NakloŠtevilka 84/leto 21občine

Glasdecember 2015

Lepe praznike in srečno 2016!

2 Glas občine Naklo december 2015

uvodnik

Andreja Kosec, odgovorna urednica

V tej številki glasila, ki jo držite v rokah, je napisano toliko lepega, da ne vem, kaj bi še dodala. Čaka nas praznično veselje in vse, kar sodi zraven. Kaj je praznično veselje? Po mojem mnenju dobro, ki prihaja predvsem od znotraj nav­zven. Iz človeškega srca. Ki zna na jezik položiti tudi lepo besedo in narediti dobro dejanje. Še posebej takrat, kadar je to težko. V času praznikov naj bi se vsi ozrli vase in se spomnili, kaj je tisto, kar nas dela dobre Ljudi; pri tem ni­mam v mislih tega, kar smo dosegli v službenem življenju ali postorili v vsakdanu. Predvsem brez tega, pravzaprav. To so le naše vloge, lupine, za katerimi se (žal) skrivamo. Iskreno pristni in pravi smo v jedru, ki ga razgalimo samo svojim dragim.

Prazniki pa so tudi vse kaj drugega. »Letanje« za darili s čakanjem v vrstah do blagajn in še prej iskanje parkirne­ga mesta; peka domačih dobrot, ki ni samoumevna in kar dana od nebes (tudi najbolj pridnim ne); urejanje in krašen­je stanovanja z okolico; reševanje tekočih zadreg. In v vsem tem se lahko »izgubimo«. Kot dežurnemu krivcu najraje požugamo potrošniško naravnani družbi (Zeitgeist? Je to duh našega časa?), ker nas zapeljuje in vleče proč od nas samih. Reši se, kdor se more.

Rešujejo pa se tudi veliki družbeno­politični problemi, ki bodo večini ali peščici prav v decembru ukrojili delček bi­vanja. Ne morem pogledati naprej, lahko pa pogledam v časopis. V naši srenji se je v treh mesecih marsikaj zgodilo. Predvsem pa veliko dobrega in koristnega, kar me veseli, saj to pomeni, da smo povezani. Še posebej načrtno pa so začeli dobra dejanja širiti v šoli – ste že dobili frnikolo in jo podali naprej? Če ne veste, o čem govorim, vprašajte svoje otroke in vnuke, da vam bodo razložili nenavadno štafeto. Naj se širi! V vrtcu in domu starejših so se popolnoma pre­dali prazničnim okrasjem, ob čemer jim je prijetno druženje gotovo godilo.

Vesela sem, da avtorji člankov pripisujete tudi napovednik dogodkov, ki sledijo v bližnji prihodnosti. Ob tej priložnos­ti vas v imenu uredniškega odbora nagovarjam in prosim, da bi nam dogodke vašega društva, organizacije … redno pošiljali, da bi lahko načrtovali rubriko Napovednik dogod­kov. Sicer v koledarski obliki obstaja na občinski spletni stra ni, ampak nekaterim ta način ni blizu – Glas občine Nak­lo pa je na dosegu roke.

Naj se nam leto 2015 lepo zaključi. Meni je bilo všeč. Za novo pa vam želim, dragi ustvarjalci in bralci, da stojite za svojimi besedami in dejanji in tako ostanete pri sebi. Srečno!

V tej številki ...ŽUPANOV GLAS 3POD ČRTO 4Zimska služba 4Promet ­ politika ali obratno 5IZ NAŠE SRENJE 6Miklavž na obisku 6Stoletnica deželne elektrike 6Bogata bera prireditev 790 let podbreških gasilcev 9Izlet starostnikov DU Naklo 10Šestnajsto srečanje starejših v Podbrezjah 11Tabor spet polepšan 12Donacija Zavarovalnice Triglav Rotary klubu Tržič Naklo 13Ponovno osvajali Bosno in osvojili Dubrovnik 15KULTURNI ODMEV 17Praznovanja v besedi, sliki, pesmi, plesu in kulinariki 17Rojčeva orglarska delavnica 18Družinsko branje 20ZNANI NAKLANCI 21Mojstra bosta živela, dokler bodo živela njuna dela 21GLAS JE DRUGI OBRAZ 22Zbiralka informacij 22JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO 23Pohod v Evropo 23ŠPORT 24Rekordno število medalj 24Več zanimanja med mladimi 24MLADI VRVEŽ 26Veseli december 26Veseli december v vrtcu Mlinček 26Izdelovanje prazničnih voščilnic 27Naj bodo igrače nekaj posebnega 27ZAPISI ŠOLSKIH PERES 29Jaz zmorem, ti zmoreš, midva zmoreva še več 29Osnovnošolski kuharski mojstri 29Sprehodimo čustva 31IZ DOMAČEGA LONCA 33Zimske dobrote 33NAPOVEDNIK DOGODKOV 34JAVNA OBVESTILA 35Javni razpis 35Novice Ajpes, pomembne za širšo javnost 36PREDSTAVLJAMO 37

Prispevke za marčevsko številko poš ljite najkasneje do sobote, 5. marca . Besedila opremite s fotografi­jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

december 2015 Glas občine Naklo 3

županov glas

Spoštovane Naklanke in Naklanci!

Spet je tukaj december in z njim pove zani prazniki, ki so zame eni naj­lepših in predvsem najbolj družinski. Je mesec, ko nas obiščejo in obdarijo trije dobri možje. Upam in želim, da se za vsakega izmed vas najde kakšna drob­na pozornost, ki vam jo v imenu dobrih mož poklonijo vaši najdražji.

Konec leta je tudi čas za razmislek o tem, kaj smo dobrega v tem letu storili, koga smo osrečili, mu namenili prijazno besedo, nasmeh ali vsaj stisnili roko. Tega je žal v današnjih časih vedno manj.

V tem času, ko se leto zaključuje, se ozremo po dogodkih, ki so za nami in načrtujemo aktivnosti na različnih po­dročjih za prihodnost. Konec leta sicer vedno predstavlja nekakšen, kot radi rečemo, obračun. Kot vsako leto lahko tudi letos z veseljem pogledamo nazaj na prehojeno pot leta 2015.

Za nami je uspešno leto, pred nami pa novi izzivi ob ne tako naklonjenem dejstvu, gledano z vidika investicij v in­frastrukturo, prehoda iz stare evropske finančne perspektive, ki je bila občin­skim investicijam v infrastrukturo dokaj prijazna, v novo finančno perspektivo, ki je za zgolj občinske projekte praktično nedostopna. Kljub temu sem prepričan, da jih bomo z našo znano homogenos­tjo, ustvarjalnostjo in zagnanostjo tudi uspešno realizirali.

Ker so za izvajanje zakonsko določenih nalog, vzdrževanje in vlaganja v javno infrastrukturo potrebna finančna sred­stva, je za obstoj in normalno delovanje lokalne skupnosti nuj no potrebno za­gotoviti vire sredstev. Zato so za lokalne skupnosti velikega pomena pogajan­ja z državo o deležu pogače, ki se bo delil med državnim in občinskimi pro­računi. Ocenjujem, da bo ključ uspeha posameznih občin v uspešnosti njene­ga povezovanja s sosednjimi oziroma bližnjimi občinami, z različnimi instituci­jami in deležniki v tem procesu. In do­

brega razumevanja terminologije nove perspektive, kjer ima na primer pojem pametnih specializacij vidno mesto. Nadalje žal ugotavljam, da se na rela­ciji država – občine tudi letos na tem področju položaj občin za drugo leto ne izbolj­šuje. Prav zato nam naš pro­račun ne dopušča bistvenih sprememb in rasti socialnega standarda oz. trans­ferjev. Seveda moramo zagotoviti tudi učinkovito zagotavljanje lastnih virov, saj lahko le ob taki politiki v dani fi­nančni perspektivi normalno zagotav­ljamo zakonske naloge lokalne skup­nosti in ohranjamo obstoječ standard na področju sociale, izobraževanja, kulture, zdravstva in gospodarjenja s komunalno infrastrukturo. Ob pre­gledu letošnjega poslovanja lahko rečem, da je naše poslovanje stabilno. Seveda si sam želim več investicij, več pridobitev na vseh področjih, zato naši napori ter osredotočenost na dosego teh ciljev ostajajo tudi v bodoče na pri­marni ravni.

Sprejet je proračun za leto 2016, s katerim ponovno načrtujemo številne investicije. Kot vsako leto bomo tudi letos sofinancirali zakonsko določene naloge na področju predšolske in os­novnošolske vzgoje, izvajali številne socialne programe in skrbeli za sofi­nanciranje mnogih programov naših društev.

Ker je pred nami novo leto, se želim ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki ste tudi v tem letu skrbeli za aktivnosti in prireditve, po katerih smo v naši občini že kar prepoznavni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem zaposlenim v občinski upravi, občinskim svetnikom in vsem drugim, ki so veliko pripomogli k

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo

Odgovorna urednica: Andreja Kosec

Uredniški odbor: Ana Pintarič, Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar.

Lektoriranje: Andreja Kosec

Izvedba: Specom d. o. o.E­naslov: specom@specom.siTrženje oglasnega prostora: 040/202 384Oblikovanje: Matej Rauh

Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.820 izvodovNaslovnica: Prižig luči v Naklem. Foto: Ksaver Šinkar

Oddaja gradivaRok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide. Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Be­sedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prire­janja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medi­jih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, ra­zen na izrecno željo avtorja. Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo objavljeni.

4 Glas občine Naklo december 2015

pod črto realizaciji vseh projektov. Posebno zahvalo izrekam podžu­panom, ki so izredno aktivno in ustvarjalno pomagali vsak na svojem področju. S smelim delovanjem vaških odborov v zaključni fazi ustanavljanja pa se v prihodnosti nadejam novim močem, elanu in navdihu pri udejanjanju trajnostne­ga razvoja naše lokalne skupnosti.

Izredno ponosen pa sem, ko se ozrem na delovanje šte­vilnih naših društev, ki so v letu v odhodu poskrbela za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem in med­narodnem prostoru. Zato velja zahvala predsednikom in čla nom različnih zvez, društev, organizacijam.

Treba je pohvaliti tudi celoletno odlično sodelovanje z župnijo Naklo in našim župnikom Janezom Zupancem, ki nam je vedno pripravljen priskočiti na pomoč.

Počasi stopnjujemo mikaven decembrski pravljični svet, ki je daleč od resničnosti, saj se nam ekonomska kriza kaže v pomanjkanju sredstev za dostojno življenje posameznikov in družin, v brezposelnosti, v človeških odnosih, ki so kruti in neizprosni, trdi zaradi pridobivanja in ohranjanja materi­alnih dobrin, lažni zaradi ugleda, ki ga hočemo imeti.

Živimo v nekem svetu, v katerem nam obljubljajo enake možnosti, enake pravice, človekove pravice, otrokove pravice, in ljudje naivno pričakujemo, da so vse te obljube resnične. Živimo torej med pravljičnostjo in resničnostjo.

Kam naj usme rimo svojo pot? Temeljna potreba vsakega človeka je, da je, da je vreden, zato potrebuje osebo ljubez­ni, po kateri dobimo pečat vrednosti. Osebo v družini, s katero lahko deli svoje življenje; osebo na delovnem mestu, s katero se razume in lahko uspešno ustvar ja; osebo, ki ji lahko zaupa veselje, skrbi in žalost svojega življenja; osebo v

prostem času, s katero se lahko druži ...Dobro naj prevlada. Naj postane dominantna protiutež

zlu, ki kakor koli sooblikuje našo podobo človeštva, sveta, prihodnosti ... Tako ne vidimo samo zla, ampak tudi dobro. Dejansko svet takšen je. V njem sta zlo in dobro. Pri tem pa je zelo pomembno, da dobro izkusimo in se zanj odloča­mo, čeprav morda zaradi tega trenutno nismo tako bogati, spoštovani, upoštevani.

Na koncu bi želel izreči le še čestitko ob zame najlepših praznikih vsem, ki prebirate te vrstice in ki vas zanima, s čim se na Občini Naklo ukvarjamo. Želim vam prijetne božične in novoletne praznike, novo leto 2016 pa naj vam prinese veliko zdravja, veselje, smeha, radosti, miru, medsebojnega razumevanja in pogumnih korakov v smeri vašega osebne­ga in našega skupnega napredka.

župan Marko Mravlja

Zimska služba obsega dejavnosti, ki omogočajo us­trezno prevoznost cest in varnost prometa v zimskih raz­merah. Zimsko obdobje traja od 15. novembra do 15. marca, priprave na zimsko službo pa stečejo že v oktobru s postavitvijo snežnih kolov za označevanje ovir ali robov cestišč ter zagotovitvijo zadostne količine posipnih mate­rialov na zato določenih mestih. Zimska služba se zaključi aprila z odstranitvijo posipnih materialov s cest.

Ceste se vzdržujejo v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in na ravni rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.l. RS, št. 62/98 in 109/10 – ZCes­1) (v nadaljevanju: Pravilnik). Tabela, ki določa prednostne razrede za vzdrževanje cest v zimskih razmerah je sestavni del tega pravilnika.

Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če viši­na snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.

Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni

mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Ker se zavedamo kako zahtevna in odgovorna naloga je

izvajanje zimske službe, smo to leto pristopili k pripravi os­nutka Odloka o izvajanju zimske službe, ki ga bo občinski svet potrdil predvidoma na svoji 9. seji 9. 12. 2015, nato bo objavljen na spletni strani občine. Zaradi lažjega izvajanja zimske službe smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov. Pro­simo vas, da jih upoštevate in tako izvajalcem olajšate delo v zahtevnih zimskih razmerah ter prispevate k višji kako­vosti bivalnih razmer:

­ snega ne odmetavajte na ceste in pločnike, s kate­rih je že odstranjen, ravno tako ne odmetavajte snega na cestne požiralnike, cestne jarke, hidrante, prometne znake in ekološke otoke;

­ s svojih dvorišč ne odmetavajte snega na javno cesto tudi, ko se ta začne že taliti; na takšnih mestih v primeru nizkih jutranjih temperatur, lahko nastane nepredvidena poledica;

­ na svoje objekte, ki imajo naklon na javno površino, na­mestite snegobrane ali na drug način preprečite zdrs snega;

­ s svojih objektov, neposredno ob javnih površinah (tudi z opuščenih), odstranjujte ledene sveče, redno vzdržujte

Zimska službaManca Miko

december 2015 Glas občine Naklo 5

pod črtožlebove na strehah;

­ odstranite sneg z mesta, kjer imate postav­ljen zabojnik za odpadke, seveda tudi pot do njega, ter sneg z zabojnika;

­ odstranite sneg z ograj ali živih mej in tako omo­gočite boljšo preglednost v križiščih;

­ ne postavljajte po­sestnih ograj na parcel­no mejo ceste, zlasti ne tam, kjer je cesta ozka; pred vsako postavitvijo ograje ali njeno zamen­javo mora te pridobiti do­voljenje občine za dela v varovalnem pasu javne ceste. Izvajalec pluženja ne more odgovarjati za nekorektno postavljene in nestabilne ograje;

­ če imate med snežen­jem vozilo na javnem parkirišču, ga ob dnevu, ko se to pluži, umaknite. ・

Prednostni razred

Vrsta ceste Prevoznost ceste

Sneženje Močno sneženje

I avtoceste, hitre ceste

24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnej­ših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in

odstavnih pasov

zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem

II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše

regionalne ceste

od 5. do 22. ure

zagotoviti pre­voznost; možni

zastoji do 2 ur med 22. in 5. uro

zagotoviti prevoznost (pri več pa sovnicah

prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do 2 ur pred­

vsem med 22. in 5. uroIII ostale regionalne

ceste, pomemb­nejše lokalne ceste, zbirne

mestne in krajev­ne ceste

od 5. do 20. ure

zagotoviti pre­voznost; možni zas­

toji do 2 ur predvsem med 20. in 5. uro

zagotoviti prevoznost (pri več pasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji pred­

vsem med 20. in 5. uro

IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste

od 7. do 20. ure, upošte­vati krajevne

potrebe

zagotoviti prevoznost zagotoviti prevoznost

možni krajši zastoji možni zastoji do enega dne

V javne poti, parkirišča, kole­sarske povezave

upoštevati krajevne po­

trebe

zagotoviti prevoznost zagotoviti prevoznost

možni zastoji do enega dne

možni večdnevni zastoji

VI ceste, ki se v zimskih razmerah zapro

Sliši se … tako nekako bom začela moj zapis v občinskem glasilu.

V zadnjem času se vidi veliko prizadevanje zaposlenih na naši občinski upravi, da se uredi prometna signalizacija, vendar imamo tisti, ki se vsaj malo ukvarjamo s prometom, občutek, da se znaki postavljajo nekako po potrebi oziroma kakor si kdo zamisli, da je prav. Ne vem, ali obstaja kakšna študija o tem, kako in kaj, vendar bi se tega morali lotiti bolj sistematično, če pa se toliko časa ni skoraj nič dogajalo, bi bilo dobro počakati še do sprejetja novega Pravilnika o postavljanju prometne signalizacije in uskladiti posamezne stvari z njim.

Že kar nekaj časa si prizadevam, da bi se nekako uredil promet v mojem kraju Strahinj. Z novim Biotehničnim cent­rom se je le­ta povečal, žal pa mladi in tudi domačini nima­jo občutka glede hitrosti iz smeri Nakla ali Biotehničnega centra. Z obeh strani se včasih pridrvi s hitrostjo 70km/h. Kaj to pomeni za šibkejše udeležence v prometu v primeru, da prečkajo cesto, si človek ne upa niti pomisliti. O sami označitvi prehoda za pešce pri kapelici, kjer se pešec skrije za objekt, pa ne gre zgubljati besed. Če se je prav slišalo, je bila na začetku vasi predvidena fizična ovira, vendar se je začelo zbirati podpise proti. Promet se ne more urejati po tem, da smo proti zato, ker to predlaga druga stranka, ki nam je tudi prevzela mandat župana, potem vemo, kje bomo obstali. Lahko bi tudi pogledali, kako se lahko ve­liki »šleparji« vozijo mimo znaka, ki to prepoveduje in čez most, za katerega se ne ve, za kakšno težo je bil narejen,

edino če ni bilo to že v naprej predvideno. Pa še in še bi se lahko naštevalo.

Ne zanima me barva – ali ste rdeči, plavi, rumeni ali zeleni. Zanima pa me, zakaj večinoma VSI, ki zavzamete določene položaje, mečete polena drug drugemu pod noge, čeprav s tem škodite svojim otrokom in vnukom in ne nazadnje tudi sebi.

Za pomoč pri urejanju prometne signalizacije ima župan na voljo SPV, rajonskega policista. Naj si zaslužijo za tis­to, kar jim občinska blagajna plačuje, le vztrajati je treba – razne pobudnike za podpise pa zatreti v kali, saj vsak res ne more biti strokovnjak za vse in tudi DEMOKRACIJA ne more segati na vsa področja, čeprav jo eni uporabljajo predvsem takrat, ko jim to ustreza. Nekateri se pač ukvarjamo s pro­metom, drugi s kmetijstvom in tako naj ostane. Zelo me za­nima, zakaj se velika večina politikov na položajih od občin­skih vrst naprej tako vztrajno bori proti volilnemu sistemu, ki bi bolj potrjeval voljo ljudstva in v veliki večini pokopal strankarska preigravanja. Predvidevam, da bi velika večina strankarskih stalnic na političnem odru pogorela. Zraven bi lahko še dodali, da bi, v kolikor se dokaže določene napake v času mandatov, vsak odgovarjal s svojim premoženjem. Sigurna sem, da bi bilo izbire na volitvah zelo malo, nihče pa s premoženjem občine ali države ne bi delal kot svinja z mehom.

Vsakdo, ki je na politični funkciji, bi moral po dveh man­datih zbrati pogum in ne več kandidirati, ne pa najti za lase privlečen izgovor, da je potrebno določene začete projekte

Promet - politika ali obratnoJana Berlic

6 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenje

Miklavž se je že 4. decembra oglasil v Domu starejših občanov Naklo. V organizaciji Rotary kluba Tržič Naklo je potekala delavnica na temo priprave božičnih šopkov. Eki­pa Biotehničnega centra Naklo je pod vodstvom dr. Sabine Šegula najprej z girlando okrasila vhod v stavbo doma, nato pa organizirala izdelavo namiznih aranžmajev. Stano­valci doma so pridno sodelovali, ob zaključku delavnice si je vsak lahko odnesel lep okras v svojo sobo. Dijakinje in študentke iz ekipe šolskega centra so s svojo medgene­racijsko aktivnostjo stanovalcem popestrile dan. Ob zaključ­ku delavnice je vsak stanovalec doma prejel tudi skromno Miklavževo vrečko.

Dom starejših občanov Naklo

Miklavž na obisku Slavko Vidic za Rotary Klub Tržič Naklo

Pred 100 leti je začela obratovati Kranjska deželna elek­trarna Završnica in širiti omrežje proti spodnji Gorenjski. Pred 90. leti je električna luč zasvetila v Podbrezjah in v Na­klem. Posebno poglavje z naslovom »Naklo, srce elektro­energetskih povezav za Gorenjsko« je o tem opisano med drugim v Zborniku Občine Naklo »Na kalu« (2010). Deželno elektriko je vas Podbrezje dobila leta 1924, vas Naklo pa leta 1925.

O elektriki iz hidroelektrarne Završnica sem prvi članek napisal pred 33 leti, v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja sem spremljal vlaganja v elektroenergetiko na Gorenjskem, potem pa se lotil zgodovinskih raziskav pod skupnim imenovanjem Stoletje elektrike. Kranjske deželne elektrarne in prva deželna elektrarna Vojvodine Kranjske na Završnici, ki je pomenila začetek elektrifikacije, sta pri tem imeli posebno mesto. Ko sem pripravljal zloženko Zgodba o elektriki o prvi Kranjski deželni elektrarni Završnica ob njeni 90­letnici 14. septembra 2005 in ob priložnosti proglasitve za spomenik tehnične kulture, sem menil, da si glede na zgodovinski pomen zasluži knjigo. Po desetletju se je ideja o knjigi, ki ohranja zgodovinski spomin uresničila.

Začetki elektrifikacije

Stoletnica deželne elektrikedoc. dr. Drago Papler

Izšla je knjiga 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica in opisuje izkoriščanje potenciala vodne energije izpod Stola in širitev elektrifikacije po Gorenjski do Police pri Naklem.

Vsa stoletna zgodovina hidroelektrarne Završnica bi se težko ohranila samo v glavah generacij, ki se menjavajo. Zgodovinski spomin je ohranjen v knjigi avtorja dr. Draga Paplerja 100 let Kranjske deželne elektrarne Završni­ca s podnaslovom Od proizvodnje električne energije do spomenika tehniške dediščine, ki jo je izdala in založila družba Savske elek­trarne Ljubljana. Knjiga obsega šest tematskih poglavij z 271 stranmi, 194 slikami in 9 tabe­lami. Poglavja si sledijo kronološko: Elektrika za napredek dežele, Izgradnja elektrarne

Naslovnica knjige dr. Draga Paplerja 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica.

zaključiti. Vsi vemo, če so projekti strokovno zastavljeni in je vse v zakonskih okvirih, lahko projekt dokonča kdorkoli je v stroki. V kolikor bi se vsi posluževali teh izgovorov, potem marsikdo ne bi mogel v zasluženo »penzijo«, ker ni niko­gar, ki bi tako dobro opravljal delo namesto nas. Velikokrat bi potem tudi odpadla razna dopisovanja po časopisih ter »reklame« v naših nabiralnikih o zaslugah in napakah bivše­ga in sedanjega župana. Treba se je enostavno sprijazniti

z dejstvom, da se vsakega še tako »dobrega« politika po določenem času ljudje naveličajo.

Vem, da sem veliko t.i. pomembnim ljudem stopila na žulj, ampak verjemite mi, da mi je presneto malo mar. Pa še to – ne trudite se, da bi ugotovili, v kateri stranki sem, ker sem še vedno član ZSMS, ki ji pripadate še skoraj vsi, saj se ne vi ne vaši vrli strankarski veljaki niste izpisali, nekateri tudi ne iz KP. ・

Rotary klub Tržič Naklo si želi, da bi akcija v času Miklavža v Domu starejših občanov Naklo postala tradicionalna. ・

december 2015 Glas občine Naklo 7

iz naše srenjeZavršnica, Kranjske deželne elektrarne širijo elektrifikacijo 1918–1945, Državne elektrarne Slovenije 1945–1964, Pol stoletja pod okriljem Savskih elektrarn Ljubljana 1965–2015 in Pustili so sledi.

Knjiga opisuje izkoriščanje potenciala vodne energije izpod Stola in širitev elektrifikacije po Gorenjski do Police pri Naklem, kjer je bila zgrajena leta 1934 razdelilna trans­formatorska postaja s transformacijo 10 na 20 kilovoltov ter povezana z daljnovodom do Črnuč v slovensko omrežje.

Od začetkov elektrifikacije, ko je v domove prinesla luč in moč, do elektroenergetike, ko poganja domala vse stroje in naprave, je prešla številne faze posodobitev, avtomatizacije in modernizacije.

Ključni odlomki v knjigi so: Završnica teče, Prva kranjska deželna elektrarna v obratu, Problemi s koncesijo, Zagon drugega agregata, KDE postanejo trgovec z električno ener­gijo. Pomemben doprinos k zgodovini elektroenergetike na Slovenskem je prvi del zgodovinske domoznanstvene ra­ziskave starih dokumentov o Kranjskih deželnih elektrarnah (KDE) ter pripravah, izgradnji in obratovanju hidroelektrarne Završnica, dodana vrednost z vidika znanstvenega prispev­ka pa je analiza proizvodnje v hidroelektrarnah. Predstav­ljeni so portreti pomembnih ljudi, ki so zaznamovali razvoj uporabe hidroenergije za proizvodnjo električne energije in širitev elektrifikacije.

Z esejem Stoletni čas zavedanja pomena elektrike tej javni dobrini dajem najpomembnejše mesto kot nepogrešljivi in spremljajoči veji gospodarstva. Tako kot so jo z zanosom cenili spoštovali in negovali naši predniki, tako jo potrebu­jemo nasledniki za gospodarski razvoj. Povezana je v ev­ropsko interkonekcijo UCTE ter predstavlja nepogrešljiv in najvitalnejši del infrastrukture. Še več, bila je temelj za ves nadaljnji razvoj do elektronike, računalništva in informatike. Elektrika je sopotnica časa, ki ga sooblikujemo, sestavni del infrastrukture okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Elektro energetika je povezana in vtkana v vse sfere življenja.

Cilj dokumentarnega zapisa je ob stoletnem jubileju prve kranjske deželne elektrarne Završnica spodbuditi za­vedanje pomena elektroenergetike kot vsakdanje življenj­ske potrebe v družbi. Začetek obratovanja hidroelektrarne

Završnica pomeni začetek široke elektrifikacije, ki se je z izgradnjo prenosnih daljnovodov širila do porabnikov, s povezavami med elektrarnami pa je nastala elektroenerget­ska hrbtenica, ki je osnova današnjega elektroenergetskega sistema na višjem napetostnem nivoju. ・

TD Naklo

Bogata bera prireditevDamijan Janežič

Člani Turističnega društva Naklo smo v zadnjih treh mesecih po Sloveniji predstavljali Naklo, bili na srečanju gorenjskih turističnih delavcev, pripravili pokušino novega vina, peko kostanja in se izo-

braževali na potopisnih predavanjih. Seveda nismo pozabili na osrednjo prireditev Najlepše doma, na kateri smo podelili priznanja in se spomnili pomembnih Naklancev.

V 35 letih je dr. Drago Papler kot publicist sodeloval pri izdaji 19 knjig: petih znanstvenih monografijah, osmih strokovnih knjigah s področja elektroenergetike, ob­novljivih virov energije in trajnostnega razvoja ter šes­tih zgodovinskih domoznanstvenih knjigah in zbornikih. Druga Paplerjeva samostojna monografija 100 let Kranj­ske deželne elektrarne Završnica opisuje izkoriščanje po­tenciala vodne energije izpod Stola, od proizvodnje elek­trične energije do širitve elektrifikacije.

mo v Naklem. Člani Konjeniškega društva Naklo so se peljali z dvema vozovoma: s kočijo in furmanskim vozom, na katerem so mojstri vrtali lesene cevi. Člani Turističnega društva pa smo se sprevodu priključili z zapravljivčkom in obiskovalcem delili predstavitveno literaturo Naklega: prospekte in razglednice.

V soboto, 5. septembra, smo se udeležili 15. svetovnega festivala praženega krompirja v Mokronogu, v nedeljo, 13. septembra, pa 45. festivala narodnih noš in oblačilne kulture v Kamniku. Skupaj s člani Konjeniškega društva Naklo smo obiskovalcem povorke v Kamniku pokazali, kaj znamo in ima­

8 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenjeV soboto, 3. Oktobra, smo bili na 45. srečanju gorenj­

skih turističnih delavcev v Kranjski Gori. Ob prihodu nas je predsednica Turističnega društva Kranjska Gora Klavdi­ja Gomboc popeljala po središču vasi. S sodelavci nam je predstavila etnološki muzej Liznjekovo hišo, nov Ljudski dom in župnijsko cerkev Device Marije vnebovzete. Kulturni program s podelitvijo priznanj je potekal v dvorani Vitranc. Kranjskogorski župan Janez Hrovat je med drugim povedal: »Danes turistu ni več dovolj le lepa narava. Pomemben de­javnik so ljudje, prijazni domačini. Nujno se moramo pove­zovati. Turistična društva in Zavodi za turizem morajo delati z roko v roki. Turistična društva pripravljajo prireditve za turiste, zavodi vse koordinirajo.«

Turistično društvo Naklo je prejelo priznanje v kategoriji drugi kraji. Za urejeno vas je bila razglašena Cegelnica.

V soboto, 7. Novembra, smo člani Turističnega društva v sodelovanju s trgovino Matjaž z Glavne ceste v Naklem in Vinarstvom Žorž iz Vipave pripravili pokušino novega vina in kostanja. Naklanci so se z veseljem ustavljali ob naši stojnici in pokramljali. Po dolgem času je bilo sredi Nakle­ga spet živahno, stari prijatelji pa so opoldne odšli veselih obrazov proti domu.

V četrtek, 12. novembra, smo pripravili vsakoletno jesen­sko prireditev Najlepše doma. Kulturno­zabavni program s podelitvijo priznanj za lepo urejene domove in spomin na pomembne Naklance, katerih okrogle obletnice se spomin­jamo letos, sta bila osrednja dogodka prireditve.

Predsednik društva Aleš Kokalj je v nagovoru poudaril, da si Naklo zasluži boljše sodelovanje med vsemi dejavniki, ki se pojavljajo v javnosti. Predstavil je Španovo znamenje, eno od točk na Voglarjevi poti v Naklem. Znamenje je pomemb­no, ker v njem stoji kip Srca Jezusovega, delo domačina, ki­parja Jožefa Pavlina, sicer zaposlenega v Vurnikovi delavnici v Radovljici. Letos mineva 140 let od Pavlinovega rojstva.

Raziskovalec krajevne zgodovine in lokalni turistični vodnik Damijan Janežič je ob deseti obletnici smrti kratko predstavil ljudskega rezbarja, podobarja in jasličarja Janeza Vovka s Police in pevca, organista, pevovodjo in skladatelja Valentina Zelnika s Pivke.

Priznanje za celotno ureditev hiše in vrta so prijele družine Čadež s Cegelnice, Marka Hočevarja in Janežič iz Temniške ulice, Tomaža Kozine z Okroglega in Jagodic s Poličarjove kmetije na Polici.

Za lepo balkonsko cvetje so priznanja dobile družine Fe renčak, Kovačec, Košnjek in Jereb iz Ulice Vinka Rejca v Na klem, družina Igorja Drinovca z Okroglega in družina Uranič, po domače Hribovčova iz Strahinja.

Ker lastnikov gorenjskih nageljnov ni veliko, smo se letos odločili, da jim podelimo le bon za nakup novih gorenjskih nageljnov.

Priznanje za dolgoletno urejanje javne zelenice je prejel Peter Praprotnik s Temniške ulice, zahvalno listino pa naš zvesti donator, naklansko podjetje MB merilno in rezil­no orodje. Gospod Matej Bernard se vselej odzove našim prošnjam in nam priskoči na pomoč.

V kulturno­zabavnem programu so nastopili Folklor­na skupina Podkuca, narodnozabavni ansambel Rožnik iz Besnice pri Kranju, Pavel Marčun, ki nam je zapel pesem Zelenica, ki so jo peli člani Vokalnega kvinteta Gorenjci, priredil pa Tine Zelnik, ljudski pevci Šestica in humorist Tone Zupin iz Strahinja.

Z novembrom so se v Gostilnici Kresnik začela potopisna predavanja.

3. novembra nas je obiskala Jelena Justin, dekle, ki ima v svojih genih zapisane gore. Letos pozimi je bila na Ognjeni zemlji in v Patagoniji, ki ležita na skrajnem jugu Argentine. Skupina, s katero je potovala, je pokukala še na jug Čila. O potovanju nam je natrosila kup zanimivosti in dodala: »Ko vidiš toliko lepega, si hvaležen Življenju, da ti vse to ponu­ja!«

17. novembra nas je obiskal Sandi Novinec iz Strahinja. Tokrat nam je predstavil Maroko, deželo severne Afrike. Z ženo sta si to deželo ogledala v začetku letošnjega leta. Povedal je: »To je dežela nasprotij. Na eni strani visoke gore in skrivnostna mesta, na drugi pa tisoči kilometrov peščenih plaž in sonce približno 350 dni na leto. Čeprav je blizu Ev­ropi, od nje ga deli le Sredozemsko morje, lahko okusimo življenje domačinov iz majhnih vasic, ki je zelo drugačno od našega. Imajo pa mesta tako kot v Evropi velike supermar­kete, pristanišča in ostale dobrine, ki jih ponuja naš svet. Zdi se, da smo prišli le v drugo evropsko državo.«

24. novembra sta Kranjčana Rok Škrlep in Dominik Fon odkolesarila v Prago. Povedala sta, da sta v češkem Krum­lovu naletela na srednjeveški festival, v Budějovicah pa sta si ogledala pivovarno. Češka ima lepo, zeleno in gričevnato

Nagrajenci lepo urejenih hiš in vrtov. Foto: David Podobnik

Jelena Justin je izčrpno predstavila Ognjeno zemljo in Patagonijo v Argentini. Foto: Damijan Janežič

december 2015 Glas občine Naklo 9

iz naše srenjepeljal na ogled cerkva na Okroglem, v Naklem in v Strahin­ju, Zupanove vile na Okroglem in Poti kulturne dediščine (od muzejske lokomotive do Voglarjevega spomenika) v Naklem Kulturno društvo Kranjčani materam. Nekaj dni za­tem je peljal skupino upokojenih učiteljic po Poti Kulturne dediščine.

Podrobnejše zapise in fotografije o prireditvah si oglejte na spletni strani Turističnega društva Naklo. ・

Prostovoljno gasilsko društvo Podbrezje

90 let podbreških gasilcevBoštjan Aljančič VGČ, predsednik PGD Podbrezje

Odhajajoče leto smo podbreški gasilci zaznamovali s praznovanjem 90. leta obstoja. S pripravami na praznovanje smo pričeli že v letu 2014. Odločitev upravnega odbora je bila, da gremo ob visokem

jubileju v dve večji investiciji: obnovitev fasade z izolacijo in nova avtomatska dvižna vrata v garažah gasilskega doma.

Z zaostrovanjem finančne politike naše države, pa si še ne predstavljamo, kako bomo na veselici delali z davčnimi blagajnami.

Posebej se moramo zahvalim vsem sodelavcem na veseli­ci. Tako velikega zalogaja, kot je bil letošnji, si še nismo privoščili. Da smo Podbreški gasilci sposobni SAMI izvesti dve tako veliki prireditvi v dveh dneh, nam je res v ponos. V Podbrezje in občino Naklo smo pripeljali več kot 5.000 ljudi in jih tudi kvalitetno pogostili. Tukaj ostaja malenkost slabe priokus, ker nismo uspeli na Razpisu za sofinanciranje programov društev na področju turizma v občini Naklo za leto 2015.

Ob tej priložnosti, 90­letnici gasilskega društva, smo izda­li tudi zbornik. V omenjeni knjižici si lahko preberete nekaj o zgodovini gasilstva v Podbrezjah in vse pokrovitelje, ki so nam omogočili tako odmevno praznovanje.

Ob pogledu na leto 2015 smo Podbreški gasilci zelo za­dovoljni. Poleg vsega omenjenega smo seveda posvečali tudi rednim gasilskim dejavnostim.

Maja smo v sodelovanju z lovsko družino Dobrča že tradicionalno organizirali očiščevalno akcijo. Letos nam je s pomočjo Gorenjske gradbene družbe uspelo pripraviti zaključek akcije na gasilskem vrtu. Z malico je prispevala Gorenjska gradbena družba.

Že spomladi smo v Kovorju udeležili mladinskega kviz tek­movanja, orientacijskega teka mladine Gasilske zveze Naklo v Dupljah in z nekaj ekipami tudi regijskega v Dobračevem ­ Žiri, kjer se je ekipa mladincev uvrstila na državno tek­movanje v Dole pri Litiji. Udeleževali smo se tudi Medna­rodne ekipne olimpijade.

Naši člani se udeležujejo tudi izobraževanj. Dva člana sta pridobila gasilsko izobrazbo višjega gasilca. Dva gasilca sta se udeležila usposabljanja za tehnično reševanje. Pet članov je uspešno opravilo nadaljevalni tečaj za gasilca.

Kot vsako leto smo se udeležili gasilskega tekmovanja v Križah, memoriala Ernesta Lombarja ml., kjer smo lepo zas­topali naše društvo, saj so članice v svoji kategoriji dosegle 3. mesto.

Cilj je bil, da celotni investiciji zaključimo do prireditve Na vasi se dogaja, 20. junija. Tokrat, sicer že 4. prireditev Na vasi se dogaja, je bila letos v Podbrezjah. Gasilci smo od­stopili in pripravili prostor. Ob tej priložnosti smo s pono­som pokazali naš prenovljeni gasilski dom. Glede na odziv ljudi (vaščanov, občanov, gasilcev, mimoidočih …) smo dom resnično lepo obnovili. Ob investiciji 32.000 EUR mo­ram poudariti, da smo s pomočjo donatorjev in občine Na­klo tako veliko investicijo ponovno izpeljali brez pobiranja prispevkov po vasi.

Naslednji ogromen projekt je bila proslava ob 90­letnici društva. Slavnostno sejo smo imeli prav na dan ustanovitve, 16. julija. Ob prevzemu prenovljenega gasilskega doma in 90­letnici društva pa smo 29. avgusta pripravili veliko pro­slavo z gasilsko parado in mimovozom gasilskih vozil. Pro­slave se je udeležilo 15 društev s prapori, gasilskimi vozili in skoraj 100 udeleženci. Mogoče smo pogrešali še kakšnega domačina več. Na slavnostnem odru so bili prisotni: pod­predsednik Gasilske zveze Slovenije Jože Derling, pred­sednik Gasilske zveze Naklo Brane Teran, poveljnik Gasil­ske zveze Naklo Ivo Černilec, župan občine Naklo Marko Mravlja, predsednik gostujočega društva Boštjan Aljančič, poveljnik domačega društva Janez Pirih, predsednik Gasil­ske zveze Tržič Matjaž Potočnik, pokrovitelj Robert Markič in domači župnik Janez Rihar, ki je obnovljen dom in gasilce tudi blagoslovil. Prireditev je povezoval David Ahačič.

Višek dela in priprav pa sta bili dve veselici pod šotorom, ki nam ga je brezplačno posodila Občina Naklo. V petek so nam igrali legendarni Pop Design. Sobotno veselico smo na predlog g. Roberta Markiča, združili s praznovanjem 30­let­nice Avtokleparstva Markič. Igral nam je Ansambel Saša Avsenika, ob polnoči pa smo doživeli veličasten ognjemet in veliko torto v čast slavljencem. Robert Markič je bi tudi glavni pokrovitelj sobotne veselice. Za idejo in pomoč se g. Markiču Podbreški gasilci iskreno zahvaljujemo.

Velik del uspeha veselice je odvisen od pokroviteljev in vaščanov, ki prispevate za srečelov. Iskreno se vsem zahval­jujemo in priporočamo pri izvedbi naslednjih veselic.

pokrajino, ravno pravšnjo za kolesarjenje, pa tudi nešteto kulturnih znamenitosti.

1. decembra nam je Metod Pavlin predstavil Sicilijo. Leta 2009 jo je obiskal skupaj z naklanskimi upokojenci. Sedemdnevno potovanje je vestno beležil s kamero. Več upokojencev je potovanje tokrat znova podoživelo, ostali pa smo spoznali kulturne in naravne znamenitosti Sicilije.

Lokalni turistični vodnik Damijan Janežič je septembra

10 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenje

V Preddvoru smo z dvema ekipama sodelovali na tek­movanju v spretnostni vožnji gasilskih vozil, kjer smo v svoji kategoriji dosegli prvo in tretje mesto.

Jeseni smo se udeležili gasilsko športnega tekmovanja Gasilske zveze Naklo, ki je potekalo v Tržiču. Ponovno smo osvojili županov pokal kot najboljše društvo v občini in tudi pokal za najboljše društvo med vsemi nastopajočimi, torej najboljši v občini Naklo! Čestitke vsem!

S štirimi ekipami smo se udeležili regijskega tekmovanja. Uspešno in z lepo številčno udeležbo smo se udeležili

dveh občinskih vaj – sodelovanje vseh društev v občini, od tega je bila ena vaja nenapovedana, in sicer v Podbrezjah Pr Kočarju. Ravno tako smo izvedli vse vaje po točkovniku, kako uspešno, pa bomo videli po oceni društva, ki bo v za­četku januarja. Zaključek operativnega dela v tem letu je

bil z nočno vajo Pr Gorin in s pogostitvijo. Vsem lastnikom, ki so nam letos dovolili uporabiti njihove objekte v namen gasilskih vaj, se lepo zahvaljujemo in priporočamo za na­prej.

V oktobru – mesecu požarne varnosti smo bili veseli obis­ka krajanov Podbrezij in Gobovc, ki so se udeležili dneva odprtih vrat, ki smo ga imeli v nedeljo, 25. oktobra. Prika­zali smo gašenje začetnih požarov in atraktivno gašenje gorečega avtomobila. Učenci z učiteljicami Podbreške šole so tudi letos pripravili lepo razstavo na temo požarne var­nosti. Za vzorno sodelovanje se vodstvu šole in učiteljicam lepo zahvaljujemo. Pregledali smo tudi hidrantno omrežje in popisali pomanjkljivosti. Pregledali smo tudi vodne vire.

Seveda letos Podbreški gasilci še nismo čisto zaključi­li svoje aktivnosti. Okoli novega leta bomo nagraditi našo mladino – nekaterim v zahvalo, nekaterim pa za vzpodbudo za resnejše delo ­ odpeljali jih bomo na kopanje.

Vsekakor pa vas bomo pred božičem in novim letom obiskali z gasilskimi koledarji in zaželeli sreče, zdravja in vzornega sodelovanja tudi v prihodnje.

S takim delom vseh, predvsem mladih gasilcev, bo naše društvo še dolgo delovalo in si upam trditi, da tudi na višjem nivoju. Če stopijo ljudje dobre volje skupaj in so pripravljeni žrtvovati čas in kaj ZASTONJ narediti, uspeh ne izostane.

V imenu upravnega odbora PGD Podbrezje vsem gasil­cem in ostalim občanom v upanju prijetnega sodelovanja brez nesreč želimo blagoslovljen božič ter srečno in us­pešno novo leto 2016.

Na pomoč! ・

Izlet starostnikov DU Naklo Mirko Poličar, član DU Naklo

V letošnjem letu, 8. 9. 2015, smo se starostniki nad 80 let pod okriljem Društva upokojencev Naklo podali v zgornje­savsko dolino, med hribe in doline, v krasoto naše prelepe Gorenjske. Kot vsako leto, so nas tudi letos skrbno vodili in nam stregli s svojimi močmi in lepo besedo predsednik DU Naklo g. Jože Kajin, tajnica ga. Slavka Jelenc, poverjeniki DU in novinar Gorenjskega glasa g. Jože Košnjek. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno, imeli smo prečudovito topel in sončen dan.

Zbrali smo se v jutranji uri na določenih stalnih postaja­liščih naših vasi in se z avtobusom Rozman in priljublje nim šoferjem odpeljali proti Gorenjski. V parih besedah nas je pozdravil in nam povedal potek izleta predsednik DU g. Jože Kajin. Seveda je bil deležen našega aplavza. Predal je besedo odličnemu novinarju g. Jožetu Košnjeku, ki je do potankosti preko vsega potovalnega dne pripovedoval in opisoval kraje našega potovanja.

Prvi naš postanek je bilo jezero Zelenci, izvir Save Dolinke, ki se podaljšuje v 1 km dolgo in 200 m široko plitko močvirje, imenovano Blato, od tam pa se po strugi (pri vasi Podkoren) kot prava slovenska reka vije proti Radovljici, kjer se združi s Savo Bohinjko in se vije naprej kot največja in najdaljša slovenska reka »Sava«. Na poti od Kranjske gore in vasice

Rateče proti italijanski državni meji smo se odcepili na levo do parkirišča in bistroja Zelencev. Dostop do samega jezera Zelenci je lahak. Le par minut hoje po čudoviti gozdni poti smo dospeli do našega prvega cilja jezera in mokrišča, ob­danega z lepimi sprehajalnimi stezicami in razglednim stol­pom. Marsikatero fotografijo smo lahko posneli, med tem pa nam je g. Jože razložil geološki nastanek samega jezera in nam pokazal vrhove gora, ki oklepajo to čudo stvarstva, vršace Špik, Vitranc, Ciprnik, Jalovec in visoko Ponco. Kot zanimivost je jezero zelo čisto zelene barve, globoko največ do 2 metra, porozno apnenčevo jezersko dno neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov« kot izvir ime­novane reke, kar je edinstven primer v Sloveniji. Voda jezera ima preko vsega leta stalno temperaturo (od 5 do 8 stopinj Celzija). Vrnili smo se na parkirišče k bistroju, kjer smo bili deležni malice, tudi kavica se nam je prilegla.

Drugi naš postanek je bila dolina pod Poncami, dolina Planice, ogled naše skakalnice velikanke. Dolina se raz­teza vse od vasi Rateče pa do kota doline, imenovanega Tamar. Ta dolina je seveda najbolj poznana po smučarskih skakalnicah (8 skakalnic), med njimi največja letalnica na svetu, ki je že tradicionalno vsako leto na vrsti kot zadnja v smučarskih poletih (finale svetovnega pokala). Trenutno

december 2015 Glas občine Naklo 11

iz naše srenjeskokih in tekih; vedno jih bomo spremljali tukaj v Planici ali doma pred televizijskimi ekrani.

Nadaljevali smo naše potovanje skozi Kranjsko goro do jezera Jasna. To jezero je nastalo iz dveh med seboj poveza­nih umetnih jezer z zelo lepo urejeno okolico in razgled­nim stolpičem, krasi pa ga tudi bronasti kozorog, ki daje vsakomur priložnost za kak posnetek za spomin. Od jezera je prečudovit pogled na Julijske Alpe.

Nadaljevali smo pot proti domu. Med samo vožnjo nas je s svojim humorjem zabavala naša prijateljica ga. Nada Hočevar, poznana pod dekliškim imenom Feldinova. V popoldanskem času smo dospeli do gostilne Kovač v Na klem, kjer smo se odžejali z dobro kapljico vina, piva in sokov ter se nasitili z odlično Kovačevo obaro. Med gostijo nas je pozdravil župan občine Naklo g. Marko Mravlja, se z nami pogovarjal in nam zaželel še mnogo takih srečanj in aktivnosti, ki jih opravlja naše društvo upokojencev. Za toplo besedo in osebne razgovore se mu iz srca vsi udeleženci izleta prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi našemu predsedniku, tajnici, poverjenikom DU Naklo, novinarju GG Kranj in vozniku avtobusa za odlično orga­niziran izlet, vodenje izleta, lepo vožnjo, toplo besedo in skrb pri hoji naših ogledov, kajti naša telesna moč v visokih letih starosti je še kako potrebna pomoči drugih. Želimo še veliko takih izletov in vabimo vse naše člane, da se nam pridružijo. ・

Šestnajsto srečanje starejših v Podbrezjah Daca Perne

Vabilu na 16. srečanje starejših Podbrežanov, bolnih in invalidov se je letos odzvalo presenetljivo veliko povab­ljenih. Na zahvalno nedeljo, 8. novembra 2015, se je ob 16 h dvorana začela polniti ob zvokih harmonike, iz katere je kar tri pesmi izvabil najmlajši Andraž Aljančič. Naši gosti, ki smo jim vabila raznosili osebno na dom ali v Dom za starejše občane, so posedli za ponovno bogato obložene mize. Navdušeni so prisluhnili našim trem mladim fantom, od katerih sta se dva dobro razumela s harmoniko tretji, pa s saksofonom. Najbolj sta jim dlani ogrela Zaž Hozjan in Štefan Grašič, ki sta Golico naštudirala prav za to priložnost in potem zaigrala posebej še vsak po eno skladbo. Po glas­benem delu programa je bil čas za zabavni skeč in res je izvabil salve smeha. V glavni vlogi obsojenega Janeza Koc­jana je bil Milan Debeljak, ki je skeč po stari predlogi, ki so jo uporabljali na porokah, tudi prepesnil. V vlogi sodnika se je odlično znašel Stane Mihelič, policaja Ivan Vidmar, v vlogi pojočih prič pa Anica Mihelič in Cilka Vidmar. Ves dialog se je seveda odvijal v sodnikovih simpatičnih rimah na temo zapletov zaradi Janezovega izmikanja dolžnosti do dekleta in hčerke. Vsakič pa so sledili Kocjanovi odgovori v znanih ljudskih pesmih ob spremljavi kitare. Tudi priči sta svoj po­gled predstavili skozi pesem. Policaj je bil sicer redkobese­den, a je zato jasneje spregovorila njegova mimika in ver­iga, na kateri je imel privezano nogo obdolženca. No, na koncu je Janez Kocjan le spoznal, da se odgovornosti ne bo

mogel več izmikati in strah ga je bilo dolgega zapora, ki bi mu sledil, če se ne bi odločil za poroko z Ančico in obljubil skrbeti za svojo hčerko. Za ilustracijo je tule odlomek:

gradijo strokovnjaki in gradbinci modern skakalno­tekaški center (nordijski smučarski center). Po informacijah bodo v njegovem okviru urejeni še sistem za umetno zasneževanje, žičnice, atletsko­nogometni stadion, kolesarske in spreha­jalne poti, park kulturne dediščine, informacijski prostori z gostinskim lokalom, zagotovljene pa bodo tudi turistične in športne storitve. Tako bo nordijski športni center živel pozimi in poleti in bo dal možnost in zagotovila novim delovnim mestom, ki jih bo zahtevala športno­rekreativna in turistična dejavnost.

Pogled na Velikanko je bil za nas zastrahujoč. Kdor koli si upa spustiti po njeni strmini, je heroj današnjega smučar­skega življenja. Ponosni smo na naše vrle mlade skakalce fante in dekleta. Želimo jim obilo uspeha v smučarskih

12 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenjeSodnik: (v začetku)Krivica stara je pretkanka, zato se bojmo zaostanka, saj zoper Janeza Kocjána ni moč čakati do zarana, in torej prosim, pohitite, obtoženca nam privedite, naj lump obsojen bo takoj, če je mogoče, že nocoj.

Sodnik: (na koncu) Poroko svétujem, če smem! Ste kdaj raz­mišljali o tem?Janez Kocjan: SSSSSSem.

Sodnik: Dekle si vas želi v objem.

Z nami sta bila dva para, ki sta nedavno nazaj plesala pri FS DU Naklo. Tokrat jih je na plesišče zvabila Štefanova har­monika. Škoda, ker s plesom niso začeli že prej, bi se mor­da pridružil še kdo. Vemo za drugo leto, ko se bomo spet srečali na tak način z drugim kulturnim programom in isto željo, da bi nam bilo vsem lepo ob druženju pri pogrnjenih mizah z nekom, ki ga sicer med letom ne srečamo. Dva gos­

ta sta prišla na vozičkih in bili smo ju še posebej veseli. Z zanimivo mislijo se je poslovil eden od povabljenih, ko je pove dal, da po tako lepi letini, kot je bila letošnja, »paše« tudi tako uspešno in zabavno srečanje. Nekateri so raz­mišljali še naprej in si ob slovesu z dvorane voščili doživete praznike z besedami, naj staro leto živi od lepih spominov, novo, ki po tiho že prihaja, pa od lepih pričakovanj. ・

Tabor spet polepšan Daca Perne

Nova ograja pred Pirčevim domom, prenovljena kalvarija križevega pota.

Na Taboru, na zgornji terasi Pirčevega doma je bila v maju postavljena nova ograja, ki je nadomestila začasno iz leta 2006, ki ni več zagotavljala varnosti za otroke, ki so stalni gosti na Taboru. Dela smo se lotili kar udarniško, a to ne pomeni, da delo ni bilo skrbno načrtovano. Pri vseh fazah del od skice, prek sanacije terase do končnega nanosa barve vsega ograjnega lesa in montaže je bil gonilna sila Joc Perne. Svoje sta kot donatorja prispevala tudi g. Ibrahim Kasupovič in g. Metod Grašič. Po začetnih ograjnih skicah se nam je prijazno pridružil gospod Ivo Babič, ki je za ograjo potem prispeval deske, razrez in pomoč pri montaži. Spod­nje nižje ograje se je s svojimi deskami in montažo lotil Milan Debeljak. Ograja je dobila tudi nova držala za zastave in tako ne bo več problemov z obešanjem. Čeprav smo se tistim, ki niso člani IO KD Tabor, že zahvalili, bi se jim radi tudi ob tej priložnosti. Ostali, ki pa so člani, so z veseljem radi tudi take vrste prostovoljci. Naše vodilo je, da dobro delo dobro dene prostovoljcu in vsej skupnosti, ki ji pripa­da. Drug razlog, ki šteje, pa je polepšanje našega Tabora, ki je lokacija, ki nam vsem veliko pomeni. Škoda je le, da smo brez moči na drugih delih naše vasi, ko le nemočno lahko opazujemo propadanje zgradb, ki bi bile vredne obnove. Z ustanovitvijo Komisije za lepše Podbrezje smo le opo­zorili na problem, pri katerem se glavne zavore kažejo v lastniških razmerjih.

Ko smo za ograjo prvič postavili Taborsko Urško, je bilo zadovoljstvo popolno, saj taka, kot je zdaj, polepša celotno veduto.

Tudi kalvarija na Taboru je kar kričala po tretji prenovi, saj je bila zadnja pred 10 leti opravljena s slabšimi materiali. Zato so se tokrat naši slikarji prelevili v prave restavratorje in si zagotovili tudi ustrezne materiale, premaze in barve. A najbolj zahtevno in zamudno je bilo čiščenje obstoječih nanosov in nadomeščanje propadajočih delov. Zahtevalo je naravnost kirurško natančnost. Verjetno okoli 250 let stare korpuse iz hrastovega lesa so prepeljali v delavnico Barbare

Nova ograja na zgornji terasi Pirčevega doma s Taborsko Urško.

december 2015 Glas občine Naklo 13

iz naše srenje

Pogačnik , kjer sta se ji pri delu pridružila Ronka Kozjek in Zdravko Purgar, ki je za tako naravnost kiparsko delo imel največ izkušenj in najmanj časa. Ugotovili so, da je bil kipar, ki je izdelal kipe, zelo dober mojster in s temeljitim čiščen­jem so želeli pokazati lepe poteze prvotnega oblikovanja. Postali so ekipa, ki ni obupala, celo nasprotno, za cilj so si zadali datum, ki je bil določen za občinski praznik. Zato so hiteli in nabralo se je okoli 300 ur trdega dela, ki pa je bilo

poplačano, ko so korpuse namestili nazaj na svoje mesto, nazaj na Tabor, kjer so že toliko let del križevega pota, tako značilnega za čudovito sakralno arhitekturo našega grička, ki Podbrezjam daje posebno podobo. Morda se prema­lo zavedamo, kaj vse imamo zbranega na tako majhnem prostoru. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je za celotno prenovo vse te prelepe arhitekture manjkala le še prenova kalvarije in zdaj je narejeno tudi to; kar pa pri tem ni nepo­membno, pa je dejstvo, da z lastnimi močmi in stroški, ki jih je lahko poravnalo naše društvo. Zato dolgujemo posebno zahvalo tričlanski ekipi, ki so jo sestavljali Barbara, Ronka in Zdravko. Brez njihove pripravljenosti, da se dela lotijo, bi kipi propadali še naprej, saj visokih denarnih sredstev za prenovo pri ustreznih službah nikakor ne bi mogli zagoto­viti.

Prenovljena kalvarija je bila blagoslovljena v času misi­jona, v sredo, 11. novembra 2015. Blagoslov v juniju ob­novljene kalvarije na Taboru je skupaj z domačim župnikom podelil misijonar g. Jože Hauptman pred večerno sv. mašo v sklopu misijona z naslovom Luč vere. Naš CMeP zbor pod vodstvom Janka Kozjeka je slovesnost pred razsvetljeno kalvarijo zaokrožil s pesmimi pod taborsko lipo, ki je nudila prav poseben nočni ambient. ・

Dan za življenje

Donacija Zavarovalnice Triglav Rotary klubu Tržič NakloJožef Perne, Rotary klub Tržič Naklo

Vsak dan v Sloveniji za nenadnim zastojem srca umre od 6 do 8 ljudi. Veliko teh ljudi bi lahko rešili s pravilnim postop­kom oživljanja. Ob zastoju srca in ob ne­pomoči se vsako minuto možnost preživetja zmanjša za 10 %. Teh dejstev se zavedamo v Rotary klubu in tudi v Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnica je s svojo donacijo iz letošnjih preventivnih sredstev priskočila na pomoč tako plemenitemu projektu, kot je Dan za življenje, ki ga izvaja Rotary klub. Organizacija in izvedba projekta temelji na prostovoljnem delu, za sam nakup defibrilatorjev pa je potrebno zbrati sredstva in tu je donacija Zavarovalnice Triglav več kot dobrodošla. Ček v višini 4.000 EUR je predsednici Rotary kluba Tatjani Peharc na krajši slovesnosti izročila direktorica Zavarovalce Triglav PE Kranj Janka Planinc.

Kaj je bistvo projekta Dan za življenje? To je donacija defi­brilatorja lokalni skupnosti in izvedeno usposabljanje oživ­ljanja ob zastoju srca. Ko se znajdemo v situaciji, ko je treba pomagati sočloveku, ki se je zgrudil na cesti, v službi, doma, smo pogosto prestrašeni in ne znamo prav odreagirati. To hočemo spremeniti. Kot vedno je treba začeti pri najmlajših in tako je tudi pri našem projektu. Povabimo osnovne šole, učiteljice pripeljejo otroke, kjer jim demonstratorji razlagajo postopke oživljanja in ravnanje z defibrilatorjem, ter tako razblinjajo strahove in predsodke. Otrokom sledijo odrasli, starši, ki so prišli po svoje otroke, člani gasilskih društev, kra­jani, ki jim ni vseeno za soljudi, ki lahko pred njimi umrejo

tudi zato, ker jim nihče ni znal pravilno pomagati. Marsikdo je pridobil znanje oživljanja, se znebil strahu in negotovosti ter bo lahko priskočil na pomoč in morda rešil življenje tudi svojemu najbližjemu in to bo lahko storil tudi s pomočjo javno dostopnega defibrilatorja v svojem lokalnem okolju.

Rotary klub je že takoj ob ustanovitvi v maju letošnjega leta začeli s projektom Dan za življenje, s katerim namera­vamo opremiti tudi občino Naklo z mrežo defibrilator­jev. Letos je bil že nameščen v gasilski dom v Podbrezjah, spomladi 2016 pa je načrtovana namestitev pred Bioteh­niški center Naklo. ・

Slikarji restavratorji pri delu: Barbara Pogačnik, Ronka Kozjek in Zdravko Purgar.

14 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenje

Srečno, zdravo in uspešno so želje vseh nas ob novem letu. Sreča in zdravje se spre­hajata med nami, uspeh pa si priborimo z delom. Zadnje januarske dni se sreča ni izka­zala. Hvala pa vsem članom Konjeniškega društva Naklo in drugim dobrim ljudem za po­moč. Z zdravjem se pač ukvar­ja vsak sam, eni uspešno, drugi manj. Pa smo že pri besedi uspešno.

Konjeniško društvo Naklo je bilo v letu 2015 uspešno. Delovalo je na različnih področjih. Velik zalogaj za druš tvo je bilo sodelovanje na škofjeloškem pasijonu. 12. članov društva je sodelovalo na osmih predstavah od 21. marca do 12. aprila. Pa še kostumske vaje, pred generalke, generalke itd. Doživeti pasjon z igralske plati je izjemno. Sodelovati v skupini nad 1000 igralci od tega okrog 80 konjenikov je doživetje in uspeh. Povem naj, da se škofjeloškega pasjona udeležujemo že drugič, naslednji bo 2021. Hvala vsem vam, ki ste kakorkoli pripomogli k uspehu – tudi družine članov.

Maj je bil mesec priprav. Junij je bil pester mesec. Začel se je s prijetnim praznovanjem okrogle obletnice našega člana. Vse najboljše pa uspešno vožnjo. Tudi to je čas za druženje in pogovor. 13. junija smo se udeležili 18. srečan­ja ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jablah. Tam smo se predstavili s kolovratom za izdelavo domače ovčje volne. Prikazan je bil postopek česanja, predenja in sukanja volne. Isti dan smo si udeleženci ogledali še posavsko štehvanje v Savljah. 20. junija smo v okviru prireditve »Na vasi se doga­ja« obiskovalce vozili s konji po okolici Podbrezij. Zaprav­ljivčki in kočija so bili polno zasedeni, prav tako tudi poni, ki je svoj hrbet posodil najmanjšim jahačem. Izvedli smo tudi tekmovanje v vleki traktorja za pokal »Najmočnejši Na­k lanc«. Žal je celotno prireditev prekinil dež.

5. julija je bil v parku Postojnske jame že 24. Furman­ski praznik. S štirimi enotami se je predstavilo Konjeniško društvo Naklo. Voz s prikazom izdelave lesenih vodovodnih cevi – voz je prejel 3. nagrado med 25 enotami. Kočija Vis­aVis je pripeljala grofa Jozefa Radetzkija. Originalni kostum je posodila občina Tržič, za kar se ji zahvaljujemo. Gorenjski zapravljivček z narodnimi nošami in blejska kočija pa sta se v sprevodu spomnili preminulega velikana narodnoza­bavne glasbe Slavka Avsenika.

Komaj smo pospravili konje in vozove, že smo se sredi meseca zbrali na novi okrogli obletnici našega člana. Vse najboljše pa še veliko let.

Avgusta se je zapravljivček podal na pot do Avsenika in njegovega groba. Pot k velikanu naše glasbe naj bi postala tradicionalna. Na povabilo razvojnega društva Merče smo ta dan odšli v Dutovlje. V povorki, ki je zasnovana na pri­kazu starih kmečkih opravil in na stojnicah, smo uživali in prejeli pohvale. Uživali pa smo tudi v okusih Krasa – praznik pršuta in terana.

Avgust je čas vaškega sejma v Seničnem. Brez članov Ko njeniškega društva Naklo si organizatorji sejma ne zna­jo več predstavljati. Tokrat smo vrtali lesene cevi in z do­mačini podoživljali čase, ko je bil vodovod redek in zato bolj vreden. Konec avgusta je člane razveselila novica, da se je rodila verjetno najmlajša članica društva. Staršem čestitke, deklici pa srečo, zdravje in da bo pridno rasla.

Star ljudski običaj v času zimskih praznikov v decembru in tja do dneva svetih treh kraljev v januarju, ki je bil v pretek­losti razširjen predvsem na podeželju, je pričela Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo obujati pred več kot desetimi leti. Od takrat ga izvaja vsako leto, vrsto let že na stalnih lokacijah po vaseh občine Naklo in v Tržiču.

Koledovanje je skupinski obredni obhod, kjer koled­

Konjeniško društvo Naklo

Društvo skozi leto 2015Upravni odbor Konjeniškega društva Naklo, predsednica Silva Gregorec

Velik zalogaj za društvo je bilo sodelovanje na škofjeloškem pasijonu v začetku leta. Zaključili pa ga bomo konec decembra na Bledu.

KoledovanjeBranka Košič

niki prepevajo voščilne pesmi ali z govorjenjem voščijo sovaščanom srečo, zdravje in blaginjo v prihajajočem letu. Druge pesmi pa opisujejo Jezusovo rojstvo v Betlehemu.

Koledar koledovanj navajamo v nadaljevanju in vabimo vaščane, da se nam pri tem obujanju starega običaja pri­družijo na njim najbližji lokaciji v čim večjem številu.

Datume koledovanj si preberite na strani 34.・

december 2015 Glas občine Naklo 15

iz naše srenje Janeza Filipiča. Za letos pripravljamo še eno novost. Vsi otroci prinesite na žegen svojega najljubšega konjička – plišastega, lesenega, tudi samoroga ... Konjički naj bodo lepo urejeni počesani, s pentljami, zvončki ... Na stojnicah bodo vsi razstavljeni in skupaj s svojimi pravi-mi (velikimi) konji bodo dobili tudi blagoslov. Vsak udeleženec prejme spominček na ta dogodek. Za topel čaj in kuhano vino bo poskrbljeno. Lepo vabljeni, da na žegen pripeljete svoje konje in najmlajši svoje konjičke. Vabljeni tudi vsi ljubitelji konj in seveda občani občine Naklo (konji morajo imeti veljaven ID).

Tako kot večina ljudi se bomo tudi člani Konjeniškega društva zbrali na zaključku leta, 27. decembra pri Smuku. Da pokomentiramo delo v letu 2015 in si zaželimo spet srečno, zdravo in uspešno 2016.

V ponedeljek, 28. decembra, pa se bomo še predstavili na Bledu na prireditvi Veseli december s svojo stojnico in prikazom vrtanja lesenih vodovodnih cevi. ・

September je čas za praznik narodnih noš v Kamniku. Pod številko 8 se je predstavilo naše društvo. Prireditev je bila rekordna tako po številu nastopajočih kot tudi gledalcev.

24. oktobra, na prekrasno soboto, smo se podali na izlet. Preko Trbiža na mejni prehod Predel, po lepi dolini Log pod Mangartom do Bovca in Kobarida. Tam smo si ogledali si­rarski muzej Planika in se seznanili s potekom proizvodnje nekoč in danes. Nadaljevali smo proti Primorski, se ustavili na Cerju, kjer nas je gostitelj Peter dobro podprl za nadalj­njo pot do njegovega doma v Selah na Krasu. Malo smo prehiteli sv. Martina.

Dan reformacije je bil za člane Konjeniškega društva Na­k lo delaven. Tudi mi smo razsvetlili in sicer smo uredili po­hodno pot „od Peči do Pelnarja“ (stara vozna pot proti Savi). Namenjena bo pohodnikom konjenikom ...

Ko to pišem, je prav poletno vreme, ampak december se bliža. 26. decembra je sv. Štefan. Že tradicional-no žegnanje konj bo ob 11 h na parkirišču za domom

Ptički brez gnezda

Ponovno osvajali Bosno in osvojili DubrovnikAlenka Vrhovnik

Za nami je še ena uspešna in varna motoristična sezona. Tudi v prihodnjem letu si želimo to vrstnih dogodkov in dogodivščin, ki bodo obogatile vse nas.

Ptički brez gnezda – motoristi iz Nakla, nismo kar tako. V začetku maja smo organizirali 4. Moto dan v Naklem, kjer ni manjkalo dobre glasbe, razstavljavcev motoristične opreme, zabave za staro in mlado. Na poligonu so nam instruk torji avtošole in policist na motorju prikazali veščine, ki so motoristom uporabne na vseh poteh.

Na krasen avgustovski dan, 8. 8. 15 smo z 11 člani in nji­hovimi boljšimi polovicami osvojili Grosglockner in Edel­weisspitze. Vsi smo se strinjali, da je na Edelweis špice lepše kot na Grosglocknerju. Ta naš izlet nam bo še posebno ostal v spominu, saj nas je malo pred mejnim prehodom Ljubelj močno namočil dež.

Tako kot preteklo leto nas je tudi letos v juniju pot peljala v Bosno. Vsak od članov je doprinesel svoj kamenček, da je naše potovanje zopet postalo nepozabno. Naša kolona motoristov je štela 17 motorjev s 26 motoristi in verjemite, da se je marsikatera noga ustavila in smo bili opazovani in občudovani (celo selfije so snemali), ko so zaslišali naše hrumeče konjičke. Potovali smo 4 dni in prevozili smo 1600 km. Spremljalo nas je lepo vreme, dobra volja, dobra hrana in dobri ljudje; vse to so si zaslužili čudoviti, dobrovoljni, za­bavni, previdni, trezni in pametni motoristi iz naklanskega moto kluba Ptički brez gnezda.

Našo pot smo začeli v četrtek, 25. 6. 2015 ob 6. uri iz Nakla. Vrnili smo se v nedeljo, 28. 6. 2015 ob 18. uri. Zjutraj nas je še spremljala megla in hlad, potem pa se je ogrelo in nas na poti ni več zeblo. Ko smo se vrnili, so nas v Slovenijo pospremili zlovešči črni oblaki, a mokri nismo bili. Ves čas smo občudovali naravne lepote rek, jezer, gorovja Velebit,

slapov, čudovitih starih mest, igro sence in svetlobe. Oča­rale so nas reke Krupa, Neretva, Plivsko jezero.

Ustavljali smo se približno na 100 km za kavo, kosilo ali pa da smo napolnili jeklene konjičke, ki so delali brezhibno. Prvi dan smo prevozili največ kilometrov mimo Žužember­ka, Metlike ob Krasu in Bosanski Krupi in Plivskem jezeru. Ustavili smo se v Jajcu, kjer smo se povzpeli na obzidje ali pa samo uživali ob mogočnih slapovih. Očarani smo se pripeljali v Bugojno in v hotelu prespali.

Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo reke Neretve. Naš prvi postanek je bil v Jablanici, kjer smo si ogledali muzej Reševanja ranjencev čez Neretvo leta 1943 in zrušeni most, ki ga razjeda korozija in leži v prekrasni turkizni Ne­retvi. Pot smo nadaljevali po čudoviti gorati dolini s kras­no reko Neretvo, nas pa so vsake toliko časa kar osupnila gorovja vseh oblik.

Člani odprave izleta po Bosni.

16 Glas občine Naklo december 2015

iz naše srenjeV Mostarju so nas pričakali gneča turistov, preluknjane in

zapuščene stavbe, lepe univerze, krščanska cerkev, v starem delu mesta pa ozke kamnite uličice, tlakovane z zlizanimi kamni in pogumen mladenič, ki je za denar z mostu skočil v reko. Po počitku ob reki s krasnim pogledom na most in litanijami iz mošeje, smo se zapeljali proti Međugorju. Od tam pa nas je pot peljala proti morju. Ko smo našli hotel v Neumu tik ob morju, so nekateri motoristi ob zahajajočem soncu skočili v morje, ostali pa se udobno namestili in se pripravili na večerjo.

Iz Neuma smo po zajtrku odhrumeli do Dubrovnika, kjer so nas najprej fascinirale 3 velike čezoceanke, zasidrane v pristanišču pod krasnim mostom, a to je pomenilo gnečo turistov v mestu. Ogledali smo si staro mesto z obzidjem, palačami in trgovinicami. Po nakupu spominkov in sla­doleda, smo se vrnili nazaj na jadransko magistralo in ob prekrasnih pogledih na zalivčke in otočke, modrino morja in neba vozili proti Biogradu na moru, kjer smo preživeli še zadnji večer našega potovanja.

Zjutraj smo pot nadaljevali proti Zadru, ki pa smo ga ob­vozili čez Obrovac, ki je zelo slikovito mestece z ruševinami gradu na hribčku, ki se dviga nad mestom. Motoristi so bili nagrajeni z najboljšimi ovinki do sedaj. Ustavili smo se v Karlobagu, natankali konjičke, pogasili žejo in se odpeljali proti domu. V Ilirski Bistrici smo se ustavili, nekaj prigriznili in ker so nas preganjali zlovešči oblaki, smo pohiteli čez Knežak proti domu, vendar so nam nevihte prizanesle.

Ob koncu uspešne motoristične sezone so si člani Moto

kluba Ptički brez gnezda privoščili sproščen izlet, tokrat na štirih kolesih. Ogledali so si vojaški muzej v Pivki, razsta­vo starodobnikov v Trstu in dan zaključili z druženjem ob večerji.

BOGATO. A kljub vsemu mi na misel prihaja tale misel in pesem:

SIVA POT, VODI ME, V DALJNE KRAJE TE, KAMOR HOČE SRCE, A DOMA VEDNO NAJLEPŠE JE.

Vsem občanom in občankam občine Naklo moto klub Ptički brez gnezda želi lepe božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2016. ・

Lista

za MOJ kraj

Čas je, da se spomnimo na vse dobro in uresničene cilje, ki smo jih dosegli v tem letu, saj nam le uspeh daje voljo, motivacijo in zagon za uspešno delo tudi v prihodnosti. Ob prihajajočem božiču vam želimo miren adventni čas in sreče polno leto 2016. Lista za MOJ kraj

Ptički brez gnezda osvojili Grossglockner.

Če je srečazbuditi se z nasmehom na obrazu

v nov dan,nasmeh, ki ga ujameš na ulici,

prijatelji, ki ti vedno stojijo ob strani,objem, ki pomiri dušo,

ukraden poljub, ki ti ogreje srce,potem Vam v novem letu želimo le

obilico sreče!!!

Vsem občankam in občanom občine Naklo, želimo

Vesel Božič in srečno Novo leto.

DeSUS -

Občinski

odbor

Naklo

december 2015 Glas občine Naklo 17

Ideja za letošnje Taborske dneve se je navezovala na osredno temo DEKD: praznovanja.

Tema praznovanj je univerzalna in ponuja neštete možnosti interpretacij in povezav z različnimi oblikami tako materialne in nesnovne kulturne dediščine kakor tudi naravne dediščine. Tema vabi k razmisleku o življenj­skih praznikih, kot so rojstvo, poroka in smrt, praznovan­ja cerkvenih praznikov in lokalnih zavetnikov, semenj, ba­gance, velikonočni ogenj, prešce, nadalje praznovanja ob delovnih šegah in navadah. Številna tradicionalna dela so se začela in končala na slovesen način (npr. pri poljskih opravilih, spravilo in predelava poljskih pridelkov, pri živi­noreji začetek in konec paše, ličkanje koruze …). Tema se povezuje tudi z naravovarstvenimi vidiki, vključeni so tudi vremenski in drugi pregovori. S praznovanji je povezana tudi izdelava različnih predmetov iz naravnih materialov, na primer lesa, ki ga je človek uporabljal pri tako rekoč vseh obredih od zibelke do groba, glina za lončarstvo … Tema­tika praznovanj obravnava tudi, kakšna so bila praznovanja v preteklosti. Zakaj in kaj se je spremenilo? Kakšno vlogo ima jo praznovanja v življenju posameznika, družine, skup­nosti in v globalnem svetu lahko še danes?

Dovolj velik izziv torej za celotedenske delavnice na Tabo­ru ter osrednjo prireditev v kulturnem domu.

Na Taboru so bile organizirane tematske delavnice za otroke. Pod mentorstvom Barbare Pogačnik so risali svo­je risbe na temo praznovanja, na spet drugi delavnici so pod mentorstvom Dace Perne izdelali lanternice za osred­njo prireditev. Peka tradicionalnega podbreškega jabolčne­ga štrudla pa je potekala kar pri Mrkovcu, kar je prijazno omogočila Tatjana Jerala.

Zaključna prireditev v kulturnem domu je bila preplet nas­topov in predstav na temo praznovanj. Ofiranje, kresovan­je, tepeškanje, prešce, vasovanje, bala, zaplečvanje, šranga, tolar … Komaj kdo je poznal ali se še spomnil vseh pred­stavljenih običajev in praznovanj. Preko 70 nastopajočih se je v dinamičnem zaporedju zvrstilo na podbreškem odru. Zapete pesmi so se prepletale s plesom, deklamacije z glas­bo. Skozi zanimiv scenarij, ki ga je napisal Jožef Perne, so gledalci spoznavali stare skoraj pozabljene običaje. Pred­stavo sta spretno vodili in povezovali Jelena Wilfan in Sara Kidan. Ob vsakem praznovanju so se predstavili tudi slikarji, ki so pod vodstvom Barbare Pogačnik in Ronke Kozjek vsak na svoj način upodobili predstavljeno temo. Letos je bila v prikaz običajev vključena celo kulinarika, saj so gledalci med poslušanjem in gledanjem običaja »prešce brat« te male kruhke celo poskusili. Pestro in dinamično predstavo so oblikovali otroci podbreške osnovne šole, plesna skupi­na OŠ Ljubno, harmonikar Štefan, kresna vila Živa, pev­ci Šestica, folklorna skupina Društva upokojencev Naklo, deklamatorji Grega, Jan, mladi slikarji osnovnošolci, seve­da pa se tudi brez Eme ­ Taborske Urške Taborski dnevi ne morejo zgoditi.

Celotna prireditev je imela tudi dobrodelno noto, saj so se vsi slikarji odločili svoje slike podariti Rotary klubu Tržič Naklo, ki tudi zbira sredstva za postavitev kipa slikar­ki Ivani Kobilci v parku ob farni cerkvi. Slike za slikarko je poime novan projekt, s katerim bodo zbrana sredstva za ta osrednji kulturni projekt v Podbrezjah v letu 2016. Slikarje, nastopajoče in organizatorje sta pozdravili predsednica RK Tržič Naklo Tatjana Peharc in Mija Aleš, predsednica Zveze

10. Taborski dnevi v Podbrezjah

Praznovanja v besedi, sliki, pesmi, plesu in kulinariki Jožef Perne, KD Tabor Podbrezje

Kulturno društvo Tabor je letos organiziralo v zadnjem tednu septembra že 10. Taborske dneve. Zaključ na in osrednja prireditev, ki se je vključevala tudi v dogajanje Dnevov Evropske Kulturne de-

diščine, je prikazala lokalne običaje, povezane s prazniki na več različnih načinov. Praznik ali običaj je bil predstavljen v besedi, z igro, slikarji so naslikali tematske slike, zbori in glasbeniki so zapeli in zaplesali na isto temo, manjkala ni niti kulinarika, povezana z izbranim praznikom. Predstavitev praznika torej na kar največ možnih načinov.

kulturni odmev

18 Glas občine Naklo december 2015

kulturni odmev kulturnih društev Kranj, ki je predsednici KD Tabor Daci Perne tudi predala zahvalo Zveze. Pozornosti je bil z zahva­lo Milana Debeljaka deležen tudi Jožef Perne, ki že deset let vodi in organizira Taborske dneve.

»Če mi zapustimo praznike, zapustijo tudi oni nas!« Praznovanja letos v Podbrezjah niso bila zapuščena. Neka­tera že pozabljena so bila obujena in predstavljena. Na nas vseh pa je, ali jih bomo res priklicali nazaj v življenje. Praznovanja niso le folklora, so del narodove identitete in zgodovine. V mnogih odseva pradavni duh časa, komaj še zaznana simbolika. Nekatera so se ohranila skozi stoletja ali celo tisočletja. Škoda bi jih bilo ravno danes pozabiti in se jim odreči. Kako se bomo kot narod podali v prihodnost, če ne bomo imeli zgodovine? ・

V zlati dobi orglarstva na Slovenskem je v Podbrezjah živel orglar Peter Rojc (1811­1894), po domače Piskačev. V 19. stoletju je bilo moderno, da so cerkve po vsej Sloveni­ji opremljali z orglami, ki so od takrat naprej dopolnjevale cerkveno zborovsko petje. Podbreški »orgledelc«, kot so ga imenovali domačini, je v nekaj več kot pol stoletja izdelal vsaj 45 orgel, med drugim tudi za domači cerkvi. Njegove orgle so slovele po kvaliteti ter milem in nežnem zvoku, kar je posebej ustrezalo pevcem, ki so jih bučne orgle rade pre­glasile. O Rojcu je zapisanega zelo malo. Dragocen zapis v Drobtinicah nam je leta 1898, torej štiri leta po Rojčevi smr­ti, zapustil Jožef Levičnik, ki je o prijatelju Petru zapisal, da je

13. Pirčevi dnevi so bili posvečeni podbreškemu orglarju Petru Rojcu.

Rojčeva orglarska delavnica Nataša Kne

Večer se je že spustil nad taborsko cerkev v Podbrezjah, ko so za njeno obzidje v soboto, 28. novem-bra 2015, prihajali prvi obiskovalci 13. Pirčevih dnevov. Ob tej priložnosti je Kulturno društvo Tabor

Podbrezje v okviru zbirke Znameniti Podbrežani izdalo knjižico Rojčeva orglarska delavnica izpod pere-sa dr. Eda Škulja, ki velja za največjega poznavalca orgel in orglarstva na Slovenskem. Domače društvo je pripravilo še orgelski koncert in postavilo spominsko obeležje podbreškemu orglarju Petru Rojcu.

bil izredno predan svojemu delu. Občudoval je njegov na­ravni talent in intelekt, ki sta mu omogočila, da je izdelovan­je orgel spremenil v mojstrovino. Vsa Rojčeva družina je bila izredno muzikalična, saj so vsi otroci igrali na orgle, Peter jih je pa kasneje še izdeloval. Iz zapisa tudi razberemo, da je v svoji skromnosti Rojc orgle izdeloval pod ceno in da mu njegova narava pač ni dopuščala, da bi postavil višjo ceno. Kvaliteta orgel, njihov mili zvok, in ugodna cena sta botrovali temu, da je bil Rojc kot orglar precej oblegan. Iz zapisov v Podbreškem glasu pa lahko razberemo, da je bil med Podbrežani priljubljen in spoštovan. dr. Edo Škulj, ki je raziskoval Rojčevo delo in zapuščino, dvomi, da je bil Peter Rojc v orglarstvu samouk, kot trdi Levičnik v Drobtinicah, saj je orglarstvo prezahtevno, da bi se ga lahko naučil zgolj z opazovanjem mojstrov.

Peter Rojc izdelal vsaj 45 orgel, v celoti ohranjenih le še 6.

Peter Rojc je izdeloval mehanske orgle, ki so igrale v šte­vilnih cerkvah po Sloveniji in Avstrijskem Koroškem. Orgle je izdelal tudi za domači cerkvi v Podbrezjah. V farni cerkvi sv. Jakoba je ohranjena le še omara, orgle so zdaj Jenko­ve. Na taborski cerkvi so prvotne orgle izginile med prvo svetovno vojno. Leta 2013so v taborsko cerkev premesti­li Rojčeve orgle z Ovsiš izdelane leta 1860, ki so v celoti ohranjene. Od prvotnih taborskih Rojčevih orgel je tudi še nekaj ostalo, in sicer oba mehova, ki sta burne čase v miru preživela na podstrešju taborske cerkve, kjer ju je našel naš župnik Janez Rihar. Enega od obeh mehov so namestili v orgle z Ovsiš. Tako so Podbrezje končno spet dobile orgle svojega orglarja Petra Rojca.

13. Pirčevi dnevi posvečeni podbreškemu orglarju Petru Rojcu (od leve: Stane Mihelič, Janez Rihar, Janko Kozjek, Nataša Kne, Daca Perne, dr. Edo Škulj, Tomaž Močnik, Ja­nez Maček). Foto: Jožef Perne

december 2015 Glas občine Naklo 19

kulturni odmev

Rojčeva orglarska delavnica je nastala s soavtorst-vom.

Knjiga o Petru Rojcu je večinoma delo dr. Eda Škulja, ki je po obstoječih virih natančno popisal okoliščine izdelave orgel in vsakim orglam dodal opis registrov. Škuljevo be­sedilo so z vsebinami vezanimi na Podbrezje dopolnili podbreški avtorji. Daca Perne in Milan Debeljak sta opisa­la blagoslov orgel decembra 2013 iz njunega zapisa tudi razberemo, da je prenova dragocenih ovsiških orgel in premestitev v taborsko cerkev stala 25 tisoč evrov. V knji­gi je objavljen intervju z orglarjem Tomažem Močnikom iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je obnavljal Rojčeve orgle in zelo dobro pozna njegovo delo. Jožef Perne je predstavil Piskačevo domačijo iz časa Petra Rojca. Rodovnik Petra Roj­ca je napisal njegov pranečak, ki živi na Piskačevi domači­ji, Janez Maček. Knjigo je oblikoval Matic Šefer, uredila in spremno besedo pa napisala Nataša Kne.

Ime Petra Rojca je spet vklesano v kamen.Po stari slovenski navadi je obiskovalce 13. Pirčevih dne­

vov na sobotni večer na Taboru s kruhom in soljo pozdravila Taborska Urška (Ema Grašič). Najprej je bila maša v taborski cerkvi Marije sedem žalosti, pri kateri je na Rojčeve orgle ig­ral dolgoletni podbreški organist Janko Kozjek, prepeval je

Seznam cerkva, za katere vemo, da so imele orgle Petra Rojca * ohranjene orgle + ohranjena omara + 1840 Župnija Lom LJ 1/10 Govekar

1843 Župnija Železniki (prve orgle)

LJ 1/10 Levičnik

1845 Župnija Lj­Črnuče > Lj­Sv. Jožef

LJ 1/09 Ljubljana

* 1847 Idrijska podružnica Sv. Antona

KP 1/10 Premrl

+ 1852 Župnija Bohinjska Bela

LJ 1/10 Premrl

* 1852 Železniška podru­žnica Sv. Frančiška

LJ 1/10 Levičnik

* 1854 Župnija Kokra LJ 1/10 Premrl1854 Župnija Kranj LJ 1/18 Premrl

* 1855 Župnija Zapoge LJ 1/09 Premrl1856 Župnija Dobrova LJ 1/16 Lesjak1857 Župnija Velesovo LJ 1/17 Premrl 1859 Župnija Bled LJ 1/17 Premrl1859 Župnija Leskovica LJ 1/10 Premrl

* 1860 Župnija Ovsiše > Podružnica Tabor

LJ 1/08 Premrl

+ 1864 Župnija Žihpolje (Maria Rain)

AT 1/15 Benedikt

1865 Župnija Sorica LJ 1/10 Premrl* 1870 Župnija Goriče LJ 1/14 Premrl

1870 Župnija Trstenik (popravilo)

LJ 1/12 Premrl

1870 Župnija Žabnica (po­pravil iz Ljubnega)

LJ 1/08 Premrl

1871 Župnija Podbrezje/Tabor

LJ 1/06 Premrl

+ 1874 Župnija Podbrezje LJ 1/08 Premrl1875 Župnija Železniki

(druge orgle)LJ 1/16 Levičnik

1880 Župnija Dobrava (popravilo Rumpla)

LJ 1/10 Premrl

V taborsko cerkev Marije sedem žalosti v Podbrezjah so leta 2013 prestavili Rojčeve orgle, ki so do leta 2009 pele v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Ovsišah, kjer je nove org­le istega leta postavil orglar Tomaž Močnik. Podbreška župnija in kraj sta se s takim pristopom do ohranjanja kul­turne dediščine lepo oddolžila domačemu orglarju. Orgle iz leta 1860 so ohranjene. Foto: Jurij Dobravec

Cerkveni mešani pevski zbor Podbrezje. Po maši je orgelski koncert izvedel Anže Kozjek, ki je požel navdušen aplavz. Zaigral je Pastoralo (Domenico Zipoli), Andante tranquillo iz 3. orgelske sonate (Felix Mendellsohn Bartholdy) in Verset v C ­duru (Franjo Dugan). V Pirčevem domu je obiskovalce pozdravila predsednica Kulturnega društva Tabor Podbrez­je Daca Perne. Urednica knjige o Petru Rojcu Nataša Kne, ki je pripravila 13. Pirčeve dneve, se je pogovarjala z dr. Edom Škuljem in Tomažem Močnikom. Predstavila je tudi foto­grafije vseh ohranjenih Rojčevih orgel. Večino fotografij je za knjigo prispeval Jurij Dobravec. Spominsko ploščo Petru

20 Glas občine Naklo december 2015

kulturni odmev

Namen Družinskega branja je spodbujati, razvijati in utrje vati pismenost ter splošno bralno kulturo med družin­skimi člani, mladim privzgojiti veselje in potrebo po branju, spodbujati ustvarjalnost ter omogočiti smotrno preživljanje prostega časa.

Projekt so zasnovali julija 2014. Poleg osrednje knjižnice so v sodelovanje vključene tudi krajevne knjižnice, in sicer v Šenčurju, Naklem, Cerkljah na Gorenjskem, na Jezerskem, v Preddvoru in Stražišču. Ves projekt temelji na izboru ka­kovostne leposlovne in poučne literature, ki so ga pripravi­li knjižničarji Mestne knjižnice Kranj. Pri izboru gradiva so upoštevali vse vidike branja: vrednotenje slikanic, razvoj domišljije in ustvarjalnosti, širjenje besedišča in opismen­jevanja ter vzgojni vidik s pomočjo kakovostnih slika nic.

Gradivo je v Mestni knjižnici Kranj in ostalih krajevnih knjiž­nicah zbrano na enem mestu, saj si tako otroci laže zago­tovijo knjige s priporočenega seznama, ki je naveden v družinski bralni knjižici.

Družinsko branje je že obrodilo sadove: otroci in starši berejo kvalitetnejšo literaturo, skupaj ob knjigi in pogovoru preživijo kakšno dodatno urico, spoznavajo različne avtorje, ilustratorje, pesnike … Kaj vse lahko pridobite s sodelovan­jem v projektu, pa lepo povzamejo besede psihologinje dr. Livije Knaflič: »Med različnimi navadami, ki jih hote ali nehote prenašamo na svoje otroke, so tudi bralne navade. Starši, berite svojim otrokom. Navadili jih boste prebrati, kaj potrebujejo za vsakdanje življenje, in se ob branju sprostiti. Zelo verjetno bodo nekoč tudi oni brali vašim vnukom.« ・

Mestna knjižnica Kranj

Družinsko branje Nina Svetelj

Rojcu, ki se nahaja na obzidju podbreškega pokopališča, so odkrili po nedeljski maši, blagoslovil jo je župnik Ja­nez Rihar. Spominsko ploščo je postavilo Kulturno društvo Tabor Podbrezje, prav posebej sta se za to potrudila Daca in Jožef Perne. Na starem pokopališču, ki se nahaja okrog farne cerkve, o čemer priča še nekaj spomenikov, je bil leta 1894 pokopan tudi Peter Rojc. Kje se nahaja njegov grob, ni znano. Po več desetletjih je tako ime podbreškega orglar­ja Petra Rojca spet vklesano v kamen. V slovenski kamen. Posebnost temnega slovenskega granita je bela žila, ki ga preči. Naj ta bela žila simbolizira izjemen talent, intelekt in izjemne dosežke človeka, ki je svoje življenje posvetil tej kraljici med glasbili – orglam. ・

Ime podbreškega orglarja Petra Rojca je spet vklesano v slovenski kamen. Bela žila, ki ga preči, simbolizira izjemen talent, intelekt in izjemne dosežke človeka, ki je svoje živ­ljenje posvetil kraljici med glasbili. Obeležje je decembra leta 2015 postavilo Kulturno društvo Tabor Podbrezje, kamen je prispevalo kamnoseštvo Jezeršek. Foto: Jožef Perne

13. Pirčevi dnevi so prinesli novo knji­go v zbirki Zna­meniti Podbrežani. Rojčevo orglarsko delavnico je napisal priznani pozna­valec orglarstva dr. Edo Škulj. Knjiga je bogato oprem­ljena s slikovnim gradivom, saj so v njej fotografirane vse še obstoječe Rojčeve orgle.

december 2015 Glas občine Naklo 21

znani naklanci

Ljudski rezbar, podobar in jasličar Janez Vovk se je rodil 14. decembra 1912 na Češnjici nad Podnartom, umrl pa 20. februarja 2005 na Polici.

Kljub temu da se je izučil za puškar­ja, je ves prosti čas porabil za rezljanje lesenih kipcev. Ni se menil za uro in dan, tudi ne za plačilo. V tridesetih le­tih je ustvaril številna dela, za izdelavo katerih bi mnogi potrebovali celo živ­ljenje. Motivni svet njegovega kipar­jenja je obsegal predvsem idealizirana realistična rezbarska dela in je izred­no raznolik. V ospredju je bil človek pri raznih opravilih (kolarji, čevljarji, žanjice, mlatiči, kosci, klepači, sejal­ci, pastirji …), sledile so upodobitve iz naše literarne dediščine (Deseti brat, Krjavelj, Martin Krpan …), športni­ki (bloški smučar, planinec, lovec …), upo dobil je tudi nekaj partizanskih motivov. Med svetniškimi osebami se je večkrat lotil upodobitve Križanega, sv. Florjana, Matere Božje, sv. Jožefa, sv. Petra …

Najzahtevnejši del njegovega ust­varjanja predstavljajo jaslice. Izdelal jih je za cerkve Na Primskovem pri Kranju, v Šmartnem pri Litiji, v Šmartnem pri Kranju, v Mengšu, na Ovsišah, v Grob­ljah, v Naklem, na Brdu pri Lukovici, na Zlatem Polju v Kranju in pri šolskih sest rah v Repnjah.

V velikonočnem tridnevju po župnij­skih in mnogih podružničnih cerkvah postavijo Božje grobove. Janez Vovk jih je izdelal za cerkve v Mengšu, v Tržiču, v Lescah, v Grobljah in na Zlatem Polju v Kranju.

Pevec, organist, pevovodja in skla­datelj Valentin Zelnik, po domače Jakčev s Pivke, se je rodil 13. februarja 1930, umrl pa 13. avgusta 2005.

Tine, rojen v glasbeni družini, je ta­lent v mladosti izpopolnjeval s študi­jem pri profesorju Izidorju Mirku Kohu, organistu Francu Plevelu v Šmartnem pri Kranju, na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kjer ga je poučeval profesor Stanko Premrl, in pri profesorju Francu Kimovcu. Leta 1947 je postal organist v župnijski cerkvi sv. Petra v Naklem in pevovodja domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora. Leta 1954 je začel komponirati (skladati) sakral­no glasbo in pisati priredbe za zbore. Njegova najbolj znana pesem je Od kod si potnik ti doma. Pisal je zakra­mentalne in bogoslužne pesmi, mašne speve, psalme, Marijine pesmi, pesmi cerkvenega leta in nagrobnice. Napisal je šest slovenskih maš. Čez sedem­deset kompozicij, ki jih je napisal za cerkveno uporabo, izvajajo številni

Mojstra bosta živela, dokler bodo živela njuna delaDamijan Janežič

Letos se spominjamo desete obletnice smrti dveh pomembnih Naklancev: Janeza Vovka in Valentina Zelnika.

Janez Vovk pri delu. Arhiv družine Vovk

slovenski pevski zbori po vsem svetu.Leta 1964 je bil med ustanovnimi

člani Vokalnega kvinteta Gorenjci. Pel je drugi bas in oblikoval glasbeno po­dobo kvinteta kot umetniški vodja. S skupino se je v začetku šestdesetih let pridružil Triu Mihe Dovžana in nastal je Ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci iz Naklega.

Leta 1985 je njegov glas za vedno utihnil. Zaradi bolezni grla je ostal brez glasilk. Toda še naprej je ostal umet­niški in duhovni vodja kvinteta. Dejal je: »Fantje, srce še bije, delajmo naprej, jaz vas bom učil, vi boste pa peli!«

Za kvintet in za Ansambel Mihe Dovžana z Gorenjci iz Naklega je napisal številne priredbe štiriglasne­ga petja ljudskih in narodnozabavnih melodij.

Mojstra sta nam zapustila vsak svoj opus. Lepo bi bilo, ko bi nekaj značil­nih Vovkovih del ostalo javno dos­topnih, kot muzealij v Naklem in nas, naše zanamce in obiskovalce spomin­jalo nanj. Prav tako si zasluži izvirna Zelnikova glasbena zapuščina hram­bo v javnem arhivu, kjer bo dostop­na obiskovalcem v študijske namene. Tako bosta ‘živela’ naprej.

Kulturna zanesenjakaEno kulturnih društev v občini Na klo

vsako leto pripravi občinsko pevsko re­vijo. Letos je bilo za njeno orga nizacijo zadolženo Kulturno društvo Naklo.

Članica društva in MePZ Dobra­va Mara Črnilec se je kljub letom in tegobam, ki jih prinašajo s seboj, z mladostno zagnanostjo lotila priprave. Poklicala je na občino in se dogovorila za denarno podporo. Skupaj z vnukom Simonom sta nato sprejemala prijave pevskih zborov, pripravljala spored in vezno besedilo. Seveda so jima pomagali še nekateri sodelavci. Delala sta brezplačno. In uspelo jima je. ・

Valentin Zelnik, 2005

22 Glas občine Naklo december 2015

glas je drugi obraz

Med vrsticami z Natašo Škofic Kranjc

Zbiralka informacijAndreja Kosec, foto: Eva Krampl

Na bralnih krožkih širijo vedenje, osvetljujejo teme, ki se jim ljudje sicer raje izognemo, a jih v resnici ne poznamo. Zato sodimo in smo polni predsodkov.

V Naklem že več let gostimo študijski bralni krožek Med vrsti­cami. Mentorica Nataša Škofic Kranjc je ena tistih žensk, ki z maj­hnimi dejanji dela velike premike. Predvsem premike v glavah – v načinu razmišljanja in pogledu na svet, na druge ljudi. Sicer pa pravi, da uči brati knjige. Površni bralci največkrat knjigo preberejo in od­ložijo s komentarjem: »Ta je bila pa dobra!« ali »Kako dolgočasno. Ne morem je več brati.« Pri čemer pa se komentar navezuje na konec knjige, na čustva, ki so se nam sprožila. No, saj to je poslanstvo literature – zbujati pri bralcih čustvovanje, porajanje misli, kratkočasiti se. A m(M)ed vrsticami je še precej več kot to.

Odgovor na vprašanje kako Nataši uspeva, izvira iz nje same. Vodi sedem krožkov po Gorenjski, med njimi sta dva klasična, na katerih se pogovarjajo o aktualnih tematikah; v decembru je tema času primerna – praznovanja in vse, kar je z njimi povezano.

Kakšen je namen in cilj bralnih krož-kov?

Cilj je preprost in prav nič študiozen – da ljudje v skupnosti drug drugemu pomagajo dvigniti raven znanja. Še posebej to velja za klasična krožka. Pri bralnih krožkih pa vsi skupaj rastemo ob spoznanjih, ki jih preberemo – za­nimivo je, kako v resnici vsak drugače bere in vsakega zmotijo oz. preseneti­jo različne stvari. Redko kdo ostane hladen.

Svoj odgovor že poznam, pa vseeno – čemu brati?

V enem človeškem življenju je ne­mogoče vse videti, vse doživeti in zraven še kaj napisati. Občudujem tiste, ki »pišejo življenje«. In uživam vsakič znova, ko se najdem v pre­brani knjigi. To je zame dobra knjiga – ki ponuja ogledalo, hkrati pa me politično, družbeno, osebno motivira.

Prav tako pomemben je pa jezik, slog pisanja, ki razkriva podtone in se

lahko potopim v zgodbo. Za to pa je bistven dober prevod.

Kaj pa je dobra knjiga za bralce na tvojih krožkih? In kako jo izbereš med neskončno veliko naslovi?

Bralce poznam in po njihovem us­troju izbiram tudi knjige. Dobra je tista, ki izzove napetosti v skupini. Mnenja se tako usklajujejo, razmišljanje se spreminja, postaja mehkejše. Včasih sem imela večji delež starejše popu­lacije, sedaj pa se skupine pomlajujejo in številčno krepijo. Po mojih izkuš­njah pogovor nikoli ne zamre, bralke se angažirajo v vprašanjih, temah, ki jih knjiga odpira. In takrat se meje misli premaknejo.

Način, kako najdem takšne knjige, pa je – brskanje. Kar naprej iščem dob­ro literaturo. Pri tem mi je pomemb­na Bukla (brezplačna revija o knjigah, op. p.), sledim nagrajenim knjigam – kresnik, booker.

To so praviloma res knjige, ki so dru­gačne. Niso »lahke«, saj se dotikajo ali osebnih ali širših družbenih vprašanj. Ali pa oboje.

Kakšen je profil knjigoljuba, torej bralca in debaterja o knjigah?

Profil bralca ne obstaja. Ni pravi­la. Ni definicije. Druži jih prebrano in razmišljanje o le­tem. Niso pomemb­ne zgolj gole zgodbe, to bi bilo krat­kočasenje, ampak razmišljanje o sebi, o svetu, kot ga predstavi avtor in je včasih bralcem popolnoma neznan.

A pogosto odkrijemo, da se odvija v naši resničnosti. Le to je, da raje pogledamo stran, ker ne vemo, kaj naj si mislimo. Kakšno stališče naj zavzamemo. Sama sem zbiralka in­formacij. Ne dovolim, da bi z mano manipulirali.

Je knjigo dovoljeno odložiti? Ne prebrati do konca? Brez občutka krivde, češ da gre za nespoštovan-je do avtorja ...

Absolutno. Na krožke pridejo, tudi brez da bi knjigo prebrali. Ker kljub temu lahko odstre tančico nevednos­ti. Nekateri knjigo do konca preberejo šele po krožku, ker je prej niso razu­meli, si je niso znali razložiti. Bistveno je torej prisluhniti drugemu in slišati, kaj govori. Notranji monolog vseeno teče.

Kaj je pri tem tvoja naloga, naloga mentorice?

Pustim moderatorju svojo pot in pazim, da so vsi krožkarji vključeni. Vedno eden v skupini pripravi mod­eracijo določene knjige in okvirno us­merja pogovor, pravzaprav le ponuja iztočnice. Tako se učimo drug od dru­gega.

Prosim, naštej nekaj naslovov »tvo-jih« knjig.

Sicer imam fizičen arhiv prebranih knjig, ker jih je res veliko. Nekaj dobrih, ki se jih spomnim ta trenutek: Meri­cer, Nočni vlak v Lizbono; Murakami: 1Q84, Norveški gozd; McEwan: V ime­nu otroka; Makine, Francoski testa­ment.

Kdaj, kje, kaj sledi?Naklanskim medvrstičarkam prostor

vsak mesec ob sredah zvečer prijazno ponuja Dom starejših občanov Naklo. Naslednje srečanje se bo vrtelo okoli knjige Stena, avtorice Marlene Haus­hofer, in sicer v sredo, 13. januarja 2016. Vsak bo toplo sprejet. Ker ne postavljamo pravil niti omejitev. Samo radi beremo. ・

Bralke v sproščenem, a osredotočenem vzdušju.

december 2015 Glas občine Naklo 23

jaz pa razmišljam tako

Najprej so prihajali samo otroci, žen­ske in starci. Najbolj pomoči potrebni in vsega sočutja vredni. Bežali so pred vojno. Nemčija jim je odprla vrata in ponudila pomoč. Rekli so, da so be­gunci. Potem so začeli prihajati tudi drugi, ki niso bežali pred vojno. Vide­li so one prve in šli za njimi. Prihajali so predvsem moški, mladi, sposobni moški, in bilo jih je na tisoče. Tu se je poimenovanje zapletlo, za kar so ver­jetno krivi mediji, ki so nam ves čas govorili o beguncih, žrtvah, ki bežijo pred vojno. Nekaj časa je trajalo, da smo ugotovili, da to niso več (samo) begunci, ampak ekonomski migranti.

Roko na srce, Evropa se je že zdavnaj upehala, dosegla sicer za-vidljivo blagostanje, a se hkrati pomehkužila in začela pospešeno umirati. Jasno, da so to »torto ev­ropskega blagostanja, pravic in ugod­nosti« zavohali narodi izven Evrope in si jo, logično, zaželeli. Ko so dobili še humanitarno povabilo Nemčije, se je pohod v Evropo lahko začel.

Da ne bo nesporazuma, beguncem pred vojno je treba pomagati, ker si rešujejo gola življenja. Ko pa so ti be­gunci prečkali že nekaj držav brez voj­ne, je jasno, da ne bežijo več pred voj­no (in da se v svoje države ne mislijo več vrniti), ampak stremijo k boljšemu standardu. V redu, saj je tudi Amerika zrasla s priseljenci. Indijanci so sicer »opleli« in sedaj živ(otar)ijo v svojih rezervatih, ampak o tem ne bi tokrat. Pravzaprav je vseeno, kako tem ljudem rečemo: begunci, prebežniki, migranti, priseljenci …

Z ekonomskimi migracijami sami-mi po sebi ni nič narobe. Ljudje se vedno selijo za boljšim zaslužkom, boljšim življenjem in boljšo pri-hodnostjo ter prehajajo iz države v državo. Vendar to običajno počnejo s potnimi listi v rokah in na mejnih prehodih.

Tukaj pa smo priče drugačnemu pristopu. Najprej zmoti zanimiva po­drobnost, koliko teh ljudi je izgubilo vse svoje dokumente, hkrati pa imajo

denar in najnovejše telefone. Verjetno imajo v deželah, iz katerih prihajajo, drugačne denarnice in ne nosijo de­narja in osebnih dokumentov v istem žepu. Se zgodi.

Nadalje je zanimivo, da so migran­ti sicer različnih narodnosti, različnih jezikov, različnih veroizpovedi, a so hkrati enotni v svojih pričakovanjih in zahtevah. Ti ljudje so izjemno moti-virani, točno vedo, kam hočejo in kaj hočejo. Odločeni so, da svoje cilje dosežejo zlepa ali pa zgrda. Zahte-vajo, dokler ne dobijo. Brez okle-vanja so pripravljeni tvegati svoja življenja. Ne bodo se ustavili in tudi ne bodo nehali prihajati. Bodeča žica zgolj preusmerja njihov tok, zima pa jih samo prehodno upočasnjuje.

S seboj prinašajo svoje znanje, izo­brazbo, navade, moralo, vero, poezijo, prozo, umetnost, kulturo, mentalite­to, svojo zavidanja vredno plodnost in rodnost, skratka svoje dosežke, svoj odtenek civilizacije. Z vsem tem lahko vidno oplemenitijo shirano Ev­ropo, čeprav bodo na začetku svojim gostiteljem v konkretno finančno (in še kakšno) breme. Na razveseljujoče učinke uspešnega sobivanja bo treba še malo počakati.

Majhen problem je namreč v tem, da so vsi tisti, ki tako zagrizeno rine-jo na sever in zahod Evrope (torej v njen najbogatejši del), imeli vse možnosti, da prav tako blagostanje dosežejo tudi v svojih državah.

Zakaj ga niso, ali tega niso znali, zmogli, hoteli, ali jim je to prepreči­la vojna, ali je za to kriva Evropa, ne vem. Vsekakor ne krivijo sebe, svo­jih voditeljev, svojih vlad, temveč to isto Evropo, v katero silijo. Ob tem se mi postavlja vprašanje, zakaj ravno Evropa? Kaj je narobe z bogatimi arab skimi državami (Katar, Saudska Arabija, Bahrajn), zakaj ne gredo tja? Jih te države mogoče ne marajo? Se morda (bolje kot Evropa) zavedajo, kaj pomeni sprejeti medse na sto tisoče priseljencev, da o milijonih, ki še ča­kajo na pragu Evrope, raje ne razmiš­

ljam?! Se bojijo destabilizacije svojih držav, skrajnežev, fanatikov, teroristov, eksotičnih bolezni ali pa samo nočejo imeti opravka z vso to maso ljudi? Ne vem.

Dejstvo pa je, da Evropa do svojega standarda ni prišla čez noč, ampak je to rezultat pridnega dela desetletij in generacij. Z vsemi temi prišleki pa je to blagostanje na preizkušnji. Če se ne bodo trudili in delali za sedaj preje­to blagostanje, se bo to izčrpalo in raz­mere v Evropi bodo postale natanko take, kot so bile v državah, iz katerih so prišli.

Koliko vse to zadeva Slovenijo (po­leg milijonskih stroškov)? Dokler vsi ti tisoči in tisoči samo potujejo skozi našo državo, smo jim zgolj brezplačen servis (postanek, celo ovira) na njihovi poti v bogato Evropo. Slovenija je za njihove apetite pač prerevna državica, da bi se ji splačalo namenjati kakšno posebno pozornost. To se bo seveda spremenilo takoj, ko se bo severoza­hodna Evropa naveličala silnega priliva migrantov in zaprla svoje meje. Takrat bo Slovenija zasičena s to poplavo lju­di, skrajno nezadovoljnih, ker jim ni us­pelo priti na svoj cilj v bogato Evropo. Kaj pa v tem primeru?

Jasno bo treba pokazati, kdo je tu-kaj (nepovabljen) gost, kdo pa (po sili razmer) gostitelj. Gostitelj doma počne, kar želi, gost pa se vede po gostiteljevih navadah.

Zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi nam ti naši gosti karkoli vsiljeva­li. Če jim ni všeč naša politična ure-ditev, naša demokracija, naš odnos do žensk in njihova vloga v družbi, naš ateizem ali pa naša vera in ver-ska strpnost, naša moda, glasba, za-bava, naša hrana in pijača, skratka naš način življenja, naj mirno odide-jo, od koder so prišli – nihče jih ne bo zadrževal. Kakor hitro pa bomo začeli popuščati njihovim zahtevam, se bomo mi prilagajali njim in to lahko pripelje do neslutenih, celo katastro­falnih posledic. ・

Pohod v EvropoFranci Šinkar

24 Glas občine Naklo december 2015

šport

Atleti športnega društva Naklo so v sezoni 2015 zabeležili nekaj vrhunskih rezultatov. Na državnih prvenstvih so osvo­jili kar 17 medalj, ime društva in Občine Naklo pa so ponesli tudi zunaj meja Slovenije.

Kategorizirana športnica Karmen Klančnik je po vrhun­ski predstavi teka na Grintovec postala še Kraljica Kristalne palače. Trikratni zaporedni tek na najvišjo stavbo v Sloveni­ji je opravila z odliko! Z nastopi na državnih prvenstvih, svetovnem pokalu in evropskem prvenstvu, si je prislužila status najvišjega naslova v športu, to je mednarodni razred.

Državna reprezentanta, obetavna Taja Klemenčič in Anže Kozina sta s svojimi nastopi veliko pripomogla k pre­poznavnosti domačega društva. Večkratna državna prvaka v metu kopja veliko obetata, saj imata še dovolj »rezerve«. Njun potencial bo potrebno nadgraditi zlasti v zimskem času.

Napredek v atletiki v Občini Naklo vidim tudi v poras­tu števila najmlajših vpisanih v Atletsko šolo Naklo. Interes otrok in njihovih staršev je predvsem dobro spoznati os­novne prvine tekov, skokov, metov in štafet, pa tudi nekaj gimnastike in iger z žogo. Najmlajši so zelo borbeni in radi tekmujejo. Za te organiziramo tekme v metu vorteksa, sko­ku v daljino in štafeti (poligon), kjer so vsi zmagovalci. Vsako leto pa organiziramo tradicionalno Občinsko prvenst vo, ka­terega se vedno udeleži veliko otrok in staršev.

V novem letu želim vsem veliko lepih trenutkov in več sodelovanja! ・

Atletika

Rekordno število medaljBojan Klančnik, mentor

Ljubljana, 21. november 2015. Gorska tekačica Karmen Klančnik je postala še Kraljica Kristalne palače.

Zmagovalci 11. Občinskega prvenstva v atletiki Naklo 2015.

Nogometni klub Naklo

Več zanimanja med mladimiMatjaž Gregorič

Za nogometaši Nogometnega kluba Naklo je še ena sorazmerno uspešna sezona. Klub je imel ekipe v skoraj vseh starostnih kategorijah, v novi sezoni bodo na turnirjih nastopali tudi najmlajši.

V šestih selekcijah je zdaj skoraj sto aktivnih igralcev, eki­pe U9, U11, U13, U15, U17 in člani tekmujejo v I. gorenjski nogometni ligi. Čeprav nobena od ekip ni končala prav pri vrhu, so doseženi rezultati dobri, saj so igralci na številni tekmah dokazali svojo borbenost in znanje nogometnih veščin. Veliko k temu pripomorejo treningi na igrišču z umetno travo, ki je bilo zgrajeno v letu 2013, saj omogoča vadbo preko celega leta, torej tudi v zimskem času.

Na februarski redni skupščini je bil za novega predsed­nika upravnega odbora kluba izvoljen Mitja Majnik, ki je v klubu aktiven že več let. Klub kljub visokim materialnim

stroškom in stroškom tekmovanj, posluje stabilno, seveda pa bi si želeli več sponzorskih sredstev, predvsem iz do­mačega okolja.

Tako kot vsako leto, so nogometaši, njihovi starši, navijači in sponzorji, sezono zaključili s klubskim piknikom, kjer so ob druženju lahko uživali v nogometnih tekmah med otroci in starši, ter v drugih zabavnih igrah, najbolj prizadevni v minuli sezoni pa so prejeli tudi nagrade.

Nogometni klub Naklo tudi v novo sezono vstopa s šes­timi ekipami, ponovno tudi z najmlajšo U9, ki bo nastopala na turnirjih. Seveda pa so k vpisu v klub vabljeni vsi otroci

Karmen Klančnik na cilju teka na Grintovec – prva zmaga v svetovnem pokalu.

december 2015 Glas občine Naklo 25

športdo starosti 14 let, ki bi se radi naučili nogometnih veščin in se zabavali skupaj s svojimi soigralci. Razpored treningov je objavljen na klubski spletni strani www.naklo.si. Otroci prvih in drugih razredov so vabljeni tudi v nogometni krožek na Osnovni šoli Naklo in v Podružnični šoli Duplje.

Radi igrajo nogometJakob Geister: »Nogomet rad treniram, zato, da bi se

naučil čim bolje delati z žogo in da bom morda nekoč tako dober, da bom lahko igral na svetovnem prvenstvu.«

Cleo Zupan: »Nogomet imam rad, ker mi je ta šport všeč, rad bi se veliko naučil in postal dober igralec. Všeč mi je, kadar zmagujemo na tekmah in tudi treningi so v redu«

Luka Skodlar: »Treningi so mi všeč, da se čim več naučim, mogoče bom lahko nekoč igral za Barcelono. Tekme imam raje kot treninge, dobro se razumem s tre nerjem.« ・

Občina Naklo

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTSpoštovani občani in občanke!

Vabimo Vas na BOŽIČNO­NOVOLETNI KONCERT, ki bo v petek, 18. 12. 2015, ob 19.

uri, v Domu Janeza Filipiča Naklo.

Čarobno vzdušje veselih decembrskih dni nam bo pričaral Tamburaški orkester Folklornega

društva Kranj z gosti. Dirigent bo mag. Damir Zajec.

Vljudno vabljeni!

Prispevke za marčevsko številko poš ljite najkasneje do sobote, 5. marca . Besedila opremite s fotografi­jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

Lista

za MOJ kraj

Čas je, da se spomnimo na vse dobro in uresničene cilje, ki smo jih dosegli v tem letu, saj nam le uspeh daje voljo, motivacijo in zagon za uspešno delo tudi v prihodnosti. Ob prihajajočem božiču vam želimo miren adventni čas in sreče polno leto 2016. Lista za MOJ kraj

26 Glas občine Naklo december 2015

mladi vrvež

Vrtec Jelka

Veseli december Zorka Klemenčič in Nina Dolhar

Vstopili smo v čarobni december, zato smo tudi v vrt­cu Jelka pripravili veliko dejavnosti za naše otroke. Zače­li smo s tradicionalno prireditvijo Prižgimo si lučke, ki jo imamo že šesto leto. Staršem smo pripravili program, kjer so otroci oddelkov 3, 4 in 5 prepevali pesmi in rajali. Vsi otroci z vzgojiteljicami so zapeli pesem Prižgimo si lučke. Po končani prireditvi smo se skupaj s starši pogreli ob čaju in posladkali s slastnimi piškoti. Teden smo nadaljevali ob okraševanju igralnic in vrtca ter ustvarjalnih delavnicah (voščilnice, okraski, smrečice). Sledil je teden v katerem smo prepevali in igrali na male inštrumente, si ogledali lutkovno igrico Mica potica, prebrali nekaj zimskih pravljic, konec tedna pa popestrili s pripravo prazničnega peciva. Otroci so z zanimanjem sodelovali pri pripravi slastnih piškotov in čokoladnih kroglic. Tudi nadaljevanje decembra je bilo zelo živahno in pestro. Obiskali so nas dijaki gimnazije Kranj s predstavo, pisali smo pismo dedku Mrazu in si ogledali predstavo plesnega društva Netopir.

Otroci so se najbolj razveselili obiska dedka Mraza, ki nas je obdaroval z novimi igračami, za kar smo mu zelo

hvaležni. Dedka Mraza so otroci razveselili s pesmicami in obljubo, da bodo v naslednjem letu »še bolj pridni.«

Vzgojiteljice smo se potrudile, da so otroci ob raznovrst­nih dejavnostih uživali v čarobnem decembru. Vsem skupaj želimo vse dobro v novem letu! ・

Veseli december v vrtcu MlinčekMojca Jamnik

V zadnji mesec tega leta smo z otroki vrtca Mlinček vsto­pili polni veselega pričakovanja najlepših skupnih trenut­kov. Prvi teden smo začeli s »potovanjem« na severni tečaj. S pomočjo video posnetkov smo se z ledolomilko popelja­li čez z ledom prekrito Norveško morjo, s terenskimi vozli smo se vozili po zasneženih pokrajinah, z jelenjo vprego in vlečnimi kužki smo spoznavali zabavna prevozna sredstva ljudi v mrzlih, s snegom prekritih krajih. Slednje prevozno sredstvo smo preizkusili tudi mi. Glede na to, da nam je sneg prehitro pobegnil v tople kraje, smo se pričeli voziti kar s sanmi na kolesih.

Vrtec smo praznično okrasili z dekoracijo novoletnih jelk in snežink, posamezni oddelki smo poskrbeli tudi za hišice pred oddelki. Le­te se bleščijo v vsej svoji praznični lepo­ti ustvarjalnih izdelkov otrok. Miklavžu smo priskočili na pomoč pri peki slastnih piškotov in pri tem nadvse uživali.

V prihajajočih prazničnih dneh nas čaka spoznavanje živ­ljenja v severnih krajih in številne predstave v izvedbi vzgo­jiteljic vrtca ter zunanjih izvajalcev. V petek, 4. 12. 2015, smo si že ogledali dramsko igro Vesel božič, mišek Matiček ter se smejali dogodivščinam miška Matička, veselimo pa se še dramske igre Babica in neke zimske noči. Otroci prvega starostnega obdobja si bodo v decembrskih dneh ogleda­li lutkovno igro Božično drevo, otroci drugega starostne­ga obdobja pa dramsko igro v izvedbi dijakinj SŠ Kranj. Obiskali nas bodo igrivo razpoložena glasbena skupina

Leteči potepuhi, težko pričako­vani dedek Mraz in plesno društ­vo Netopir z novoletno zaba­vo s Čiro Čaro. Družili se bomo s prijatelji na prav posebnem dogodku – ča­janki, si ogledal kino predstavo z Jelenčkom Rudolfom v glavni vlogi, veliko bomo ustvarjali, se igrali s prijatelji iz sosednjih oddelkov, prepevali bomo praznične pesmi, gledali in brali zgodbe s praznično vsebino ter seveda zadnji dan pred pričetkom praznikov rajali, rajali in rajali ter vsem skupaj zaželeli vesel božič, v novem letu 2016 pa obilo sreče in zdravja. ・

december 2015 Glas občine Naklo 27

mladi vrvež

Otroci, ki imajo na razpolago ogromno igrač, se naveliča­jo, se zdolgočasijo, so nesrečni. Sicer so sprva zelo veseli ogromne košare z igračami, kasneje pa postanejo žalostni in nejevoljni. Zakaj? V takšnem kaosu igrač na sredi sobe se otrok ne znajde. Otrok ne zmore poiskati igrače, s katero bi se dolgo igral, saj ga en hip privlači ena igrača, drugi hip pa ga zmoti druga igrača, na katero stopi, ker ni pospravljena oz. ni na svojem mestu. Znano je, da imajo otroci v sebi red (spoznanje Marije Montessori) in lažje funkcionirajo, če ima vsaka igrača svoje mesto.

Kaj otroci sploh potrebujejo? Najboljši način je, da otroku najprej pripravite prostor,

kjer bo imel stalen kotiček za igrače. Ta prostor naj bo opremljen z nizkimi policami, da otrok lahko samostojno poseže po igrači. Ti kotički se lahko nahajajo na različnih delih stanovanja, vendar naj ostanejo kotički le za igrače in nikakor ne za odlaganje časopisa in podobnih stvari čez par mesecev, ko morda na polici ne bo stala igrača. Glavni pros­tor za igro naj bo otroška soba z nizkimi policami, vendar pa se bo otrok raje igral tam, kjer so prisotni odrasli, torej dnevni prostor ali kuhinja. Zato v dnevnem prostoru otroku odstopite nizko polico za največ 4 igrače. V kuhinji pa ima otrok lahko posebno mesto (na dosegu njegovih rok), kjer bo imel spravljen jedilni pribor (kozarec, skleda, žlica, vilica, nož, napitek, sadni prigrizek itd.).

Omejite igrače.Otrok ne potrebuje cele gore igrač na policah. Na police

zložite tiste igrače, za katere veste, da jih ima otrok rad. Ostale igrače lahko mirno pospravite in jih menjate po po­trebi (npr. na dva meseca). Tako bo otrok zadovoljen in mu vsekakor ne bo dolgčas.

Kaj spada na police za 1-3 let stare otroke? - Natikanka (pokončna palica za natikanje: kocke z luk njami, elastike, navijalke, testenine ...);

- vstavljanka (šparovec: kovanci, sladoledne palčke, palčke za ušesa, velike frnikole, kostanj ...);

- enostavne sestavljanke; - razvrščanje po barvi/obliki; - glasbila (triangel, boben, ropotulja, piščalka, zvonček ...); - prenašanje z žlico (iz posodice v posodico: koruza, fižol, zdrob, moka ...);

- pretakanje vode iz kozarca v kozarec; - igra odpiranja – zapiranja (posodica z zamaškom, posodi­ca od šampona, šatulja za prstan, žepek za mobitel z za­piranjem z ježkom ...);

- igra »druga v drugo« (lončki, ki gredo drug v drugega; babuške; modelčki za piškote – enak motiv različne ve­likosti ...);

- konstrukti (lego kocke, leseni konstrukti ...) itd.

Vrtec Mlinček

Izdelovanje prazničnih voščilnic Sonja Naglič Orehar, vzgojiteljica

Da voščilnice niso prav nič zastarela stvar, dokazujemo v vrtcu Mlinček. Letošnje leto smo v oddelku 5, kjer so otroci stari od 2 do 3 leta, izdelali veliko prazničnih voščilnic. Z nji­mi želimo opozoriti na njihovo sporočilo in pričarati nekaj otroškega v vsakemu, ki tako voščilnico prejme.

V mesecu novembru v vrtcu načrtujemo dejavnosti za praznični december. In če se želimo predati v čarobni mesec, moramo prej okrasiti naš vrtec ter pripraviti vse po­trebno za praznovanje. Dekoracijo izdelujemo z otroki, zato zahtevnost izdelkov prilagodimo starosti otrok. Najmlajši ustvarjajo s prstno barvo, najstarejši pa dobijo v roke škar­jice in vse ostalo. Strokovni delavci se potrudimo, da v vsaki skupini naredimo nekaj izdelkov in se pri okraševanju vrtca združimo.

Trud otrok je poplačan, ko vsaj kakšen svoj izdelek od­nesejo domov staršem, vzgojiteljice pa smo nagrajene, ko vidimo vaše skupno veselje in zadovoljstvo.

Razveseljujemo z malimi stvarmi, ker naš, otroški svet, je še majhen. ・

Naj bodo igrače nekaj posebnegaNataša Medved (tekst in foto), vzgojiteljica v vrtcu Mlinček

Decembrski čas je poln pričakovanj. Izložbe z igračami kar vabijo k nakupu. Vendar, ali otrok res po-trebuje toliko igrač in ravno takšne, ki se jih da kupiti v skoraj vsaki trgovini z igračami?

28 Glas občine Naklo december 2015

Kaj spada na police za 3-6 let stare otroke? - igre za jezik (knjige, črke, uganke, poezije, risanje po črti ...); - igre za matematiko (liki, števila, razvrščanje ...); - igre za spoznavanje živali, ljudi in sveta (zemljevidi, zastave, živali ...);

- igre za spoznavanje narave (povečevalno steklo, priprava namiznega šopka, sestavljanke ...);

- igre za umetnost (glasbila, barve in listi, štampiljke, plaste­lin, cd­predvajalnik, trakovi in oblačila za ples ...);

- igre za skrb zase in druge (pretakanje, prelivanje, presi­panje, pomivanje, prenašanje s kapalko/pinceto, priprava limonade, rezanje, mazanje, odpenjanje/zapenjanje ...);

- itd.

IZDELAVA IGRAČENaredimo doma: NATIKANKA Ciljna skupina: 1­2 leti Potrebujemo: - kvader (150x90x45mm), - okroglo palico (fi 15 mm, višina 175 mm), - pladenj, - posodico za material za natikanje, - leseni obroči krnise.

V kvader izvrtamo luknjo, vanjo vstavimo že prej nare­zano palico. Ko se lepilo posuši, zbrusimo vse vogale in okrogline. Otroku pokažemo igro. To storimo zelo počasi, da otrok vidi in dojame igro. Ko vse obročke nataknemo na palico, nato ponovno enega za drugim vzamemo iz palice in pospravimo nazaj v posodico. Otrok se bo sprva z igračo igral. Pustimo mu to veselje. Kmalu pa bo tudi sam začel natikati obroče.

Naredimo doma: PRESIPANJECiljna skupina: 2­6 letPotrebujemo: - pladenj, - dozirna majhna posoda, - kozarec od frutka, - plastičen lij, - zdrob.

Otroku najprej pokažemo, kako se presipa zdrob iz do­ zirne posode v frutkov kozarec z lijem. Pokažemo počasi, da otrok vidi cel postopek. Vedno primemo dozirno po­sodo z obema rokama. Počasi pretresemo celotno vsebino, nato postavimo dozirno posodo nazaj na pladenj. Iz frutko­vegova kozarca vzamemo lij ter ga postavimo na pladenj. Z obema rokama primemo frutkov kozarec in počasi vsebino stresemo nazaj v dozirno posodo. Zagotovo se bo zgodilo, da bo otrok kdaj stresel mimo lija. Med igro ga ne poprav­ljamo, ne čistimo, ampak mu dovolimo, da se igra, saj bo le tako zbran. Na koncu mu pokažemo, kako se pospravi vse tisto, kar je stresel mimo lija. ・

mladi vrvež

december 2015 Glas občine Naklo 29

zapisi šolskih peres

Na Osnovni šoli Naklo smo v tem šolskem letu začeli izva­jati dvoletni mednarodni projekt z naslovom Jaz zmorem, ti zmoreš, midva zmoreva še več, katerega glavna tema je vzgojno delovanje. V projektu sodelujejo Osnovna šola Naklo iz Slovenije kot koordinatorka projekta, Scuola se­condaria di grado Padre Pio Altamura iz Italije, Siauliu logo­pedine mokykla iz Litve, Yumrukaya Ozel Egitim Uygulama Merkezi iz Turčije in Zavod za gluhe in naglušne iz Sloveni­je. Projekt v partnerske šole vnaša skupno in jasno vizijo ter konceptualne smernice za ustvarjanje pozitivnega šolske­ga okolja, ki bo vplivalo na blagostanje otrok in na njihov učni uspeh. V prvem tednu decembra smo tako že izpeljali prvi projektni sestanek v Sloveniji, nadaljevali pa ga bomo s 5­dnevnim izobraževanjem v Turčiji.

Odločitev za pripra­vo projekta je izhaja­la iz vizije, da želimo pripraviti smernice (dokumente, metode dela in model delovan­ja) ter začrtati jasne korake, ki bodo pripel­jali do skupnega cilja – delujočega modela vzgojnega delovan­ja, s katerim bomo tako učiteljem kot učencem ozavestili pozitivne veščine in načine razmišljanja. Pravilno osnovan in voden ter strokovno podprt model vzgojnega delovanja lahko zmanjša nezaželeno vedenje učencev, s ponotran­jenjem določenih veščin in konceptov pa lahko dosežemo pozitivno klimo. Glavni rezultat projekta bo dokument (vzgojni načrt), v katerem bo opisan model delovanja, pred­stavljene dejavnosti učiteljev in učencev ter osnovan načrt, kako vzgojno delovanje vključiti v reden pouk in dodatne dejavnosti, ki jih izvajajo učitelji, v njem pa se bodo našli tudi starši, ki bodo v njem našli orodja za vzgojno delovanje doma. Model bo uporaben in koristen za vse deležnike v procesu vzgoje učencev zaradi razumljivosti in jasnosti. ・

Oš Naklo v novem mednarodnem projektu

Jaz zmorem, ti zmoreš, midva zmoreva še večmag. Tatjana Lotrič Komac, koordinatorica projekta

Prve dejavnosti na šoli so že dogajajo – učenci širijo mrežo srčnih dejanj, s katero želimo, da otroci spoznajo in raziskujejo vpliv pomoči drugim in izvajanja dobrih del za izboljšanje počutja ter zado-

voljstva s šolo in življenjem.

Znak projekta, ki ga je oblikovala Petra Korenjak Marčun.

Kuharsko tekmovanje Zlata kuhalnica

Osnovnošolski kuharski mojstri Barbara Vevar

V torek, 13. oktobra, je v Novi Gorici potekalo šesto državno tekmovanje Zlata kuhalnica. Na tekmovanju se pomerijo učenci osnovnih šol v pripravi tradicionalnih slo­venskih jedi. Letos si je žirija izbrala dve goriški jedi, buljo in žvarcet. Med tekmovalnimi ekipami je bila letos tudi ekipa Osnovne šole Naklo, ki se je na tekmovanje uspešno uvrstila po prejetem zlatem priznanju na regijskem tekmovanju, ki je bilo maja na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici. Med 16 sodelujočimi šolami iz vse Slovenije so naši učenci David Peric, Nik Jošt in Mark Golc pod vodstvom mentorice Barbare Vevar dosegli odlično tretje mesto.

Vtise s priprav in občutja s samega tekmovanja sta tek­movalca Nik Jošt in David Peric strnila takole:

»Ko smo izvedeli za tekmovanje Zlata kuhalnica, smo prosili učiteljico Barbaro, da bi nas prijavila. Zelo je bila ve­sela, da smo pripravljeni sodelovati in zastopati OŠ Nak lo. Priprave so se pričele in srečevali smo se enkrat na teden.

Najprej smo poiskali re­cepte za jedi, potem pa smo poskušali v njih do­dati čim več sestavin iz našega kraja. Poiskali smo čebelarja za med, pa kmetijo za sir in se spom­nili na tepke, hruške, ki smo jih uporabili pri bulji.

Delo smo si sami razdeli­li, tako da je vsak delal tis­to, kar najbolj zna. V šoli smo kuhali v učilnici za gospodinjstvo, kjer nam je učiteljica pomagala z nasveti in nam pokazala, česar nismo znali. Trenirali

30 Glas občine Naklo december 2015

zapisi šolskih perespa smo tudi doma. Kar nekajkrat so se nam jedi ponesrečile, preden smo ugotovili pravilno razmerje sestavin, a na kon­cu sta bili obe jedi popolni.

Zelo nam je bilo všeč, da sta bila med sodniki tudi Alma Rekić in Valerio Lutman, v Novi Gorici pa nam je bil všeč tudi moderator Tibor, saj je zelo zanimivo komentiral delo kuharskih ekip. Najbolj pa nam je bila všeč nagrada, obisk gostilne Pri šefu, saj smo si jo že dolgo želeli obiskati in spoznati šefa Bineta ter tekmovalce. Ko smo odhajali do­mov, smo bili vsi veseli in nasmejani.«

Da bi tudi vi lahko okusili dobrote, ki smo jih pripravili, z vami delimo recept za pripravo žvarceta, ki smo ga obo­gatili z narastkom iz prosene kaše z zelenjavo. Obe jedi smo povezali z Muzejem mlinskih kamnov na Polici, kjer so ne­koč izdelovali Mlinske kamne, danes pa na tej kmetiji pride­lujejo kar nekaj sestavin, ki smo jih uporabili pri pripravi tekmovalnih jedi. ・

Mlinarjeve bulje s slivovo omako in karamelizirani-mi hruškamiSestavine za 6 oseb: - 100 g koruzne moke - 100 g koruznega zdroba - 50 g pirinega zdroba - 60 g cvetličnega medu - 60 g masla - 220 ml vode - 40 g suhih hrušk - 40 g brusnic - cimet - ščepec soli - 1 l vode za soparjenje

SLIVOVA OMAKA - 100 g slivove marmelade - 7 g gustina - 150 ml vode - sok ½ limone - malo ruma

KARAMELIZIRANE HRUŠKE - 3 manjše hruške - limonin sok - 100 g sladkorja - 60 g masla - voda

Priprava: 1. Suhe hruške in brusnice namočimo v mešanici ruma in

vode. 2. Ko se hruške zmehčamo, jih razrežemo na primerno ve­

like koščke. 3. V skledi pripravimo koruzno moko, pirin in koruzni

zdrob. 4. V ponvici raztalimo maslo in ga vlijemo k mešanici mok

ter dodamo sadje. Testo začinimo s cimetom in osladi­mo z medom.

5. V loncu zavremo vodo, jo solimo ter vlijemo k priprav­ljenemu testu in premešamo.

6. Iz testa oblikujemo svaljek, ki ga nato razdelimo na šest enakih delov. Iz vsakega dela oblikujemo tri bulje.

7. Pripravimo soparnik in ko voda zavre, vanj polagamo v kroglice oblikovane bulje.

8. Na pari kuhamo 30 minut. 9. Hruške operemo, olupimo, prerežemo po dolgem in

izpečkamo. Sproti jih premažemo z limoninim sokom. 10. V globoki ponvi karameliziramo sladkor do primerno

svetlo rjave barve, dodamo maslo in v zmes previd­no položimo razpolovljene hruške s prerezano stranjo navzdol. Zelo previdno prilijemo vročo vodo in hruške kuhljamo tri minute. Nato jih obrnemo in kuhljamo še tri minute. Hruške ohladimo.

11. Pripravimo slivovo omako. Slivovo marmelado razredči­mo z vodo (uporabimo lahko vodo z rumom, v kateri se je namakalo sadje), dodamo gustin, limonin sok in malo ruma, dobro premešamo ter kuhamo dve minuti.

12. Bulje serviramo na krožniku s toplo slivovo omako ter garniramo s karameliziranimi hruškami.

13. V jedi prisotni alergeni: žita, ki vsebujejo gluten, mleko.

Telečji žvarcet na mlinskem kamnu iz prosene kaše z zelenjavoSestavine za 6 oseb: - 480 g telečjih prsi, plečeta ali vratovine

- 40 g prečiščenega masla - 20 g drobtin - 10 g čičerikine moke - 50 g sesekljane čebule - 0,8 l telečje osnove - 1 strok česna - 30 g korenja - 30 g rumene kolerabe - 10 g gomoljne zelene - začimbe: peteršilj, majaron, sol, beli poper, muškatni orešček

PROSENA KAŠA Z ZELENJAVO: - 220 g prosene kaše - 0,6 l vode - 20 g masla - 20 g olivnega olja - 120 g korenčka - 100 g brokolija - 140 g bučke - 80 g pora - 100 g rumene kolerabe - 160 g skute - 80 g kisle smetane - 2 jajci - začimbe: sol, peteršilj, muškatni orešček

Priprava: 1. Meso narežemo na 2 x 2 cm velike koščke in ga v kozici

pražimo, da se posuši mesni sok. 2. Meso deglaziramo s telečjo osnovo ali belim vinom.

december 2015 Glas občine Naklo 31

3. Posebej v ponvi na maščobi popražimo moko in drob­tine.

4. Dodamo sesekljano čebulo, peteršilj ter naribano zelen­javo. Ko zadiši, prilijemo telečjo osnovo. Razkuhamo in vlijemo k mesu. Prilijemo še toliko tekočine, da je meso pokrito. Posolimo, odišavimo z oreščkom in drugimi začimbami ter pokrito kuhamo 40 minut.

5. Za prilogo v loncu zavremo vodo in jo solimo. 6. Proseno kašo operemo in jo nato kuhamo 10 minut v

slanem kropu. Pustimo jih nekaj časa počivati. 7. Dodamo ji žlico masla in pustimo, da se masa nekoliko

ohladi.

8. Zelenjavo operemo in sesekljamo, nato jo dušimo na olivnem olju, da se malce zmehča.

9. Ohlajeni proseni kaši dodamo smetano, rumenjake, skuto, začimbe in beljakov sneg.

10. V namaščen pekač vlijemo polovico kaše. Nanjo naloži­mo zelenjavo in jo pokrijemo z drugo polovico kaše. Pečemo 25 minut na 180 °C.

11. Žvarcet ponudimo na krožniku skupaj s pečeno prose­no kašo z zelenjavo. Garniramo z na žaru pečeno se­zonsko zelenjavo in koščki izbranega sira.

V jedi prisotni alergeni: zelena, žita, ki vsebujejo gluten, mleko, jajca.・

zapisi šolskih peres

Zaživela je tematska pot

Sprehodimo čustvaTinka Bertoncelj

V mesecu septembru smo na naši šoli pripravili kratko slovesnost ob otvoritvi tematske poti Sprehodimo čustva. Prireditev je bila sklepno dejanje našega dvoletnega projek­ta Odpiramo meje prek čustev, ki je povezal partnerske šole iz treh evropskih držav: Poljske, Danske in Slovenije. Na­men projekta je bil, da učence naučimo prepoznavati svoja občutja in potrebe, da bi bolje razumeli potrebe drugih in se uspešneje izogibali težavam v obdobju odraščanja.

Učitelji ugotavljamo, da imajo otroci vedno manj situacij, kjer bi imeli priložnost učiti se socialnih in čustvenih veščin. Zato se na naši šoli trudimo, da učence poleg znanja načrt­no opremljamo tudi z drugimi življenjsko pomembnimi sposobnostmi in veščinami.

Tematska pot je speljana po šolskem igrišču in namenjena učencem in odraslim oz. vsem nam, da bi se spet naučili opazovati in začutiti sedanji trenutek.

…da bi večkrat poskusili zapreti oči in obraz nastaviti son­cu, da nas toplo poboža … ali vetru, da nas pošteno skuštra … da bi napeli ušesa in zaslišali žvrgolenje prvih spomladan­skih ptic ali šelestenje suhega listja … da bi globoko vdihnili in bi imeli občutek, da smo se dodobra prezračili.

Ko znamo živeti sedanji trenutek in si pustimo začutiti, kaj nas pritegne, se nam odpre povsem nov pogled, nova izkušnja sveta in sebe. Postanemo bolj dojemljivi za doga­janje v nas in tako lažje zaznamo čutenje in čustva v nas.

Sedem postaj na tematski poti Sprehodimo čustva je

namenjenih prav temu. Vsaka posta­ja predstavlja nek izziv. Ob postajah so tablice, na kate­rih so kratki opisi in navodila za iz­vedbo.

Pot se začne v labirintu, kjer us­merjamo misli v korake, ki nas pripeljejo do zvončka želja. Nato se spre­hodimo skozi bambusov gozd in prisluhnemo, kdo v njem prebiva. Na postaji ob ptičji hišici lahko začutimo svobo­do ptic ob njihovem oglašanju. Pri naslednjem izzivu s ča sovnim strojem poiščemo dogodek, ki nas je razveselil in naš vesel obraz lahko narišemo ali prikažemo z narav­nimi predmeti. Na ksilofon iz marmornih plošč zaigramo melodijo, ki prihaja iz našega srca. Na koncu poti si v knjižni omarici izberemo knjigo in si z izbranim verzom ali mislijo polepšamo dan.

Projekt je bil financiran z evropskimi sredstvi. Pri izvedbi tematske poti nam je pomagala Občina Naklo ter gospoda Jure Meglič in Andrej Jezeršek s podarjenim materialom, ki smo ga potrebovali za izvedbo poti

Vabimo vas, da se sprehodite po poti. ・

32 Glas občine Naklo december 2015

Moj hobi

Moj hobi je hokej. Če kdo tega športa ne pozna dovolj dobro, bom nekaj povedal o njem.Hokejsko igrišče ima 9 bulijev. To so označene linije za met paka. Igrišče je razdeljeno na tretjine, ki so označene z

modro črto. Na igrišču je lahko 5 igralcev ene ekipe in vratar. Vratar je branilec in čuvaj gola, se pravi zelo pomemben del ekipe. Imamo tudi kazenski strel, ki ga določijo sodniki. Na tekmi sodelujejo 4 sodniki, na naših turnirjih imamo samo enega. Igramo po petnajst minut in imamo leteče menjave. To pomeni, da se igra nadaljuje, igralci pa se hitro zamenjamo. Igram v obrambi. Tako pomagam vratarju braniti naš gol pred napadalci nasprotne ekipe. Najpomemb­nejši del hokejske opreme predstavlja dobra hokejska palica. Če hočeš dati gol, moraš dobro ustreliti pak s prenosom teže. Hokejska oprema je zelo draga, najdražja je prav palica. Treniram trikrat na teden, ob vikendih pa imamo turnirje. Treniram 3 leta, za hokej sem se navdušil v Naklem na zunanjem drsališču. Na trening me vozita mami ali oči, treniram pa v Kranju, naš klub se imenuje HK Triglav Kranj. Zelo rad imam zimo in vse športe, ampak hokej je številka 1.

Rok Naglič Orehar, 8 let

Pouk v naravi v OŠ Naklo. Okušali smo jesen ...

zapisi šolskih peres

Miklavž se tudi letos ni izneveril najmlajšim občanom. Foto: Mirko Zupin

To je šport, ki me zelo veseli

Tjaša Sušnik je v 8. c razredu Osnovne šole Naklo. Pri 11 letih je začela trenirati kolesarjenje v klubu Sava Kranj. Poleg vsega pa jo zanimajo tudi živali in narava. Mlada športnica pa je poleg vseh dejavnosti, ki jih ima, tudi zelo uspešna v šoli.Kdaj in zakaj si se odločila , da je kolesarjenje pravi šport zate in s čim si se ukvarjala pred tem?

Pred kolesarjenjem sem plezala pri Anžetu Štremflju. To je šport, ki me tudi zelo veseli, vendar pa mi ob ob­veznostih s šolo in kolesarjenjem ostane premalo časa, da bi se aktivno ukvarjala še z enim športom. Zato sem se letos odločila, da na te treninge ne bom več hodila in da ostanem pri kolesarjenju.Trening imaš 3-krat na teden in ob koncu tedna še tekmovanja. Kako poteka trening pozimi, ko ni pravih pogojev za kolesarjenje?

Pozimi, v pripravljalnem obdobju, imamo kondicijske treninge. Enkrat na teden imamo trening v telovadnici, kjer delamo predvsem vaje za moč. Drugače pa veliko tečemo, ob koncih tedna pa se odpravimo na pohod v bližnje hribe. Na tekmah te včasih preseneti tudi dež. Kakšni so takrat pogoji na tekmovalni stezi?

Takrat moramo biti še posebej previdni, saj je cesta zelo spolzka in zato tudi nevarna. Pri spustih in na ovinkih pogosto prihaja tudi do množičnih padcev. Pri strmih

vzponih pa je največja ovira, da si ne moreš pomagati z močjo celega telesa, saj ne moreš »vstati«, ker ti preveč spodrsava zadnje kolo. Kdo te je navdihnil, da si začela trenirat ta šport?

Že od malega smo veliko kolesarili z bratom in starši. Ta šport mi je postajal čedalje bolj všeč. Tako sem potem prosila starša, da me vpišeta v kakšen kolesarski klub. Oče je bil takoj navdušen, čeprav nismo vedeli, ali v klu­bu trenira tudi kakšno dekle, kar pa mi je bilo popolnoma vseeno. V klubu nas je danes kar 7 deklet in veliko fantov.Prevoziš kar veliko število kilometrov in porabiš veliko energije, zato moraš zaužiti veliko belja kovin. Kakšen je tvoj jedilnik na dan treninga in tekme?

Treningi so pogosto res dolgi in naporni. Kadar imamo tekmo popoldan, največkrat jem testenine, da zaužijem ogljikove hidrate. Sicer pa jem vse. Trener nam pred tek­mo ne dovoli jesti sendvičev, pic ali hamburgerjev.V prostem času tudi veliko kolesariš. Kaj poleg tega pa še rada počneš ?

Pozimi najraje smučam. Drugače pa me zanimajo nara­va in živali. Doma imam dva mongolska skakača.

Ali se v prihodnosti vidiš kot profesionalna kolesarka ?Zanima me veliko stvari, tako da ne vem, kam me bo

pot ponesla. Mogoče pa.

Ana Marija Grabec, 8. c-razred

december 2015 Glas občine Naklo 33

iz domačega lonca

Prihajajo praznični dnevi, ko vsaka gospodinja na mizo postavi kaj dobrega. Že od nekdaj je navada, da se za božične praznike pripravlja perutnina na različne načine. Kokoši namreč brskajo nazaj in si tako iščejo hrano za svoj kljun. Za novoletne praznike je na vrsti svinjina, saj pujs rije z rilcem naprej in – upajmo vsi – tudi v boljše čase. So pa tudi hladni dnevi, dnevi kolin. Zimski čas je tudi čas kisle­ga zelja in repe, zato je v tej številki glasila predstavljena tudi temu času primerna jed. Poleg se prileže tudi sladi­ca, ki jo pa lahko v vsaki družini pripravijo po svojih željah in navdihu ter kreativnosti. Vendar pa naj vedno velja tole: z lju beznijo in dobro voljo pripravljena hrana tekne veliko bolje in tudi med prazničnimi dnevi, ko je prostega malo več časa, naj za mizo vlada prijetno vzdušje.

Krompirjeva juha1 čebula2 debela krompirja2 korenčkaKorenina peteršiljaZačimbe: sladka rdeča paprika, sol, poper v zrnu, lovorov list, ščep majarona

Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, po­pražimo z malo moke in še malo popražimo. Nato po­tresemo s sladko papriko in takoj zalijemo z mrzlo vodo. Dodamo na kocke narezan krompir, korenje in peteršilj ter ostale začimbe. Počasi kuhamo do mehkega. Če želimo, juho obogatimo z žličniki, ki smo jih pripravili iz 1 jajca in moke.

Žličniki: Stepi 1 jajce in dodaj toliko moke, da bo masa gosta. Pusti malo stati, da se moka napne in jih zakuhaj v juho.

Pečeno kislo zelje1 kg kislega zelja60 dag mešanega mletega mesa (lahko je samo svinjsko)15 dag rižalonček kisle smetane (2 dl)2 čebuli3 dl jušne osnovesol, poper, olje ali mast, lovorov list

Najprej pripravimo mesni nadev.Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo in

dodamo mleto meso in ga dobro prepražimo (približno 15 min). Solimo in popramo po okusu. Ko je meso spraženo, omešamo še oprani riž.

Spodnje velik pekač namastimo in po njem razporedimo polovico zelja. Nanj potresemo nadev, ga z žlico malo potla­čimo in ga prekrijemo z drugo polovico zelja. Prelijemo ga z juho in ga damo v že ogreto pečico. Peče naj se približno pol ure pri 200 stopinjah celzija. Pazimo, da se jed ne izsuši.

Če je potrebno, prilijemo še malo vode ali juhe. Ko zelje začne zgoraj rumeneti, ga prelijemo z žlico vode zmešano kislo smetano in ga prečemo še 10 min. Postrežemo ga s kruhom ali v oblicah kuhanim krompirjem.

To jed lahko pripravimo že vnaprej in jo pred serviranjem (z lopatico, zrezano na večje kocke) moramo pogreti.

Božično debloRULADA:8 rumenjakov 15 dag sladkorja vanilin sladkor limonina lupinica 10 dag vodesneg 4 beljakov

Rumenjake penasto zmešamo z 2 žlicama sladkorja in dodamo vanilin sladkor in lupinico. Beljake stepemo v trd sneg, ki mu po žlicah dodajamo preostali sladkor. Tako dobimo gosto penasto maso. Nato s kuhalnico zelo na­rahlo zmešamo rumenjakovo in beljakovo maso in nanjo posujemo moko. Rahlo jo umešamo v pripravljeno zmes; v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, stresemo priprav­ljeno testo in ga pečemo pri 180 stopinj celzijah približno 10 min. Med pečenjem pečice ne odpiramo. Pečen biskvit zvrnemo na prtič, ki smo ga prej posuli s sladkorjem. Ods­tranimo papir in biskvit pokrijemo z vlažno krpo. Čokolado zmehčamo v vodni kopeli in jo med mešanjem ohladimo. Surovo maslo penasto zmešamo in mu dodamo sladkorni prah. Ko je krema dobro premešana, ji dodamo še čokolado in rum (ne za otroke). 2/3 te kreme namažemo na biskvit­no ploščo in pazljivo zvijemo. Ostalo kremo nabrizgamo po dolgem na rulado in jo poljubno okrasimo. ・

Zimske dobroteAna Pintarič (tekst in foto)

KREMA: 25 dag jedilne čokolade

25 dag na sobni tempera­turi zmehčanega masla

12,5 dag sladkorja v prahu1 žlica ruma (samo za

odrasle)

Božično deblo

34 Glas občine Naklo december 2015

napovednik dogodkov

Napovednik Turističnega društva Naklo

26. in 27. decembra od 8. do 17. ure bo v Domu Janeza Filipiča ponovno na ogled razstava Sledi njegovega dela še živijo, slovenski kipar, rezbar in podobar Jožef Pavlin, avtorja Damijana Janežiča. Razstavi bo dodan portret, ki ga je naslikala slikarka Alojzija Murn. Letos se spominja­mo 140­letnice Pavlinovega rojstva. 12. januarja bomo v Gostilnici Kresnik znova začeli s predavanji. Na sporedu bodo ob torkih ob 18. uri. Znani turistični vodnik Janez Pretnar bo predstavil vulkansko pustolovščino v Srednji Ameriki, v Gvatemali in Kostariki.26. januarja se bo v Naklem ustavil doc. dr. Drago Papler. Naslov njegovega predavanja bo Naklo – srce gorenjske elektrike in bo posvečeno izidu knjige z naslovom 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica.

6. februarja na pustno soboto bo pustna povorka. Maškare se zberejo ob 10. uri pred Domom Janeza Fili­piča v Naklem.

9. februarja se bo v Naklem oglasil Dupljanec Ivan Meg­lič. Peljal nas bo na potep po Poljski.

23. februarja bomo skupaj z maratonskim tekačem Kle­menom Trilerjem s Police tekli po Slovenski planinski poti. Zavrtel bo film posnet o njem leta 2012.5. marca vas vabimo na poldnevni izlet na Jesenice. Ogledali si bomo muzejski kompleks Stara Sava. Prijave se sprejemajo od 15. februarja do srede, 2. marca, v Gos­tilnici Kresnik.

Sobota, 19. 12. 2015 ob 16.30, Dom Janeza FilipičaLetni koncert FS Podkuca z naslovom Srajca ma knofe

Ponedeljek, 21. 12. 2015 ob 16.15 v avli OŠ NakloSrečanje mladih ljudskih godcev in pevcev

Datumi koledovanj 2015/16Četrtek, 17.12. 2015 ob 17.30 uriPri Graščini v Dupljah

Četrtek, 17. 12. 2015 ob 18.30 uriPri cerkvi v Strahinju

Ponedeljek, 21. 12. 2015 ob 18. uriPri trgovini Mernik v Žejah

Ponedeljek, 21. 12. 2015 ob 18.45 uriNa Okroglem

Ponedeljek, 21. 12. 2015 ob 17.10 uriDomač vas – Kranj

Ponedeljek, 28. 12. 2015 ob 17. uriDom starejših občanov Naklo

Ponedeljek, 28. 12. 2015 ob 18. uriNa Deteljici v Tržiču

Ponedeljek, 28. 12. 2015 ob 19. uriPri Mesariji Tišl’r v Podbrezjah

Sobota, 9. 1. 2016 ob 19. uriPri krivi jelki v Dupljah

ORGA NIZATOR - DRUŠTVO

DATUM URA KRAJ PRIREDITVE

NASLOV PRIREDITVE

OPIS PRIREDITVE, DOGODKA KON-TAKTNA OSEBA

KTD "Pod Krivo jelko" Duplje

9. 1. 2016

19.00 Gas. Dom Duplje ­

Kriva jelka

15. nočni pohod do Krive jelke

Tradicionalni nočni pohod do Krive jelke. Pot se osvetli z baklami. Na

prireditvenem prostoru pri Krivi jelki je zaključek koledovanja v izvedbi FS DU Naklo, obisk sv. Treh kraljev, krompir

iz kotla, čaj kuhano vino in druge dobrote.

Ivan Meglič

KTD "Pod Krivo jelko" Duplje

8. 2. 2016

10.00­14.00

Vogvarjeva hiša

Dan odprtih vrat v

Vogvarjevi hiši

Ogled muzeja ob slovenskem kulturnem prazniku.

Matjaž Mauser

KTD "Pod Krivo jelko" Duplje

11. 3. 2016

18.00 Turistična kmetija Trnovc

Spuščanje gregorčkov

Tradicionalno vsakoletno spuščanje gregorčkov v trnovčevo grapo. Kulturni program v izvedbi vrtca in OŠ Duplje.

Ivan Meglič

KTD "Pod Krivo jelko" Duplje

17.­21. 3. 2016

18.00 Dupljanska graščina

Velikonočna razstava

Tradicionalna vsakoletna velikonočna razstava v sodelovanju z BC Naklo.

Otvoritev razstave v četrtek, 17. marca ob 18. uri.

Ivan Meglič

december 2015 Glas občine Naklo 35

javna obvestilaNa podlagi Odloka o enkratnem denarnem prispevku za

novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06) objavlja župan Občine Naklo

Javni razpisza dodelitev enkratnega denarnega prispevka za

otroke, rojene v letu 2015

1.Namen sofinanciranja je enkratna denarna pomoč, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se upravičencu zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroš­kov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

2.Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev otroka, rojenega v letu 2015 oz. skrbnik oz. posvojitelj, pri katerem ima otrok stalno prebivališče, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: - da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Naklo; - da ima novorojenec nepretrgoma, od rojstva do vložitve vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka, stal­no prebivališče v občini Naklo.

3.Višina enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2015, znaša 250,00 EUR.

4.Upravičenec uveljavlja pravico do enkratnega denarnega prispevka za otroka, rojenega v letu 2014, s pisno vlogo – obrazec je na razpolago v tajništvu Občine Naklo ali na spletni strani http://naklo.si.Vlogo je potrebno oddati do 31. 1. 2016 na naslov: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo.

5.Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: - izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca oz. soglas­je, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne de­narne pomoči iz uradnih evidenc;

- potrdilo o stalnem prebivališču za upravičenca in novo­rojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost pre­jema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc;

- fotokopijo številke transakcijskega računa upravičenca; - fotokopijo davčne številka upravičenca.

6.Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkrat­nega denarnega prispevka vodi in o njej odloča z odločbo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba. O njej odloča župan občine Naklo. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe, pisno ali ustno na zapisnik.

Datum: 1. 12. 2015Številka: 430­0042/2015

OBČINA NAKLOMarko Mravlja, župan

Peternelj Janez s.p.Podbrezje 32, 4202 Naklotel.: 04/ 530 66 00gsm: 031/ 307 786

P. E.: Škofja Loka, Groharjevo naselje 1, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 512 01 93

mrežna pečenkasvinjska ribicapljučna pečenkatatarski biftekprekajeno mesosuhe domačesalamepečenice, krvavicevse vrste svežegamesa

PRAZNIČNASILVESTRSKAPONUDBA

Želimo vam vesel

Božič ter okusov

polno leto 2016Želimo vam vesel

Božič ter okusov

polno leto 2016

Občanke in občani občine Naklo,BOŽIČ in NOVO LETO sta pred nami

– najlepši dnevi v letu. Doživite jih prisrčno in iskreno v krogu tistih, ki jih imate radi, v novem letu 2016 pa naj vas

spremljajo zdravje, veselje in sreča!

Vaši SD Naklo

36 Glas občine Naklo december 2015

javna obvestila

Na podlagi spremenjene zakonodaje je na spletnih straneh AJPES možno ­ preko iskalnika ePRS ­ »Iskanje po osebah«. Če želite ugotoviti v koliko in katerih družbah je fizična oseba družbenik, zastopnik ali član nadzora in če ima (poleg tega) s. p., lahko od avgusta dalje brezplačno in enostavno ugotovite z vpogledom v dopolnjeno aplikacijo ePRS. Aplikacija je dopolnjena z iskalnikom po osebah tako, da je iskanje podatkov mogoče:

• pri fizičnih osebah z uporabo: o osebnega imena in EMŠO alio osebnega imena in davčne številke alio osebnega imena in naslova prebivališča, vpisanega v PRS,

• pri pravnih osebah: z uporabo firme, imena, matične ali davčne številke.

Zakonske spremembe so prinesle tudi novosti, na katere morajo biti pozorni podjetniki, ki bodo prenehali z de­javnostjo, in sicer mora podjetnik 15 dni pred prenehan­jem opravljanja dejavnosti na spletni strani AJPES objaviti namero o prenehanju. Le to lahko pošlje AJPES prek apli­kacije OOPS (Oddaja objav poslovnih subjektov), skenirano po elektronski pošti na naslov: objava.prenehanja@ajpes.si ali pa jo pošlje po pošti oziroma dostavi osebno na kate­rokoli izpostavo AJPES. Obvestilo (namera) mora vsebovati podatek o datumu prenehanja opravljanja dejavnosti. Ob­vestilo lahko odda tudi na katerikoli VEM točki hkrati s pri­javo za izbris, če prijavo za izbris vloži najmanj 15 dni pred predlaganim datumom izbrisa.

Po novem izjave lastnika objekta, da podjetniku dovol­

juje poslovanje na svojem naslovu, ni potrebno več over­jati pri notarju ali na upravni enoti, saj lahko izjavo overi tudi VEM točka. Izjave ni potrebno overiti, če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanj­ske zadeve (tretji odstavek 74. člena).

AJPES od začetka oktobra na svoji spletni strani objav­lja sklepe o vpisu podatkov o samostojnih podjetnikih v poslovni register. Zaradi varstva osebnih podatkov so oseb ni podatki fizičnih oseb prekriti z zvezdicami. Sklepi so objavljeni na spletnem portalu AJPES v rubriki eObjave in bodo dostopni eno leto po dnevu njihove objave.

Določbe spremenjene zakonodaja se nanašajo tudi na omejitve pri registraciji podjetnika. Oseba, ki je objavljena na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev davčnih obračunov, ali so na tem seznamu družbe, v kate­rih ima oseba več kot 25 % delež, ne more registrirati SP.

S 1. januarjem 2016 pa podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki je imela več kot 50 % neposredni delež v d. o. o., ki je bil v zadnjem letu izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Vse novosti AJPES lahko odslej spremljate tudi družab­nih omrežjih (Facebook, Twitter in LinkedIn). S tem so v AJPES vzpostavili dodatno, lažjo in hitrejšo pot za številna vprašanja, ki jih stranke in uporabniki naslavljajo na njih, hkrati pa so družabna omrežja odlično orodje za obveščan­je o novostih in zanimivih vsebinah iz statističnih poročil, registrov in javnih objav. ・

Novice Ajpes, pomembne za širšo javnost

december 2015 Glas občine Naklo 37

predstavljamo

Skupaj v leto 2016Spoštovani,

približujejo se božični in novoletniprazniki in med nami se že čutipraznično vzdušje. V tem času se vsakoleto posebej spomnimo vseh našihprijateljev, znancev in poslovnihpartnerjev, s katerimi smo preživeli lepetrenutke v skoraj minulem letu. Z mnogimi izmed vas gradimo skupnoin uspešno pot že 25 let – 01. oktobra2015 smo namreč v podjetju MB-NAKLO praznovali za nas velik in pomemben jubilej.

Podjetje MB-NAKLO ponuja vrhunskerešitve s področja obdelovalnih orodij,strojev, opreme in avtomatizacije.Zavedamo se namreč, da lahko le z najnovejšimi tehnologijami in najnovejšimi rešitvami dosegamokonkurenčnost in visoke zahtevedanašnjega globalnega tržišča. Polegzagotavljanja strokovnega znanja,dobre tehnične podpore in uvajanjainovativnih rešitev pa se zavzemamoza zanesljivost, fleksibilnost, poštenost,medsebojno spoštovanje in partnerskozaupanje. To so vrednote, za katereverjamemo, da jih delimo skupaj z vami. Verjamemo, da odražajo pravosmer in pravo pot, ki vodi do skupnih,dolgoročnih uspehov tudi v letu 2016.

Ob tej priložnosti bi se radi vsemprijateljem, znancem, poslovnimpartnerjem in vaščanom zahvalili za izkazano zaupanje v minulem letu.Želimo in upamo, da skupno potuspešno uresničujemo tudi v letu 2016.

Kot vsako leto smo tudi letossredstva za nakup novoletnih darilpodarili v dobrodelne namene.To leto smo finančno pomagalidruštvu Karitas Kranj inTurističnemu društvu Naklo.

Toplo ognjiøœe in smeh v oœeh, iskreno æelimo Vam v teh prazniœnih dneh,

da zdravja in sreœnih dogodkov neøteto v obilju nasulo bi Vam novo leto.Boæiœ prinese naj mir in veselje,

v letu 2016 naj izpolnijo se srœne æelje.

SREŒNO 2016 Vam æeli

Matej Bernard s kolektivom MB-NAKLO

SREČNO2016!

38 Glas občine Naklo december 2015

oglasi ­ 040/202 384

Vsem občankam in občanom želimovesel Božič in srečno Novo leto

Trgovina Pstota, Janez Kuhar s.p.,telefon: 030 335 256

december 2015 Glas občine Naklo 39

oglasi ­ 040/202 384

40 Glas občine Naklo december 2015

zadnja stran

R E K L A M N I N A P I S I I N T I S K

TAMPOTISK

UV TISK

SITOTISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI

REKLAMNI NAPISI

KOVINOPLASTIKA

sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika