flozce naJ c etij 0,

pti ce naj pojo, naj narna razveselij'o srcc, kdaj zal{}stnoho..

Ilozca razev(~ti, ·poganja lepi CV(::;t,

jaz pa. z rnojoj Ijllbc6j se hocern ves{~.lje irneL

Domnevno Guzejevi stihi

Guzejevo poslednje zatoCiffe na prevorskem »britofu«

"". -

~ odhoyn ;td. , /..' v-r}{)

u

fosnetek casopisne vesti 0 Guzajevem pobegu iz zapora

~ Razstava, ki jo je pripravilo Muzejsko drustvo Kozje,

je bila v poletnih mesecih 2009 na ogled v Kroflnovem mlinu v Kozjem. . I

Avtor razstave je MILENKO STRASEK.

Postavitev razstave je omogocilo

) SD Sedina, Sekcija za zgodovino.

J

INFORMACljE Za ogled razstave nas p;osim predhodno kontaktirajte na

razbojnik.guzej@gmail.com ali telefon 051 342 652

Vee informacij: hltp:·//www.ednevniks;/?u=ra:::bojnikGuzej

~ ~tA

SD Sedina

Sekcija za zgod<?vino

..~ :~: 'r ,

~~,

Razstava RAZBOJNIK GUZEJ MED KRIVICO,

MASCEYANJEM IN LEGENDO

Guzajevn. l'ojstna. hisa IHl leva uti podt'uzne cerkve Sv. PrinlU;la.

FRANC GUZEj Primoz, 12. november 1839

Kosnica, 10. september 1880

Guzej. Razbojnik, morilee, predrznd, tolovaj,

hudodelee, prekoeuh, rokomavh, rokovnjac, vagabund,

. nesrecneZ, zoprnik oblastem, mascevalee, pustolovee,

nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovee, clovek, zeljan

ljubezni, razumevanja, top line ...

Rojen v slamnati, uborni bajti na robu Kozjanskega

je pri krcmarici na Dobrni, kjer se je, soldat 87. polka

druge kompanije, zandar, veSc nemskega jezika,

zaposlil, naletel na pretrd oreh: zenski ni bilo mar za

njegovo delo, zanimal jo je on - moski. A ta ji je strene

temeljito premdal, zavrnil jo je: mascevala se je brez .

pomisleka, ga obtoZila kraje, bil je obsojen, strpali so ga

v keho, od koder je usel in se po robinhoodovsko

zaletel v mascevanje . . .

Bili so tdki Casi . Kmetje na robu obupa. Kmecka

odveza brez fiekov jim ni pomagala, namesto da bi

kupovali, so svoja posestva prodajali, mnogi so se selili v

Ameriko, na Lasko, v nemske rudnike, Guzej pa se je

, poigraval z gospodo, se oblacil enkrat v hndarja, drugic

spet v gospoda, pa v logarja, jo zagodel grofu Attemsu iz

Brdie, si vzel na piko Ipavee iz Sentjurja, fame gospode,

I nakupoval macke po Podsredi, »potempljal« zenicko, ki si

I je drznila reCi, da je barabin . . . se v poznih vecernih urah

pri eerkviei sv. Trojiee v Dobldicah poslavljal od pajdasev,

ne da bi vedeli da odhaja v Ameriko, velikodusno delil

naropano, revckom nosil blago, dajal denar, se

i' . »oddolzeval« njihovim zoprnikom .. , POCasi so mu

, pripisovali tudi tisto, cesar ni storil in ko so zaradi uboja

hndarja razpisali na njegovo glavo visoko nagrado, je vrag

vzel salo, izdal pa ga vendar ni nihce. Do konea ...

Nehote, a vztrajno so se v spominu Ijudi nizale smdno

trpke dogodivsCine njihovega »antijunaka«, kot jagode na

molku: pOCasi je odhajal v zgodovino in legendo. Ne Ie na

Kozjanskem in ne Ie na Stajerskem ... Postajal je nekaj

novega: uteldal je njihove zelje, botroval njihovim upom,

, njegov upor, ki je bil tudi njihov, je postal plemenit,

smiseln, pogled

uprt v boljso

prihodnost ...

Drobnetova domacija, levo klet, kjer se je skril slavni naJ junak

in bi! na pragu tudi ustreljen

Ob Drobnetovi hrufki (ki je ni vee), kjer je naf junak, prislonjen nanjo, izdihnil

V dobrem stoletju ponjegovi smrti so se prigode

mohkarja iz Primoza zacele seliti v - literaturo in

postajati last vseh, podobno kot se je to zgodilo v

evropskem prostoru Robinu Hoodu, Janosiku, Viljemu

Tellu, Tarasu Bulbi, Stjenki Razinu, nasim rokovnjacem,

gorskemu earju ... junaka »nasega casa«, Petra Kostreo, je

na poseben nacin upodobil v »Povesti 0 dobrih Ijudeh«

Misko Kranjec. Snov je temeljito pregnet!6 kar nekaj

piseev: Janus Golec, Ernest Tiran, Ana

Wambreehtsammer, Albert Tansek, Davorin PetanCic i~ kot literarnozgodovinsko studijo se Milenko Strasek.

Guzejeve zgodbe pa nosijo s seboj se poseben

poudarek, reeimo mu kar - slovenski! Od vseh

slovenskih junakov te vrste, od Rokovnjacev do Dimda,

- tudi novodobnega RihtariCa pa Haeeta, ki, razen drznih

ropov, nimata z nasim junakom nicesar skupnega, je

Guzej po duhovitosti, iznajdljivosti, predrznosti in

lahkotni igrivosti pojav zase, taksno mesto mu je podelila

tudi knjizevnost.

Guzej torej Ie ni kozjanski, pac pa kars 10 ve n ski

Rob i n H 0 0 d , najslavnejsi med evropsko druscino.