gimnazija franca miklošiča ljutomer - sammy4eversammy.slohosting.com/projektna.pdf ·...

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

KKAARR BBII MMOORRAALLII VVEEDDEETTII OO PPSSIIHH

Projektna naloga

Mentorica: Marija Meznari Avtorica: Iris Smolkovi

Ljutomer, maj 2004

1. UDOMAČITEV PSOV 4

2. INTELIGENCA PSOV 6

2.1 JEZIKOVNA INTELIGENCA 8 2.1.1. PASJE OGLAŠANJE 9 2.1.2 PASJI SIGNALI IN GESTE 9 2.1.3 NALOGE PSA 10 2.2 ADAPTIVNA INTELIGENCA 10 2.3 DELOVNA ALI POSLUŠNOSTNA INTELIGENCA 11 2.4 INSTINKTIVNA INTELIGENCA 12

3. ODLOČITEV O NAKUPU 13

4. ŠOLANJE IN VZGOJA 14

4.1 VZGOJA 14 4.2 ŠOLANJE 15

4. PREHRANA 16

4.1 KOLIKO ENERGIJE POTREBUJE PES 16

5. RAVNANJE S PSI 17

5.1 RAVNANJE S TUJIM PSOM 17 5.2 NAPADALNOST 17

6. ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI 18

7. ZAKLJUČEK 30

9. VIRI 34

SMOLKOVIČ, I. Kar bi morali vedeti o psih. Proj. nal. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, 2004.

3

Na tem planetu želja smo bili popolnoma sami.

In od vseh živih bitij, ki so živela v naši bližini, se je z nami spoprijateljil samo pes.

MAURICE MAETERLINCK

Naj je to neverjetno družabništvo nastalo tako ali drugače, med kanidom in veliko

opico je nastal odnos, iz katerega je nastalo sožitje, ki je trajno in pomembno vplivalo na

človeško družbo in kulturo.

Ljudje in psi so si dolgih sto štirideset stoletij delili vse - hrano in življenje. Vsa ta leta

so psi zagnano pomagali človeku pri lovu in varovanju živine. V dolgi skupni zgodovini so

psi opravljali tudi vlogo vodnikov, čuvajev hiš in stanovanj, smetarjev, vojnih tovarišev,

včasih pa so bili celo vir hrane. Bili so požrtvovalni prijatelji. Da so nas lahko zabavali, so

jih vzgajali celo kot igralce in atlete. Odigrali so pomembno vlogo pomočnikov pri

psihoterapiji.

Pes je zelo uporaben, vodi slepe, zganja črede ovac, čuva dom, poleg tega psihološko

blagodejno vpliva na ljudi okrog sebe. Psi so vsak dan pomembnejši pri vzgoji otrok, ki

obravnavajo kosmatince kot svoje igrače (v pozitivnem, pa tudi v negativnem pomenu

besede), vedno bolj pogosto pa postajajo tudi sestavni del psihološke terapije pri

rehabilitaciji otrok s komunikacijskimi težavami, zdravljenju depresivnih oseb in pomoči

osamljenim ostarelim osebam. Obstajajo tudi oprijemljivi dokazi, da je telesni stik s psom

učinkovito 'zdravilo' za boj proti stresu in njegovim škodljivim posledicam. Psihiatra

James Lynch in Aaron Katcher s pensilvanske univerze sta dokazala, da se osebam, ki

božajo psa, umiri srčni utrip, dihanje postane enakomerno, mišična napetost pa popusti - z

drugimi besedami, telesni znaki stresa izginejo. Nekaj raziskav je tudi pokazalo, da imajo

stari ljudje, ki živijo s psi, precej manj zdravstvenih težav, zaradi katerih bi sicer obiskali

zdravnika. Erica Friedman je opravila raziskavo, s katero je ugotavljala, koliko ljudi, ki jih

zadržijo v bolnišnici zaradi srčnih težav, preživi še vsaj eno leto. Ugotovila je, da je leto po

tistem, ko so prišli iz bolnišnice, živih kar petkrat več ljudi, ki imajo psa, kot pa tistih, ki

psa nimajo ali celi nimajo nobene domače živali. Kot kaže, nam naši kosmatinci celo

podaljšujejo življenje!

David Taylor pravi: "...Vendar pa dvomim, da bi kdo lahko bil zares popoln človek, če

ne bi vsaj kdaj v življenju imel psa - ali pes njega."

Kljub takemu dolgemu druženju s psi pa ljudje gledamo na ta živa bitja še vedno zelo

različno. Nekateri imajo pse za privržene, zveste, elegantne, inteligentne, pogumne in

družabne živali, za druge so le umazani, nevarni prenašalci bolezni. V nekaterih kulturah in


4

zgodovinskih obdobjih je veljal pes za sveto žival, za božjega spremljevalca, vodnika duš,

angelov, celo bogov. Druge kulture so videle v psih demone. Nekateri so verjeli, da mora

človek, ki ga je polizal pes, nemudoma k padarju na puščanje zastrupljene krvi, drugi so

bili prepričani, da se v izlivu pasje naklonjenosti skriva zdravilna moč. Verjeli so celo, da

pes svoj naklonjenost izkaže samo moralno neoporečnemu in poštenemu človeku, ki ima

čisto vest.

Ker sta človekov in pasji razvoj tesno povezana, bi lahko sklepali, da človek poleg

sebe najbolje pozna prav psa, da ve vse o pasji naravi in vedenju, pa vendar je naše znanje

o psih v povprečju zelo površno. Na šolah pri naravoslovnih predmetih poučijo otroke o

kitih, sovah in žabah veliko več kot o psih. V šolstvu, kot kaže, prevladuje mnenje, da se

lahko ljudje o "običajnih" živalih naučimo vsega doma - od naših hišnih ljubljencev - in

zato o njih pri pouku ni treba izgubljati časa.

1. Udomačitev psov

Nekateri verjamejo, da so se psi razvili iz volkov, drugi, da so njihovi predniki šakali,

lisice, dingi, divji psi in parija psi. Znanstveniki so se poskušali zediniti in nastala je ta

teorija:

Udomačevanje psov ni bil enkraten dogodek. Nekje so ljudje udomačili divjega

kanida prej, nekje kasneje, poleg tega pa zagotovo niso povsod udomačevali istega

predstavnika te številne živalske družine. Žrtev domestifikacije, kot strokovno imenujemo

udomačevanje, je verjetno postala tista žival, ki je bila "pri roki".

Paleolitski lovci so morda nekje našli volčje mladiče in jih vzgojili. Kje drugje je

druga skupina lovcev morda naletela na mlade šakale in jih udomačila. Spet drugje so

ljudje iz kojotovega brloga odnesli majhne puhaste kepice ali pa ulovili mlade divje pse, ki

so potem odraščali skupaj z ljudmi. Čez čas so ljudje spoznali lastnosti posamezne vrste in

začeli načrtno vzgajati samo tiste živali, ki so jih potrebovali za posamezna opravila. Na

različnih koncih sveta so se torej v različnih obdobjih človeške zgodovine pojavili volčji

psi - potomci različnih vrst volkov, šakalji psi, udomačeni divji psi in udomačeni dingi.

S preseljevanjem ljudstev so stopali predstavniki različnih plemen v medsebojne

odnose in prišlo je do parjenja različnih pasjih prednikov.

Zaradi pestre palete genov, ki so jih v sebi skrivale že prvotne pasme domačih psov,

smo ljudje z načrtno vzgojo in križanjem vzgojili na stotine različnih pasem. Pri tem smo


5

upoštevali predvsem namembnost posamezne pasme in s selekcijo ohranjali izstopajoče

sposobnosti pasme.

Ker smo sistematično krepili ali blažili lastnosti psov, smo dajali prednost nekaterim

lastnostim in telesnim znakom, značilnim za pasje mladiče. S selektivnim parjenjem so

tako začele odrasle živali ohranjati posamezne telesne in vedenjske značilnosti neodraslih,

torej mladih živali. Ta pojav strokovno imenujemo neotenija.

Psi imajo krajši in bolj ploščat gobec kot divji kanidi, pri nekaterih pasmah je zobovje

zraščeno bolj skupaj. V povprečju so psi manjši od volkov in šakalov. Domači psi so

najrazličnejših barv. Med njimi je veliko belih, ki so v divjini prava redkost. Nenavadna je

na primer tudi rdeča barva irskih setrov, modra barva kerry blue terierjev, ali pa črne pike

dalmatincev in črno-belih (harlekinskih) dog. Razlika je tudi v uhljih. Vsi odrasli, v naravi

živeči kanidi, imajo zašiljena, pokončna uhlja, domači psi pa imajo pogosto povešena.

Psi za vse življenje obdržijo nekatere, za mladiče značilne vedenjske navade, ki jih v

naravi med odraščanjem opustijo. Domači psi izkoristijo vsako priložnost, da obliznejo

obraz svojega gospodarja. To v naravi počnejo le mladički, ki ližejo obraz svoje matere in

na ta način prosijo, naj jim izbljuva hrano. Kadar vas vaši štirinožni spremljevalec poliže

po obrazu, vam ni naklonil poljuba kot izraza osebne ljubezni in spoštovanja, po drugi

strani pa vas ne želi okužiti z bacili (navsezadnje psi ne vedo, kaj so to bacili), ampak vas

obravnava kot enega svojih staršev in vas prosi za kakšen priboljšek.

Ena izmed vedenjskih značilnosti domačih psov je tudi njihova podrejenost

gospodarju in s tem povezana učljivost. Zaradi neotenije se domači psi obnašajo kot

mladički. Pri vzreji domačih psov je prišlo do spopada z neofobijo - strahom pred

neznanimi stvarmi in ljudmi, ki je divjim živalim prirojen, pri domačih psih pa velja za

nezaželen pojav. S selektivno vzrejo nam je uspelo to lastnost skoraj povsem izbrisati iz

pasjih genov. Vzgojili smo živali, ki imajo izredno visok prag tolerance, dobro prenašajo

prisotnost tujcev, predvsem pa ostajajo mirne tudi takrat, ko se znajdejo v neznani situaciji.

Verjetno je ena od posledic selektivne vzreje tudi pasja pripravljenost na igro.

Literarni kritik Samuel Butler je spoznal, da so psi igrača ne samo otrok, temveč tudi

odraslih. Zapisal je: "Največji užitek, ki ga lahko odraslemu človeku nudi samo njegov

pes, je, da se lahko pred njim osmešiš, pa te zaradi tega ne bo prav nič zasmehoval, "

ampak bo tudi on nemudoma storil še večjo neumnost."

Ker uporabljamo pse za različne namene, smo vzgojili več različnih pasem, ki imajo

lastnosti in sposobnosti za učinkovito opravljanje točno določeni nalog in opravil.

Besede sv. Bernarda (okrog leta 1150 po n.š.): " Kdor ima rad mene, bo imel rad tudi

mojega psa."


6

2. Inteligenca psov

Psi niso skoraj ljudje - takšna primerjava bi bila namreč največja žalitev

za celotno pasjo vrsto.

JOHN HOLMES

Inteligenco definiramo kot splošno umsko sposobnost, sposobnost učinkovitega

učenja, mišljenja in reševanja problemov.

Charles Darwin je v svoji študiji Izvor človeka napisal, da je glavna razlika v

inteligenci med človekom in večino njegovih manj razvitih sorodnikov iz rodu sesalcev v

stopnji in ne v vrsti. Svojo hipotezo je utemeljeval z dejstvom, da je mogoče dokazati

procese zaznavanja in dojemanja, čustvovanja in situaciji primernega odzivanja (kot so na

primer ljubezen, spomin, pozornost, radovednost, oponašanje, zavedanje posledic itd.), ki

si jih sicer absolutno lasti človek, tudi pri nižje razvitih živalih; pri nekaterih so omenjeni

umski procesi le zaznavni, pri nekaterih pa celo izredno dobro razviti.

V Descartesovem času je bila cerkev pomembna družbena ustanova, ki je bila vedno

prisotna tudi pri znanstvenih raziskavah in v šolstvu. Imela je veliko moč, zato je lahko

zatirala ideje, ki ji niso ugajale, in preganjala tiste, ki so nasprotovali cerkvenim stališčem.

Znanstveniki tistega časa so raziskovali pod velikim pritiskom in zato si takrat nihče niti ni

upal trditi, da imajo tudi živali dušo. Ker so se morali odreči hipotezam, da so živalski

možgani kljub vsemu sposobni obvladovati posamezne umske funkcije, so to stališče

posplošili in živali uradno oropali vseh umskih sposobnosti. To pa je pripeljalo do

nekakšnega znanstvenega začaranega kroga. Ker so živalim odrekli posedovanje duše, so

jih uradno oropali tudi sposobnosti čustvovanja, razmišljanja, samozavedanja, inteligence

in drugih umskih komponent, brez katerih pa živali niso mogle imeti niti duše niti lastne

inteligence.

Iz Descartesove teorije sledi: ostriga ne zna misliti, ostriga je žival, pes je žival, torej

po logiki - pes ne zna misliti. Zanimivo je, da Descartes ni razmišljal naprej in primerjal

psa in človeka. Če namreč pes, ki je žival, ne zna misliti, potem verjetno tudi človek, ki je

prav tako živalskega izvora, ne zna uporabljati svojega uma. Descartes in drugi

znanstveniki tistega časa so trdili, da živali ne čutijo, kar je pripeljalo do nehumanega

ravnanja z živalmi. Na nedolžnih živali so večkrat opravljali nepotrebno krute poskuse.

Zdravniki, ki so si hoteli v živo ogledati, kako deluje krvožilni sistem, so pribijali živali za


7

tace na mizo in jih nato žive rezali. Moralne obtožbe so bile po takratnem prepričanju

povsem odveč, saj "živali niso čutile in zato tudi niso trpele".

Ker pripisujemo zavest in inteligenco ljudem, ne smemo teh sposobnosti odreči

živalim, še posebno ne više razvitim, na primer psom. Njihov živčni sistem (in z njimi tudi

možgani) je namreč zgrajen enako kot pri človeku, zato tudi deluje na enak način. Prav

zato tudi psihologi pri svojem delu ne bi smeli več pozabljati na presenetljivo podobnost v

zgradbi živčnega sistema vseh sesalcev - od zgradbe možganov pa vse do kemičnih reakcij

in mikroelektričnih impulzov, s katerimi dobivajo možgani podatke o zunanjem okolju. To

pojasnjuje tudi, zakaj psihologi pri svojih opazovanjih in raziskovanjih uporabljajo živali.

Z opazovanjem podgan na primer lahko predvidimo, kako se bodo obnašali otroci v

prenapolnjeni učilnici.

Nejasnosti lahko rešijo le z znanstvenim opazovanjem in psihološkimi testi. S podatki,

ki jih zberejo na ta način, lahko potem primerjamo reakcijo psa z reakcijo človeka, ki sta se

znašla v enaki situaciji. Ker vemo, kaj ljudje počnemo zavestno in česa ne, lahko

sklepamo, da je podobno tudi pri psih. Če torej ugotovijo, da ljudje v določenih

okoliščinah reagiramo zavestno, in podobno reakcijo opazijo tudi pri psih, potem bi

zagotovo storili veliko napako, če bi še naprej zanikali obstoj živalske inteligence, zavesti

in sposobnosti predvidevanja. Če bi se postavili v pasjo kožo in pomislili, kako bi v

situaciji, v katero kasneje postavimo psa, reagirali sami in bi pes reagiral na podoben ali

celo enak način, bi bil to samo še dodaten dokaz, s katerim bi utemeljevali našo hipotezo o

obstoju pasje inteligence.

Kot pri ljudeh, je tudi pri psih. Nekateri psi so izjemno bistri in so se sposobni naučiti

skoraj vsega, kar si zamisli njihov gospodar, drugi pa imajo izredno ozko usmerjene

sposobnosti in veliko bolj široke pomanjkljivosti.

Prostorska inteligenca omogoča psom, da si zapomnijo, kako je organiziran zunanji

svet - kje so določeni predmeti, koliko so oddaljeni drug od drugega in podobno. Pes kaže

to inteligenco takrat, ko se spomni, kje je pustil svojo najljubšo igračo ali pa v katerem

delu stanovanja je njegovo ležišče.

Telesno-kinetična inteligenca omogoča psom koordinacijo telesnih gibov - prav

tako, kot jo uporabljamo ljudje na primer pri tipkanju, plesu ali športu. Tudi psi se namreč

naučijo preskakovati višinske ovire, skakati v daljavo, loviti ravnotežje in plezati po lestvi.

Ta vrsta inteligence je še posebno pomembna na tekmovanjih v poslušnosti in agilityju.

Ponekod prirejajo tudi pasja tekmovanja v prostem slogu (dog dancing).


8

Fot. 1: Agility

Intrapersonalna inteligenca omogoča psu, da zna presoditi, kaj zmore in česa ne.

Pes, ki se obotavlja ali noče skočiti čez oviro, se zaveda, da ne more skočiti tako visoko ali

tako daleč, kot to zahteva ovira. Ocenjuje pa lahko le tako, da primerja svoje sposobnosti z

velikostjo ovire, to mu omogoča ta vrsta inteligence.

S pomočjo interpersonalne inteligence so psi sposobni medsebojnega komuniciranja,

spoštujejo pa tudi vodnika krdela in pravila, ki veljajo med člani krdela. Interpersonalna

inteligenca je osnova za sporazumevanje.

Logično-matematična inteligenca: psi imajo nekatere sposobnosti, potrebne za

matematično in logično mišljenje, ki jih uporabljajo predvsem za kvantitativno ocenjevanje

in nekakšno štetje. To pa pomeni, da tudi psi uporabljajo logiko.

2.1 JEZIKOVNA INTELIGENCA

...omogoča psom komuniciranje z drugimi psi ter ljudmi. Psi so izredno družabne

živali in brez komunikacije se ne bi mogel razviti družaben odnos med psi in ljudmi.

Psi zelo dobro razumejo človeški jezik, če se znamo z njimi "pogovarjati" na pravilen

način. Namesto pomena besed si pes za vsako besedo zapomni točno določeno ravnanje ali

posledico. Za nekatere dogodke pozna pes tudi nekaj sinonimov ali celo fraz. Število


9

besed, ki jih pes razume, je odvisno od stopnje, do katere je pes izšolan. Pes tudi razume

več besed, na katere na zna ali pa mu ni treba reagirati.

Psi ne razumejo samo besed, ampak tudi (včasih še bolje) posamezne geste in gibe. Po

sunkovitosti naših gibov znajo namreč zelo dobro presoditi, kakšne volje smo, opazujejo

pa celo našo obrazno mimiko. Pes se na primer pri šolanju vede in počuti tako, kot njegov

gospodar. Starejši kinologi večkrat opozarjajo vodnike, ki se s svojimi psi pripravljajo na

pasja tekmovanja: "Napetost potuje po povodcu navzdol". Pes zelo pozorno opazuje

svojega gospodarja, ki svoje razpoloženje podzavestno prenaša na psa.

Psi zelo dobro zaznajo komaj opazna znamenja, najsi so to podzavestni izrazi veselja,

žalosti, jeze ali le nakazovanje kakšne namere. Pes ne razume naše govorice - več mu

povesta oblika in ton izrečenega povelja.

Psi so sposobni razumeti vsaj petinšestdeset besed in petindvajset znakov ali gibov.

Pri sporazumevanju uporabljajo približno petindvajset različnih zvokov in približno

petintrideset različnih gibov ali telesnih znakov, tj. šestdeset različnih zvokov in znakov za

sporazumevanje. Če bi primerjali pse in ljudi, bi lahko rekli, da dosega odrasel pes

komunikacijske sposobnosti osemnajst do dvaindvajsetmesečnega otroka.

2.1.1. Pasje oglašanje Pri laježu moramo biti pozorni predvsem na višino in zvok. Lajež in nizko zveneči

glasovi ponavadi pomenijo grožnjo, jezo in možnost napada, više zveneči glasovi pa strah

in bolečino, če pa glasovi niso rezki, lahko pomenijo tudi veselje in razigranost. Psihologi

so odkrili, da se na enak način oglašamo tudi ljudje. Ko smo jezni oddajamo nižje glasove,

če nas je strah, pa cvilimo in govorimo odsekano. Če smo dobre volje, ali se pogovarjamo

z dojenčkom ali otrokom (tudi psom), zveni naš glas mehko in prijazno.

Pomembni komponenti sta tudi hitrost ponavljanja glasov in število ponovitev. Hitro

ponavljajoči se glasovi, ki jih pes oddaja dalj časa, označujejo stopnjo razburjenja.

Redkejši ko so glasovi, nižja je stopnja razburjenja. Pomembna je dolžina zvokov. Visoki,

kratko odsekani in hitro ponavljajoči se zvoki označujejo strah in bolečino, medtem ko isti

zvoki, ki se ne ponavljajo tako hitro, označujejo razigranost in zadovoljstvo.

2.1.2 Pasji signali in geste Tudi psi uporabljajo za komuniciranje govorico telesa, s katero sporočajo svoje

trenutno razpoloženje in družabne zadeve. Pes govori z repom, očmi, ušesi in gobcem,

sporočilo pa lahko dobi čisto drugačen pomen zaradi specifične drže telesa, v katero se pes

postavi takrat, ko sporočilo oddaja.


10

Z repom pes izraža svoje trenutno razpoloženje in odnos do živali ali človeka, s

katerim komunicira. Z repom kažejo tudi, da so zadovoljni in razposajeni. Bolj ko mahajo

in hitreje ko mahajo, bolj so veseli in razigrani. Mahanje z repom je tipična družabna gesta,

ki bi jo lahko primerjali s človeškim smehljajem. Pes bo mahal takrat, ko bo videl človeka

ali drugega psa, pa tudi kakšno drugo žival. Pes vedno maha z repom, ko je v bližini nekdo

ali nekaj, kar pes obravnava kot živo bitje. Kadar bo sam, tega ne bo počel. Pes bo mahal

tudi takrat, ko mu boste prinesli skledo s hrano. Če pa bo dobil skledo s hrano v kuhinji na

tleh in ne bo v sobi nikogar, se bo hrane lotil z enakim navdušenjem, le da ne bo mahal z

repom. Psi ne mahajo z repom neživim stvarem, kar dokazuje, da uporabljajo rep za

komuniciranje.

Pomembni so tudi uhlja, oči usta, telo in tace.

2.1.3 Naloge psa Prijateljstvo med ljudmi in psi izhaja iz dejstva, da so nam lahko v veliko korist.

Najbolj vsakdanje delovne naloge zajemajo varovanje lastnine in ljudi (na primer policijski

psi), pomoč pri lovu (iskanje in pogon divjadi, prinašanje), pomoč pri paši (zganjanje in

varovanje ovac, govedi, jelenjadi in celo gosti in rac), vleko sani, vozičkov ali prenašanje

tovora na hrbtu, iskanje predmetov, ljudi ali snovi (sledarski psi, psi za iskanje mamil, psi

za iskanje tartufov), reševanje (iz vode ali izpod plazov in ruševin) in pomoč invalidnim

osebam (vodniki slepih ali slušno prizadetih in pomoč osebam na invalidskih vozičkih).

Med psihološkimi nalogami je gotovo najpomembnejša delanje družbe osamljenemu

gospodarju. Zaradi te sposobnosti so začeli strokovnjaki razvijati posebne terapije za

preganjanje osamljenosti ostarelih, za rehabilitacijo družbeno izločenih oseb, pse pa

uspešno uporabljajo tudi pri terapiji za duševno motene osebe.

2.2 ADAPTIVNA INTELIGENCA

Adaptivna inteligenca so učne sposobnosti in sposobnosti za reševanje problemov.

Posamezniku omogoča, da se prilagodi okolju in da si pridobi ustrezne izkušnje, s katerimi

lahko okolje prilagaja svojim potrebam. Kaže se v hitrosti, s katero se pes uči in rešuje

probleme. Je ključnega pomena za vse tisto, česar se pes nauči v času svojega življenja.

Sestavljena je iz dveh komponent. Prva je učljivost oziroma učna sposobnost, ki pogojuje

hitrost, s katero se pes uči. Obstaja več oblik učenja. Učenje z opazovanjem je oblika, pri

kateri pes opazuje okoliščine in posledice teh okoliščin, pri tem pa mu ni treba sodelovati v

dogajanju, ampak je dovolj, da samo opazuje. Druga oblika je spoznavanje in

prepoznavanje okolja, pri kateri si mora pes izdelati nekakšen miselni zemljevid ali


11

predstavo o okolju, v katerem živi, vključno z določenimi predmeti in mesti, kjer se

ponavadi odvija točno določena aktivnost. Učenje družbenih odnosov in razmerij je

pomembno za odnos med psom in človekom ali v stikih z drugim psom. Pes se mora

naučiti razbrati znake, ki opisujejo čustveno stanje človeka ali drugo stanje psa, prav tako

pa se mora naučiti tudi družbenih pravil in razmerij. Pomembno je tudi razumevanje

jezika, saj mora pes razumeti več človeških besed in zvočnih signalov. Izredno pomembno

pa je učenje različnih nalog in opravil, ki je ponavadi posledica poskusov in napak, včasih

pa tudi posledica dejstva, da si pes zapomni, kaj mora storiti, da dobi nagrado. Ko pes

zasliši, recimo, besedo 'sedi', se nemudoma odzove, saj ve, da ga časa priboljšek ali pa vsaj

pohvalno trepljanje.

Poleg različnih načinov učenja imajo tudi psi več različnih časovno pogojenih načinov

pomnjenja; ločimo dolgoročni in kratkoročni spomin. Kratkoročni spomin se "čisti"

(informacije, shranjene v njem, se brišejo) na pol minute. Če smo sposobni podatek

obdržati v glavi več kot pet minut, se bo vtisnil v dolgoročni spomin, kar pomeni, da

obstaja vsaj 50% možnosti, da ga bomo lahko iz spomin priklicali čez en mesec.

Druga pomembna plat je sposobnost za reševanje problemov - sposobnost iskanja

pravilnih rešitev, ki posamezniku omogočajo izogibanje fizičnim ali miselnim oviram na

poti do zaželenega cilja (npr. nagrade). Obstajata dve plati reševanja problemov. Prva je

sposobnost za načrtovanje in izbiro ravnanja, ki bo pripeljalo do rešitve oziroma

zaželenega rezultata, druga pa sposobnost za shranjevanje priučenih strategij in podatkov,

ki so potrebni za reševanje posameznih problemov, ter sposobnost, da eno rešitev

posplošimo in prenesemo tudi na vse podobne primere.

2.3 DELOVNA ALI POSLUŠNOSTNA INTELIGENCA

Ta plat se večinoma kaže pri šolanju poslušnosti, kjer mora pes izpolnjevati

vodnikove ukaze. Za uspešno izpolnjevanje človeških ukazov mora pes imeti samo toliko

razvito adaptivno inteligenco, da zmore presoditi, kaj pričakuje vodnik, ko izreče določen

ukaz. S pasjega gledišča je namreč vsaka beseda (ali signal) samo eden od problemov, ki

jih je treba rešiti.

Ko pes dojame, kaj mora storiti, mu naloga ne predstavlja več nobenega večjega

problema. Ker psu ne moremo z besedami opisati, kaj pričakujemo od njega, se mora pes

do popolnega razumevanja z velikimi napori svojega vodnika, dokopati sam. Pes mora

imeti poleg inteligence željo in voljo za izpolnjevanje priučenih ravnanj. Kazati mora vsaj

pripravljenost za to, da bo z izpolnjevanjem ukazov ugodil svojemu gospodarju. To pa je

že osebnostni dejavnik. Poleg tega se mora biti pes sposoben tudi koncentrirati - za daljši


12

čas usmeriti pozornost na določen problem, kar je pri šolanju izredno pomembno.

Marsikatero vajo je treba ponavljati toliko časa, da se psu popolnoma vtisne v spomin. Ni

dovolj, da se pes osredotoči na problem, ampak mora biti tudi dovolj vztrajen, pri učenju se

ne sme dolgočasiti, prav tako pa mu napake ne smejo vzeti volje za učenje, zato je

potrebno veliko spodbude in pohvale za dobro narejeno nalogo in nič kazni pri šolanju.

Pomembno je, da zna pes pozabiti na moteče vplive, privlačne vonjave, nenavadne zvoke

in zanimive predmete. Psihologi pripisujejo to sposobnost samo visoko inteligentnim

ljudem. Vsako izpolnjevanje ukazov pa zajema tudi komunikacijo med človekom in psom,

zato mora imeti pes primerne komunikacijske sposobnosti. Ugotoviti mora, da skuša

vodnik komunicirati z njim, prepoznati pa mora tudi ukaze in znake, s katerimi človek

usmerja njegove reakcije, prav tako pa mora biti sposoben ugotoviti, ali ravna pravilno ali

ne.

Od stopnje razvitosti delovne inteligence je odvisno, kaj lahko pes naredi za človeka.

S človeškega stališča pes izpolnjuje vodnikove ukaze, s pasjega gledišča pa se pes podreja

vodniku krdela. Zato je izredno pomembno, da psu pravočasno pokažemo, kdo je "alfa" ter

ga naučimo vsaj osnovnih vaj poslušnosti (odpoklic, sedi, prostor, poleg).

2.4 INSTINKTIVNA INTELIGENCA

Otrok se mora življenja šele naučiti, psi pa imajo vse potrebno znanje že od rojstva.

Ljudje smo svojo modrost pokazali svetu - uskladiščili smo jo v muzejih, knjižnicah in znanstvenih razpravah,

psi pa nosijo svojo modrost skrito v krvi in kosteh.

DONALD McCAIG

V to vrsto inteligence uvrščamo genetsko pogojene navade in sposobnosti, torej tiste,

ki jih pes podeduje, včasih pa nanje vpliva tudi človek. Od instinktivne inteligence je torej

odvisno, ali bo pes lajal ali ne, ali bo prinašal ali ne.

Fot. 1: Sammy in žogica


13

3. Odločitev o nakupu

Vaš pes je vaš največji občudovalec, njegova vdanost je neoporečna. Če boste spoštovali svojega psa, bo tudi on spoštoval vas. Če se boste potrudili in ga izšolali, boste pomagali obema

in pes se bo laže prilagodil vašemu načinu življenja.

DAVID TAYLOR

Zakaj bi imeli psa? Psi so družabna bitja in ljubijo družbo ljudi. Pes potrebuje družbo,

da se počuti dobro in ni prav, da mu jo kratimo. Prijaznega psa zanima vse, kar počne

družina, in nadvse rad je v središču dogajanja. Psi so dostikrat kot otroci, vse življenje so

odvisni od lastnikov. Ta odvisnost pa velja za obe strani. Zdravniki zelo dobro vedo,

kolikšna je psihološka vrednost božanja psa - človeku zmanjša napetost in mu zniža krvni

pritisk. Pes je del družine - prijatelj, družabnik, tolažnik, zabava nas.

Slog življenja in želje morajo biti v skladu z naravo in potrebami psa. Glavno je

pretehtati osebnost psa, zunanjost v bistvu sploh ni pomembna, razen zaradi dlake - daljša

zahteva več pozornosti in nege.

Ena prvih odločitev je, ali bi imeli mladička ali starejšega psa. Če si izberete mladiča,

mora biti ves dan kdo doma, ali vsaj občasno ves dan. S psičkom je treba biti veliko, da se

vzpostavi z njim dober odnos, da se navadi na čistočo. Psiček je zelo potrt, ko je ločen od

matere, zato mora v družini nekdo prevzeti to vlogo in postati "nadomestna mati". Zaradi

pogoste ali dolge ločitve od novih lastnikov lahko nastanejo težave.

Če si izberete starejšega psa, se prepričajte, da je čist, če ste ga pripravljeni vzeti pod

streho. Morali boste biti zelo potrpežljivi in ne puščajte ga predolgo samega.

Kakšen naj bi bil spol psa? Psice hočejo več pozornosti kot psi, laže se učijo, saj

hitreje sprejmejo človekovo avtoriteto, bolj se navežejo na lastnika, so boljši vodniki oz.

vodnice. Slaba stran psic je-če nočete imeti mladičev-reproduktivni cikel dvakrat na leto.

Med gonjenjem psica privlači pse in se na moč trudi, da bi pobegnila. Rešitev je

sterilizacija, kar pa je dodaten strošek. Če ne želite imeti mladičev, je treba psico vsekakor

sterilizirati, da ne bo nezaželenih mladičev, ki jih ne boste mogli oddati. Če pa bi radi

vzrejali pse, si izberite psico.

Psi so bolj gospodovalne narave, zato jih je teže učiti in prej se uprejo človekovi

avtoriteti. Psi so trdnejšega značaja in so samostojnejši. Če ne želite, da se pes potepa, ko

se v bližini goni kakšna psica, ga je treba kastrirati. Kastracija tudi spremeni značaj, psi po

njej so ponavadi lažje vodljivi.


14

Mešanci so psi nedoločljive pasme ali mešanih staršev. Manj obolevajo zaradi

podedovanih bolezni kot čistopasemski psi in se izognejo nekaterim pogostejšim boleznim.

Vendar lahko prav tako resno zbolijo in potrebujejo prav toliko nege in pozornosti.

Mladičkov, mešančev, zunanji videz in narava seveda nista tako predvidljiva kot pri

čistopasemskih psih. Dobro je pred nakupom oz. sprejetjem mladiča videti psico, če se le

da, pa tudi psa, če se ve, kateri je.

Boljši so seveda rodovniški psi. Ko se odločite za pasmo, boste vedeli, kako velik bo

pes, kakšne narave bo, kakšno hrano in koliko je bo potreboval, koliko gibanja, dela in

nege.

Izogibajte se prodajaln z malimi živalmi in preprodajalcev mladičev. Ti običajno

kupujejo mladiče kjerkoli, pogosto pri rejcih brez vzrejnih dovoljenj, ki imajo preveč psic

v neprimernih življenjskih razmerah, ki so legla bolezni.

Za selitev je najprimernejši šest do sedem tednov star mladič, v tej starosti bo najlaže

sprejel novo družino. Kolikor več stika bo odtlej imel z ljudmi, toliko boljšega značaja bo.

Zelo pomembna je pravilna SOCIALIZACIJA. Pes mora do petih mesecev spoznati vse, s

čimer bo imel opravka kdaj kasneje v življenju; ljudi, pse, ostale živali (predvsem mačke),

hrup... Pes potrebuje svoje ležišče, skledi za hrano in vodo, primerno hrano, ovratnico,

povodec, opremo za nego, igrače, prostor za tekanje ali ogrado.

Če se le da, pojdite po psička zjutraj, da se bo lahko ves dan privajal na vas in na novo

okolico, preden ga boste (če boste) zvečer pustili samega. Zelo pomembno je: KAR JE

DOVOLJENO PRVI DAN, JE TUDI VSA NADALJNA LETA.

Po nakupu mora pes slej ali prej k veterinarju. Odpraviti je treba gliste, ga cepiti proti

pasji kugi, pasjem hepatitisu, pasji leptospirozi, parvovirusnim vnetjem prebavil, steklini.

4. Šolanje in vzgoja 4.1 VZGOJA

S psom morate takoj ravnati tako, kot boste ravnali kasneje. Vzgoja mladička se

prične takoj. Učenje na čistočo, kaj sme in česar ne... Najpomembnejša je doslednost in vsa

vzgoja je v bistvu hvaljenje pravilnega obnašanja in grajanje (vendar ne pretepanje), ko

naredi kaj narobe. Prepovedana stvar mora biti vedno prepovedana in dovoljena vedno

dovoljena. Če boste s psom dobro ravnali in ga skrbno učili, boste dobili družabnega

ubogljivega psa, s katerim boste lahko šli kamorkoli. Zelo važno v življenju psa je gibanje,

to so sprehodi; pes se giblje tudi v igri.


15

Vsak pes potrebuje svojo ovratnico ter povodec. Ovratnica mora biti zategnjena

toliko, da lahko pod njo spravimo še prste. Prva ovratnica ne sme biti na zadrgo, ker lahko

mladiču poškoduje vrat. Umaknite vse predmete, ki štrlijo in na katere bi se lahko zataknila

psičkova ovratnica, da se ne bi po nesreči obesil. Ni treba, da ima ovratnico cel dan na

sebi, saj se tako poškoduje dlaka. Dovolj je, če jo ima samo pri šolanju in na sprehodih.

Vsak pes se mora redno gibati, da ostane čil in zdrav. Psi, ki se ne gibajo dovolj,

postanejo zavaljeni. V glavnem bo hodil vaš pes toliko na sprehode, kot boste hodili vi.

Igra je zelo pomemben element v razvoju mladiča. Sami ga ne boste mogli vedno

zabavati, zato se mora naučiti, da se bo igral sam. Priskrbite mu prave igrače, da ne bo

grizel vas in vaših copat.

Enako kot prostor, kjer živi, hrano in gibanje rabi pes tudi ljubezen. Pes je žival, ki je

ohranila nagon tropa. Družina, pri kateri živi, je njegov trop, lastnik (vodnik) pa vodja

tropa. Težko razume, da je njegov trop v hiši, on pa mora biti zunaj. Ni mu vseeno, ko se

prijatelji iz tropa (družina) odpelje z avtom in pustijo njega doma. Vsaj občasno mu

dovolite, da se bo zvečer ulegel pred televizijo in neizmerno užival v vaši družbi, vas

poslušal, kaj se pogovarjate in se počutil enakopravnega. Vsekakor pa pes rabi pozornost

in družbo, ki mu jo morate dati. Za vsako prijazno besedo in kretnjo vam bo hvaležen.

Nobena žival (in tudi pes) ni hudobna. To je čisto človeška lastnost. Vse kar dela, je

reakcija na naše obnašanje ali dogodke v okolju.

4.2 ŠOLANJE

Začetniki bi naj obiskovali tečaje poslušnosti v kinoloških društvih. Tam boste

izvedeli vse, kar vas zanima in se naučili pravilno ravnati s psom.

Na začetku učenja, naj bo pes na vrvici, da ga lažje obvladamo. Najprej moramo psu

povedati oz. pokazati, kaj želimo od njega. Recimo: ko ga učite povelja "sedi", ga morate

pripraviti do tega, da se usede. Najbolj učinkovito je, če držite v roki priboljšek, ki ga pes

obožuje in mu ga pokažete. Stopite korak nazaj in ko pride do vas, dvignite roko ter jo

dajte za psičkovo glavo, da je ne bo videl. Istočasno poveljujte: "Sedi!", prijazno, jasno,

odločno. Ker bi rad dobil priboljšek, se bo avtomatsko usedel. Pohvalite ga:

"Priden/pridna", ali "Dobro", ali "OK". Ni važno, katero besedo uporabite, važno je, da ga

z njo pohvalite vedno, ko ste zadovoljni s tem, kar naredi. Pohvala sledi v trenutku, ko

naredi, kar želite. Če vas ne uboga, ga ignorirajte in mu dovolite, da napako popravi. Ali pa

ob vsaki napaki recite: "Slabo." ali "Narobe." ali "Ne." ali "Napaka." Fizična kazen nikoli

ne zaleže, pes bo izgubil zanimanje za učenje in stvar se bo sploh zelo poslabšala.


16

4. Prehrana

Hrana mora vsebovati: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine, rudninske

snovi, vlaknata tkiva. Če se odločite za tovarniško pripravljeno pasjo hrano, ne boste

morali izračunavati koliko beljakovin, ogljikovih hidratov, itd. morate pripraviti. Vendar je

važno, da kupite kvalitetno hrano. Tista, ki jo najdete na policah vseh samopostrežnih

trgovin, vsebuje preveč konzervansov, od katerih je psom slabo in z nakupom le-teh stvar

še poslabšate. V specializiranih zoo-trgovinah lahko najdete kvalitetne brikete (Eukanuba,

Royal Canin, Techni-Cal, Pro Plan, Hill's itd.), ki pokrivajo vse potrebe psa.

4.1 KOLIKO ENERGIJE POTREBUJE PES

Teža psa (v kg) Potrebna energija

(kcal na dan)

majhen 2

5

10

230

450

750

srednji 15

20

25

1010

1250

1470

velik 30

35

40

1675

1875

2070

Pes rad je vedno na istem mestu, ob istem času, tako se prej navadi na redno hranjenje

in se pri jedi ne zadržuje predolgo.

Zdrav pes mora spiti na dan približno 40 ml vode na kg telesne teže, da se ne poruši

pravilno ravnotežje.


17

5. Ravnanje s psi 5.1 RAVNANJE S TUJIM PSOM -govorite mirno

-ne naredite nenadnega giba, bežeča stvar (v tem primeru vi) pomeni za psa plen-takoj se

bo pognal proti vam

-ne izzivajte psa, ne glejte mu v oči

-ponudite mu stisnjeno pest, vendar ne nad njegovo glavo pač pa pod gobcem, da jo bo

ovohal

-ne približujte se psu, če niste prepričani, da je varno

-ne grozite mu, ne kažite nanj

5.2 NAPADALNOST

Pes postane napadalen zaradi nepravilne vzgoje, nepravilne socializacije ter

neprimernega življenjskega okolja.

Najučinkovitejša kazen za psa je, da se zanj ne zmenimo - psi sovražijo občutek, da se

ne zmenimo zanje.

Psi so lahko napadalni iz strahu. Ali so preplašeni, ali se čutijo ogrožene ali jih kaj

boli.

Gospodovalna napadalnost se pogosteje pojavlja med psoma kot med psi in ljudmi.

Družinski pes vidi v družini hierarhijo, v kateri so družinski člani in on razporejeni po

pomembnosti, in si skuša utrditi svoj položaj v njej, kot si ga je v predzgodovinskih časih v

krdelu. Pomembno je, da psu takoj pokažemo, kdo je "šef". Tisti, ki so glavni, prvi jedo,

pri gredo skozi vrata, prvi se uležejo na kavč itd. Zelo pomembna je tudi vaja "prostor". Ko

psu ukažete to, se mora uleči in obmirovati v tem položaju, dokler mu ne dovolite, da se

vstane. Tako se pes avtomatično podredi. Če pa pes vidi sebe na vrhu te lestvice, je lahko

napadalen do vse družine.

Psi največkrat napadejo otroke, in to ne doma. Kriva je neizkušenost otrok, ki ne

razumejo opozorilnih znamenj psov ali pse celo dražijo. Otroke je treba poučiti o tem, naj

ne stečejo k tujim psom, naj ne stegujejo prstov proti njim. Če je pes prijazen, mu

pomolimo stisnjeno pest, da jo ovoha. Pogosto se po bo tem želel igrati.


18

6. Zakon o zaščiti živali

Marsikdo ne ve, da ta zakon sploh obstaja, zato so tu izpisani členi, ki se tičejo psov.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja,

zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje

za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa

pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju

določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek,

pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali; določa pogoje za društva, ki

na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu; določa nagrade in priznanja na

področju zaščite živali; ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona ter kazenske sankcije

za kršitelje določb tega zakona.

Ta zakon velja za vse živali, ki imajo razvita čutila za sprejem zunanjih dražljajev in razvit

živčni sistem, da boleče zunanje vplive čutijo.

2. člen

Zaščita živali po tem zakonu je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v

kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države;

veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih,

kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in

drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in

zaščiti živali

3. člen

Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti

4. člen

Mučenje živali je:

- vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo

poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;

- nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali


19

5. člen

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. Skrbnik živali je oseba, ki ima žival v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo,

ravnanje, oskrbo in prevoz živali ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, zakol, nego

in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev

svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi.

3. Poskusne živali po tem zakonu pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi

prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik.

4. Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in

druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.

10. Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje

pohabljenja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega

vznemirjanja, ki jih povzroči človek.

II. ZAŠČITA ŽIVALI

1. Reja živali

7. člen

Skrbnik živali mora živali zagotoviti:

- bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost,

stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim

potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

- svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja,

prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;

- dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v

skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

- svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in

intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja,

prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim

pogojem;

- ločeno nastanitev nezdružljivih živali

Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v

obnašanju.

Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo

posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali


20

8. člen

Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene.

Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih

živali.

Vse rejne in hišne živali morajo biti vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom

oskrbovalcev.

10. člen

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez

privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

15. člen

Prepovedana ravnanja so:

- zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za

strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali

namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;

- izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim

ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;

- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem

ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so

namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe

lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;

- organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo

z drugo živaljo;

- preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno

nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane

ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob

prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);

- vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako

drugače škodijo njenemu zdravju;

- preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom,

strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč

- namerna trajna ali začasna zapustitev živali;

- krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;

Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjena naklepno in zaradi tega nastanejo

posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.


21

3. Bolne in poškodovane živali ter izvajanje posegov na živalih

18. člen

Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali

poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego

bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.

20. člen

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov

in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno

naklepno, razen če je:

- poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali

ozdravljenje živali;

- poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;

- sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali;

- popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje

celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic;

- poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja.

Prepovedani so naslednji posegi:

- odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje

kopitarjev;

- amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;

- krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;

- krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri

katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg

v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.

6. Usmrtitev živali

26. člen

Usmrtitev živali je dovoljena, če je:

- takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja

določenih kužnih bolezni;

- žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje

in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje;

- to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja;


22

- žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače

preprečiti;

- žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije;

- to potrebno za znanstveno-raziskovalno delo na izoliranih tkivih in organih ter na

primarnih tkivnih kulturah v znanstveno-raziskovalnih institucijah;

- to nujno potrebno zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarsko - sanitarnih ukrepov iz

32. člena tega zakona.

Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku

oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le

neizogibne bolečine.

Lov divjadi se mora opraviti v skladu s predpisi o lovstvu.

Deratizacijo lahko izvajajo le za to registrirane in usposobljene organizacije s sredstvi, ki

žival usmrtijo s čim manjšo bolečino in s čim krajšim trpljenjem, ali s sredstvi za

sterilizacijo teh vrst živali.

Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje

živali.

III. SKRB ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI

27. člen

Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču.

Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba,

pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v

zavetišču.

Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje

predpisane pogoje.

Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ,

pristojen za veterinarstvo, v upravnem postopku.

28. člen

Imetnik zavetišča opravlja naslednje naloge:

- sprejema prijave o zapuščenih živalih;

- zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim;

- zagotavlja ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;

- skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom;

- skrbi za ažurno vodenje registra psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalni skupnosti.

Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču.


23

Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in

organizacijami za zaščito živali.

29. člen

Kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno

veterinarsko organizacijo.

30. člen

Skrbnik najdene hišne živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8

dni od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, lahko imetnik zavetišča žival odda tudi

drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel.

31. člen

Vse stroške v zvezi z zapuščeno hišno živaljo plača skrbnik živali. Če skrbnik ni znan ali

če gre za oddano hišno žival, krije stroške imetnik zavetišča.

Če se žival odda, lahko imetnik zavetišča zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za

materialne stroške oskrbe živali.

Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena

v zavetišče, usmrti.

32. člen

Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno

veterinarsko pomoč.

Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim

živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo usmrtitev.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

45. člen

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje

posameznik: 1. če živali ne zagotovi bivališča, hrane, vode in oskrbe na način, ki je glede

na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren

njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in

znanstvenimi spoznanji (prva alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);

2. če živali ne zagotovi svobode gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo,

starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje

(druga alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);

3. če ne zagotovi dovolj prostora privezani ali zaprti živali, glede na njene fiziološke in

etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (tretja alinea

prvega odstavka 7. člena tega zakona);


24

4. če živali ne zagotovi svetlobe, toplote, vlažnosti, kroženja zraka, zračenja, koncentracije

plinov, higiene in intenzivnosti hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustrezajo njeni vrsti in

stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter

predpisanim higienskim pogojem (četrta alinea prvega odstavka 7. člena tega zakona);

5. če ne zagotovi ločene nastanitve nezdružljivih živali (peta alinea prvega odstavka 7.

člena tega zakona);

6. če ne preprečuje napak v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju živali

(drugi odstavek 7. člena tega zakona);

7. če ne zagotovi ustreznega ločenega prostora za namestitev bolnih, poškodovanih ali

onemoglih živali (drugi odstavek 8. člena tega zakona);

8. če ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali ( prvi odstavek 12. člena tega zakona);

9. če prevozno sredstvo oziroma kletke, zabojniki ipd., v katerih se prevažajo živali, niso

označene z znakom, ki kaže, da so prisotne žive živali, in znakom, ki kaže na položaj živali

ali če na prevoznem sredstvu za prevoz zveri, nevarnih ali prostoživečih živali ni

opozorila, da se v njem nahajajo takšne živali (četrti odstavek 16. člena tega zakona);

10. če usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona.

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje

posameznik: 1. če takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek

8. člena tega zakona);

2. če natovarja, prevaža, pretovarja in raztovarja živali tako, da se pred, med in po prevozu

ne prepreči trpljenja ali pogina živali (prvi odstavek 16. člena tega zakona);

3. če niso izpolnjeni predpisani pogoji pri nakladanju, prekladanju in razkladanju ter

prevozu živali, pri postopku z živalmi v notranjem prometu, pri uvozu, izvozu in tranzitu

živali, pred, med in po prevozu (tretji odstavek 16. člena tega zakona);

4. če ni zagotovljeno predpisano napajanje in krmljenje živali med prevozom (peti

odstavek 16. člena tega zakona)

5. če neustrezno prevaža živali (17. člen tega zakona);

6. če ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali,

veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih,

poškodovanih in onemoglih živali (18. člen tega zakona);

8. če zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali ne zakolje ali usmrti takoj na kraju

samem oziroma takoj po veterinarskem pregledu (šesti odstavek 25. člena tega zakona).

Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:

1. če redi živali, jih prevaža, z njimi trguje ali organizira razstave, tekmovanja in druge

prireditve, kjer nastopajo živali, v nasprotju s 6. členom tega zakona;


25

2. če ne nadzira rejnih in hišnih živali vsaj enkrat dnevno (tretji odstavek 8. člena tega

zakona);

3. če ne poskrbi oziroma ne pregleduje vsaj enkrat dnevno tehnične opreme v rejah ali če

ne poskrbi, da so morebitne okvare odpravljene v najkrajšem času oziroma, da so

vzpostavljene nadomestne metode krmljenja in napajanja ter vzdrževanja higiene (prvi

odstavek 9. člena tega zakona);

4. če pri uporabi umetnega prezračevanja bivališča živali ne zagotovi predpisanega

rezervnega sistema prezračevanja in alarmnega sistema (drugi odstavek 9. člena tega

zakona);

5. če proda ali podari hišno žival osebam, mlajšim od 16 let, brez privolitve njihovih

staršev ali skrbnikov (10. člen tega zakona);

6. če ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival

nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena tega zakona);

7. če ne zagotovi vzreje, vzgoje, šolanja in vodenja nevarnih psov v skladu s predpisanimi

pogoji (tretji odstavek 12. člena tega zakona);

8. če nevarnega psa zaupa v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, ali

osebam, ki so mlajše od 16 let (četrti odstavek 12. člena tega zakona);

12. če opravlja poskuse na živalih v nasprotju z 21. tega zakona;

13. če opravlja posege na živalih v nasprotju z 22. členom tega zakona;

14. če opravlja dejavnost zavetišča, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (tretji

odstavek 27. člena tega zakona);

46. člen

Z denarno kaznijo od 150.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba,

če stori katero od dejanj iz 45. člena tega zakona ali,

1. če veterinarska organizacija ne vodi registra nevarnih psov (drugi odstavek 12. člena

tega zakona);

2. če opravlja boleče posege na vretenčarjih brez ustrezne anestezije (prvi odstavek 19.

člena tega zakona);

3. če opravlja poskuse na vretenčarjih v nasprotju s 23. členom tega zakona;

Z denarno kaznijo od 25.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega

člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Z denarno kaznijo od 150.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega

člena kaznuje posameznik, ki ga stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Fot. 3: Sammy kot mladič


26

1. Naštej 10 pasem! Na podlagi tega vprašanja sem izdelala lestvico najbolj popularnih oz. znanih pasem. Te so:

1. Nemški ovčar (21)

2. Koder (19)

3. Zlati prinašalec

(17)

4. Buldog (12)

5. Dalmatinec,

koker španjel,

sibirski husky,

labradorec,

rottweiler (11)

6. Čivava,

doberman (9)

7. Samojed,

doga (8)

8. Maltežan (7)

9. Kraški ovčar,

jazbečar,

škotski ovčar,

border collie (škotski mejni ovčar) (6)

10. Mastif (4)


27

2. Ali imajo psi inteligenco?

a) da -71,8 %

b) ne – 0,03 %

c) ne vem – 25 %

3. Najboljša vrsta prehrane:

a) briketi – 71,8 %

b) doma kuhana hrana – 0,03 %

c) kosti - 0,03 %

d) ostanki

18,7 odstotkov anketirancev pa je odgovorilo, da občasno briketi in kuhana hrana.

4. Kje naj bi bilo psu najboljše živeti?

a) v stanovanju – 21,9 %

b) v pesjaku – 6 %

c) na vrtu (, kjer bi bil prost) – 59,4 %

č) na dvorišču-na vrvici – 0 %

5. Kdaj naj bi bil pes dovolj star za šolanje (poslušnost)?

0%

10%

20%

30%

40%

50%

Takoj, ko pride v nov dom

4-5 mesecev6-9 mesecev

10-15 mesecev

6. Od česa je odvisno, kakšna bo odzivnost psa (čas v katerem izpolni ukaz) oz.

ubogljivost psa?


28

Največkrat (31%) so anketiranci odgovorili, da je ubogljivost psa odvisno od načina učenja

ter ukazovanja. Malo manj (28%) jih je odgovorilo, da od pasme. Pojavljali so se še

odgovori, da od osebnosti psa, od tega, ali mu je bilo jasno pokazano, kaj se od njega

pričakuje oz. ali ve, kaj določen ukaz pomeni, od doslednosti lastnika, časa, ki ga s psom

preživi, motivacije in od tega, ali pes priznava avtoriteto lastnika oz. vodnika. Najbolj

splošna odgovora sta bila, da je to odvisno od psa in lastnika.

7. Kaj je rodovnik?

75% anketirancev je pravilno odgovorilo na to vprašanje. Rodovnik je listina o poreklu;

navedbe dokazujejo, da ima pes čistopasemske prednike; ponavadi so v rodovnik vpisani

trije rodovi. Upoštevani so bili bolj ali manj podobni odgovori.

8. Kako vidi pes?

34 % anketirancev je odgovorilo da črno-belo, 47% pa da razlikujejo najrazličnejše

odtenke rdeče, modre in vijolične. Ostali niso obkrožili ničesar, nekateri pa so odgovorili,

da hrti vidijo boljše kot ljudje, toda vseeno črno-belo (pri tem je bilo verjetno mišljeno, da

bolje razločujejo predmete na večjih razdaljah), nekateri pa so pripisali, da imajo psi širše

vidno polje kot ljudje in da ponoči vidijo veliko boljše kot ljudje.

9. Kako sliši pes?

Pravilno (dvakrat boljše) je odgovorilo 59% anketirancev.

10. Kje je najbolje kupiti psa?

Pravilno (pri vzreditelju) je odgovorilo 78% anketirancev. Zanimivo je, da so nekateri

obkrožili tudi odgovor b (pri človeku, ki ponuja veliko mladičev najrazličnejših pasem).

11. Za kaj se uporabljajo hrti?

Vprašanje je eno od najbolje rešenih. Pravilni odgovor (za pasje dirke) je izbralo 84%

anketirancev.

12. Najboljši način šolanja psa/po katerem šolanju pes najboljše izpolnjuje ukaze?

a) povelje-pohvala-nagrada -90,6%

b) na prisilo (zatezna oz. verižna ali bodičasta ovratnica) -0%

c) s klikerjem -21,9%

13. Zakaj prihaja do agresije psov?

a) neprimerna vzgoja – 84%

b) neprimerne življenjske okoliščine -53%


29

c) psi so taki že po naravi oz. nekatere pasme so pač take -3%

č) neprimerna prehrana -0%

14. Kako reagirati v situaciji, ko pes na sprehodu odide za npr. fazanom, ti kričiš, pride pa

čez npr. 10 min?

a) pretepeš ga, da si bo zapolnil, da tega ne sme -0%

b) (navdušeno) ga pohvališ-naredil je to, kar si hotel/a -28%

c) nič ne rečeš, nič ne narediš -56%

15. Najboljša skupina briketov:

a) Pedigree, Darling, Cezar -44%

b) Friskies, Tarzan -3%

c) Eukanuba, Royal Canin, Tehni-Cal -50%

Opomba: Pravilni odgovor je c). Vsi ostali briketi vsebujejo prevelike količine

konzervansov, kar se lahko na psu pokaže kot slabo počutje, brezvoljnost, driska. Seveda

pa obstajajo še drugi primerni briketi, tisti, ki so našteti pod točko c), so najbolj znani.

16. Katera pasma se ti zdi nevarna?

Največkrat so bile omenjene pasme:

1. Rottweiler, doberman

2. Pitbul, doga

3. Nemški ovčar, bulterier

4. Buldog, kavkaški ovčar

Najbolj pravilni odgovor je: NOBENA (s tem je odgovorilo 28% anketirancev), saj je

nevarnost oz. agresije odvisna le od vzgoje in življenjskih okoliščin, drži pa, da se nekatere

pasme težje vzgoji.

17. Katera pasma ti je všeč?

Največkrat so bili omenjeni: zlati prinašalec, sibirski husky, labradorec, border collie,

samojed, maltežan, bernski planšarski pes.


30

Fot. 4: Mladiči

7. Zaključek

10 PASJIH ZAPOVEDI

Moje življenje je dolgo samo 10 do 15 let. Vsako slovo od Tebe, kadar kam odideš, je

zame bolečina. Prosim, premisli o tem, preden me vzameš za svojega. Daj mi dovolj časa,

da bom razumel, kaj hočeš od mene. Zaupaj mi, od tega živim. Nikoli se ne jezi name in ne

zapiraj me za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje prijatelje, jaz imam samo

Tebe. Prosim, govori kdaj pa kdaj z mano. Čeprav ne razumem Tvojih besed, poznam Tvoj

glas in Te prosim, da je včasih samo zame. Kakorkoli že ravnaš z mano, dobro ali slabo,

nikoli ne pozabim. Preden me udariš, pomisli na to, da bi Te s svojimi čeljustmi z lahkoto

zgrabil za roko in Ti jo zdrobil, vendar tega nikoli ne storim. Preden me kregaš, pomisli na

to, da me morda muči neprimerna prehrana, morda sem bil predolgo na soncu ali pa mi je

oslabelo srce. Skrbi zame, ko ostarim; tudi Ti boš nekoč star. Spremljaj me na moji zadnji

poti in ne reci: "Tega ne morem gledati". Veš, s teboj mi je vse lažje.

Psi. Tisoč- in večletni spremljevalci. Zavezniki. Prijatelji. Postajajo vse bolj

pomembni, kar dokazujejo vedno nove raziskave. Razlika med triletnim otrokom in

nešolanem odraslim psom je le ta, da se bo otrok razvil v odraslega človeka, pes pa bo

ostal na tej stopnji za vedno. Toda malokdo jih jemlje tako.

Kaj jim torej manjka? Človeška oblika? Posebnost psov je tudi to, da imajo mehke

kožuhe-dlako (za katero je seveda potrebno redno skrbeti, odvisno pač od vrste dlake), saj

božanje umiri srčni impulz, zmanjša stres itd. Sposobnost govora? Ko ljudje pomislijo na

to, imajo večinoma v mislih, da so psi za govor premalo inteligentni. Toda upoštevati je


31

treba tudi to, da nimajo niti ustrezno razvitih ustnic, ki bi lahko oblikovale glasove. Pa si

res želimo, da bi psi govorili? Dokler tega ne znajo (in tudi ne bodo), so lahko res pravi

prijatelji, saj tudi če bi hoteli, ne bi mogli izdati nobene skrivnosti, zato jim lahko brez

skrbi govorimo o čemerkoli.Oni pa reagirajo po tonu našega glasu. Če prav psi ne vedo

govoriti, nam z različnim laježem, gestami in znaki posameznih delov ali celotnega telesa

povedo več, kot bi kdo znal z besedami. Njihovega jezika se je treba le naučiti.

Od psov je odvisno življenje veliko ljudi. Slepih, invalidov, različnih bolnikov.

Nekateri imajo nalogo obvestiti svoje lastnike pred epileptičnimi napadi. Ko dobijo

znamenje psa, odidejo nekam, kjer se jim ne more nič zgoditi, usedejo se, da med napadom

ne bi padli. Psi pa medtem potrpežljivo čakajo. Ko je napadov konec, se normalno

življenje nadaljuje. Nekateri opozorijo sladkorne bolnike, ko je treba vzeti zdravilo.

Pomagajo pri rehabilitaciji, otrokom s komunikacijskimi težavami... Že jutri lahko vsak

izmed nas postane invalid. Ker ne bo mogel nihče skrbeti za nas zaradi šole, službe, bomo

prisiljeni cele dneve preležati, morda brez pomoči ne bomo mogli niti v voziček. In kaj

takrat? Bomo zadovoljni s takšnim življenjem? Ali pa bomo sprejeli psa, zaradi katerega

bo postalo naše življenje bolj razgibano? Vsak dan bomo lahko šli v naravo, na svež zrak,

med ljudi, pa naj bomo takšni ali drugačni. Znebiti se je treba neutemeljenega strahu,

predsodkov, ki so nastali zaradi neznanja.

S psom živimo bolj zdravo, bogatejše. In kakšen pes se bo razvil iz majhne kepice je

odvisno le od nas!

"We can judge the heart of a man by his treatment of animals." (Immanual Kant)

Fot. 5: Sammy


32

Kako si lahko to storil? Copyright © Jim Willis 2001 Prevod: Mateja Hribar Ko sem bil mladiček, sem te zabaval s svojimi akrobacijami in te spravljal v smeh. Klical si me moj otročiček in prezrl množico prežvečenih čevljev ter nekaj "umorjenih" blazin. Postal sem tvoj najboljši prijatelj. Kadar sem bil poreden, si požugal s prstom in mi rekel: "Kako si lahko storil kaj takšnega?", ampak potem si se me usmilil ter me popraskal po trebuščku. Moje privajanje stanovanju je trajalo malo dlje, ker si bil zelo zaposlen, toda družno sva opravljala tvoje delo. Spominjam se noči, ko sem se stisnil k tebi v posteljo in poslušal tvoje izpovedi ter tihe sanje in verjel, da življenje ne more biti lepše. Hodila sva na dolge sprehode v park, skupaj sva tekla, se vozila z avtom, se ustavila na sladoledu (jaz sem dobil samo tulec, ker si dejal, da sladoled ni za pse). Cele dneve sem dremal na soncu in čakal, da prideš domov. Sčasoma si vedno več časa preživel v službi, ustvarjal svojo kariero in iskal svojo življenjsko družico. Čakal sem te potrpežljivo, te podpiral, ko si bil razočaran in zlomljenega srca. Nikoli nisem grajal tvojih slabih odločitev, se pritoževal nad glasnimi nočnimi prihodi. Niti takrat, ko si se zaljubil. Tudi njo, ki je sedaj tvoja žena, čeprav ne mara psov, sem sprejel v najin dom, ji pokazal naklonjenost in jo ubogal. Bil sem srečen zato, ker si bil ti srečen. Potem sta dobila otroka in s tabo sem delil navdušenje. Očarala me je otrokova rožnata polt, njegov vonj in tudi jaz sem želel skrbeti zanj. Vendar mi nista zaupala. Zaprla sta me v drugo sobo ali pasjo košaro, da mu ne bi kaj storil. Ne veš, kako zelo sem si želel njegove bližine in ljubezni, toda postal sem "ujetnik ljubezni". Ko je odraščal, sem postal njegov prijatelj. Oprijel se je moje dlake, se dvignil na svojih majavih nožicah, raziskoval s svojimi prstki po mojih ušesih, drezal v moje oči in mi poljubljal gobček. Ljubil sem vsak njegov dotik - ker je bil tvoj sedaj tako redek - in dal bi svoje življenje zanj. Zlezel sem v njegovo posteljo, poslušal njegove skrivnosti in sanje, skupaj sva čakala, da bova zaslišala zvok tvojega avtomobila na dvorišču. Včasih si, če te je kdo vprašal ali imaš psa, ponosno izvlekel mojo sliko iz denarnice ter pripovedoval zgodbe o meni. Sedaj pa na to vprašanje odgovoriš samo "imam" in spremeniš temo. Iz "tvojega psa" sem se spremenil v "samo psa" in ogorčen si nad vsakim stroškom zame. Sedaj si dobil novo službo v drugem mestu in z družino si se preselil v novo stanovanje, kjer ni dovoljeno imeti hišnih ljubljenčkov. Sprejel si pravilno in dobro odločitev za tvojo "družino", toda včasih sem bil tvoja edina družina jaz. Veselil sem se vožnje z avtom, dokler nismo prispeli do zavetišča. Smrdelo je po psih in mačkah, po strahu in obupu. Izpolnil si papirje in dejal: "Vem, da boste našli dober dom zanj". Gospe so skomignile z rameni in ti namenile žalosten pogled. One so vedele kaj se zgodi s starejšimi psi, tudi če imajo papirje. Prstke svojega sina si moral "strgati" z mojega kožuha, ko je kričal: "Ne, očka! Prosim, ne dovoli jim, da mi vzamejo psa!" Skrbelo me je zanj. In kaj si ga ravnokar naučil o prijateljstvu, zvestobi, o ljubezni in odgovornosti ter spoštovanju za celo življenje? V slovo si me potrepljal po glavi, se izognil mojemu pogledu in prijazno zavrnil, ko so ti ponudili mojo ovratnico in povodec. Velikokrat si imel postavljen rok za oddajo dela. Sedaj imam tudi jaz rok. Rok do konca življenja.


33

Ko si odšel so prijazne gospe v zavetišču dejale, da si verjetno za selitev vedel že pred meseci in da ti ni bilo mar poiskati mi drug topel dom. Staknile so glave in dejale: "Le kako je lahko storil kaj takšnega?" Tukaj v zavetišču so pozorni do nas, kolikor jim pač njihov zapolnjen urnik dopušča. Seveda nas hranijo, ampak jaz sem izgubil tek že pred dnevi. Prve dni sem vedno, ko je kdo prišel mimo moje ograde, pritekel pogledat in upal, da si ti. Da so bile vse le grde sanje in si me prišel iskat. Potem sem upal, da bo vsaj kdo, ki mu ne bo vseeno, nekdo ki me bo rešil. Ko sem ugotovil, da ne morem tekmovati z razposajenimi, veselimi mladički, ki jih ne skrbi njihova usoda, sem se zavlekel v kot in čakal. Slišal sem njene korake, ko je konec dneva prišla pome. Odkorakal sem za njo po hodniku v posebno sobo. V strahotno tiho sobo. Položila me je na mizo, me počohljala za ušesi in mi dejala, naj nič ne skrbim. Srce mi je razbijalo od pričakovanja kaj se bo zgodilo, toda občutil sem tudi olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel na konec poti. Kot vedno me je bolj skrbelo zanjo kot zame. Videl sem, kakšno breme nosi, tako kot sem tudi pri tebi poznal vsako razpoloženje. Videl sem solzo, ki ji je spolzela po licu, ko mi je privezala obvezo okoli prednje tačke. Obliznil sem ji roko, tako kot sem jo tebi, kadar sem te tolažil. Strokovno je zapičila iglo v mojo žilo. Ko sem začutil hladno tekočino krožiti po mojem telesu, sem se ulegel, pogledal v njene prijazne oči in zamrmral: "Kako si lahko to storila?" Morda je razumela moje besede. Nežno me je objela in mi dejala: "Oprosti mi!", ter mi razložila, da je njeno delo skrb za moj odhod v lepši kraj, kjer ne bom prezrt, zanemarjen ali zapuščen, kjer se mi ne bo potrebno več boriti. Kraj, ki je poln ljubezni in topline, tako drugačen od tega. Z zadnjimi močmi sem ji poskušal z zamahom repa povedati, da tisto "kako si lahko!" ni bilo namenjeno njej. Ti, moj ljubljeni gospodar, ti si bil tisti na katerega sem mislil, ko sem izrekel: "Kako si lahko to storil!". Vedno bom mislil nate in večno bom čakal, da prideš pome, moj ljubljeni gospodar! Konec Avtorjeva opomba: Če vam je zgodba "Kako si lahko to storil?" privabila solze v oči, ko ste jo brali, tako kot jih je meni, ko sem jo pisal, je to zato, ker je to zgodba, ki je sestavljena iz resničnih zgodb milijonov zapuščenih psov, ki vsako leto umrejo v ameriških zavetiščih. Vsakdo, ki bo objavil to zgodbo, je dobrodošel, le da jo objavi z avtorjevim podpisom. Prosim, uporabite jo na spletnih straneh, časopisih, zavetiščih, oglasnih deskah pri veterinarju, da razsvetlite ljudi. Z veseljem sprejemam kopije zgodbe objavljene kjerkoli na moj naslov. Povejte javnosti, da je odločitev, da sprejmete psa v svojo družino, zelo pomembna. Pes potrebuje našo ljubezen, občutek pripadnosti, skrb. Naša odgovornost je, da najdemo svojemu psičku nov topel dom, ker je njihovo življenje dragoceno. Pri tem vam lahko z nasvetom pomagajo tudi različne organizacije in ustanove. Naredite nekaj za to, da ustavite ubijanje. Spodbujajte lastnike, da s sterilizacijo preprečijo rojstvo nezaželenih mladičkov. Hvala, Jim Willis e-mail: [email protected] http://jimwillis0.tripod.com/tiergarten/


34

9. Viri COREN, Stanley: Inteligenca psov: pasja zavest in sposobnost razmišljanja, Ljubljana: Dedal, 1996 TAYLOR, David: Vaš pes, Ljubljana: Državna založba Slovenije: Mladinska knjiga, 1993 FOGLE, Bruce: A kutyatartás nagy kézikönyve: (nélkülözhetetlen gyakorlati útmutató, a kutyák gondozásához és ápolásához), Budapest: SubRosa, 1993 FALAPPI, Rino: Psi: spoznavanje in vzreja najbolj znanih pasem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 Zakon o zaščiti živali. Uradni list RS, številka 99, 03/12/9914645. [online]. 1999. Dostopno na URL naslovu: http://www.drustvo-zascita-zivali.si/Predpisi/ZZZiv.php WILLIS, Jim: Kako si lahko to storil? [online]. 2001. Dostopno na URL naslovu: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=139 Slike pasem [online]. Dostopno na URL naslovu: http://www.akc.org/breeds/index.cfm

gimnazija franca miklošiča ljutomer - *sammy4ever*sammy.slohosting.com/projektna.pdf ·...

Documents

gimnazija franca miklošiča ljutomer - sammy4eversammy.slohosting.com/projektna.pdf ·...