brezplačen izvod 2005G O V O R I J O

Domžale, april 2005

Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak

Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale

št. 13

Tudi letos o barvah. > Novosti na prodajnih policah. > Vabimo vas v klub MOJSTER. > Napoved strokovnih sejmov v naši bližini.

Rastemo: v Skupino, ki se bo v nekaj letih uvrstila med deset vodilnih proizvajalcev barv in lakov v Evropi.Razvijamo: inteligentne, kupcem prilagojene rešitve in izdelke, ki polepšajo videz in podaljšajo uporabnost.Poslovno odlični in uspešni: uravnotežena ekonomska rast, ki zadovoljuje tako lastnike, zaposlene, poslovne partnerje in okolje - poslovno, politično in socialno, je gibalo našega napredka.Odgovorni: uporabljamo vire, ki jih imamo na razpolago. Varujemo okolje, za našo in prihodnje generacije.Ugled: ponosni smo na svoje podjetje, želimo da z nami to delita tudi ožje in širše okolje.

Stran 2Borut Vezočnik

DUPLEX sistem - Zaščita pocinkane površine z organskimi premazi

Stran 3Natalija Kaluža

Nove generacije lužil

Stran 4Nataša Stražar

Dvoslojni bazni laki na vodni

osnovi

Stran 5Nuša Jeretina

TESSAROL univerzalna

osnovna barva

Stran 6Nuša Jeretina

Izognimo se napakam na

lakiranihpovršinah

AktualnoAktualnoStran 2Borut Vezočnik

DUPLEX sistem - Zaščita pocinkane površine z organskimi premazi

Stran 3Natalija Kaluža

Nove generacije lužil

Rastemo: v Skupino, ki se bo v nekaj letih uvrstila med deset vodilnih proizvajalcev barv in lakov v Evropi.Razvijamo: inteligentne, kupcem prilagojene rešitve in izdelke, ki polepšajo videz in podaljšajo uporabnost.Poslovno odlični in uspešni: uravnotežena ekonomska rast, ki zadovoljuje tako lastnike, zaposlene, poslovne partnerje in okolje - poslovno, politično in socialno, je gibalo našega napredka.Odgovorni: uporabljamo vire, ki jih imamo na razpolago. Varujemo okolje, za našo in prihodnje generacije.Ugled: ponosni smo na svoje podjetje, želimo da z nami to delita tudi ožje in širše okolje.

Stran 4Nataša Stražar

Dvoslojni bazni laki na vodni

osnovi

Stran 5Nuša Jeretina

TESSAROL univerzalna

osnovna barva

Stran 6Nuša Jeretina

Izognimo se napakam na

lakiranihpovršinah

2 pomlad 2005w w w . h e l i o s . s i

KOVINARSTVO

AktualnoZaščita pocinkanih površin z organskimi premazi – DUPLEX sistem

Borut Vezočnik

Za nanos cinkovih prevlek se uporabljajo različni postopki; vroče pocinkanje s potapljanjem v talino cinka (Slika 1), kontinuirno vroče pocinkanje, vroče naprševanje raz-taljene cinkove žice, elektrogal-vanizacija, mehansko nanašanje,

organski premazi s cinkovim pra-hom. Jeklo pa lahko ščitimo tudi z žrtvovanimi cinkovimi anodami. Navedeni postopki predstavljajo 40 % svetovne porabe cinka, z njimi se v Evropi letno zaščiti več milijonov ton jekla. Postopki vro-čega pocinkanja so se uveljavili v najzahtevnejših področjih uporabe kot so ladjedelništvo, gradbeništvo, strojegradnja, kemijska in avtomo-bilska industrija.Vendar pa imajo cinkove prevleke ob vseh nespornih kvalitetah tudi določene slabosti. Te so posledica kemizma cinka:– zmanjšana učinkovitost zaščite

izven optimalnega pH območja (6–12)

– zmanjšana učinkovitost zašči-te ob prisotnosti kontaminantov (npr. kloridi, sulfati)

– neprivlačen estetski izgled po-vršine po dolgotrajni izpostavi atmosferskim učinkom

Navedene slabosti je možno prepre-čiti z uporabo organskih premaznih sredstev na pocinkanih površinah, kar popularno imenujemo DUPLEX sistem zaščite.

Zaščita pocinkanih površin z organskimi premazi

Predstavljamo nekatere prednosti. Pomembna je priprava površine.DUPLEX sistem zaščite je kom-binacija kovinske prevleke (npr. vročega pocinkanja) in organskega premaznega sistema. Izvedba siste-ma je dokaj enostavna, zagotavlja dolgotrajno protikorozijsko zaščito in gospodarnost. Prednosti DU-PLEX sistema so:– daljši čas protikorozijske zaščite– večja kemijska odpornost cinko-

ve prevleke– dekorativni izgled zaščitenega

objektaVsaka površinska zaščita je močno odvisna od priprave površine, ena-ko velja tudi za zaščito pocinkanih površin. Postopki priprave površine zajemajo:– odstanjevanje tujkov na pocinka-

ni površini; olj, maščob, umaza-nije

– odstranjevanje lastnih površin-skih slojev na pocinkani površini; topnih cinkovih soli, korozijskih produktov cinka (bela rja), slabo vezanih delov cinkove prevleke, rje po dolgotrajni izpostavi atmo-sferskim učinkom

– mehanska priprava površine; brušenje, rahlo peskanje (swe-ep blasting) s katerim ustvarimo določeno hrapavost površine in izboljšamo oprijem premaza

Po izvedbi postopkov priprave površine je izrednega pomena, da izvedemo aplikacijo prvega sloja premaznega sistema neposredno po zaključku priprave površine.

Izbor premaznega sistema

Med široko paleto premazov z dobrim oprijemom na jeklene po-vršine so le nekateri primerni za začito novih pocinkanih površin. V primeru starih pocinkanih po-vršin so možnosti zaradi staranja cinkove plasti in tvorbe cinkovega karbonata nekoliko večje. Pri iz-boru premaznega sistema je torej prvo vprašanje: »Nova ali starana pocinkana površina?«

Nova pocinkana površina

V preteklosti so se za zaščito pocin-kanih površin uporabljali predvsem reaktivni temeljni premazi (wash primerji), izdelani na osnovi poli-vinilbutirala, cinkovega tetraoksi kromata in fosforne kisline. Re-aktivni premaz reagira s kovinsko podlago pri čemer tvori močno vez, ki zagotavlja dober oprijem pre-maza. Vendar pa smo v premazni industriji prišli do spoznanja, da je zaščita pocinkanih površin možna tudi z drugimi premazi, ki vsebu-jejo OH funkcionalne skupine. V literaturi in standardih ISO 12944-5 priporočajo za zaščito novih po-cinkanih površin tudi premaze na osnovi vinila, akrila, epoksija in poliuretana. Premazi morajo bi-ti seveda pravilno formulirani in namenjeni za zaščito pocinkanih površin. Končni izbor ustreznega premaznega sistema je odvisen od atmosferskih pogojev, katerim bo objekt izpostavljen.

Zaščita pocinkanih površin v manj agresivnih pogojih (C2, C3 po ISO 12944-2)V manj agresivnih pogojih je po-glavitna dekorativna funkcija pre-maznega sistema, vendar pa se s tem podaljša tudi trajnost zaščite. Za zaščito pocinkanih površin v takšnih pogojih predlagamo v He-liosu naslednje premaze:

REZISTOL emajl VA 60 µmREZISTOL emajl VA je kvaliteten enokomponentni pokrivni premaz na osnovi vinil-akrilnega veziva, ki ga odlikuje izredno hitro sušenje.

REZISTOL emajl 2K PUR 8:1 60 µmREZISTOL emajl 2K PUR 8:1 je kvaliteten dvokomponentni po-krivni premaz na osnovi akrilnega veziva in alifatskega izocianatnega trdilca, ki ga odlikujejo dolgotrajna vremenska in UV obstojnost, ke-mična in mehanska odpornost.

Zaščita pocinkanih površin v agresivnih pogojih (C4 po ISO 12944-25)V agresivnih pogojih mora premaz-ni sistem poleg dekorativne funk-cije predstavljati tudi kvalitetno zaščito pocinkane površine, s katero preprečujemo penetracijo korozij-sko agresivnih snovi do cinkove prevleke. Za zaščito pocinkanih površin v takšnih pogojih predlaga-mo v Heliosu naslednje premazne sisteme:

Shop primer E 30 µmREZISTOL emajl VA 60 µmShop primer E je visoko kvaliteten dvokomponentni delavniški premaz na osnovi epoksi veziva in poli-amidoaminskega trdilca, ki ga od-likuje izredno hitro sušenje, izreden oprijem na pocinkane površine in kvalitetna protikorozijska zaščita. Vsebuje inhibitorje korozije in cink fosfat kot aktivni protikorozijski pigment.

Shop primer E 30 µmREZISTOL emajl 2K PUR 60 µmZamenjava REZISTOL emajla VA z REZISTOL emajlom 2K PUR izboljša vremenska in UV obstoj-nost ter kemično in mehansko od-pornost sistema zaščite. Poleg na-vedenih dveh lahko Shop primer E kombiniramo še s širokim spektrom različnih pokrivnih premazov.

Starana pocinkana površina

Za zaščito starane pocinkane po-vršine lahko uporabimo širšo pale-to premaznih sistemov, seveda ob ustrezni pripravi pocinkane povr-šine. V primeru, da je prišlo do po-java rje na pocinkani površini je ob-vezna sanacija poškodovanih mest

s temeljnim premazom, ki vsebuje aktivne protikorozijske pigmente. Značilen primer starane pocinka-ne površine so daljnovodni stebri (Slika 2). Za zaščito daljnovodnih stebrov v Heliosu predlagamo:

REZISTOL osnovna barva AH-ZP 80 µmREZISTOL emajl AV MIOX 80 µmREZISTOL temelj AH-ZP je hi-trosušeči enokomponentni debelo-slojni temeljni premaz na osnovi modificiranega alkidnega veziva. Vsebuje cink fosfat kot aktivni pro-tikorozijski pigment.REZISTOL emajl AV MIOX je debeloslojni enokomponentni pokrivni premaz na osnovi vinil-akrilnega veziva. Vsebuje železov luskavec, ki dodatno zmanjšuje pre-pustnost premaza in ga ščiti pred vplivi UV žarkov.

Zaključek

Kombinacija cinkovih prevlek in organskih premazov, popularno imenovana DUPLEX sistem, iz-korišča sinergijo obeh sistemov zaščite, s čimer omogoča daljšo življenjsko dobo, hkrati pa tudi že-ljen dekorativni izgled zaščitenih objektov.

Zaščita jeklenih

površin s cinkovimi

prevlekami

je znana že

desetletja. Cinkove

prevleke imajo ob

vseh nespornih

kvalitetah, tudi

določene slabosti,

ki jih lahko

preprečimo z

uporabo organskih

premazov.

Slika 1: Vroče pocinkanje s potapljanjem v talino cinka

Slika 2: Sanacija zaščite pocinkanih daljnovodnih stebrov

MIZARSTVO 3w w w . h e l i o s . s i

V Heliosu je bil sprejet izziv, ki ga postavlja zakonodaja in zavest o varovanju človeškega okolja.Čeprav na trgu še vedno prevladu-jejo proizvodi z veliko vsebnostjo organski topil, nova zakonodaja, direktive in priporočila silijo indu-strijo k iskanju novih rešitev.

Na področju lužil nas poleg za-konodaje in direktiv k iskanju eko-loško prijaznejših rešitev silijo tudi kupci, kot je Ikea s še dodatnimi zahtevami.

Zato smo v Heliosu pristopili k iskanju rešitev in izboljšav tako na programu KOMBIHEL kot EKO-HEL lužil.Pri KOMBIHEL lužilih, ki vse-bujejo visok delež organskih topil, smo zamenjali predvsem aromatska topila (toluen, ksilen, Solveso 100) z nevarnostnimi simboli Xn (zdrav-ju škodljivo) in okoljskim simbolom N (okolju nevarno), z uporabniku in okolju prijaznejšimi topili, tako da večina teh lužil nosi oznako Xi ali pa so celo brez oznak.

Na programu osnovnih nians KOMBIHEL lužil za mazanje in brisanje (serija 6800-6810) smo za-menjali obstoječe pigmentne paste z Ekološko prijaznejšimi UNIHEL pastami, ki ne vsebujejo aromatskih topil (Xn) in svinčevih pigmentov (T).To je serija 19600 – 19610, serijo 6800 – 6810 pa bomo v letošnjem letu postopoma ukinili.

Poleg ekoloških prednosti, nova serija ponuja tudi lažje apliciranje

s prilagoditvijo vezivnega in topil-nega sistema, ki ob daljšem sušenju omogočajo lažje delo pri nanašanju in brisanju.V pripravi je tudi nov MIX sistem na osnovi nove serije osnovnih ni-ans (19600 – 19610), novih koncen-tratov (z 75 % barvil) in topilnim sistemom, ki daje bolj enakomerne površine in omogoča boljšo apli-kacijo.Poleg navedenih prednosti bo nov MIX sistem dopolnjen z novimi aktualnimi niansami.

Tako bo obstoječo serijo receptur MIX (17208 – 17225) nadomestila nova linija receptur.Nova serija osnovnih nians in MIX sistema za mazanje in brisanje bo predstavljena na novih barvnih kar-tah, ki bodo ponujene kupcem tudi v prenovljeni obliki.

V letu 2005 postopno uvajamo Eko-loško prijaznejše pigmentne UNI-HEL paste tudi na ostalih receptu-rah Kombihel lužil za mazanje in brisanje ter brizganje.

AktualnoNova generacija lužilNova Evropska kemijska zakonodaja REACH, direktiva Seveso in direktiva za zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin, ki jih urejata Evropski VOC in HOS, je zajelo vrsto industrijskih procesov, tako tudi uporabnike in proizvajalce premaznih sredstev. Nova lužila prinašajo ekološke prednosti in lažje apliciranje.

Natalija Kaluža

Pridružila se nam je vodja IDC Helios, Mija STUPICA, ki je di-jakom strokovno in hkrati njim pri-merno predstavila celoten program Heliosa za lesarsko področje. Tako je na začetku prikazala prisotnost Helisa na evropskem tržišču, vsa-koletno povečanje prodaje njihovih produktov v Evropi. Predstavila je osnovne premaze – lužila, vrste, prednosti in slabosti posameznih lu-žil in njihove uporabe ter nadaljnjo možno obdelavo z laki. Nadaljevala je z najdlje zastopanimi NC laki, prešla na PU sisteme s poudarkom na napakah, njihovih vzrokih in re-ševanje le teh, poudarila pomemb-nost trdilcev in veziv ter poudarila uporabnost teh lakov. Zelo velik po-udarek je postavila na UV utrjujoče premaze, predvsem zaradi VOC in SED direktiv. Dijaki so se lahko dobro seznanili s temi direktivami, kaj pogojujejo, kako lahko uporab-niki ustrezno ukrepajo v tej smeri oz. se ji prilagajajo. Predstavljen jim je bil tudi lazurni program za zaščito lesa. Ravnateljica šole mag. Majda Kanop ter profesorji znamo ceniti take predstavitve, pa smo se odločili, da vprašamo tudi naše dijake zaključnih letnikov, kakšno

je njihov vtis takega predavanja. Dijaka Gregorja Drnovška smo vprašali: »Ali so predavanja proizvajalcev dobrodošla na šoli?«»Takih predavanj smo zelo veseli, saj dobimo predstavo o samem pod-jetju, njihovem proizvodnem pro-gramu ter podatke, kam se lahko obrnemo za informacije in pomoč,

ko bomo le to tudi potrebovali. Sko-zi spoznavanje njihovega proiz-vodnega programa je tudi velika verjetnost, da jih bomo pri delu tudi uporabljali.«»Kako ste zadovoljni z njihovim pristopom?«»Je na visokem strokovnem nivoju, hkrati pa nas pritegnejo s prak-tičnimi primeri iz stroke, kako je možno reševati določene probleme, ki se morda pojavijo pri delu. Prav

tako nam le še potrdijo pridobljeno znanje v šoli, kateri premazi so pri-merni za specifično proizvodnjo ter njihovo tehnološko opremljenost.«

»Kaj pa ste spoznali glede ekologi-je, VOC direktiv?«Dijak Bruno Petrovič odgovarja: »Opozorili so nas na najnovejše predpise VOC, katerih se moramo v

bodoče držati, saj ima ekologija ve-lik pomen. Z vstopom v EU so naša lesarska podjetja prisiljena upošte-vati te direktive, imajo le malo časa, da se na njih dobro pripravijo. Prav tako moramo biti z njimi seznanjeni tudi dijaki, bodoči strokovni kader v lesarski industriji.«

»Ali dijaki še kako sodelujete s Heliosom?«Dijak Bogdan Marolt odgovarja:

»Seznanjeni smo tudi z drugimi ob-likami sodelovanja. Kot vem, ima-mo dijaki pomoč pri izdelavi pro-jektnih nalog, seveda odvisno, če je tema naloge premazno sredstvo. Šole imajo omejene laboratorijske možnosti raziskav premaznih sred-stev, tako ni redkost, ko se dijaki dogovorimo o možnem sodelovanju s tehnologi v njihovih laboratori-

jih. Ker imamo popolno pomoč z njihove strani, so naloge lahko zelo kakovostne, na visokem nivoju. Z njimi se srečujemo tudi na sejmih, kot našimi sponzorji, na strokovnih posvetih.«

Odziv dijakov potrjuje usmerjenost šole k zagotavljanju raznolikih pre-davanj, posebej so dobrodošla sode-lovanja z proizvajalci in uporabniki premaznih sredstev v lesarstvu.

SodelovanjaVključevanje podjetij v izobraževalni procesMirjam Založnik

ŠC Ljubljana,

Srednja lesarska

šola je tako

kot že nekaj let

zapored, povabila

IDC Helios,

da predstavi

proizvodni

program za

področje

lesarstva ter

trende njegovega

razvoja.

4 pomlad 2005w w w . h e l i o s . s i

AVTOLIČARSTVO

Že od začetka je bilo jasno, da tehnologija čiščenja odpadnega zra-ka za obrtno področje lakiranja ne bo prišla v poštev niti tehnično niti ekonomsko. Vzroki so med drugim nesorazmerno visoka investicija in nizke koncentracije topil v odpad-nem zraku.Vsled tega je bilo potrebno razviti nove izdelke, pri katerih je najpo-membnejši kriterij čimbolj enaka kvaliteta in aplikacijska tehnika kot pri konvencionalnih sistemih.Stopnjo zmanjšanja emisije hlapnih organskih topil so izračunali iz raz-merja vsebnosti organskih topil pri konstantni suhi snovi. Konstantno suho snov podajamo iz praktičnih predvidevanj, da tako kot pri stari tudi pri novi tehnologiji potrebuje-mo isto debelino suhega filma.Študija je pokazala, da izdelki z nizko vsebnostjo VOC z ustrezni-mi tehnološkimi ukrepi skoraj ne predstavljajo povišanja stroškov za izvajalca.

Pri razvoju nove generacije repa-raturnih lakov je hitro prišlo do spoznanja, da mejne vrednosti za VOC za različne skupine izdelkov ne morejo biti enotne.Medtem ko je razvoj podmaterialov na osnovi nizkomolekularnih veziv uspel z dvigom suhe snovi, je bilo to pri efektnih baznih lakih za dvo in večslojno lakiranje, nemogoče. Vpliv na razvoj reparaturnih lakov je imel tudi razvoj serijskih lakov. In prav na tem področju je prišlo do največje zamenjave, kar jih je reparaturna branža kadarkoli imela – namreč spremembo iz topilnih na vodne bazne emajle.Pri serijskem lakiranju z baznim lakom pride 40–50% organskih topil v odpadni zrak. Če hočemo pri reparaturnih baznih lakih do-seči tako nianso in efekt kot jo ima serijski bazni lak, moramo delati z nizko vsebnostjo suhe snovi (s high solid baznim emajlom ne dosežemo zmanjšanja organskih topil v zado-

stni meri, tako, da je edina možnost organska topila zamenjati z vodo). Poleg tega je nekako logično, da če je avto originalno polakiran z vodno bazo, skušamo tudi niasno in efekt reparature doseči z vodno bazo.

Helios razvija vodni mešalni sistem

Danes obstoječi sistemi na trgu so fizikalno sušeči, enokomponentni laki. Vsebujejo od 8–10 % organ-skih, z vodo razredčljivih topil, vodorazredčljivo vezivo (poliure-tanske ali akrilne disperzije) in 70–80 % vode.

Zaradi višje izparilne energije vo-de imajo vodni bazni laki daljši čas sušenja kot konvencionalni. Z uporabo kratkotrajnega povišanja temperature in IR sušenja lahko tudi to slabo stran ustrezno rešimo.

Določena prenastavitev je seveda potrebna – npr. odzračevalni časi med posameznimi sloji, zaključna zameglitev ipd.Obstoječe brizgalne kabine z naj-manj 18000 m3 na uro pretočnega zraka še zadostujejo.Pri mešalnem sistemu baznih lakov gre za več kot 50 mešalnih emajlov, s katerimi lahko dobimo veliko šte-vilo nians. Malo več kot polovica mešalnih emajlov vsebuje organske pigmente, saje in TiO2, ostalo so efektni pigmenti – aluminiji in per-le. Medtem ko je večina organskih pigmentov in perl primerna tako za konvencionalne kot za vodne sisteme, pa so aluminiji za vodne sisteme drugače obdelani.

Tudi v Heliosu razvijamo tak vod-ni mešalni sistem. Z njim želimo prispevati k ekološko prijaznej-šim barvam in zadostiti strogim merilom zakonodaje, ki bo začela veljati s 1. 1. 2007.

AktualnoDvoslojni bazni laki na vodni osnoviNataša Stražar

Pri lakiranju avtomobila se mo-ramo zavedati, da je končni videz odvisen od vrste dejavnikov in ne samo od kvalitetne izbire pokriv-nega premaza. Eden od dejavnikov celotnega postopka je tudi kit oz. kitanje podlage. Včasih se nam zdi, da je kitanje enostaven proces, kar vedno ne drži, saj se nam v praksi lahko pojavijo različne napake.

Slabo sušenje

Vzroki: dodano premalo trdilca; visoka zračna vlaga, ki lahko poleg slabšega sušenja povzroča tudi pol-njenje papirja; material usiha.

Napako popravimo z brušenjem do pločevine in ponovnim kitanjem po navodilih.Kit se pred uporabo obvezno meša z 2 % trdilca – utežno. V praksi lahko nastopijo težave, ker se trdilec do-daja po občutku in se ga ne tehta. Lahko gre za optično prevaro. Kit je namreč precej težji od trdilca in ga običajno ljudje ne dodajajo dovolj. To privede do nesušenja oz. slab-šega sušenja in s tem tudi slabega brušenja in polnjenja papirja.

Madeži v pokrivnem premazu

Vzroki: preveč trdilca v PE kitu ali

preslabo vmešan trdilec v PE kit.Madeže preprečimo z natančnim dodajanjem trdilca in temeljitim mešanjem.Napako popravimo z brušenjem do pločevine in ponovnim kitanjem po navodilih.

Luknjice v pokrivnem premazu

Vzroki: nepravilno kitanje (priso-tnost zraka, debeli sloji); podlaga ni dovolj presušena; poliesterski materiali niso izolirani; pore ni-so obrušene; nepravilno nanašanje (debeli sloji)Napako preprečimo, tako da z lo-

patico večkrat potegnemo po istem mestu, da iztisnemo zrak, nanesemo več tanjših slojev kita, dobro pre-sušimo podmateriale, pore dobro obrusimo ali pokitamo in PE kit vedno izoliramo pred nanosom po-krivnega premaza.Napako popravimo z brušenjem do pločevine in ponovnim kitanjem po navodilih.

Važna opozorila:

Ko se doza kita odpre je možno, da je na površini kita izplavljena smola (v tekočem stanju), ki jo moramo obvezno vmešati nazaj v kit in ne odliti.Ko vmešavamo trdilec v kit, isto-časno vmešavamo tudi zrak. Zato je potrebno pri nanašanju kita več-krat potegniti z lopatico po istem mestu. Tako iztisnemo zrak in s tem preprečimo nastanek luknjic na po-vršini obrušene ga kita.Ker imajo PE kiti omejen Pot-li-fe (rok uporabe za aplikacijo), ne smemo naenkrat zmešati cele doze

s trdilcem, ampak samo toliko, ko-likor smo ga sposobni v tem času aplicirati.

Kit po sušenju obrusimo z brusnim papirjem granulacije od 80 do 150. Paziti moramo, da z brusnim papir-jem nižje granulacije ne brusimo po starem laku. Grobe rise bomo zelo težko zabrusili in se lahko po dolo-čenem času preslikajo na površino.

Prav tako moramo paziti, da s pa-pirjem granulacije P150 zabrusimo tudi rise, ki smo jih naredili pri bru-šenju z papirjem granulacije P80Zaradi same strukture kita ga nikoli ne smemo brusiti z vodo, ker bi s tem vanj vgradili vlago. Posledica tega so mehurčki, ki se lahko po-javijo že v predlaku, največkrat pa v končnem lakiranju.Posledica tega pa je luščenje pred-laka in pokrivnega premaza.Prav tako ne smemo nikoli na ki-tane površine direktno (brez vmes-nega predlaka) nanašati pokrivnega premaza.

Napake in problemi pri lakiranjuNeustrezna uporaba PE kitov

Janja Matičič

Skrb za okolje je

usmerila lakirno

industrijo k

novemu razvoju

na reparaturnem

področju z

zmanjšanjem

emisije hlapnih

organskih topil

za 70 %.

SLIKOPLESKARSTVO 5w w w . h e l i o s . s i

NovostiBORI gel lazuraBORI gel lazura je prosojni dekorativni premaz za barvanje lesa. Ne kaplja s čopiča in ne steka na vertikalnih povšinah, zato je idealna za barvanje nad glavo – napuščev in stropnih opažev.

Namenjena je za zaščito lesa v notranjih prostorih in še posebej na prostem, saj odlično ščiti les pred vremenskimi vplivi. Vsebuje voske, ki povečajo vodoodbojnost premaza, UV filter, ki ščiti les pred vplivi son-ca in tvori elastičen zaščitni film, ki ne poka in se ne lušči. Izbirate lahko med brezbarvno in niansami hrast, bor, tik, češnja, oreh. Tvori svileno sijajni premazni film. Nanašamo jo s čopičem. Redčenje ni potrebno. Orod-je očistimo s TESSAROL redčilom. Barvanje posameznih slojev si sledi po enem dnevu.

Premazni sistem:

• notranji prostori: 1–2× BORI gel lazura

• zunaj: 1× BORI tankoslojna lazura z biocidom ali BORI tankoslojna lazura, 2× BORI gel lazura

• obnavljanje: 1–2× BORI gel lazu-ra (pri zelo poškodovanih prema-zih najprej 1× BORI tankoslojna lazura)

Kakšna je razlika med BORI gel lazuro in BORI lak lazuro?

Posebnost BORI gel lazure je v aplikacijskih lastnostih. Njena notra-nja struktura (gel) omogoča izredno enostavno nanašanje in preprečuje kapljanje barve s čopiča in stekanje na vertikalnih površinah.

Nuša JeretinaMateriale, ki so naši živ-ljenjski spremljevalci, opazujemo dan za dnem, lahko opazimo, pred-vsem pri nezaščitenih materialih, da spreminjajo svoj prvotni izgled oziroma propadajo zaradi delovanja atmosfere. Propad materialov lahko preprečimo ali vsaj omejimo z nji-hovo zaščito. Najbolj pogosto upo-rabljena in ekonomsko sprejemljiva je zaščita s premaznimi sredstvi.Za zaščito železnih in jeklenih površin se v široki potrošnji upo-rabljajo tradicionalni premazi na

osnovi dolgooljnih alkidnih veziv. Zaščita je dolgotrajna, če površino zaščitimo s sistemom premazov: kot temeljni premaz uporabimo TESSAROL osnovno barvo za že-lezo, ki železo ščiti pred rjavenjem in izboljša oprijem med podlago in naslednjimi premaznimi sloji, temu sledijo zaključni (pokrivni) pre-mazi kot so TESSAROL emajli, ki preprečujejo dostop škodljivim snovem do podlage.Drugi materiali kot so cink, po-cinkana pločevina, baker, aluminij, medenina, plastika pa so znani kot »težki« materiali za barvanje, ker tradicionalne široko potrošniške barve nimajo dobrega oprijema na te površine. Za zaščito teh površin se ponavadi uporablja sistemi indu-strijskih premazov.V HELIOS-u smo za široko po-trošnjo razvili temeljno barvo z nazivom TESSAROL univerzalna osnovna barva, ki je izdelana iz specialnega veziva in ima dober oprijem na železo, jeklo, baker, medenino, aluminij (potreben pred-hodni preizkus oprijema premaza na očiščeno površino), trdi PVC in tudi les.

TESSAROL univerzalna osnovna barva je v beli niansi. Nanašamo jo s čopičem, valjčkom ali brizganjem. Redčimo po potrebi s TESSAROL redčilom. Kot zaključni premaz nanesemo v dveh slojih TESSA-ROL emajl ali TESSAROL pro-fessional emajl ali TESSAROL antik ali TESSAROL emajl za radiatorje ali TESSAROL akril

emajl. Osnovna barva hitro suši, saj je suha na oprijem v 2 urah, sloj zaključnega premaza lahko sledi že po 4 urah.Za dolgotrajno zaščito in dober oprijem je zelo pomembna priprava podlage.

Železne, jeklene podlage

Rjo odstranimo mehansko, maščo-be in ostale nečistoče pa z NITRO redčilom.Pocinkana pločevina, trda PVCPovršino očistimo z mešanico vode (10 l), salmijaka (raztopina amo-niaka – 0,5 l) in detergenta (en pokrovček) in obrusimo z brusno krpo iz sintetičnih vlaken. Ostanke brušenja temeljito speremo z vodo. Uporaba žične ščetke in kovinske volne ni dovoljena!

Bakrena, aluminijeva podlaga (po-treben predhodni preizkus oprijema premaza na očiščeno površino)Površino očistimo z NITRO redči-lom in obrusimo z brusno krpo iz sintetičnih vlaken. Uporaba žične ščetke in kovinske volne ni do-voljena!

Obnova starih premazovNepoškodovane premaze očistimo in obrusimo, poškodovane pa po-polnoma odstranimo.

Posebnosti:Če rjo odstranjujemo s kemičnimi sredstvi na osnovi kisline (fosfor-ne), moramo površino temeljito sprati z vodo, osušiti in šele nato nanesti TESSAROL univerzalno osnovno barvo.TESSAROL univerzalne osnovne barve ne priporočamo v sistemu s TESSAROL emajlom za pocin-kano pločevino ali TESSAROL emajlom za železo hitrosušečim.

Nuša Jeretina

AktualnoTESSAROL univerzalna osnovna barvaV vsakdanjem

življenju srečujemo

materiale kot so

železo, jeklo, cink,

baker, aluminij,

les, plastiko …

Uporabljajo se kot

sestavni elementi

vseh gradenj; v

domači hiši kot

ograja, stopnice,

okna, vrata,

radiatorji … Če jih

primerno zaščitimo

jim podaljšamo

življenjsko dobo.

Ali ste vedeli?Blagovna znamka TESSAROL

je ena izmed najstarejših

slovenskih blagovnih znamk

– uporablja se od leta 1924.

Slika 1: Sistem zaščite in dekoracija trdega PVC (okna, vrata …)

NE PREZRITE!

Če BORI gel lazuro pred nanosom premešamo ali pri medsebojnem mešanju standardnih nians, priporočamo nanos lazure 24 ur po mešanju, ko se notranja struktura (gel) ponovno vzpostavi.

Pri obnavljanju starih premazov izberimo svetlejšo nianso od prvotno uporabljene ali pa prvotno nianso mešamo z brezbarvno v razmerju 1 : 1. Število slojev lazurnega premaza vpliva na nianso – vsak sloj več potemni nianso.

Brezbarvne lazure prepuščajo ultravijolične žarke, ki razgradijo lignin v lesu, zato brezbarvna BORI gel lazura ni primerna kot samostojni premaz za les na prostem.

6 pomlad 2005w w w . h e l i o s . s i

PARKETARSTVO

AktualnoIzognimo se napakam pri lakiranih površinah

Nuša Jeretina

Les za talne površineZa talne površine uporabljamo trd les; to so predvsem listavci. V nadaljevanju pred-stavljamo lastnosti različnih vrst lesa, ki se uporablja za pohodne površine.

JAVOR (kanadski javor)

BOTANIČNO IME Acer Saccharum marsh.

MEDNARODNA IMENA angleško: rock maple nemško: zuckerahorn

PODROČJE RASTI Severna Amerika

TEKSTURA fina in enakomerna

RAST zelo raznolika

GOSTOTA PRI 12 % VLAGE 600–750 kg / m3

KRČENJE srednje – veliko

DIMEZIJSKA STABILNOST +++ srednja

TRDOTA PO BRINELL –u ++++ srednja – visoka

TRAJNOST (odpornost na glive, insekte) slaba

NIANSA pred izpostavo belkasta po izpostavi (vpliv svetlobe) rumeno-rjava

LAKIRANJE ni problematično

POSEBNOSTI možna prisotnost grč (v kupih) V vlažnem okolju ga hitro napadejo gobe

Površinska obdelava ima pogosto najpomembnejši vpliv na to ali bo upo-rabnik z izvedbo zadovoljen ali ne. Ka-dar površinski obdelavi ne posvečamo dovolj pozornosti, se pojavljajo težave in napake že med samo obdelavo ali pa se kažejo v slabi kakovosti končno obdelanega parketa, ki je za uporabnika bistvenega pomena.V sledečih člankih vam bomo predsta-vili nekaj najpogostejših napak, ki se pojavljajo pri površinski obdelavi in na katere moramo biti posebej pozorni.

Nezadosten sijaj lakaVzroki za nezadosten sijaj lakirane po-vršine so:• prepih• prenizka temperatura• previsoka relativna zračna vlaga• varčen nanos laka (pretanek premaz-

ni film)• pregrobo medslojno brušenje• neupoštevanje razmerja mešanja

komponent• napačen trdilec• neustrezno očiščeno orodje

Različen sijaj (pri polmat in mat lakih)Vzroki za neenakomerno stopnjo sijaja pri polmat in mat lakih so:• neenkomerna vpojnost podlage• neenkomerna debelina nanosa• prepih• previsoka temperatura

Lisasta površinaVzroki za lisasto površino so:• pregrobo brušenje podlage• neenakomeren nanos laka• različna vpojnost podlage• neuporaba osnovnega laka• pri bukovem parketu: nanos osnov-

nega laka z lopatico

Rumene liseRumene lise nastanejo zaradi stika med različnima lakoma, in sicer kislinskim in poliuretanskim lakom. Med sabo re-agirajo ostanki kislega in izocianatnega trdilca, ki pod vplivom sončne svetlobe tvorijo intenzivno rumeno barvilo. Do-volj so že najmanjše sledi odvečnih, nevezanih ali prostih ostankov obeh vrst trdilca.Vzroki za nastanek rumenih lis so (sli-ka 1):• nanašanje kislinskega laka na neza-

dostno posušen poliuretanski lak• mešanje kislinskega in poliuretanske-

ga laka v isti posodi• nanašanje kislinskega in poliuretan-

skega laka z istim orodjemUporabnik bo zadovoljen s končnim izgledom polakirane površine, če bomo upoštevali nekatera »pravila«:• ustrezno obrušena površina oziroma

ustrezno obrušen star lak, ustrezno medslojno brušenje

• izbor ustreznega laka glede na vrsto lesa

• upoštevanje priporočenih sistemov lakiranja (lužila, fugirne tekočine, temeljni laki, geli in zaključni laki)

• če je potrebno, lak redčiti s predpisa-nim redčilom

• upoštevanje predpisanih delovnih pogojev glede na vrsto laka (optimal-na temperatura 18–22 °C, optimalna relativna zračna vlaga 65–75 %)

• izogibati se prepihu• upoštevati priporočene porabe (na-

nesti predpisano količino)• ustrezno očiščeno orodje in posode• pri bukovem parketu: nanos osnov-

nega laka z valjčkom

Na končni izgled in lastnosti vgrajenega

parketa vpliva celoten sistem,

v katerem je zajeta vrsta

parketa, kvaliteta uporabljenega

laka in površinska obdelava. V

proces površinske obdelave je

vključeno brušenje, kitanje, nanašanje

in utrjevanje temeljnih in

zaključnih lakov.

Lepilo za parket

ChromodenPriprava betonske podlage za lepljenje. Upoštevati je potrebno podatke, ki jih navaja proizvajalec.

Pravilna priprava podlage je osnova za uspešno polaganje talnih oblog. K temu sodi tudi uporaba proizvoda za impreg-niranje vpijajočih podlag. Pogosto se dogaja, da uporabniki upoštevajo podatke proizvajalca o porabi lepila za parket. Po-zabijo pa na podatek, da poraba lepila velja samo v primeru, ko je podlaga ravna in impregnirana (izravnana z izravnalno maso – Chromos proizvaja samorazlivne mase v prahu na bazi cementa NIVELIT P-F in NIVELIT P-G). Pomembnost in prednost uporabe impregnacije pred lepljenjem parketa je sledeča:– impregnacija utrdi podlago (globoko prodira v podlago in na

ta način povezuje oziroma fiksira vse dele)– impregnacija zmanjšuje in izenačuje vpojnost podlage (na ta

način se pomembno zmanjša poraba lepila oziroma omogoča lepljenje z manjšo in enakomerno količino lepila).

Iz tega razloga smo razširili ponudbo blagovne znamke CHROMODEN z impregnacijo za betonske podlage:– Chromoden primer AC visokokvalitetno disperzijsko

sredstvo iz umetne smole, ki služi za impregniranje vpija-jočih podlag pred lepljenjem parketa z lepili na bazi vodnih disperzij.

Kot končni rezultat je zmanjšana poraba lepila, oziroma nižja cena končnega izdelka.

Chromosova lepila za parket

Chromos proizvaja dva tipa disperzijskih lepil za parket:1. Chromoden lepilo za klasični parket2. Chromoden lepilo za lamel parketTo so lepila izdelana na osnovi polivinilacetatne vodne disper-zije, polnil in aditivov. Uporablja se za lepljenje klasičnega, oziroma lamelnega parketa na betonske, lesene in podobne podlage. Podlaga, na katero se lepi, mora biti ravna, fino ob-delana (gladka) in dobro očiščena prahu, mastnih delov in ostalih nečistoč. Betonska podlaga mora biti stara minimalno 4–6 tednov, maksimalna vlažnost je lahko 2 %. Vlažnost lese-ne podlage in parketa je lahko maksimalno 10 %. Ne sme se uporabljati pri temperaturah nižjih od 12 °C.Lepilo je potrebno pred nanosom dobro premešati. Nanaša se z nazobčano lopatico v povprečni debelini 1 mm. Nato se parket položi in dobro pritisne. Čas sušenja nanesenega lepila je odvi-sen od relativne vlage v prostoru, temperature lepila, parketa in podlage. Optimalna delovna temperatura je 20 °C z možnostjo odstopanja 5 °C. Končno čvrstost doseže po 48 urah. Poraba Chromoden lepila za parket je 0,6–0,8 kg/m2.Nanašanje disperzijskih lepil povzroči vnos določeno količine vode v estrih in v parket. Zaradi tega se ne sme začeti z laki-ranjem parketa takoj po lepljenju temveč je potrebno pustiti parket, da se posuši nekaj dni odvisno od relativne vlage zraka in od temperature.

slika 1

SKUPINA HELIOS 7w w w . h e l i o s . s i

Mavrica d.d. je trgovsko podjetje specializirano za prodajo barv, lakov in pre-mazov. Na slovenskem trgu ima že več kot 50-letno tradicijo. Združuje izobražene in strokovno usposobljene prodajalce za prodajo barv, lakov in premazov.Mavrica zasleduje razvojno vizijo v smeri specializiranih prodajaln, ki s strokovnim svetovanjem, konkurenčno ceno in partner-skimi odnosi z dobavitelji, uporabniku stori-tev zagotavlja zadovoljstvo.»Zgraditi želimo uspešen partnerski odnos s profesionalnim uporabnikom, zato smo se odločili za prenovo ter razširitev kluba kar-tičarjev« je povedal direktor Mavrice Tomaž Založnik. Sezona je tukaj in vsi izvajalci del imate dela in obveznosti čez glavo. V podjetju Mavrica d.d. vam želimo, da bo vaše delo v prihodnje olajšano, poslovni rezultati pa še boljši od preteklih, zato vam zagotavljamo profesionalen nivo storitev. Za kvalitetno in celovito servisiranje vaših potreb bo odslej skrbel Klub MOJSTER.V Klub MOJSTER se lahko včlanite vsi samostojni podjetniki oziroma pravne osebe, ki na trgu opravljate slikopleskarsko, črko-slikarsko, fasadersko, parketarsko, mizarsko, kovinarsko in avtoličarsko dejavnost. S član-stvom si boste omogočili nakup proizvodov vseh pomembnejših slovenskih proizvajalcev barv, lakov in lepil po cenah prilagojenih

profesionalnemu kupcu v vseh maloprodaj-nih enotah trgovinske mreže Mavrica. Klub MOJSTER vam nudi tudi strokovno pomoč pri izvajanju del, pomoč pri trženju – sveto-vanje pri reklamiranju storitev, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, udeležbo na demonstracijah v maloprodajnih enotah trgo-vinske mreže Mavrica, obveščanje o novostih pri izdelkih različnih blagovnih znamk in še bi lahko naštevali. Poleg navedenega bomo za vas izdelali tudi identifikacijsko kartico Klub MOJSTER, s katero boste lahko vaše član-stvo hitro in na enostaven način identificirali v katerikoli trgovini podjetja Mavrica d.d. in koristili navedene ugodnosti.V življenju radi koristno združimo s prijetnim in tudi na to nismo pozabili. Ob koncu leta, ko nam bo čas dopuščal, se bomo podali v neznano, morda se bomo pomerili v hitri vožnji ali skupaj odšli na bele strmine, pustite se presenetiti. Vabimo vas, da se tudi vi pridružite uspešnim, ki so bili člani kluba kartičarjev in z veseljem ostajajo člani Kluba MOJSTER. Vzemite si trenutek časa in izpolnite priloženo prijavni-co. V življenju ni pomembno število vdihov, pomembno je število trenutkov, ki vzamejo dih. Klub MOJSTER – vzame dih, ker mu je prvo zadovoljstvo kupca.

Andreja Roš

Novo v MavriciKlub MOJSTER

P R I S T O P N A I Z J A V A

K L U B M O J S T E R

Naziv firme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sedež firme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. / Prenosni tel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Datum pristopa k članstvu: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Podpis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: MAVRICA d.d., Slamnikarska 1, 1230 DOMŽALE oz. po e-pošti: info@mavrica.si

TradicijaMavrica – pot, ki traja že več kot pol stoletja

K aj poleg sposobnosti mišljenja raz-likuje človeka od ostalega živega sveta? Ena od pomembnih značilnosti je gotovo njegova želja po posesti, torej imeti, pridobiti, njegova sposobnost trgovanja, menjanja stvari in do-brin, oblikovanje ponudbe in povpraševanja.Začelo se je s preprosto menjavo blago za blago, kar je v resnici na ljubo v modi spet v današnjem času. Človek je to veščino v tiso-čletjih svojega razvoja razvil do popolnosti. Že stari Grki so si omislili celo posebnega boga-Merkurja, ki je skrbel za trgovske za-deve.Fenomen družbe Mavrica, ki je na našem prostoru že skoraj 54 let, bi lahko primerjali s tako multinacionalko, saj je bila ustanov-ljena kot specializirano trgovsko podjetje za promet z barvami, laki in kemikalijami in je taka še danes. Obvladuje večino slovenskega trga, svoje poslovalnice ima razpršene od Prekmurja do Gorenjske in od Koroške pa do Primorske.Poglejmo nekoliko v zgodovino in sledimo rojstvu, mladostni in zreli dobi Mavrice!Podjetje Mavrica je bilo ustanovljeno decem-bra 1951 kot specializirano trgovsko podjetje za trgovanje z barvami, laki, kemikalijami, ščetkarskimi izdelki ter drugimi potrebščina-

mi za pleskanje in slikanje. Od ustanovitve do leta 1978 se je podjetje razvijalo in širilo in se v letu 1978 vključilo v SOZD ABC Pomurka. V taki neperspektivni obliki organiziranosti je podjetje ostalo do leta 1983. 1.1.1984 se je podjetje Mavrica priključilo DO Lesnina, v sestavi dveh TOZD-ov: TOZD Trgovina na debelo in TOZD trgovina na drobno. Mavrica TOZD Trgovina na drobno je v letu 1987 ime-la 10 prodajaln in 91 zaposlenih. Že v letu 1991 je Mavrica TOZD Trgovina na drobno pričela razvijati tudi svojo prodajo na debelo in leta 1993 pričela poslovati kot samostoj-no trgovsko podjetje Mavrica p.o. Ponovno statusno spremembo je podjetje doživelo 2.12.1996, ko se je preoblikovalo v delniško družbo Mavrica in v taki obliki je še danes. Trenutno Mavrica posluje z 22 trgovinami ter centralnim skladiščem na Vrhniki.V štiriinpetdesetih letih smo se razvili v naj-večjo specializirano maloprodajno trgovsko družbo z prodajnim programom, ki obsega zidne barve, omete in fasadne barve, barve za beton, barve za les in kovino, lake za par-ket, avto lake, vse vrste lepil in kitov, lepilne trakove in pleskarski pribor, delovno zaščito, profesionalno orodje za slikopleskarje, parke-tarje, avtoličarje.

Program na področju barv je obogaten z izborom nians iz mešalnih sistemov za zidne barve, kovino, les, avtolake in lake za mizarje in je prilagojen tako individualnim kupcem kot tudi profesionalnim uporabnikom barv.V nadaljnjem razvoju podjetja posvečamo po-

sebno pozornost strokovnemu izobraževanju prodajnega osebja. Naša prva in stalna želja je zadovoljiti še tako zahtevnega in izbirčnega kupca. To nam predstavlja izziv, ki Mavrici daje poseben značaj.

Majda Kavčič

8 pomlad 2005w w w . h e l i o s . s i

ZANIMIVOSTI

SLOVENIJACelje • 7. – 14. 9. Mednarodni obrt-ni sejem mednarodni sejem obrti in podjetništvaKoper • 26. – 29. 5. Primorski se-jem mednarodno obrtno-podjetniški sejemLjubljana • 24. – 28. 5. Hevreka – stičišče novih tehnologij • 22. – 24. 9. Športfest november Ljubljanski pohištveni sejem

AVSTRIJADornbirn • 9. – 11. 6. INTER-TECH BODENSEE mednarodni tehnološki sejemDunaj • oktober – MODELLBAU INTERNATIONAL mednarodni sejem modelske tehnike, hobijev in programov naredi si samGradec • 8. – 10. 6. Austrotecteh-

nični strokovni sejem za zagotav-ljanje kakovosti, montažno tehniko in tehniko ravnanja, razvoj avto-mobilovRied • 3. – 11. 9. EURO-HAUS mednarodni strokovni sejem za gradnjo in bivanje, vrt in oddih

ČEŠKA REPUBLIKABrno • 19. – 23. 4. IBF mednarodni gradbeni sejem • 4. – 9. 6. AUTO-SALON razstava osebnih avtomo-bilov, motorjev in pribora • 3. – 7. 10. TRANSPORT A LOGISTIKA mednarodni sejem transporta in lo-gistike • 18. – 21. 10. WOOD-TEC strokovni sejem za obdelavo lesaPraga • september – For Arch & For Tech evropsko srečanje za arhitekturo in gradbeništvo • ok-tober – AUTOSHOW PRAHA

mednarodni sejem osebnih in lahkih gospodarskih vozil in avtomobil-skega oblikovanja • oktober – ASA PRAHA mednarodna razstava za servis avtomobilov in pribora

HRVAŠKASplit • 26. – 30. 10. SASO 10. mednarodni sejem gradbeništva, lesne in kovinske industrije, orodja in opreme, obrtništva, drobnega gospodarstva ter elektronike, ener-getike in telekomunikacijZagreb • 19. – 23. 4. GRADNJA IN OPREMA – Gradbeništvo na temo ELCRO, Interklima, Obrtni-štvo mednarodni sejem gradbeni-štva, mednarodni sejem ogrevanja, hlajenja, klimatizacije in pitne vode, mednarodni sejem obrtništva • 12. – 16. 10. AMBIENTA medna-

rodni sejem pohištva, notranje ure-ditve in spremljevalne industrije

ITALIJABologna • 18. – 22. 5. AUTO-PROMOTEC mednarodna razstava avtomobilske opreme, gum in ob-nove • 12. – 16. 10. SAIM med-narodni gradbeni sejem • 3. – 11. 12. MOTOR SHOW mednarodna avtomobilska razstavaBolzano • 10. – 18. 9. FIERA IN-TERNAZIONALE D`AUTUNNO mednarodni jesenski sejemPordenone • 10. – 18. 9. Med-narodni sejemVerona • 15. – 19.9. ABITARE IL TEMPO mednarodni sejem za stanovanjsko kulturoVidem • september – PROMOSE-DIA mednarodni sejem stolov

NEMČIJABremen • 4. – 6. 11. CARAVAN razstava karavanov, avtodomov in priboraEssen • september – IFLO med-narodni sejem za floristiko, de-koracijo, darilne predmete, hobi in naredi si sam • 25. 11. – 4. 12. ESSEN MOTOR SHOW svetovni sejem tuninga, motornega športa in klasičnih vozilFrankfurt/Main • 15. – 25. 9. IAA mednarodna avtomobilska razstava, osebna vozilaHannover • 2. – 6. 5. LIGNA + HANNOVER svetovni sejem gozdarstva in lesnega gospodarstva • 14. – 21. 9. EMO svet obdelave kovinKoln • 2. – 4. 12. Mednarodni po-tovalni trg

Glavna in odgovorna urednica: Nataša Hajdinjak, produkcija: Katedra HIT, oblikovanje: DC studio, grafična priprava: Grafični atelje Visočnik, tisk: SET d.d.

Tudi letos o barvah. > Novosti na prodajnih policah. > Vabimo vas v klub MOJSTER. > Napoved strokovnih sejmov v naši bližini.

Nagrajenci križanke – časopis Barve december 2004 št. 12Milko ŠTELCER, Trstenjakova 3, 9252 RADENCI; Nada JEŠOVIĆ, Kozjanskega odreda 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA; Franc LEKŠE, Prešernova 47, 1410 ZAGORJE OB SAVI; Julija PREISAK, Vrhole 90, 2316 ZG. LOŽNICA; Vida Nada STEPIŠNIK, Primorska ul. 4, 3000 CELJE

Rešitve nagradne križanke iz prejšnje številkeVodoravno: trasirka, Alaska, remorker, kastor, elemi, pesto, ale, Nero, last, Aden, irka, replika, srečno novo leto, kokain, Likar, net, spona, uzanca, štanca, te, kilometer, akter, eskim, Uran, palir, aval, velka, lavabo, Italija, Ukana, pm, kapot, neon, bell, fon, Tirosek, digniteta, utva, oder, jarina, Celinograd, rand, Ararat, arak, koala.

Ime in priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pošta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Helios d.d., Količevo 2, Marketing, 1230 Domžale, najkasneje do 31. 5. 2005. Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.

Nekaj zanimivih sejmov v letu 2005