogoe, ljudjeverjamejo vse mogoe, in potem mo ne ve, ali bi el vBeograd z zavihanimi rokavi in z gorjao v roki ali bi elbrez in da ne ve, kaj bo tam delal in nehal, da bo prav inda ne bo zamere in spotike. Resnino, tak mo je velikasirota in vreden pomilovanja!

Toda naj ne obupa! Kajti na obzorju se kae zarja lep-e bodonosti. Beograd je izdal knjigo, ime ji je: Poslov-nik narodne skupine in ima v prilogi seznam onihizrazov, ki so se s predsednikega mesta oglasili kot ne-parlamentarni.

Ta seznam je ona zarja in je bodonost in zaetek! Taseznam ustreza ivim potrebam, da ne morejo biti boljive. Marsikateri je bil, pa mu je manjkal edinole ta sez-nam, da se ni upal. Sedaj se bo in bo brez strahu el vBeograd in v narodno skupino, ako bo izvoljen. Nive ga ne bodo muili bridki dvomi, kaj in kako, nego bovzel v roke seznam in se nauil one besede, ki niso par-lamentarne, estinsedemdeset jih je in so lepo urejene


17

po azbuki. In si bo sestavil govor brez teh besed in ga bogovoril in bo obudovan in slava njegova bo velika, kakoparlamentaren da je govornik.

Ta seznam je neverjetno vestno, izrpno in temeljitodelo; pri vsakem, tudi najskromnejem neparlamentar-nem izrazu so navedeni viri: dan, kdaj se je izrekel, inpoleg dne tevilka in stran stenografinega zapisnika, dase vsakdo, kdor bi se zanimal, lahko poui, kdo je bil ti-sti in kaken je bil povod in kaj se je izjavilo s predsed-nikega mesta in zakaj.

Knjiga je resnino v vsakem oziru jako!Nemara je prva znanstvena publikacija na naem

jugu, ki se da itati brez gorjupih obutkov in z neska-ljenim veseljem.

Nekateri izrazi so teki za zaetnika, to je res, npr.kalatura, kasolovaki posao, kesaroki posao. Odkri-to povedano: v mojem besednjaku jih ni. Toda je pogla-vitno, da so v seznamu. Kdor bo deleen volje naroda inkolinika in bo izbran, njegova bo briga, da se bo nauilkalature, kasolovakog posla in kesarokog posla. Kojih bo zanesljivo znal, bo govoril in se bo v govoru sijaj-no izognil kalaturi in kasolovakom poslu in kesar-kom poslu in bo njegov govor vseskozi parlamentaren.Zdi se mi: ugled slovenske delegacije se bo silno dvignilv narodni skupini in sploh pred svetom. Drugi izraziniso tako teki. Nego je le v skladu z narodovo duo, da


18

se tejejo za aljive in za neparlamentarne izraze: Bu-dala, denunciant, izdajica, klevetnik, klerikalec, kockar,kuka jedna matora, lopov, ordinarna pijunina, raz-bojnika banda, horde avstrijanske in umski razbojni-ki. Nak, ti izrazi resnino niso parlamentarni, nikakorne! lovek je lahko to in ono, ljudje so vsake vrste, vsese dogaja na svetu; ali da se mu ree naravnost v lice, kajda je, to ni parlamentarno!

Neparlamentaren je tudi izraz pop. Nekomu je ne-kdo rekel pop. Pa se je dotinik ogoreno uprl: Jaz ni-sem pop, jaz sem duhovnik! Predsednik je pritrdil ingrajal in rekel, da je pop jako razaljiv za katolikegasveenika! To je podrobno popisano in razloeno v sez-namu. Za pravoslavnega popa seveda pop ni raz-aljiv. Za pravoslavnega popa bi bil nemara razaljiv inneparlamentaren izraz katoliki sveenik.

Ali pa bi bilo za pravoslavnega popa vendarle tudirazaljivo, e bi se mu reklo pop?

Npr. je predsednik grajal, da je neparlamentaren oi-tek: Bil si kuhar! Kajti da je neparlamentamo iznositiprivatni ivot narodnog poslanika. Pa je takisto kakorkuhar morebiti tudi sveenik ali pop privatni ivot in jeneparlamentamo ga iznositi! Ni se ne ve!

Vsi smo en sam narod! Narodno edinstvo je tista be-seda, od katere ne odnehamo. Npr. je kot neparlamen-taren oznaen tudi izraz: Creva u ti prosuti! Tako go-


19

vore kdo ve kod tam preko. Nai fantje pa pravijo: re-va ti bom spustil! in e dodajo: da jih bo v peharjunesel domov. Evo, pri nas tako in kdo ve kod tam pre-ko enako! To je narodno edinstvo, da ne more biti boljedino, in je jako razveseljivo in se vidi, kako strahovitoprav imajo, ki dvigajo barjak narodnega edinstva.

Toda kakor je stvar razveseljiva, izraz je vendarle ne-parlamentaren. Nai fantje se morajo vsak hip zagovar-jati pred sodiem zaradi rev, ki da jih bodo spustili, inzaradi peharja. Vedno sem svaril in rekel: ta reva nisoparlamentarna! In so bili fantje resnino vsakikratobsojeni, razen e so bili v oni meri pijani, kakor jo zah-teva zakon. Zdaj sem v prijetnem poloaju, da tudi slav-no predsednitvo narodne skupine s svojega mestajavno pritrja mojemu mnenju. Vsem sveim narodnimposlancem bodi torej toplo priporoeno, da v parlamen-tarnih debatah od slej naprej nikomur ve ne spuajorev! In je zanimivo: to je neparlamentarno a je hkratutudi kaznivo!

Pa tudi bitanga ne kae nikomur rei niti ne, da mufali jedna daska niti ne, da je kdo jedan od najgorihin najlenijih lanova parlamenta, kajti je vse troje za-pisano v seznamu. Taki izrazi ne spadajo v parlament!Zunaj parlamenta ne reem, da bi bili izkljueni: v o-jem krogu prijateljev, v zaupni seji stranke; ali v parla-mentu niso dopustni, nikakor ne!


20

Prej so lahko bili dvomi. Sedaj je seznam tukaj, sedajni dvoma in opravibe!

Niti ni potrebe, ko je dovolj izrazov, ki niso v sezna-mu in so potemtakem do preklica parlamentarni.

Zaradi govorjenja in skrbi!Ne vem pa, kako bo, e pride na svetlo e seznam de-

janj, katera niso parlamentarna. In bo zanimivo, ali sebodo dejanja, ki so kazniva, tela tudi za neparlamen-tarna.

[ Jutro, 15. februarja 1925 ]


21

Pismo v primorje

Milostna!Ali Vam sonce, brzi moj sel, pa prinaa mojepozdrave? Vsako jutro mu jih naroam, ko z zaspanimlicem vstaja izza Ljubljanskega gradu. Toda ni zaspano,bolj se hlini zaspanega, da ne ali Ljubljancev-zaspan-cev in njih svetovnega naziranja. Isti hip je pa tudi e priVas tam doli onkraj meje: pere si oi v hladnem valu ze-lene Soe, hkratu stoji vedro in bistro ob Vai postelji inVam epee na uho moje pozdrave. Zraven se igra z Va-imi zlatimi laski prosim, to dela na svoj riziko! Da nebo gospod soprog morebiti renal nad menoj!

Ali pa Vam mojih pozdravov ne prinaa? Morebiti mujih pober na meji cariniki in karabinjerji, ker so po-zdravi slovenski.

Morebiti pa je takno to sonce, da se sploh ne brigane zame in za moje pozdrave ne za Vas in za Vae zlatelaske ne za gospoda soproga in njegovo renanje ne zacarinike in karabinjerje niti za slovenski jezik. Ne, to nimogoe! Tako nekulturno ni sonce, tako nehvaleno nemore biti za ves neizmerni ugled in za obilne zaslunepoezije, ki jih uiva pri naem vrlem narodu!


22

Pa kakorkoli, bolj zanesljiva pot bo vendarle, e po-zdrave zapiem rno na belo in Vam jih poljem popoti.

Prisrno Vas torej pozdravljam in kako se kaj imatetam doli onkraj meje?

Kako neki drugae nego izborno!Nam se tudi godi izborno. Tako izborno se nam godi,

da smo e isto pozabili, kako slabo se nam je godilovasih: v onih asih, ko se nam je plaha skrivala beseda,ko smo trepetali, ali bomo e kdaj mirno spali, ali senam bo bedna deca kdaj najedla dosita in s im se bomooblaili. Hudi asi so bili! To je bilo v onih asih, ko somi stari preozki ovratniki zopet postali dovolj iroki inko smo bili vsi Slovenci edini. Ni ni bilo strank! Ko jebila sila najhuja, je priel prevrat, pa nas je prevrat na-el slone. Kajti, kakor reeno, asi so bili jako hudi!

Hvala Bogu, hudi asi so minili! Zdaj imamo triin-dvajset strank tako izbomo se nam ni e nikoli godi-lo! e bi se nam ne godilo izborno, ne bi imeli tolikostrank. Ko je bila sila najhuja, smo bili vsi vkupe enasama stranka, zdaj nas je triindvajset! Pa so nekateri, kivendarle zabavljajo. Objestniki, boj naj se boje kazni!Sedaj sedimo sredi v razkoju strank, pa e nismo za-dovoljni!


23

Ali se Vam tamkaj na oni strani meje godi tudi takodobro? Vai listi vasi toijo, pa se mi zdi, da pretirava-jo. Tudi tamkaj imate izobilje strank in jih je pol preve.

O, kadar bo resnina sila, ne bo toliko strank, ne priVas, ne pri nas!

Pomislite, pri nas jih imamo triindvajset! Ako se nimedtem, ko to piem e kod katera izlegla ali je kod ka-tera izdihnila. Stranke se strahovito hitro rode in zopetmro ...

Preteklo nedeljo je ljubo sonce jako zasluno sijalo,grelo je duo in telo in s tako lepimi barvami je slikalovso naravo, da bi bilo od moderne umetnosti brez us-miljenja zavreno na dno zanievanja. Takih barv mo-derna umetnost kratkomalo ne priznava. Pa sem stopilvenkaj in sem bil pria sledeemu dogodku.

Od dale sem zagledal dva: sukala sta se sredi ceste inse pozdravljala: ivio! in sem mislil, da sta dva vese-la svata.

Toda sem priel blie in sem videl, da imata v rokahvsak svoj krepelec in da udrihata drug po drugem. Bilasta od dveh strank, in kadar je zamahnil prvi, je dejal:ivio, kof Hren!, kadar je zamahnil drugi, je dejal:ivio Primo Trubar! Nae ljudstvo je politino zelozrelo in nazivlje svoje stranke po blagopokojnih prva-kih.


24

Okoli njih so stali moje, preudarno so pljuvali okolisebe in so pritrjevali nekateri: ivio kof Hren!, neka-teri: ivio Primo Trubar!, in je bilo veselje gledatizavedni na narod.

Pa se je zgodilo, da se je prvi mo s krepelcem umak-nil krepelcu svojega politinega nasprotnika in je obsvojem umiku stopil na nogo somiljeniku, ki je stal zanjim in z ivahnim zanimanjem opazoval politini boj.Pa ni bil somiljenik s pohojeno nogo figa mo, nego jebil znaaj, ki se ni dal teptati nikomur in tudi ne kornjulastne stranke. Razglasil je zbranemu narodu svojeogorenje in je pri tej prii ustanovil novo stranko: i-vio kof Hren I. (rimska ena)! Nato je brez odlaanja skrepelcem posegel v debato: dva ugledna moa sta sepridruila njegovi stranki.

Enako se je primerilo drugemu mou s krepelcem inse je tudi njegova stranka razcepila in je bilo novi ime:Primo Trubar I (rimska ena).

Vse tiri stranke so se sukale po cesti in kriem daja-le duka svojemu preprianju.

V ivahni borbi politinega udejstvovanja ni jim bilomar ne sonca na nebu ne zemlje pod nogami, gledaliniso ne naprej ne nazaj ne na desno ne na levo.

Pa je izza ovinka pridral avto, niso ga videli, niso gasliali in je povozil vse tiri stranke.


25

Taken avto gre straansko hitro svojo pot in se nebriga za stranke in njih politini boj. In jih je povozil!

koda jih je! im ve bi imeli strank, bolj bi se namgodilo izborno. Sloga je znamenje slabih asov!

Zdaj jih imamo, kakor povedano, e triindvajset. e seni medtem, ko piem to pismo, e kod katera izlegla alini zopet katero kod povozil avto.

Ali je pri Vas tamkaj doli tudi e katero?Ljubi Bog naj vas obvaruje vseh nesre, Vas pa naj

ohrani v cvetu, kakor tako lepo pravi pesem.To eli prav iz srca

Va vdaniFr. .

[ Jutro, 1. marca 1925 ]


26

eherezada

eherezada je bila jako znamenita dama in se udim,da enski svet e ni prinesel njene slike in njene-ga ivotopisa. Posebno je bila znamenita, kar se tie pri-povedovanja.

Pripovedovala je kralju ahriarju pravljice in jih jepripovedovala neizprosno kakor mo jeklen, ivo inbrez prestanka med pripovedovanjem mu je povilakar tri otroke in ni priel nobeden pred asom na svet!Kralj jo je jako ljubil, in kadar mu je vzplamtelo srce, jije rekel: eherezada, sonce mojega ivljenja, daj, da teobjamem! Pa je prijazno odgovorila: Lepo, to ne morekodovati! In jo je objemal. Vmes sta srebala dehteevino in uivala najslastneje jedi in je ves as naprej pri-povedovala svoje povesti in je ni motila prav nobenastvar.

Resnino je bila znamenita enska. Toda se je prime-rilo, da je dobri kralj ahriar nenadoma umrl in je bilaeherezada, mlada e in lepa, brez slube in opore.

Usmilil se je mlade e in lepe ueni Kalam od Pikaeffendi in ji je nudil zavetje. Imel je odlien iljat nos, nakoncu se mu je zibala kapljica liki biser; redka siva brada


27

mu je obrobljala astitljivi obraz, o neizmemi modrostipa so priala velika rno obrobljena oala in je dejal inrekel: eherezada, pripoveduj!

eherezada je odgovorila: ujem in sluam. Sproi-la je pero svoje zgovornosti in priela.

Povest o ribiu in o obritem berauz enim oesom

Govor, da je ivel svoj as ribi, toda je le Bog edini vse-ga vedo, in se je primerilo, da je el na ribji lov. Vrgel jemreo, priporoil se je Bogu in akal mrea je postalatako teka, skoraj je ni mogel potegniti na kopno. Sled-nji se mu je posreilo. Omedlel je: mesto rib je nael vmrei beraa, bil je obrit, gledal je na eno samo oko.Ribi se je razjokal: Joh in prejoh, ribe bi mi dale hra-ne in vsega, meni in mojcem. Kdo bo tebe jedel, o bera,kdo te bo kupil obritega in z enim samim oesom! Odneizmerne alosti si je raztrgal obleko in si glavo potre-sel s pepelom. Potem se je potolail in je rekel: Ni obla-sti in moi razen Boga prevzvienega! in e je dejal:Povej mi, bera, kako si priel v morje, da e ivi in dasi se ujel v mojo mreo!

Bera je skoil kviku, sedemkrat je poljubil zemljo,potem je priel in povedal


28

Povest o zaaranem kralju

Vedi, moj gospodar in dobrotnik, da nisem bil vednotak, kakren sem, nego sem bil neko mogoen kralj. Navsaki strani prestola so mi stali tirje vezirji in bogat jebil moj harem. V moji deeli je vladala pravica, na vsehkripotih so se dvigala veala in niso nikdar praznova-la, moji vezirji so vsako jutro prejemali dvanajst palic napodplate, da so lae vztrajali na poti potenja in nese-binosti.

eherezada je prekinila svoje pripovedovanje. rneoi so se ji ozrle naokoli. Vpraal je effendi, kaj jo moti?eherezada je odgovorila, da ni. Nadaljevala je svojopovest.

Nekega dne, tako je ribiu pravil bera, mi prien vpalao moa, da ga sodim, ker je kradel. Mo je bil brezrok. Kako je kradel, sem dejal, ko nima rok? Straaje popadala na tla in se s elom dotaknila zemlje, glavarstrae pa je govoril: O kralj asa in vseh vekov, kradelje z usti!

Tedaj je mo brez rok neznansko zavekal: O kraljasa in udo stoletja, ne daj me obesiti, dokler nisi slialmoje zgodbe!

Odgovoril sem: Ne bom te sodil, dokler te ne u-jem, in on je priel in pripovedoval


29

Povest o tatu brez rok

O, kralj, aromet vere, lonec vseh milosti, vedi, da semdoma iz Basre. Moj oe je bil bogat trgovec, dal mi jetrideset tovorov dragocenega blaga za vsakovrstnaoblaila, z blagom sem potoval v Kairo. Naselil sem sev hanu Mezrurju in otvoril trgovino. Dobro mi je uspe-valo, zahvaljen bodi Bog, ki je vir vseh dobrot! Ne pre-tee teden dni, mi pride v lopo dama. Prekrasno je deh-tela po olju in mazilih, odkrila je tanico: njeno lice jebilo polno kakor mesec v tirinajsti noi, oi so ji biletemne kakor oi gazele, obrvi lepo zaokroene in z anti-monom pobarvane. Gledal sem vso divoto in semomedlel.

Vpraala me je, ali imam blaga taknega in taknega,in je bil njen glas rahel in mil kakor zefir. Izbral sem jinajlepega in najdrajega, pa mi je povedala, kam ji ganaj prinesem, ko mrkne dan in napoi veer, prijateljljubezni. Zopet je odkrila lice, da sem omedlel in sempozabil ji povedati raun.

Zveer sem se opral v mousovih diavah in ronihvodah in krenil z blagom, kamor mi je bila velela. Komajsem vstopil, e se je prikazala: krasne so bile obilne obli-ke njenega ivota, nohti na rokah in nogah so ji bili pre-lestno pordeeni s peno. Takoj mi je padla okoli vratu inmi neno poljubljala uesa in oi in ustne in jezik in


30

roke. Tedaj se je priela najina ljubezen in trajala, dok-ler nisem bil ob ves denar in ob vse blago.

eherezada je prekinila povest, rne oi so se ji ozrlena effendija. Effendi jo je vpraal: Kaj? eherezadaje odkimala, da ni. Malo se ji je zehnilo.

Dejal je effendi: Nadaljuj!eherezada je rekla: ujem in sluam, in je pravila,

kaj je kralju iz Basre e povedal trgovec kairski.Silni kralj, je dejal, obupan sem taval po cestah

kairskih brez dinarja, brez dirhema. Kar me je zaneslausoda v gneo ljudi, nisem mogel ne naprej ne nazaj inse je zgodilo, da mi je bila roka potisnjena v ep vojaka,v roki se mi je znael monjiek cekinov. Tisti hip je gne-a odnehala, pa preden sem mogel vojaku vrniti monji-ek, e so kriali: Glejte tatu! in me pehali pred kralja.

Kralj je dejal: Z roko si kradel, ob roko bo!Raztrgal sem obleko in zakrial: Ni oblasti in moi

razen Boga prevzvienega! Ne sodi me, silni kralj, da sene bo kesal, kakor se je kesal kralj govoreih rib!

Kralj se je zavzel: Kdo je bil ta kralj? Kakne so bilete ribe? Govori in pripoveduj! Rekel sem: ujem insluam, in sem priel


31

Povest o kralju govoreih rib

Govor, da je ivel svoj as ribi, toda je le Bog edini vse-gavedo in se je zgodilo, da je el na ribji lov. Vrgel jemreo, glej, mrea je bila tako teka, skoro je ni mogelpotegniti na kopno! Slednji se mu je posreilo pa jeomedlel: mesto rib je v mrei nael beraa, bil je obrit,imel je eno samo oko.

Effendi je pogledal eherezado preko svojih velikihoi in siten in nestrpen mu je bil glas: To smo e uli!

Je odgovorila eherezada: Povest je taka in ni dru-gana. Tudi kralj je dejal ...

Kateri kralj?Kralj v povesti!V kateri povesti? Povesti si priela e tri ali tiri, kon-

ala nisi nobene, v vsaki povesti je kralj. Kateri kralj? Vkateri povesti? Takega pripovedovanja e nisem ul svo-je ive dni! Vse je brez tehnike in etike in vije ideje!Sploh ne razumem rajnkega kralja ahriarija. Kratko-malo, niti pojma nima o umetnosti pripovedovanja.

Pa je vstala eherezada, kakor palma je bila ravna invisoka, nasmehnila se je in kakor biseri so ji zablestelizobje. Ne znam ti pripovedovati, effendi, ker me nezna posluati: niti pojma nima o umetnosti poslua-nja! O kralj Sahriar, sladek mi je tvoj spomin! Pripo-vedovala sem ti, in ko sem ti pripovedovala, si mi stre-


32

gel z zlatih plo in iz a iz dragega kamenja in si mistregel sam s svojo ljubo roko. O ahriar, kako vroi sobili tvoji objemi! Effendi, tebi ne znam pripovedovati,ker me ne zna posluati! Vrh bele enje se v vetru sueklopotec; ta bo zate, ta bo znal, njega naprosi, naj ti pri-poveduje!

la je, da si drugod poie zavetje, zadehtelo je za njoin effendi se je vseknil.

Ne vem, ali je potem nala zavetje in kje ga je naladivna eherezada. Pri nas ga nemara ni.

[ Jutro, 19. aprila 1925 ]


33

Intervencija

Gospode odvetnike jako islam, plemenitega somiljenja, posebno nekateri, eden mi je e plaalveerjo in je bilo nekaj v omaki, tri dni se mi je pehalo.Taka plemenitost se hvali sama.

Zato me resnino boli, ko vasih toijo in moram sli-ati, da jih oblasti ne upotevajo v oni meri, kakrno bizasluili, kadar stopijo kam v kako pisarno in bi radi kajimeli intervencija se temu pravi.

Vpraal sem Naceta, ki je oficial in kadi pipo, pa jerekel, da re ni tako huda. Rekel je: e tee pravda ine na obeh straneh intervenirata odvetnika, eden daskoraj gotovo dobi pravdo! To me jako veseli in je po-vedal Nace, da se razmere pri nas na vseh poljih boljajoin da ni izkljueno, da pride as, ko bosta pravdo dobi-vala oba odvetnika, na tej strani in na oni. Rekel je, dabi bil uspeh lahko e bolji, e bi gospodje odvetniki nevihteli samo paragrafov in pooblastil in taks. Nego, jedejal, da je tudi e kaj drugega na svetu, razen paragra-fov in tako dalje, tisto da bi morali upotevati gospodjeodvetniki!


34

Povedal je zgled, kaj vse se da dosei brez paragrafovin take ropotije, in da se je resnino zgodilo oni teden.Zdi se mi, da stvar ni nezanimiva.

Rekel je, da je priel v jetninico intervenirat fantiek,komaj je bil star dvanajst let. Ob taki mladosti se res neve, ali je sploh umestna beseda intervenirati. Toda jeinterveniral s toliknim uspehom, da bi se dalo estita-ti celo odvetniku: zato misli, da se lahko ree, da je in-terveniral.

Pozvonil je, odprli so mu in je dejal: Ali je tukaj zapr-ta mama? Hu-uu-hu, otroci smo strano lani! Iz oi somu drle solze, iz nosnic sta mu lezla makarona.

Ta fantiek ni vihtel nobenih pooblastil in paragrafovin taks, samo tiste solze je imel in testenine in mu ni bilotreba prav niesar drugega. Na nogah so mu tiali ev-lji, prevezani so bili s pago, da ni sirota izgubil podpla-tov, nogavic pa sploh ni imel.

Pa je gospoda v jetninici fantiku stregla s pozor-nostjo, kakrne ni bila delena v tej hii e nobena inter-vencija. Zakaj? Zato, ker je e njegova zunanjost vplivalatako prikupljivo, makaroni in solze in evlji in paga iz tega naj bi gospodje odvetniki rpali primeren poduk!

Gospoda v jetninici je fantka izpraevala in je pravil,da so mamico veraj zaprli zaradi olskih zamud. Ma-mica nima olskih zamud, kajti ne hodi ve v olo, am-pak k zidarjem: olske zamude da ima on in da jih ima


35

zato, ker mora delati gospodarju, da jih gospodar nevre iz bajte. Oeta nimajo, oe so padli v vojni, za oetadobiva mamica vsak mesec petdeset dinarjev, pa pravi,da so bili oe ve vredni in da ima izgubo. Drugae delamamica pri zidarjih. Zdaj je zaprta, on in petletni Ton-ek pa sama stradata v bajti, tam nekje pod marnogoro.

Tako je pripovedoval, huuu! in je bilo toliko solza intestenin, da niso imele vse prostora na rokavu.

Medtem se je bil uril eden izmed gospodov in je pri-nesel fantku menao, ali so imeli tisti dan fiol z zeljemali zelje s fiolom, vsak dan se menaa spremeni. Snedelje dve porciji. Mislim, da odvetnik ni bil do sedaj e no-beden deleen niti ene porcije, kadar je priel interveni-rat.

Tretji gospod je privedel mamico. Bridko se je razjo-kala, kaj da bo rekel polir, ko je ni na delo: polir da jejako dober tudi ob nedeljah ji pusti delati.

etrti se je bil spomnil soproge uradnega stareine,skoil je ponjo in je bilo prav, da je prila, kajti je dalafantiku par svojih evljev, le pete jim je hitro odsekalmojster v delavnici, in e mu je dala nogavice z lastnihvelecenjenih nog, segale so mu do pazduhe, in je prielgledat e gospod stareina, kaken semenj da imajo, inje dal fantku par dobro ohranjenih naramnic, segale somu do pet.


36

Vse to da je dosegel dvanajstletni fantiek brez po-oblastila in paragrafov in vsega! Zdi se mi, da se ne morenoben odvetnik pohvaliti, da bi bil priel intervenirat inda bi bil dobil od gospe nogavice in evlje, od gospodastareine pa naramnice.

Potem je bil v slubi e en gospod, ki ni bil e ni storilza fanta. Ogledal si ga je pa je dejal: Sit je, obleen je,e ostriemo ga lahko! Pa ga je peljal v celico k brivcu enega imajo zaprtega kar tako, ker da je komunist, papravzaprav ni komunist, samo pravi, da je in je fan-ta ostrigel na najlepi imi. Zares je bil ostrien jako kra-sno, in ko se je vraal po hodnikih, je priel v roke enenemu spolu, kar ga imajo zaprtega, in so ga obda-rovale s kruhom, da ni vedel, kam z njim drugeganiso imele. To je jako imeniten uspeh intervencije!

Kar se tie mamiine kazni, pa je dejala gospoda, daje ne morejo odpustiti, ker jo je izreklo sresko glavar-stvo. Toda zato ni obupati! Napotili so ga na abjek,tam da sedi sresko glavarstvo v svoji gloriji, pa naj fan-tek e tam ponovi svojo pronjo! Eden gospodov ga jeel prijazno spremit.

Prila sta na abjek. Preden sta vstopila, je prijaznigospod fantika dregnil: Ti zdajle glej, da se bo jokal,in da ne bo brez makaronov! Fantiek pa je bil potenkakor zlato in je dejal: Kako se bom jokal, ko sem sit!


37

Nace je dal pipo iz ust, da si jo zopet nabae, pa jedejal, da je gospod poglavar jako irokogrudnega srca,vzvien da je nad kakrnimikoli solzami in testeninami,in da se je res zgodilo, da je tudi brez njih izbrisal fant-kovi mami kazen. In bogve kakni novi zakoni da sedajveljajo in ali veljajo samo na abjeku ali veljajo sploh:gospod poglavar da je el in pogledal v svojo listnico indal fantu bankovec.

Tako postopanje se hvali samo in je jako razveseljivpojav v nai dravi.

Pa mora resnino biti sploen in nov taken zakon,kajti so fantiku tudi v jetninici dali bankovce in jih jemamica pretela in dejala, da bo e in da nima izgubezastran zapora.

Naj bi gospodje odvetniki to stvar preudarili! Oziro-ma, morebiti bi kateri hotel vzeti fantika za koncipien-ta ...

[ Jutro, 9. maja 1925 ]


38

O binkotih, krizah in cvetlinihdneh

Milostna!Nekateri se jez zaradi letonjih binkoti, da jihni, toda se ne jeze zaradi vere in due, jez se namre za-radi posvetnega blaga in neimrnih koristi. Pravijo: kerbirme ni bilo o pravem asu, ampak je bila teden dnipoprej, da niso mogli ustrei vsem naroilom zaradisrajc in oblek in imi evljev birmanskih in da imajozato izgubo.

Takega stalia ni odobravati.Jurjevanje je bilo preneseno trikrat, tombola tudi tri-

krat, preloeni sta bili iz tehtnih vzrokov, pa so bili na-zadnje vendar vsi zadovoljni, do treh zjutraj so se pijan-ci drli po cestah.

In e se je prihod svetega Duha preloil na teden po-prej, nego ga naznanja pratika, se tudi ni zgodilo breztehtnih vzrokov. Ne vem, kdo ga je preloil. Toda nedvomim kdor ga je, ga ni brez sporazuma z imeno-vano bojo osebo. To pa je edino, kar je merodajno. Dabi bilo treba sporazuma tudi e s kakrnimikoli ivilja-


39

mi, krojai in evljarji, ne stoji zapisano ne v ustavi sveteCerkve ne v ustavi nebeke kraljevine.

Ali ni res, milostna?Vam je oboje prav, kajne, ali so binkoti o binkotih

ali so teden prej? Vi ste e davno opravili birmo, in karje, to je. Opravili ste jo in upajmo, da se je sveti Duh ob-nesel nad Vami! e se ni obnesel, se pa ni in se ta re neda ve popraviti. Sicer pa enskam ne koduje dosti, ese ni milostne so lahko vendarle.

Za botrico letos tudi niste li sem e slial praviti.In so pravili, da tudi Va on ni el. Pravijo, da je ua-ljen. Globoko da je ualjen zaradi dvanajstink. In da jepristopil k skrajni opoziciji, da vse raztrga, kar je pisanoali tiskano v cirilici. Cirilica je tisto, esar ne zna brati,tega je dosti!

Sinoi sva sedela vkupe in se je strahovito znaal naddvanajstinkami, da so nepotrebna novotarija cirilska.Mi Slovenci da smo vajeni etrtink e etrtinke so do-volj majhne in jih je treba est ali sedem, da se priveedua. Kaj bodo Slovencem dvanajstinke je rekel Vadedec in ima zategadelj prav. Najbolj hud je pa na onezadnje dvanajstinke, veste, ki notri stoji, da je ukinjenoporavnalno postopanje.

Veste, milostna, Va dedec je zadnje dni jako uen po-stal, o vsem govori in vse bolje ve to ne bo imelo do-brega konca!


40

Rekel je, da je trgovina v strani krizi kdo ve, kje jeslial to razodetje, in da se trgovina e poprej ni splaalauglednejim verinikom. Vendar da ni bila isto brez-upna, dokler so jo preudarni zakoni itili in so nudilimonost, da se trgovec vsako drugo leto poravna s 25%.Sedaj je poravnava ukinjena. Ampak, je dejal, da sohkratu s poravnavo ukinjene tudi korenine solidne trgo-vine! In je potem prijelo Vaega dedca, da je prielrohneti, naj mu prineso e est dvanajstink vina in najmu prineso porcijo cirilice, da jo bo z zobmi raztrgal inkrvavo porl in kosmato. Pri drugi mizi so sedeli nekigospodje, vkupe so stikali glave in kimali: Tegale bomovolili, ta zna!

O, milostna, tako globoko je padel: volili ga bodo!Vedno sem ga bil lepo uil, naj hodi pametne poti, naj

pusti vse druge pijance in naj se dri mene! Za zgledsem mu postavljal Vas, kako varujete pri obleki, daskoraj hodite brez, in e pri laseh da ste prieli. On pani in je trdil, da je ob treh zjutraj v baru najugodnejikraj in as za kupije, tam da je ljubljanska borza. Inpred meseci, ko e ni bilo dvanajstink, da mu nisem leposvetoval: zdajle je as, zdajle se pouri s poravnavo, ka-valirsko se poravnaj s 25%, plailo jim obljubi v desetihletnih obrokih, prvi obrok naj dotee ez pet let, jaz pada mu bom za garanta, kajti meni je vseeno, ker ni ni-mam. On pa je vihal nos, da mu za poravnavo ni dovolj


41

ugodna konjunktura, konjunktura, seveda konjunktura!Kdo ve, kje je zopet to besedo pobral! Ali Vi, milostna,kdaj reete konjunktura? Zadnji sem slial neko gospo,ki je svojo slukinjo zmerjala z neumno konjunkturo.In je bila slukinja jako ualjena, menda je la toit. Zdajima Va dedec svojo konjunkturo e za botra ni mo-gel, mu ne nese toliko!

Za poravnavo je e prepozno. Pa je tudi prepozno, dabi po gostilnah preklinjal dvanajstinke in trgal cirilico.Raji naj si kaj drugega izmisli, kaj pametnega, kaj take-ga, da mu bo neslo!

Na primer so jako priljubljeni cvetlini dnevi. Kdornima denarja in bi ga potreboval, pa sklie cvetlini danin potem se naj vsi drugi nanj ozirajo! Vsako nedeljo invsak praznik je kateri. In so Ljubljanani zelo veseli inponosni.

Recite svojemu dedcu, naj e on poskusi in naj skliecvetlini dan!

Oziroma bi zanj morebiti bolj kazala cvetlina no.Ponoi ni tolikna konkurenca. Ponoi ga tudi bolj po-znajo. In bo cvetlina no sploh ve vrgla kakor cvetlinidan. Ponoi imajo ljudje dosti ve denarja kakor podne-vi. Podnevi je kriza, tolikna, da e za kruh nimajo. Po-noi pa ni nobene krize, niti za pijao je ni. To je jakozanimiv pojav iz narodnega gospodarstva, da je krizasamo podnevi. Zato naj Va dedec ponoi poizkusi svojo


42

sreo! Ponoi ljudje imajo in dajo in e ne vpraajo, za-kaj. Ponoi je jako ugodna konjunktura za cvetlini dan.

To mu prijateljsko svetuje Va precej vdaniFr. .

[ Jutro, 15. maja 1925 ]


43

ivi ah

Kar se tie kratkovidnosti, res bolj kratko vidim, ka-dar ni ene zraven; e je zraven, me vsakikrat dreg-ne, da pozdravim in da ni zamere. Toda kar se tie do-brega srca, sem jako dobrega, naj je ena zraven ali ne,in e me kdo naprosi, naj kaj napiem, mu ne moremodrei, da ne bi, pa najsi bo karkoli, in napiem istobrez strokov, saj plaajo gospodje v urednitvu.

Pa me je naprosila gospa, da bi poroal o ahu, ki soga v soboto igrali z ivimi figurami. Gospe ne poznam,kajti ni bilo zraven moje ene. Toda sem posnel njenimislanim besedam, da je majka in roditeljica stolpu alikisu ali konjiku ne vem ve natanko. To mora bitistrano muen obutek in se mi je dama globoko zasmi-lila. Kaj more pretrpeti materino srce, ki so ga varali naj-slaji upi. Povila je v potu svojega lica, z ulji svojih rok,pa kar se ji smehlja v gorkem naroju, je, kakor reeno,stolp ali konjiek ali pagat! Rad ustreem njeni elji insem napisal skromne te vrstice, naj ji bodo v uteho.

Zdi se mi, da sem o ahu vobe e poroal, bilo je laniali predlanskim. Ali pa sem poroal o taroku? Ti dve igrista si precej podobni in se lahko zamenjavata. Vsekakor


44

je ah igra, ki jo igrajo jako kulturni narodi in slav re-korde in gole in tafete in pokale.

Ne vem, ali je po igrskih pravilih treba, da je pri ta-kem ahu de. Eno figuro sem videl, menda je bil srnikralj, ki je imela denik. Po tem deniku soditi je despadal k igri. In lahko poroam, da je bil de in je bilpred mano odprt denik. Bil je jako moderen srkan,micecan, toda je zadoal za moje oi, ezinez je za-doal in za ves as. Izpod denika je dehtelo, ne vem,kako se pravi parfumu Pepe je rekel, da je Fleur dumajmun. Za tem denikom se je igral ah, mislim, dase je.

Bilo je jako lepo. Vsi so bili navdueni, posebno dru-gi, ki niso bili za denikom, in sem bil zelo ginjen. Dvamoja fanta sta sodelovala in gospod dr. Vidmar in gos-pod inenir Zupanc in dva moja fanta pa sem svojadva fanta nemara e omenil. Na eni strani, so dejali, jestala gorenjska skupina, na drugi belokranjska, in sodejali, da je zmagala gorenjska. Menda je zato zmagala,ker je imela na svoji strani denik. Ob deju je deniksilnega, lahko bi rekel odloujoega pomena fizine-ga in moralinega. Mislim, da svetovni mojstri nikdar neigrajo brez denika, e igrajo in deuje nanje. To naj bise drugi pot upotevalo!

Zmago bi bila zasluila tudi belokranjska stran, kajtije imel njen kralj zastavo in so rekli, da se je jako dosto-


45

janstveno kretal, resnino, kakor da bi bil rojen. Splohsta bila na belokranjski strani tudi moja dva in sem judoma zlasal, ker nista zmagala. Taka re jima lahko ko-duje v oli!

Pa sta rekla, da ne moreta ni za to, ker da so bile po-teze take. Ako je res in so res bile kake poteze, potem najbo in za to pot preklicujem lasanje. Skoraj verjamem, dani bilo brez potez, kajti je el glas po gledalcih, da je bilanajlepa poteza ta, ko je gorenjski kralj odstopil svojomarelo kraljici. Ne vem, kako se imenuje ta poteza. Go-spod za mano je spregovoril besedo gambit: morebitise tej potezi pravi gambit. Gotovo se ji tako pravi, ra-zen e sem se zmotil in se ji pravi valad.

Obe kraljici sta bili jako lepi in srkani. Vsi so trepe-tali, da bo gorenjsko kraljico vzel kmet. Res bi je bilokoda! e bi jo e vzel kak graak ali banni ravnatelj,bi ji bilo estitati. Glede belokranjskih kmetov pa, sodejali, da ni sedaj konjunktura tako ugodna.

Tudi konjiki da so bili jako iskri, posebno tisti, ki jeimel sive flor nogavice in buko ostrieno. To bodi vtolabo ljubeznivi gospe materi. ul sem, da je en stolpvzel konjika, ali da je konjiek vzel stolp; kakorkoli jebilo naj bi bilo sreno! Vsekakor bomo svoj as po-roali, kaj bo iz te stvari in se za stvar zanima tudi mu-zej.


46

Vmes je godla muzika, in kdor je bil na vrsti, je za-plesal. Ko je bil konec igri in so Belokranjci izgubili igro,ni bilo ni zamere, nego sta si stranki druga drugi podaliroke in so veselo zarajali. To me jako veseli in nam bodivsem za zgled: gospodu Puclju in doktorju erjavu indoktorju Korocu!

Tako so mi povedali in e so pristavili, da so bile vsefigure v jako linih oblekah: le onadva gospoda da nistabila obleena, doktor Vidmar in inenir Zupanc. To niprav. Splono se je reklo, da bi se bila tudi njima poda-la kaka obleka, in e to, da bi morala imeti toliko podalj-ane roke, da bi se lahko dotikala figur. Seveda bi mora-la paziti na frizure.

Take igre so jako kulturne in podune in brez pohuj-anja in naj bi ivemu ahu skoro sledil e ivi tarok inbom takrat prosil gospodino Fleur du majmun zavelecenjeni naslov in sestanek. Bilo je jako lepo!

[ Jutro, 15. maja 1925 ]


47

Zadnje pismo

O Vi, ki ne vem, kako bi Vam rekel! Milostna Vamne morem rei, milostna niste ve. Tisti hip, ko stesi sneli klobuk z glave, oh, z glave s pobjo frizuro, in steprieli nositi ruto, ste odloili tudi milostno. Pri enskahje e tako! e ne nosijo klobuka, niso milostne. Pa naj bibile drugae e tako milostne v tem oziru ali v drugemali celo v vsakem ni ne pomaga; milostne vendarniso. Ni oseba, ki je milostna, ampak se tie ta pridevekklobuka. Zdi se mi, tod tii vsa globoka tragika enskedue!

O Pepca pa naj bo in naj Vam zopet reem Pepca! Saj pri Vas je la sprememba isto gladko in brez bo-lein.

Bili ste Pepca one lepe dni, ko ste za vodo prodajalisolato in pinao, redkvico in peteriljek. Pa je prieltisti Va verinik in si Vas je osvojil sredi izmed jerbasovsvee, nepokvarjene zelenjave. Postali ste mu verna za-konska druica. Pomagali ste mu pri lirah, pri vili in prisaharinu. In ste ez no postali milostna, resnina in sklobukom. Vsi smo Vam dejali milostna in se Vam jemilostna podajala jako.


48

Verinitva ni ve. Vzelo ga je, kakor slana pobereneno cvetje na poljanah. Pa ste zopet postali Pepca inste se vrnili v varno zavetje vajenih jerbasov z dobrosortirano zalogo realne in solidne zelenjave.

isto gladko je la sprememba in Vam estitam!Seveda ob klobuk ste, ob milostno ste in ob pobjo

frizuro. Kaj naj Vam e hasne pobja frizura, ko imate naglavi ruto! Pod ruto se pobja frizura na vidi. Pobja frizu-ra je le za one, ki se jim vidi, in le za to, da se. Resnino,resnino Vam povem, Pepca, nobena si glave ne striezaradi sebe, ampak vse le zaradi drugih. Pobja frizurapod ruto je brez sleherne moraline vrednosti.

O, Pepca, naj Vas nikar prehudo ne boli, da niste vemilostna!

Vpraam Vas, ali ste sploh bili kdaj? Komu, kje inkako ste mu razkazovali svojo milost? In ali je bila taVaa milost tako neizmerna, da ste si z njo vsevprek inod vsakogar zasluili astni pridevek milostna?

O Pepca, bojim se, da ste bili isto dobra enska, dapa niste bili milostna nikoli!

Moja ena je veraj kupila pri Vas solato in redkvicoin smo bili jako zadovoljni. Nai otroci sedaj ive vei-del od solate in redkvice, nikdar jim je ni dosti. En opekredkvice ste dali povrhu in so rekli nedolni otroiki,da ste zanje e vedno milostna.


49

Zame pa niste ve. Kajti nosim teko odgovornost na-pram loveki drubi in kulturi in sploh napram slavne-mu urednitvu. Brez klobuka ni milostne! Tudi pisemVam ne bom ve pisal pod rto ne spodobi se! Pismase piejo le milostnim. Morebiti dobim kako drugo ena se mi e ponuja. Kar se pa Vas tie, Pepca, Vam pi-sem ne bo treba, Vi se lahko ustmeno pomenite z mojoeno, kadar bo prila po solato in po redkvico.

Tako teko je nae ivljenje, polno je bridkosti in ra-zoaranj!

Ali Vaega dedca e niso izpustili iz zapora?Nekoliko se mu spodobi, da je zaprt. Za krido vsako-

gar nekoliko zapro, kdor ne zna. Va od kdaj naj biznal, ko je v krivdi ele prvi! Drugi bo drugae.

Slial sem, da v zaporih z njim ravnajo posebno obzir-no. Veste zato, ker je sumljiv pegavice. Zgodilo se je,da je bil deset dni vkupe zaprt z nekim gospodom iz Za-greba. Zagrebani so insenilni ljudje, republiko imajo invsako leto v zaporih pegavico in so sploh v vseh stvarehna viku in se lahko od njih uimo. Razen morebitizastran umorov zastran umorov smo mi na viku inse zastran njih Zagrebani lahko uijo od nas.

Zagrebani nas ljubijo in bi tudi nam privoili repu-bliko in pegavico in vse in so nam poslali za vzorec one-ga gospoda iz svojih zaporov v zapore semkaj. Deseti


50

dan za njim pa so brzojavili, da je dobavljem gospodsumljiv pegavice, naj ga temeljito razkuijo!

V zaporih so brzojavko sprejeli, toda se je bil oni go-spod medtem e poslovil in je odel, da e drugod iriblagodati republike in tega in onega. Njega niso moglirazkuiti, Va je pa e notri in zdaj razkuujejo Vaega.Razkuujejo ga temeljito. Najprej so prekuhali njega innjegovo obleko in potem so ga okopali v lizolu. Zaprli soga v posebno celico in zunaj in znotraj stoji posoda zlizolom. In ga hodijo gledat skozi okence v durih, kak-en je lovek, kadar je sumljiv pegavice. In potem simora vsak z lizolom umiti roke. Zakaj ba roke, ne vem.Toda tudi rokam ne more kodovati, nikakor ne. Meniso tudi pustili, da sem ga pogledal. Taken je, kakren jebil. Le da ni ve tako umazan. Pa so rekli, da to ni odpegavice, nego da je od lizola.

Pritoeval se je Va dedec zaradi hrane. Rekel je, damu niso ne enkrat postregli e s peenko in sladko jed-jo in vsa jed da je preve zabeljena z lizolom tega dani vajen.

Otel sem ga, kaj da misli. Kadar bo svojo eno ubil,sem dejal, ali kaj takega in se mu bo predlo za vrat in zaglavo, takrat mu bodo e stregli. Takrat bodo vedeli,zakaj s taknimi se postavijo v listih in pred svetom!Za pikavo krido pa da res ni vredno, da bi se vznemir-jali in si nakopavali dela in strokov.


51

Vpraal sem ga, kaj namerava, kadar ga bodo izpu-stili.

O Pepca, pozna se mu, da je e prekratek as zaprt!Rekel je, da mu bo najprej treba kapitala. Tiste imamrad, ki mi govore o kapitalu. Dejal sem, da je trda za ka-pital in da bo zanj dvakrat trda, da pa kapital ni vse. Najpostane npr. duevni delavec za to ni treba kapitala!

Pa me je zavrnil: ako hoe stradati, lahko strada kartako in brez duevnega dela.

Par mesecev ga lahko e obdre notri! Ta as Vam gabodo tako lepo oprali, da ga ne boste ve spoznali. ToVam od srca eli

Va stari prijateljFr. .

[ Jutro, 11. junija 1925 ]


52

Pobje uenosti

Zdi se mi, da nai trije pobje niso celo tako neumni,kakor mislijo nekateri gospodje profesorji. Vsakhip se kateri domov prijoka s celim cvekom ali polovi-nim. Seveda, e jih gospodje profesorji izpraujejo, e-sar pobje ne znajo, potem morajo dobiti cvek. Toda sotemu krivi gospodje profesorji, zakaj jih tako izprau-jejo!

ena tudi pravi, da so nai trije dovolj modri za svo-ja leta najstareji jih ima dvanajst! e gospodje pro-fesorji mislijo drugae, naj mislijo, saj se bomo vide-li na onem svetu, tam se bo izkazala pravica! Kar se tienaju dveh, po pravici povem: nama se zdi, da nai trijeved za svoja leta grozovito veliko, skoraj preve. Reived, ki se nama niti ne sanja o njih, eni in meni. Mo-rebiti da se sanja gospodom profesorjem, nama se ne insva pobom le hvalena, da so nama na razpolago s svo-jim bogatim zakladom izkuenj in uenosti.

e bi npr. potrebovala ena ali jaz fotografski aparat saj ga ne, toda recimo, da bi ga, ne bi se brez po-bov nikamor vedela dati. Pobje pa natanno ved: v tejlekarni mislim, da se prodajajo v lekarnah stane


53

taken aparat toliko, v tej lekarni pa toliko in v tej toli-ko. Pa ne bi bila v zadregi zastran fotografskega apara-ta, e bi ga potrebovala. Toda, kakor reeno, ga ne po-trebujeva.

Enako se odlikujejo po obsenem znanju na irokempolju raznih elektrinih aparatov in turistinih in port-nih potrebin, njih imen in cen in sem ob taki priliki ezvedel, da nima edino le lovek neumrjoe due, negoda ima duo tudi oga. Potemtakem se mi ne zdi kran-sko, da z ogami tako grdo ravnajo in jih celo brcajo.Tod naj bi gospod katehet zastavil svoje vzgojne sile, todnaj bi pisal cveke! Nai niso taki, nai ne brcajo du!

Da hodi v prodajalne povpraevat po cenah, ta poselima srednji fant, decembra jih je tel deset. Vstopi v pro-dajalno: Klanjam se! Prosim, koliko stane onile kino-aparat?

Ali ga bo kupil?Seveda!Toliko in toliko.Hvala! Ga bom kupil. Pa ne danes. Klanjam se! in e

je zunaj in na varnem s svojimi uesi.Pa poznajo nai pobje e dosti drugih koristnih stva-

ri. Npr. vsa dvoria, prek katerih se lahko pride iz eneulice v drugo. Potem one hie, katere imajo lift in tudivedo, kdo je pri liftu in ali pusti, da se peljejo gori in doli.Potem kateri lebi ob katerih hiah so elektrini.


54

Mislim, da tega niti strogi gospodje profesorji nevedo, tudi tisti ne, ki u elektriko. Nai pa ved in sehodijo elektrizirat. Toda pravijo, da gre ta re le ob mo-krem vremenu.

Koliken blagor za bolno lovetvo, e bi vedelo in bimu brez strokov sluila udovita zdravilna sila elektri-ke! Pa bi lahko tudi kak majhen obrtnik prislonil svojstroj ob leb in bi mu ga gnalo zastonj. Ni brez prakti-ne vrednosti, kar ved zanievani nai pobje! In e ved,kateri sladoledar ima najboljo robo, kateri pa daje naj-ve in so prili zastran sladoleda k zakljuku, ki bo seve-da presenetljiv za gospode profesorje matematike, pa jevendar resnien: da je namre dvakrat za dve kroni sla-doleda ve kakor enkrat za tiri krone. Vseh svojih ue-nosti seveda ne razodevajo vsakomur.

Imajo npr. naslove iz irnega sveta, da zamenjavajopotne znamke: iz Poljske, z Minorke, iz Brazilije in kajvem e od kod. Piejo in poiljajo pisma in prejemajoodgovore. Pri pismih si dad pomagati, za to sva jimdobra. Naslovov pa ne poved. Pravijo, da naslov stanein da ga nama ne bi mogli dati ceneje nego po dinarjuvsakega. e bi jih dajali zastonj, bi jih hotela imeti vsa-ka baraba in potem bi bila konkurenca prevelika.

Nato sva se morala odrei naslovom moja ena injaz, kajti uvaujeva njih razloge. Pa se nama zdi, da nebi kodovalo, e bi se vasih tudi gospodje profesorji


55

odrekli kakemu odgovoru in ne bi koj lopnili s cvekom morebiti imajo uenci svoje razloge, da ne odgovore,ali pa, da jim kae, da ne odgovor zastonj.

Pa pa so nama drage volje razodeli, kje se dobimist. O mistu nisva imela nobenega pojma. Pa bistavil, da ga profesorji tudi nimajo. Mist se pravi bon-bonkom, ki se jim je v tovarni skazilo zunanje lice. kr-nicelj mista se dobi za dve kroni to ni drago in sobonbonki razne vrste in pravijo pobje, da je mistprecej dober. e bi bili gospodje profesorji drugani,gotovo bi tudi njim povedali pobje zastran mista, kjega lahko dob.

Nai pobje res marsikaj ved in jim sega njihovo zna-nje celo na polja, ki lee izven vsakdanjega ivljenja jako se jim udim.

Gremo skupaj na izprehod, pa poved e v naprej, ka-teri policijski stranik ali kateri uvaj mestnih nasadovda me bo pozdravil. Ali ni udovit taken dar, videti pri-hodnje rei? Nekateri si s taknim darom sluijo lepedenarje in enske kar nor za njimi. isto natannoved: Tale te bo zdajle pozdravil, oa! in potem se muvsi trije e od dale odkrijejo onemu policaju ali uvajuin se niso e enkrat ne zmotili. Kadar so rekli, da me bopozdravil, vsakokrat me je res pozdravil.


56

Ali pa drug primer. e bi radi li v kino in me vpra-ajo, ali smejo, tudi e v naprej ved, da bom rekel: Ne! Prav takni so, kakor bi bili preroki iz stare zaveze.

Po so tudi kos, da najdejo najbolj skrite rei. lovek bimislil, da jih sploh ni mogoe, nai pa jih vendar najde-jo.

Npr. dan je lep, sonce pripeka, pa gred in ko se vrne-jo ez etrt ure, in so blatni do kolen. Neverjetno! etirinajst dni ni padlo srage deja, vrli poljedelci rotnebo zoper suo, nai trije pa so vendarle nali blato inga niso dolgo iskali. Gospodje profesorji ne vem, e bi gatako hitro.

Za blato imajo nai pobje poseben dar. Pa tudi zaeblje ga imajo: e je le kod kateri, ga najdejo, da siobenj nataknejo hlae. Resnino udovito in bi jim lo-vek kar estital!

Seveda, ena ne ljubi blata in raztrganih hla; kar seteh tie ni isto nepristranska. Drugae pa sva, kakorpravi pesem, enega srca, enih misli glede naih pobovin naj bi profesorji pomislili, kaj bi bilo, e bi se re za-sukala in bi izpraevali pobje profesorje take stvari, kisem jih tukajle popisal in jih pobje znajo, profesorji pane! Potem bi pa profesorji imeli cvetlini dan za cveke.To bi bilo jako porazno.

[ Satura 1, 26. junija 1925 ]


57

Nove smernice

V naem politinem ivljenju so na vidiku novesmernice. Slovenci smo zamudili e marsikakesmernice, ki so bile na vidiku. Ne zamudimo tudi teh inje eleti, da sledee vrstice ne ostanejo glas pioega vpuavi! Kajti mi ni treba ele omeniti, da je stvar va-na. Dosedanja naa politika se ni obnesla. Premagala joje politika gospoda Stjepana Radia. Premagala jo je znovo svojo taktiko in z novimi metodami. Uiti se mo-ramo od gospoda Radia. Njegova taktika in njegovemetode morajo postati smernice tudi za nae politinoivljenje, ako hoemo, da bomo uspeli.

Ne tajim: nae politino ivljenje je bilo dokaj ivah-no: tevilo shodov, zborov, lankov, predavanj, brour,jubilejev in prezgodnjih parte zanesljivih pristaevstranke je milijon!

Kaj nam je pomagal ta milijon? Kaj nam pomaga?Gospod Stjepan Radi poljubuje in gre zmagovito

svojo pot.Poljubi ti so tisto!Po Hrvatskem je poljubil gospod Radi e vse in po

Dalmaciji skoraj vse in se je zgodilo, da se je v Baki na-


58

zadnje lotil e morskega volka, da bi ga kajti gospodne vidi dobro, in se mu poljub le zato ni posreil, ker jemorski volk jadrno odnesel pete.

Na poti v Beograd je med vonjo poljubil vse elez-niarje in potnike, nekatere celo po dvakrat, in potem jebilo v Beogradu delenih njegovih poljubov 12 000 se-ljakov, 578 ciganov in burujev in 6 ministrov, in e nebi bil zakljuil poljubovanje, da se mu niso zbrusile ust-nice in se je moral vrniti v Zagreb, da mu jih na novopodplatijo.

Tako gospod Radi!Nai vodei politiki pa kriem dr ustnice in jih ne

ganejo ne toliko, kolikor je rnega za nohti! Tuna nammajka!

Res je: med naimi politiki je nekaj gospodov, ki jimoziri na astitljivi njih stan branijo, da bi poljubovali. Nebi se spodobilo! Povsod se dob hudobni ljudje, ki bihitro kaj mislili in govorili.

Zalibog tem gospodom ni pomoi. Smernice so tu inse bodo morali imenovani gospodje odloiti: ali bodopustili svoj astitljivi stan, ali bodo pustili politiko. Ali toali ono! Nove politine smernice zahtevajo politike, kipoljubujejo brez slehernih ozirov in ne poljubujejo letako, tako, nego so v poljubovanju mojstri in podkova-ni temeljito.


59

Bojim se: gospod Stjepan Radi bo priel v Slovenijo,kakor je zagrozil, in bo poljuboval in potem smo Slo-venci na noni posodi. Oziroma se pravilno ree: naposteljni posodi, kakor svetuje dr. A. Breznik, ki stvarrazume!

V Sloveniji aka gospoda Radia obilo opravila vSloveniji e ni poljuboval razen na Bledu cestno svetil-ko, kajti kakor reeno gospod je kratkoviden, in paenega gospoda je poljubil v Ljubljani. Pa ta gospod taji,da ga je.

Toda gospod Stjepan Radi se ne plai pred delom inpoljubi.

Gospod Stjepan Radi rauna, da mu bo mogoe inda bo v desetih dneh poljubil vse Slovence, kakor stojin le. Seveda je gospod Radi silno izurjen v poljubo-vanju sprio dolgoletne vebe v tej stvari. Pravijo, dalahko hkrati poljubi deset oseb, odraslih in brkatih, in ebo nadaljnjih trideset oseb na est metrov naokoliokrobljenih od njegovega poljuba. In pravijo, da sedajuporablja za poljube posebne patent-ustnice iz gumija,in ko so predrsane, si natakne druge in se mu zaradi ust-nic ni ve treba vraati v Zagreb.

Bojim se, da bo naa politika doivela strahovit po-lom, ako se merodavni nai krogi koj ne zganejo. Naj bise zganili! Zadnja ura e trka na duri.


60

Treba bo to in ono. Treba bo novih sposobnih ljudi takih, ki znajo. Politinim teajem bo treba izpopolnitispored in tudi politinim listom se obetajo nove vanenaloge.

In ne vem, e ne bodo nove smernice imele e te po-sledice, da bo naemu enstvu pripadla v politiki odli-neja vloga.

Ni moj namen aliti kogarkoli ali odrekati komurko-lemu sposobnosti v poljubovanju. (Ne vem, ali se reekomurkolemu ali komurkoliju. Na poti, na oddel-ku za zavoje, vem, da sklanjajo: kole koleta.)

Toda kar se tie poljubovanja, moramo biti pravini,priznati moramo enske vrline, koder so. Na tem poljupa enskam ni odrei izrednih vrlin. enske poljubuje-jo jako vestno, vztrajno in z ljubeznijo do stvari. Polju-bujejo moki, enski in srednji spol. Poljubujejo ga nalica, na usta, na ela, na roko in kamorkoli! Poljubujejotudi fotografije in pisma in svetinjice in kuke in makein kanarke in papige in bele mii. Poljubujejo kruh inkaranfil in roo. Mislim: pod milim nebom ni stvari, kije ne bi poljubovale. Mislim: njim tudi morski volk ne biodnesel peta! Ta izredna njih vrlina se ne da utajiti ni-kakor ne! In bodo kos sleherni konkurenci!

In bi me le veselilo, ako s tem migljajem izravnam potnaemu enstvu k novemu poklicu. Bilo sreno! In sejim priporoam in se morebitni poljubi, namenjeni na


61

moj naslov, lahko odloe kar zunaj pred mojimi vrati vnabiralnik za pisma. Je svee pobarvan in bo vsak danumit z lizolom.

[ Jutro, 30. avgusta 1925 ]


62

K dananji premieri

Pepe, ta ki sedi v urednitvu in sedi zadnja dva ted-na v rubriki za Kulturo in prosveto, je dejal, najgrem jaz, on da nima asa. Pred vrati naj si obriem ev-lje in potem navrtam gospoda avtorja zastran lui sve-ta, kdaj jo je zagledal, in kdaj namerava il in vrst osre-iti slovenski narod s svojo sedemdesetletnico. Itd., itd.Re da naj malo sfriziram in na isto spisano prinesemurednitvu ne bo zastonj! Kadar gre on po takih po-tih, je dejal, e prej doma naeka vso stvar, e predengre nad avtorja. Kajti, je dejal, edino tako poroilo, ki garpa zgolj iz globine due in ne da bi poprej poznal deloin pisca edino tako poroilo, je dejal, da je isto ob-jektivno. im pa pozna avtorja, je dejal, in pozna delo,je dejal, e oboje vpliva na tvojo sodbo in nisi ve ob-jektiven.

Pepe ima jako bogat zaklad ivljenjskih izkuenj.elel mi je sreno pot, e to mi je povedal, kje ima

gospod avtor svojo pisarno, in me je vrgel venkaj. Najeziku mi je bila skromna elja po majhnem predujmu.Toda, kakor reeno, Pepe je bogat ivljenjskih izkuenjin me je bil vrgel venkaj.


63

Jako me je zanimalo spoznati pisatelja, ki ima pisamo.Z nekaterimi pisatelji e imam ast in mi vasi natoi-

jo kozarek vina, da jim ga popijem na zdravje. V kinso vesoljnemu narodu, kajti e od pamtiveka je poezijadar nebeki! In mi je znano, da nekateri pisatelji nisoneoblagodarjeni s posvetnim imetjem in da imajo pisal-ne mize. Ali kar pisarne nima nobeden. Jaz npr., jaz nebi tajil, da ne bi bil pisatelj tudi Pepe je dejal, emu bitajil! Toda kar se mene tie, jaz piem svoje stvari koj nakolenih, morebiti se jim pozna, da jih.

Zelo sem tedaj koprnel, iz zob v zobe spoznati odli-nega gospoda avtorja in njegovo pisateljsko pisarno.

Jesenski dan je bil po starodavnih ulicah ljubljanskih,ko me je noga zanesla na lice mesta.

Pozdravljeno mi, lice mesta!Na hii ob vhodu je pritrjena tabla z imenom gospo-

da avtorja. Ne vem, ali si jo je naklonil sam, ali mu jo jee pred smrtjo vzidal hvaleni narod ... Temu bodi ka-korkoli vstopil sem.

Resnino, bila je pisarna! Tri enska bitja so sedelanotri in so trkala na stroje. Dehtelo je po muzah ... Izozadja se je ulo rezgetanje Pegaza ...

Obrisal sem si evlje in vpraal, ali imam ast ...Ena izmed muz je odgovorila, da ne, in mi velela, naj

se izvolim potruditi naprej v drugo sobo.


64

S svetim strahom sem odprl pokazana vrata, e semstal v svetiu peresa in si brisal evlje.

Jako zanimivo! Takoj se spozna: tukaj ivi, tukaj delu-je pisatelj, ki ima pisarno. Kamor pogleda papir insvinniki in rnilo in radirke! Vsak najmanji predmetodmeva literaturo.

Gospod avtor je sedel za iroko pisalno mizo in je edokaj mlad mo, toda il in vrst na dui in telesu. Licaje obritega in malce pleast, kadar nima na glavi klobu-ka. Imel ga je na glavi. V roki je dral telefonsko slualkoin je klical: Halo!

Vmes me je pozval, naj le sedem, zato da ne bo nidrae.

In je vnovi zaklical: Halo!Zaklical je halo! s krepkim, mokim glasom, ki si

mahoma osvoji simpatije najirih krogov.Telefon se ni odzval klicu.Pa je gospod avtor ponovil: Haloo! in je ponovil ta

klic v vpraujoem tonu, spodbujajoem hkratu, oita-joem in vendar prizanaajoem, kakor bi rekel: Kdoboji me klie tukaj in ob tej uri in se potem ne oglasi,kdo? Naj ne odlaa, naj se javi!

Obudoval sem, koliko izraza je moi poloiti v enosamo kratko besedo. Koj se vidi, kaj je avtor, ki ima pi-sarno.


65

e enkrat: Haloo!Ni odgovora!Simpatini gospod avtor pa se ni za korak umaknil od

telefona. Vnovi je zadonel njegov glas: Halo, halo! inje zadonel to pot rahlo, tajinstveno, neno, tako bi vMalih oglasih idealen golob vabil idealno golobico navkupen izlet v veerno naravo in ne bi bil zakon nikakorne izkljuen. e je bilo onkraj telefona ensko srce in jeulo klicanje, kar kolena so se mu morala ibiti, v ustihse mu zbirati slina. Tako oarljivo je bilo klicanje gospo-da avtorja.

Onkraj telefona ni bilo enskega srca ali pa je bilo bazasedeno ni se odzvalo vabeim glasom.

Pa je gospoda avtorja minilo potrpljenje in je zabren-kal na struno moate odlonosti: Halo! Halo! Njegovglas je obetal bliajoe se dogodke.

e en hip je akal in poslual, e en hip. Potem paje z moko pestjo udaril ob mizo in zagrmel v telefon:Sakrament! Kdo je zvonil? Kdo zvoni in potem ne daodgovora? Ali mislite, da svoj as kradem? Kaj? Ni neoprostim, ni! To je kandal! Pritoil se bom! In je obe-sil slualko in petkrat navil telefon in me vsega prepade-nega prijazno vpraal, kako se je to zgodilo, da sem svo-jega starega s sekiro esnil po glavi.


66

Poklonil sem se, da imam ast in naj mi dovoli, da mue ob tej priliki estitam na sedemdesetletnici, ki jo bopraznoval v tako mladih letih! Kar se pa tie sekire instarega, pa da jako obalujem in da nimam asti ...

Zauden me je pogledal gospod avtor, mokrocvetoeroice poezije so mu odmevale iz globokih oi. Vpraalme je, mar nisem Alojzij Rohne iz Tepene vasi, tega daje klical danes na ta dan in danes na to uro ... e ni-sem, kdo pa sem?

Povedal sem, da ima ugledno urednitvo ast in me jeposlalo, da bi mi velecenjeni gospod avtor izvolil raz-loiti zaradi lui sveta, kako je bilo s tisto lujo, ki jo jezagledal, in ali je velecenjeni gospod avtor e il in vrstna duhu in telesu in ...

Stojte! je zaklical gospod avtor. Naredite piko innov odstavek koga pa pravzaprav iete?

Izjavil sem, da imam ast in da iem gospoda avtorjanove igre, ki bo imeli te dni premiero.

Pa je priel gospod avtor kriati: Ni ga, ni ga! Neiz-recno mu je al gospodu avtorju igre, da ga ni, toda niga in ni ga!

Prosil sem, kam da je el, in ali kmalu zopet pride inob kateri uri bi smel imeti ast ...

Pa mi je gospod, ki ni bil avtor, odrekel ast, da je nebom imel, in da se je velecenjeni gospod avtor neznanokam odpeljal v meglene daljave. Zdravniki da so mu


67

prepovedali vse premiere in intervjuje in kritike in splohvse. Le pinaa da mu je e dovoljena, preganka inUradni list.

Ta novica me je potrla.Gospod pa, ki ni bil avtor, je dejal, da je gospod avtor

pred svojim odhodom pooblastil njega, gospoda nam-re, ki ni avtor, da mesto gospoda avtorja deli strankamvse zahtevane informacije, bodisi zastran lui sveta,bodisi zastran duevnega stanja, bodisi zastran esarko-li. Tedaj, ako elim ... Toda hitro, hitro, hitro, koda jeza as!

Dva dinarja sem imel v epu, za cigarete sta bila na-menjena.

Pa sem se opraviil, da mi kri tee iz nosa in sem biljako vesel, ko sem stopil iz hie na cesto.

S pisatelji, ki imajo pisarno, ne kae imeti opravka.

[ Jutro, 4. novembra 1925 ]


68

Radio

Radio je jako kreditna beseda, veliko bolj kakor imiin je vredna resne besede.V imi si dandanes e sleherni vsakdo brie svoj nos,

v radio pa ne in je radio sploh zgrajen na uglednejihtemeljih in tudi, kar se tie bodonosti, se radiu ali jepravilneje: radiotu? obeta vse bolj irokogrudna bo-donost kakor imiju.

Sploh je radio na vrhuncu kolikor e ni, pa bo: ra-diokoncerti, radiozobotrebci in radiolikerji in vse mo-goe. Kmalu bo ves svet radio.

Letonjo jesen sem bil npr. v radiotoplicah te topli-ce so resnino jako radio. Moja ljuba ena ima v kriurevmatizem in je rekla, da rada verjame, da so, in so jozlasti oarale porcije v radiorestavraciji.

V radiotoplicah so imeli posebnega zdravnika. Niheni mogel biti deleen radioporcij in radiokopeli, predenni gospodu zdravniku pokazal jezika.

Pokazal sem mu ga in me je vpraal, katero da imambolezen.

Zahvalil sem se na vpraanju in sem dejal zastranmoje bolezni, da je moja bolezen ta, da ima ljuba moja


69

ena v kriu revmatizem. Prej da ga je imel blagopokoj-ni njen oe, pa je lani zatisnil svoje mile oi in je za njimona podedovala revmatizem. Zato da sva prila v topli-ce.

Izrekel mi je iskreno soalje.Pomolila mu je jezik e ljuba moja ena in jo je pohva-

lil in brez oklevanja ji dovolil, da si bo svoj revmatizemkopala v bazenu.

Meni pa, ki se e nisem povzpel do lastnega revmatiz-ma, je zapisal kopeli v kadunji in me blagohotno poto-lail, da bo kmalu bolje.

Ljuba moja ena in njen revmatizem sta se v radioba-zenu poutila jako krasno. Bazen je v obokani dvoraniin je iz dvorane buno odmevalo petje. Razloil sem tudiglas ljube svoje ene in je bilo udovito: celo petju se jepoznal radio v Ljubljani sem bil na radiokoncertu inje donelo petje iz radiobazena prav tako ne reem, dalepo ampak enako.

Meni pa so bili kopel pripravili v kadunji. Kopel v ka-dunji je urejena jako znanstveno na podlagi najmoder-neje vede in po naelu naravoslovnega zakona, ki pra-vi, da tam, kjer je e predmet, ne more biti drug pred-met. V kadunji je bila gorka voda. Tisti hip pa, ko semjaz legel v kadunjo, sem bil jaz notri, kjer sem jaz, nemore hkratu biti voda, pa je voda odtekla, kajti nikakorne gre, da bi se zaradi moje malenkosti krili najmoder-


70

neja veda in naravoslovni zakoni. Le v kotih kadunje jetoliko ostalo vode, da sem si grel prste.

Zeblo me je. Kaj me ne bi, ko je bila pozna jesen, jazpa brez vsega v prazni kadunji!

Temeljito me je zeblo in me je zeblo e potem, ko semse oblekel. Ves dan me je zeblo in prielo me je trgati vdesnem palcu in v levi rami. el sem k zdravniku. Prijaz-no mi je pokimal, da sedaj imam svoj revmatizem, ki dame upraviuje v poset radiobazenu. Iskreno mi je esti-tal. In sem odsihmal hodil v radiobazen in se udeleevalbunih kopeli in koncertov in me je navdajal jako ugo-den obutek zadovoljstva, ko sem vedel, emu sem tu-kaj.

estital mi je tudi topliki gospod ravnatelj in se lepopridual, da mi bodo radiotoplice sigurno pomagale.Rekel je, da skoro ni bolezni pod milim nebom, ki ji le-te toplice ne bi nudile najradiokalnejega leka in mi jepostavil za zgled iz domae zgodovine Stanka Vraza.

Ta da je bil l. 1850 tukaj in da je imel cel paternosterhrvatskih bolezni: digerice in dalak in bubrege in vse-ga hudimana in okrog sebe je pljuval jako nehigieninoin krvavo. Pa se je kopal tirinajst dni in so mu odlegletako digerice kakor dalak in bubregi in tudi pljuvati jepriel jako krasno in vsem higienskim zahtevam ustre-zajoe. In je lepo ozdravel in nebroj pesmic spisal in tri


71

debele knjige samih pisem in nebroj je govoril domo-rodnih besed.

Digerice so jetra, bubregi so ledvice, dalak bo pa ne-mara nekaj okoli vranice, toda ne vem natanko vmojem slovarju manjka tisti list. Bodi kakorkoli Stan-ku Vrazu da so pomagale radiotoplice v vsakem pogle-du in so mu dvignile delovno silo na nezasliano viino,je dejal gospod ravnatelj.

Kar se mene tie, ne morem nehvaleen rei, da sobile radiotoplice brez uinka. Zlasti kar se tie pisem:vsak dan sem pisal vsaj pet razglednic iz toplic. Breztoplic jih gotovo ne bi bil pisal. Kar se pesmi tie, pa miradiotoplice odkrito povedano niso kaj pomagale pesmi nisem spisal nobene. Seveda bil sem v toplicahsamo deset dni.

Gospod ravnatelj se je priduil, da ne dvomi, ako bi see deset dni kopal radio, bi se mi radiouinki razodelisigurno tudi na polju poezije.

Ne reem, da se ne bi. Pa mi ni dosti za pesmi, da bijih pisal. Zdi se mi: s pesmimi si zgolj pokvari lepe kon-duite, da te ve ne tejejo za resnega ne nes pa ni.

Ali nekaj drugega sem zapazil po kopelih, nekaj dostibolj imenitnega: zrasel sem! Hlae so mi zgoraj postaleprekratke za celo ped! To je jako sijajen, lahko reem:radiouspeh radiokopeli.

In sploh!


72

V toplicah je bil gospod, ki se je kopal v prid svojimlasem, da bi mu zrasli. Njegova gospa se je kopala zopergolo ali krof. S seboj sta imela herko, ki se je kopala zamoa, da bi ga dobila. Herki so radiotoplice najboljhitro pomagale: dobila je e po tretji kopeli moa, bil jejako postaven in so pravili, da ima jako bogato eno vZagrebu. Bilo sreno!

Da, radiotoplice!In so pripovedovale in se smejale natakarice, kako

radioaktivni postanejo nekateri gostje mokega spola poradiokopelih.

Tako radio so radiotoplice! imi toplic pa, mislim,sploh ni. e iz tega se lahko spozna velikanski razloekmed radio in imi.

Tudi v politiki nima imi nikake veljave. Radio jo paima! Radiokali npr. so na krmilu in se mora priznati, daresnino in hvalevredno krmijo. To me jako veseli insem se jim priporoil. Morebiti bom uslian radove-den sem, e bom. Ali se ree e radoveden?

[ Jutro, 13. decembra 1925 ]


73

Vodilna misel v Krpanumlajem

Zastran vodilne misli me vpraate, kko ima mojKrpan mlaji?Da, da razumem: vodilno misel!Mislim, da jo ima. Ko jo sedaj ima e sleherna tako

reeno figa, pa da je ne bi imel Krpan mlaji? Sme-no!

Samo da so vodilne misli razline nekatere so plit-ve, nekatere so bolj globoke. One, ki so globoke, so kaj-pada bolj skrite in ni vsakomur dano, da bi se mu razo-dele kar na eno, dve.

Na primer se nekaterim igram pravi, da so simbolis-tine. Te igre so kakor od vraga! Komentarja jim je tre-ba, drugae jim ne najde vodilne misli. In so posebnigospodje za to, da piejo komentarje, in imajo ob njihsvoj poteni kruh.

Zdi se mi: vodilna misel mojega Krpana mlajega jetudi bolj globoke sorte. Kar tako nenadoma in na krat-ko je resnino ne morem povedati. Za to bi moral ime-ti asa na razpolago, da igro v miru, poasi in pazljivopreberem. asa pa imam bolj malo.


74

Ne reem, da vodilne misli ne vem. Morebiti jo vem.Morebiti je le izraziti ne morem. Kajti kje je tisti pisatelj,pa naj mu je e toliken dar jezika, da bi mogel z okor-no loveko besedo vse razodeti, kar ve in uti v tajin-stvenih globinah svojih nedrij!

Pa je vodilna misel tudi stvar, ki bi lahko rekel, da jetaka. Potem bi pa prili komentarji z edino poklicanestrani in bi rekli, da ni taka, ampak drugana. To bi mibilo jako muno!

Kdor me razume, ta ve, kaj hoem rei.Le isto neobvezno bi omenil sledee:Krpan mlaji kihne in od zmagovite sile njegovega

kiha zleti upan Hlaa v zrak. Ta prizor utegne biti naj-krepkeji in najuinkoviteji v tej igri: kihne, kroja past! v zrak. Tudi kritika je jako laskavo omenila drama-tino silo tega prizora.

Gospod dramaturg mi ga je odsvetoval, e kako ne-verjeten je.

Toda verjetno kaj je verjetno? Mar je verjetno, daVeronika Desenika, ki e par sto let mole trobenta vgrobu, sedaj, v sedanjem asu nastopa na ljubljanskemodru, v dramskem naem gledaliu? Naega dramske-ga gledalia za njenih dni sploh e ni bilo, pa vendar nigospodu dramaturgu nihe oital neverjetnosti!

Neverjetnost tedaj ne bi mogla biti povod, da Krpanmlaji ne bi kihnil.


75

Gospoda dramaturga jako islam. Ako bi mi bilo ko-likaj mogoe, bi bil rtal Krpanov kih e v izraz iskre-nega spotovanja in v znak neomajnega prijateljstva na-pram gospodu dramaturgu.

Toda nisem mogel, primojtidelj da ne!Po prvotnem nartu igre naj bi namre tudi Krpan

mlaji imel svojo kobilo, kakor jo je imel njegov ded,stari, priznani Krpan. Ta kobila bi se bila sfrizirana inpolizana lesketala v igri kakor zvezda v lui, ne bi bila lerezgetala, nego se tudi smejala ne bi dosti manjkaloin bi govorila in kadila cigarete.

Toda gospod dramaturg je izrazil pomisleke zoperkobilo. Pa sem se brez ugovora pomislekom uklonil insem kobilo rtal.

Uvidel sem, kritika bi mi jo zamerila in bi mi jo zame-rila po pravici. e dvajset let se ugledna naa kritikahvalevredno in zasluno bori zoper Krpanovo kobilo inni odrekati portvovalni njeni borbi slehernega uspeha.Sedaj pa naj bi bil jaz tako rn in nehvaleen in bi namah podrl vse sadove njenega dela? Nak, to ne gre, ni-kakor ne! Po pravici bi kritika lahko bila ualjena in biiz rok dala zasluno in hvalevredno borbo te odgo-vornosti ne bi hotel vzeti na svoje rame!

Ne bev nisem rekel! Niti nisem rekel mev rtvovalsem kobilo. Kobila, zbogom, pozdravi doma, ne po-znam te ve!


76

Ali Krpanovega kiha nisem mogel rtvovati. Brez tegakiha igre sploh ne bi bil pisal. e Krpan mlaji ne bi kih-nil, se vse to ne bi zgodilo, kar se je zgodilo: upan ne bipriletel na Dunaj, cesar ne bi zvedel o Krpanu in ne biposlal ponj, Krpan se ne bi zvezal s Kosobrinom, mi Slo-venci pa bi nemara e vedno zasunjeni jeali v jarmucesarskega Dunaja.

Brez kiha ni lo. Ali kih ali ni!Zato je ostalo, da Krpan mlaji kihne.Pa se vpraujem, ali ni morebiti ba ta kih vodilna

misel moje igre?

[ Gledaliki list SNG 1925/26, 25. decembra 1925 ]


77

Pridiga na novega leta dan opreljubi pameti

Dragi mi bratje, mile mi sestre! Bogu bodi potoe-no in vam: tako se mi zdi, da vsak sleherni dan po-stajam bolj pameten!

Ne pijem ve. Piti ni pametno. Oziroma pijem lerogako slatino in mleko. Pa temu se ne pravi piti. Piti sepravi tako piti, da lovek vesel postane ob pijai. Ro-gaka slatina pa ne razveseljuje srca in mleko tudi ne.Toda kar se tie pameti pametni sta obe pijai jako. Inju vsakomur nesebino priporoam.

Zmernost mi je zvezda vodnica tudi v jedi. O mojibratje in sestre e dolgo nisem bil ve sit! Ni pamet-no se napasti dosita. Nego je najpametneje nehati tedaj,ko ti najbolj dii. Jaz vsakikrat neham, ko bi mi e dialonajbolj. Odkraja mi je lo teko, sedaj pa neham brezboja in premagovanja, ni mi teko nehati. Kajti mi e namizo prinaajo pilo in prepilo odmerjene obroke in jelahko nehati, koder ve ni.

Vasih nisem bil tako pameten.Kaj vse sem snedel in kako in koliko! Groza me obha-

ja ob spominih.


78

Jetrne in krvave klobase, oh! Toda morajo biti pre-peene poteno v gostilnah niso nikoli prepeene,da popokajo in pride na dan in se mastno oprai tudibogata njih notranjost in nadeva take so mi najljube.

Oziroma jih zaniujem, ker so nespametne. In krom-pir spada zraven in kisla repa.

In potem peenice z gorico! In mlado svinjetino,lepo rjavo speeno, da hrusta pod zobmi! Pa tudi pre-kajena klobasa ni slaba na zelju, zraven rn kruh, ali pagorka gnjat z grahovim pirejem.

O, koliko take in enake nespameti je ustvaril prelju-bi Bog in sem je bil deleen v svoji nezreli in mranidui!

In kadar sem mislil, da je e vsega dosti in preve, sempopil kozarec vina ali ao piva in potem je zopet lo ine sem jedel in sem jedel toliko asa, da nisem mogelrei bof.

Niti bof nisem mogel rei! To ni bilo pametno inlepo!

Toda za kako malenkost je bilo vendar e prostora, zagriljaj sira, za koek potice, za kak oreh ali mandelj alidatelj ali kako suho figo.

In me ni razgnalo!Nasprotno, jako dobro sem se poutil joj meni,

greniku sredi grene nezmernosti! Ronat se mi je vi-del ves svet, same vsesplone ljubezni sem se cedil in


79

dobrote niti muhi ne bi bil skrivil lasu! Prisrno semse smejal najbolj mravim dovtipom svojih drugov innikdar se mi ni mudilo v posteljo.

O, kolikna je bila moje nespameti mera polna inzvrhana! lovek je bitje, ki si ponosno trka na prsi, da lenjemu gori lu pameti. Pa mu vendar lahko slui zazgled in vzor celo neizobraena krava na najnijistopnji stoji loveke kulture, ne trka si na prsi, ne goriji lu pameti, pa vendar ve, kdaj ima dosti in kdaj morav posteljo.

Nekaterim ljudem lu pameti sploh nikdar ne zago-ri.

Meni je zagorela na stara leta. Zgodilo se je in zdaj mine dii ve jed ne pijaa, kakor mi je diala njega dni.Nego se me je lotila pamet. Pregledal me je zdravnik intudi on je rekel, da je bolj pametno, ako postanem pa-meten.

Od dne do dne napredujem v pameti in se mi irokoodpirajo oi, kako nespameten sem bil prej in kako nes-pameten je okoli mene svet. In sicer sploh!

Npr. zastran ensk. Kakno re poenja nespametnita svet zastran ensk! In enskam sploh ne pravi enska,ampak neni spol ali mucek sladki ali pika zlata moje-ga srca.

Kje je tod pamet?


80

O, jaz nisem tak, nisem ve tak in sem za seboj segalvsa pisma iz one dobe moje brezpameti!

Preljube moje sestre, ne odrekam vam pravice iveti,nikakor ne! Toda povejte same, ali ni smena in nespa-metna vsa ta prazna slama, ki se mlati zaradi vas v be-sedah in dejanjih!

Kako nespametno je tisto poljubovanje in ne le nes-pametno, nego tudi skrajno nehigienino razen akobi si oba poprej in pozneje oedila ustnice z dvoodstot-nim lizolom. Toda si jih ne oedita nikoli! Ali ni lovekkonno le lovek in ni drugega in je vseeno, ali je en-ska ali je moki in ali je star ali je mlad. emu tedaj to-liko nespameti zaradi vas in vaih oi in las in usten indrugih kosov lovekega trupla.

Potem so nekateri moki, ki enskemu svetu ne rekle mucka moja sladka in pika zlata mojega srca, negoveejo cele dolge stavke udnih besed in jih veejo tako,da se na koncu vrste rimajo, in jim pravijo leposlovje.

O, kako so nespametni!Jaz nisem ve tak. Spametoval sem se. Tako sem pa-

meten, da niti e bi hotel, ne bi mogel spisati takih rima-nih rei.

Ko loveku prienja goreti lu pameti, vidi, kako nes-pametno je vse to in tako poetje.

Jaz sem sedaj e precej pameten.Pa e utim, da v pameti napredujem.


81

Kadar bom isto pameten, bom pa nemara umrl. Pre-pameten bom za ta svet. Prepameten, da bi sploh e je-del in pil, prepameten za enstvo. Pa tudi prepameten,gospod urednik, da bi e pisal takele listke. O, kako nes-pametni so ti moji listki! (Ampak zastran honorarja najvse ostane pri starem!)

Smrt pa je vrhunec loveke pameti.Dragi mi bratje, mile mi sestre, kako se mi smilite! Kaj

vam naj povem? Mladi ste, zdravi ste, ne bi radi umrli... Ako hoete iveti, nikar ne hrepenite po pameti!

Vrhunec pameti je smrt!In je pamet resnino lepa re in pohvalna. Ampak

kratkoasneje je brez nje.Dragi mi bratje, mile mi sestre, taka je ta re, da ne

vem, ali je to, emur pravimo pamet, resnino pamet, inali ni starost in betenost.

In e to vam naj povem, predragi mi bratje, premilemi sestre: kar se mene tie, skoro bi bil raji nespame-ten, kakor da sem tako zelo pameten. Toda bodi potoe-no vam in venemu Bogu ne morem, ne morem, jojmeni ne morem ...

[ Jutro, 1. januarja 1926 ]


82

Zadeva gospoda V. Vodnika

Temu gospodu je bilo namignjeno z merodajne stra-ni, naj se pripravi: seliti da se bo moral!Bridka usoda selitve dandanes marsikoga doleti in so

potem jako razburljivi prizori. Pride dan selitve in se nikam seliti! Selijo jih s silo. Pa so premnogi, ki se v obupnistiski upirajo sili. Nekateri se ji upirajo z gorjupo bese-do. In so drugi, ki se sili upirajo celo z dejanjem: takoreko s sekiro ali z revolverjem ali pa, zlasti ako so ne-nega spola, s krilom, ki ga vzad dvignejo do pasu. Takoskuajo nemilo silo prepreiti in v beg pognati njeneplaane sluabnike.

Ni prav takno poetje, ni pohvaliti takih prizorov.Toda kdor je e bil v enakem bridkem poloaju, oni ra-zume sekiro, razume revolver, razume krilo in jih nezameri.

Tudi gospodu z Vodnikovega trga ne bo smeti prei-vo teti v zlo, ako bo storil to ali ono, kadar mu bo v grlotekla selitve ura, novi prostor pa mu bo figo podeljenplesnivo.

Bojim se, da mu ne bo dodeljen. Vsaj ne o pravemasu. In se bojim, da bo moral gospod za pol leta ali e


83

dlje med bedne vagonarje ali v deevno barako z okni izpapirja in s straniem nikjer in povsod.

Imamo sicer umetniki svet, ki nikakor kriem ne drijezika in rnila, nego si z izbrano besedo prizadeva osi-gurati omenjenemu gospodu pravoasno zavetje. Todaive ljudje v Ljubljani, ki razpolagajo z izkunjami v sta-novanjskih stvareh; ki dvomijo, da bo umetnikemusvetu uspelo hvalevredno prizadevanje, in pravijo, daodpovedi pri nas gredo jadrno, dodelitve pa sporovoz-no ...

Jaz ni ne vem. Jaz ni ne reem. Jaz le elim: bilosreno!

Umetniki svet je uganil in merodajni strani pripo-roil, naj bi se gospodu V. Vodniku za primer izselitve zVodnikovega trga dodelil prostor za stolno cerkvijo naPogaarjevem trgu. Trno lopo na tem trgu bo sicer po-ruiti in takisto br

fran milcinski - presernove hlace

Documents