glasba 4, priročnik

DR. ALBINCA PESEKGLASBA 4Priro!nik za !etrti razred 9-letne osnovne "olePriro!nik za !etrti razred 9-letne osnovne "olePriro!nik za !etrti razred 9-letne osnovne "olePriro!nik za !etrti razred 9-letne osnovne "olePriro!nik za !etrti razred 9-letne osnovne "ole

Ilustriral Matja# Schmidt

Fotografije iz arhiva MKZ in drugih virov

Recenzirali dr. Janja $r!inovi! Rozman, Dane Selan, mag. Ivan Vrban!i!, mag. Dragica %var

Uredila Marjetka Pu"enjakLektorirala Aleksandra LutarNotografiral Marjan &ijanecGrafi!no uredil Peter Mikli!

Izdala in zalo#ila Mladinska knjiga Zalo#ba, d. d., LjubljanaGlavni direktor Milan MatosDirektorica Zalo#ni"tva u!benikov Marina Blatnik MoharNatisnila tiskarna MA-TISK, d. d., Maribor 2002

© Mladinska knjiga Zalo#ba, d. d., Ljubljana 2002

Vse informacije o knjigah Zalo#be Mladinska knjigalahko dobite tudi na spletni strani: http://www.emka.si

CIP — Katalo#ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji#nica, Ljubljana

731.3:78:373.378:37.036(035)

PESEK, AlbincaGlasba 4. Priro!nik [za !etrti razred 9-letne osnovne "ole] / Albinca Pesek ;

[ilustriral Matja# Schmidt]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2002

ISBN 86-11-16352-4

118892032

Brez pisnega dovoljenja Zalo#be je prepovedano reproduciranje, distribuiranje,javna priob!itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delovv kakr"nem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijov elektronski obliki, v okviru dolo!il Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

PRIRO»NIKza »etrti razred 9-letne osnovne ©ole

GLASBA 4ALBINCA PESEK

4

GLASBENI CILJI V $ETRTEM RAZREDU 9-LETNEOSNOVNE &OLE .................................................................................. 5Mera in ritem .......................................................................................... 5Melodija .................................................................................................. 5Tekstura .................................................................................................. 6Tonska barva........................................................................................... 6Glasbena oblika ...................................................................................... 6Izrazne kvalitete ...................................................................................... 7Drugi pojmi ............................................................................................ 7

DRU%ENJE OB GLASBI ....................................................................... 91. Radi imamo razli!ne glasbe .............................................................. 102. Glasba v dru#ini ................................................................................ 12

ZAPISOVANJE RITMI$NIH TRAJANJ ............................................... 153. Zapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonov.................................................. 164. Glasbeniki tone zapisujejo z notami ................................................. 18

ZAPISOVANJE TONSKIH VI&IN ......................................................... 215. Tona SO in MI .................................................................................. 226. Ton LA .............................................................................................. 247. Tona RE in DO ................................................................................. 268. Ton FA .............................................................................................. 289. Besedilo lahko uglasbimo ................................................................. 30

SPOZNAVANJE GLASBENIH OBLIK .................................................. 3310. Pesemska oblika ................................................................................ 3411. Petje v kánonu ................................................................................... 3612. Glasbena oblika rondo ..................................................................... 3813. Opera ................................................................................................ 4014. Baletna in filmska glasba .................................................................. 42

SEZNAM ZVO$NIH PRIMEROV ....................................................... 44

PESMARICA .......................................................................................... 46

VSEBINAVSEBINAVSEBINAVSEBINAVSEBINA

5

MERA IN RITEMMERA IN RITEMMERA IN RITEMMERA IN RITEMMERA IN RITEM

A)A)A)A)A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTIIN SPRETNOSTI

Petje:Petje:Petje:Petje:Petje: petje poudarjenih in nepoudarjenih tonov,petje dolgih in kratkih tonov, petje enakih inrazli!nih ritmi!nih vzorcev ter ponavljajo!ih sevzorcev, izvajanje !etrtink in osmink z nevtralnimizlogi ta in ta-te.

Igra na glasbila:Igra na glasbila:Igra na glasbila:Igra na glasbila:Igra na glasbila: razvijanje tehnik igre na lastnain Orffova glasbila, igranje poudarjenihin nepoudarjenih dob ter ritma melodije, dolgihin kratkih tonov (!etrtink in osmink), enakihin razli!nih ritmi!nih vzorcev ter ponavljajo!ih sevzorcev (ostinatov).

Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje: ugotavljanje poudarjenih innepoudarjenih dob, dvo- in tridobnih mer, dolgihin kratkih tonov (!etrtink in osmink), enakih inrazli!nih ritmi!nih vzorcev ter ponavljajo!ih sevzorcev (ostinatov).

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: enakomerno gibanje ob poslu"anjuglasbe, razvijanje natan!nosti gibov,demonstriranje dolgih in kratkih tonov (!etrtink inosmink) ter poudarjenih in nepoudarjenih dob,enakih in razli!nih ritmi!nih vzorcev terponavljajo!ih se vzorcev (ostinatov).

Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost: izmi"ljanje ritmi!nih spremljavk pesmim, gibov za dolge in kratke tone ter zapoudarjene in nepoudarjene tone, gibov za ti"inov glasbi.

Glasbenodidakti!ne igre:Glasbenodidakti!ne igre:Glasbenodidakti!ne igre:Glasbenodidakti!ne igre:Glasbenodidakti!ne igre: izvajanje iger zado#ivljanje in utrjevanje ritmi!nih pojmov ter zarazvijanje ritmi!nih sposobnosti.

Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje: simbolna notacijadolgih in kratkih tonov, simbolni in grafi!ni zapis!etrtink in !etrtinskih pavz ter osmink.

B) B) B) B) B) USVAJANJE GLASBENIH POJMOV:

dolgi in kratki toni, !etrtinke in osminke,poudarjene in nepoudarjene dobe (oziromapoudarjeni in nepoudarjeni toni in zlogi), gibanje vdvo- in tridobni meri, enaki, razli!ni in ponavljajo!ise ritmi!ni vzorci, ritem melodije, ti"ina v glasbi.

GLASBENI CILJI V GLASBENI CILJI V GLASBENI CILJI V GLASBENI CILJI V GLASBENI CILJI V $$$$$ETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE &OLEETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE &OLEETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE &OLEETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE &OLEETRTEM RAZREDU 9-LETNE OSNOVNE &OLE

MELODIJAMELODIJAMELODIJAMELODIJAMELODIJA


Petje: Petje: Petje: Petje: Petje: petje enakih in razli!nih ter ponavljajo!ih semelodi!nih vzorcev, petje pesmi z enakimi inrazli!nimi ter ponavljajo!imi se glasbenimi vzorci,petje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: igranje enostavnih melodij nazvon!ke in druga glasbila s plo"!icami in tipkami,igranje melodij, ki se gibajo navzgor in navzdol,igranje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: ugotavljanje visokih in nizkih tonov,gibanja melodije navzgor in navzdol ter enakihin razli!nih melodi!nih vzorcev oziroma melodij,poslu"anje tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: dramatiziranje besednih vsebin v pesmih,uporabljanje gibov, ki ponazarjajo gibanje melodijenavzgor in navzdol, fonomimi!no nakazovanjetonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: izmi"ljanje novih verzov k #e znanimmelodijam, lastno dramatiziranje besednih vsebinv pesmih, izmi"ljanje zvo!nih efektov ob petju,raziskovanje glasovnih zmo#nosti, izmi"ljanje gibov,ki ponazarjajo gibanje melodije, izmi"ljanje melodijs toni SO, MI, LA, RE, DO in FA.

Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: izvajanjeglasbenodidakti!nih iger, ki so namenjenedo#ivljanju in utrjevanju glasbenih pojmov,povezanih z melodijo, ter za razvijanje melodi!nihsposobnosti.

Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: simbolna in grafi!nanotacija tonov SO, MI, LA, RE, DO in FA.


melodija, enake in razli!ne melodije, ponavljanjemelodije, gibanje melodije navzgor in navzdol,visoki in nizki toni, toni SO, MI, LA, RE, DOin FA.

6

Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: ustvarjanje zvo!nih efektovk pesmim, zgodbam in gibom.

Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: izvajanje iger zado#ivljanje in utrjevanje pojmov, povezanihz zvo!nimi barvami.


zvoki ljudskih, Orffovih, prilo#nostnih inorkestrskih glasbil, zvo!ne barve razli!nihvokalnih, vokalno-in"trumentalnih inin"trumentalnih skupin.

GLASBENA OBLIKAGLASBENA OBLIKAGLASBENA OBLIKAGLASBENA OBLIKAGLASBENA OBLIKA


Petje: Petje: Petje: Petje: Petje: petje glasbenih vpra"anj in odgovorov,petje eno- in ve!delnih pesmi, petje pesmiz refreni in nara"!ajo!ih pesmi, petje rondoja.

Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: spremljanje razli!nih glasbenihoblik.

Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: poslu"anje enakih in razli!nihglasbenih delov, ugotavljanje eno- in ve!delnihpesemskih oblik.

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: gibno izra#anje razli!nih glasbenihoblik.

Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost: oblikovanje grafi!nih prikazovposameznih delov pesmi, izmi"ljanje gibov zarazli!ne glasbene dele.

Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: izvajanje iger zado#ivljanje in utrjevanje glasbenih pojmov,povezanih z glasbenimi oblikami.

Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: Glasbeno opismenjevanje: simbolno ponazarjanjeeno- in ve!delnih pesemskih oblik.


enaki in razli!ni deli glasbenih oblik,glasbeno vpra"anje in odgovor, refren, eno-in ve!delne pesemske oblike, plesna glasba,plesi s petjem.

TEKSTURATEKSTURATEKSTURATEKSTURATEKSTURA


Petje: Petje: Petje: Petje: Petje: enoglasno in dvoglasno petje (bordun,kánon, vzporedne terce), petje z in"trumentalnospremljavo in brez nje.

Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: spremljanje pesmi z razli!nimiritmi!nimi in melodi!nimi glasbili, igranjeenostavnih dvoglasij — borduna in vzporednih terc.

Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: ugotavljanje, !e ima pesem spremljavoali ne, opisovanje spremljave in dvoglasja.

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: gibno uprizarjanje pesmi s spremljavo alibrez nje, kánona, borduna in ter!nega dvoglasja.

Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost:Ustvarjalnost: ustvarjanje glasbenih spremljav inzvo!nih efektov k pesmim.

Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: izvajanje iger zado#ivljanje in utrjevanje pojmov, povezanihz glasbenimi spremljavami in dvoglasji.

Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje:Glasbeno opismenjevanje: simbolni zapis pesmis spremljavo ali brez nje in razli!nih dvoglasij.


melodije s spremljavo in brez nje, bordun, kánon,ter!no dvoglasje.

TONSKA BARVATONSKA BARVATONSKA BARVATONSKA BARVATONSKA BARVA

A) A) A) A) A) RAZVIJANJE GLASBENIH SPOSOBNOSTIIN SPRETNOSTI

Petje: Petje: Petje: Petje: Petje: raziskovanje razli!nih mo#nosti uporabeglasov.

Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: raziskovanje razli!nih zvo!nihefektov in njihove uporabe pri spremljavahpesmi, raziskovanje in"trumentalnih barv.

Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: Poslu"anje: poslu"anje glasbenih primerovz razli!nimi vokalnimi, vokalno-in"trumentalnimiin in"trumentalnimi zasedbami.

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: izra#anje do#ivljanja razli!nih zvo!nihbarv z gibi telesa.

7

IZRAZNE KVALITETEIZRAZNE KVALITETEIZRAZNE KVALITETEIZRAZNE KVALITETEIZRAZNE KVALITETE


Petje: Petje: Petje: Petje: Petje: do#iveto petje pesmi in izra#anje njihovihglasbenih in besednih razpolo#enj v razli!nihtempih1, dinami!nih stopnjah2 in agogi!nihspremembah3.

Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: Igra na glasbila: igranje glasbenih misli v razli!nihtempih, dinami!nih stopnjah in agogi!nihspremembah.

Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje:Poslu"anje: poslu"anje skladb razli!nih tempov,dinami!nih in agogi!nih kontrastov.

Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: Gibanje: gibno izra#anje razpolo#enj v glasbi,razli!nih tempov, dinami!nih stopenj, gibnospremljanje agogi!nih dogajanj v skladbah.1 Hitrost.2 Glasnost.3 Sprememba hitrosti med izvajanjem.

Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: Ustvarjalnost: spremljanje pesmi ob upo"tevanjuizraznih kvalitet, izmi"ljanje gibov za ponazarjanjetemporalnih, dinami!nih in agogi!nih sprememb.

Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: Glasbenodidakti!ne igre: izvajanje iger zado#ivljanje in utrjevanje pojmov, povezanihz razli!nimi tempi, dinamiko in agogiko.


enakomerno, hitro, po!asi, zmerno, glasno, tiho,srednje glasno; postopno glasneje (nara"!ajo!e),postopno ti"e (pojemajo!e).

DRUGI POJMIDRUGI POJMIDRUGI POJMIDRUGI POJMIDRUGI POJMI

Opera, balet, filmska glasba, glasbene prireditve,glasbene ustanove.

9

Dru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbiDru#enje ob glasbi

10

Radi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbe

PetjePetjePetjePetjePetjePetje pesmi, ki jih predlagajo u!enci in u!itelj(pesmi iz prej"njih razredov — petje ob zvo!nihposnetkih, ki so jih prinesli v "olo).

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaU!enci zaigrajo svoje glasbene domislice naglasbila, ki si jih sami izberejo. Tisti, ki obiskujejoglasbeno "olo, zaigrajo na glasbilo, ki se ga u!ijo.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anje glasb, ki jih u!enci in u!itelj prinesejo v"olo na kasetah ali zgo"!enkah.

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeProsto gibanje ob poslu"anju glasbenih primerov.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalno poslu"anje in razmi"ljanje ozna!ilnostih glasbenih primerov; likovno izra#anjeob poslu"anju izbranih pesmi ali skladb.

Radi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbeRadi imamo razli!ne glasbe

Cilj enoteCilj enoteCilj enoteCilj enoteCilj enote• Spoznavanje razli!nih glasb, izvajalcev

in koncertnih prireditev.

6

Radi imamo razliËne glasbeGlasba nas spremlja na vsakem koraku vse æivljenje. Sli!imo jo po radiu, televiziji, naglasbenih prireditvah, cesti, praznovanjih itd. V delovni zvezek nalepi sliko glasbenikaali glasbene skupine, ki jo najraje poslu!a!.

Napi!i imena glasbenikov ali skupin in naslove njihovih pesmi ali skladb, ki so ti najboljpri srcu.

DRUÆENJE OB GLASBI

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:U!enci v delovne zvezke nalepijo slike priljubljenihglasbenikov ali skupin, ki jih najraje poslu"ajo.V !asopisu ali reviji poi"!ejo obvestilo o glasbeniprireditvi, ki bi se je radi udele#ili.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Ponovitev glasbenodidakti!nih iger iz prej"njihrazredov.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Poimenujemo glasbene zvrsti, ki smo jih poslu"alipri uri (klasi!na glasba, ljudska, popularna,narodnozabavna, techno, rock, jazz itd.).

11

7

V dnevnem Ëasopisu ali reviji poi!Ëi obvestilo o glasbeni prireditvi in ga nalepi vdelovni zvezek.

Koncerte prirejajo v koncertnih dvoranah,poleti pa tudi na prostem. V slovenskiprestolnici je najveË razliËnih koncertov vCankarjevem domu, v Slovenski filharmo-niji in v Kriæankah.

Cankarjev dom

Slovenska filharmonija Kriæanke

PRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPriporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:U!ence spodbudimo, naj prinesejo v "olo kasetein zgo"!enke glasb, ki jih najraje poslu"ajo.Razlo#imo, da ima vsak posameznik pravico dosvojega okusa za glasbo in da imajo razli!neglasbe razli!ne vloge. Nekatere poslu"amov koncertnih dvoranah, ob drugih ple"emo ali panas spodbujajo k petju. V leto"njem "olskem letuse bomo nau!ili izvajati in poslu"ati glasbo,kar zahteva nekaj glasbenega znanja. To nam boomogo!ilo, da bomo glasbo globje do#ivljali inbolje razumeli.

8

Kje in kak!ne koncerte prirejajo v tvojem kraju?

Nalepi sliko s prireditve.

Napi!i naslove koncertnih prireditev.

1—4

12

PetjePetjePetjePetjePetjeSlovenska ljudska: Ziben"ritSlovenska ljudska: DrobljancSlovenska ljudska: V!eraj sem bil na Vi!u

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaSpremljanje plesa ziben"rit v skladu s "tetjemv posameznih plesnih slikah (glej Gibanje).

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeSlovenska ljudska: Vrbi"ka polkaMaksimiljan Fegu": Odlomek iz tretjega stavkaLargo iz Godalnega kvarteta "t. 1Johann Sebastian Bach: Allegro (1. stavek)iz 3. Brandenbur"kega koncerta (odlomek)Johann Sebastian Bach: Allegro (1. stavek)iz 3. Brandenbur"kega koncerta (odlomek)v izvedbi ansambla Swingel Singers

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjePles slovenskega ljudskega plesa drobljancPle"emo ga v parih. Dr#a je obi!ajna, plesna:deklica polo#i levo roko plesalcu na ramo, z desnoga prime za roko. De!ek polo#i desno roko dekliciokrog pasu (ne z dlanjo, temve! z zunanjo stranjoprstov, kar je posebnost tega plesa), z levo paprime dekli!ino desno roko. Plesni koraki sopodobni kot pri polki: trije bo!ni koraki v enosmer in enako nazaj. Nogo, ki na tretji korakostane v zraku, ob kolenu rahlo dvignemo vstran(de!ki nekoliko bolj kot deklice).

Ples slovenskega ljudskega plesa ziben"ritU!enci so postavljeni v dva kroga, z obrazi soobrnjeni drug proti drugemu. Deklice so vzunanjem krogu z obrazi obrnjene v krog, de!ki pav notranjem, z obrazi obrnjeni v zunanjost kroga.1. slika: Po uvodu z oprekljem de!ki in deklice

Glasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#ini

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Spoznavanje glasbenih dru"in.• Razlikovanje ljudske in umetne glasbe.• Spoznavanje in#trumentalne, vokalne

in vokalno-in#trumentalne glasbe.• Spoznavanje ljudskega glasbila oprekelj.

naredijo sedem bo!nih korakov v nasprotno smergibanja urinega kazalca in nazaj:

2. slika: sledi slika s tremi bo!nimi korakiv nasprotno smer gibanja urinega kazalca in nazaj

ter obrat okoli svoje osi na desno s "tirimi koraki.

3. slika: "e enkrat ponovimo 2. sliko.Sledi ponavljanje slik od 1. do 3. do konca plesa.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje novih koreografij za ples; izmi"ljanjenovih verzov k plesoma drobljanc in ziben"rit.

9

Glasba v druæiniSpoznali bomo druæine, katerih Ëlani se ukvarjajo z razliËnimi glasbami.

Druæina Volk iz Ilirske Bistrice se ukvarja z igranjem in petjem izvirne slovenskeljudske glasbe (to je glasba, katere skladatelji niso znani). Dedek Stanislav igrabobne, oËe Roméo bas ali kontrabas, sin Gregor violino, hËi Nina pa oprekelj ingumbno harmoniko. Vsi tudi pojejo, pri Ëemer jim pomaga mama Vanda.

Poslu!ali bomo ! tiri ljudske pesmi oziromaskladbe v izvedbi druæine Volk:plesa Drobljanc in Ziben!rit,pesem VËeraj sem bil na ViËuin skladbo, ki jo je Nina zaigrala na oprekelj,Vrbi!ka polka.

Oprekelj je ljudsko glasbilo iz alpskih deæel.Sestavljeno je iz lesenega oboda, prek kate-rega so napete strune. Po njih udarjamo zdvema lesenima kladivcema.

Slovenske ljudske:DROBLJANC, ZIBEN©RIT,V»ERAJ SEM BIL NA VI»U, VRBI©KA POLKA

Druæina Volk iz Ilirske Bistrice

Foto

graf

ija: D

. Cek

Glasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#iniGlasba v dru#ini

13

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:U!enci doma povpra"ajo, katere ljudske pesmipoznajo njihovi star"i in stari star"i ter napi"ejonjihove naslove. Na strani 11 napi"ejo ustrezne!rke, ki ozna!ujejo glasbene primere.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:CEKARTANCCEKARTANCCEKARTANCCEKARTANCCEKARTANCPlesalec, ki ima zavezane o!i, sedi sredi sobe inima v rokah cekar. Vodja igre pripelje pred njegadva u!enca, u!enki ali u!enca in u!enko. Plesalecs tipanjem njunih rok izbere enega izmed njiju inz njim/njo zaple"e. Tisti/-a, ki ni bil/-a izbran/-a,dobi v roko cekar, mu/ji zave#ejo o!i in pripravijoza nadaljevanje igre. Ko vodja igre prekine ples,se igra za!ne od za!etka. Ple"ejo lahko na katerokoli polko ali #ivahno glasbo v dvodobnem taktu(tudi na drobljanc). Ljudska igra cekartanc izviraiz Haloz.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Ljudska in umetna glasba; vokalna, in"trumentalna

in vokalno-in"trumentalna glasba; ziben"rit,drobljanc, cekartanc; oprekelj.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. U!itelj vodi razgovor na temo muziciranja

v dru#ini z naslednjimi izhodi"!i:• ali kdo v va"i dru#ini poje ali igra na katero glasbilo,• ali poznate katero dru#ino, v kateri muzicirajo,• ali ima kdo fotografije dru#inskih glasbenikov,• ali mislite, da se glasbeni talent lahko pridobi

ali je prirojen itd.2. U!ence spodbudimo, naj k petju in igranju

povabijo tudi svoje dru#inske !lane. Skupnomuziciranje lahko posnamejo.

3. Spodbudimo za terensko delo: u!enci najposnamejo in/ali zapi"ejo ljudske pesmi,ki jih izvajajo v okolici.

4. Spomnimo se slovenskih ljudskih plesov izprej"njih razredov in jih tudi zaple"emo.

5. Povemo, da beseda tanc izhaja iz nem"!ine inpomeni ples. V Sloveniji ve!krat re!emo, datancamo (ple"emo).

6. Spomnimo se ljudskih glasbil, ki jih #e poznamo.

10

Druæina Fegu! iz Maribora ustvarja in izvaja umetno glasbo (to je glasba, katereskladatelji so znani). OËe Maksimiljan je skladatelj, sinovi pa igrajo v godalnemkvartetu: Filip 1. violino, Simon 2. violino, Andrej violo in Jernej violonËelo. Njihovamama Vera, ki je po poklicu zdravnica, igra tamburico.

Poslu!ali bomo odlomek iz godalnega kvarteta, ki ga je oËe Maksimiljan napisal zasvoje !tiri sinove. Poimenuj sinove na fotografiji glede na glasbila, ki jih igrajo.

Napi!i naslove ljudskih in umetnih pesmi, ki jih znajo zapeti tvoji star!i in stari star!i.

M. Fegu!:LARGO (odlomek)

Druæina Fegu! iz Maribora

5

Foto

graf

ija: S

. Top

olov

ec

11

Iz glasbene zgodovine je najbolj znana nem!ka glasbena dru-æina Bach. OËe Johann Sebastian je imel dvajset otrok in velikood njih se je ukvarjalo z glasbo.

Poslu!ali bomo Brandenbur!ki koncert:— v in!trumentalni izvedbi (glasbila),— v vokalni izvedbi (vokal = glas, pevski glas).

K naslovom pesmi in skladb napi!i Ërko V, Ëe je glasbeni primer vokalni, I, Ëe jein!trumentalni, ter Ërki V in I, Ëe je vokalno-in!trumentalni.

Slovenska ljudska: Ziben!rit V I

Slovenska ljudska: Drobljanc V I

Slovenska ljudska: VËeraj sem bil na ViËu V

Slovenska ljudska: Vrbi!ka polka I

Maksimiljan Fegu!: Largo I

Johann Sebastian Bach: 3. Brandenbur!ki koncert I

Johann Sebastian Bach: 3. Brandenbur!ki koncertv izvedbi ansambla Swingel Singers V

J. S. Bach:3. BRANDENBUR©KI KONCERT (in!trumentalna izvedba — odlomek)3. BRANDENBUR©KI KONCERT (vokalna izvedba — odlomek)

Johann Sebastian Bach

6—7

15

ZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanj

ZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeZapisovanjeritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanjritmi!nih trajanj

©MEN-

TA-NA

MU-

HA,

KAJ

SI TAK’

SU- HA?KDO

TE BO

PLA-

»AL?

MI-

HA KO-

VA-

»EV.

16

PetjePetjePetjePetjePetjeAlbinca Pesek: Hop, hop, hitro posko!imo(Glasba 3)Albinca Pesek: Uganka

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIzvajanje kraj"ih in dalj"ih tonov (osmink in!etrtink) ter le#e!ega tona ob petju Uganke(primer: s pal!kami izvajamo osminke, z bobnom!etrtinke, le#e!i ton pa z melodi!nim glasbilom).

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeCamille Saint-Saëns: Okamnine iz %ivalskegakarnevalaPietro Mascagni: Simfoni!na medigra iz baletaCavalleria rusticana

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno izvajanje !etrtink in osmink (ritmamelodije) ob petju Uganke; ples ob petju pesmiHop, hop, hitro posko!imo; gibno uprizarjanjele#e!ega tona (ena skupina koraka na mestu,druga v prostoru).

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje besedila za druge kitice Uganke(primer: Prvemu ime je palec, njegov sosed jekazalec).

Zapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonov

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Zaznavanje, izvajanje in simbolni zapis

kraj#ih in dalj#ih tonov.• Izvajanje osmink (pol dobe) in !etrtink

(ena doba).• Razumevanje in petje le"e!ega tona

(borduna).• Petje tonov pentatonike (lestvice,

sestavljene iz petih tonov).• Spoznavanje koncertnega ksilofona.

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Na levi strani delovnega zvezka je zapisanobesedilo Uganke — v 1. in 3. vrsti s simboli zadolge notne vrednosti, v 2. in 4. pa za kratke.U!enci izgovarjajo prvi primer kot !etrtinke (vsakzlog je dolg eno dobo), drugi primer pa kotosminke (vsak zlog je dolg pol dobe). Nato obaprimera izvajajo hkrati. Po navodilih vpi"ejo zlogebesedila Uganke na drugo stran.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:KATERIH PET TONOV JE NA&IH?KATERIH PET TONOV JE NA&IH?KATERIH PET TONOV JE NA&IH?KATERIH PET TONOV JE NA&IH?KATERIH PET TONOV JE NA&IH?U!itelj razdeli u!ence v ve! skupin. Vsaki da svojemelodi!no ime, sestavljeno iz petih tonov. Izbirakombinacije tonov c, d, e, g, a (ali DO, RE, MI,SO, LA). Skupinam na nevtralni zlog (na primerna ba) zapoje ali zaigra poljubno kombinacijotonov, ki jo morajo u!enci za njim takoj ponoviti

12

Zapisovanje kraj!ih in dalj!ih tonovRitmiËno izgovarjaj zloge Uganke in pri tem gibaj z roko.Najprej izvajaj 1. in 3. vrsto (zloge v veËjih hi!icah),nato !e 2. in 4. (zloge v manj!ih hi!icah).

O. ÆupanËiË: UGANKA

A. Pesek:UGANKA

1

2

3

4

PET SI- NOV IZ E- NE HI- ©E,

PA SE VSAK DRU- GA- »E PI- ©E.

— udarec s prsti po klopi — dvig roke v zrak + = 1 doba

V veËjih hi!icah so zlogi dolgi ENO DOBO , v manj!ih pa POL DOBE .

ZAPISOVANJE RITMI»NIH TRAJANJ

Uglasbila: A. Pesek

PET SI- NOV IZ E- NE HI- ©E, PA SE VSAK DRU- GA- »E PI- ©E.

PET SI- NOV IZ E- NE HI- ©E, PA SE VSAK DRU- GA- »E PI- ©E.

8

Zapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonovZapisovanje kraj"ih in dalj"ih tonov

17

in si jo zapomniti (tonske vrste si je priporo!ljivozapisati). Ko si vse skupine zapomnijo svojomelodijo iz petih tonov, morajo natan!no poslu"atiu!itelja, ki poje ali igra razli!ne melodije,sestavljene iz petih tonov. Ko zasli"ijo svojo,vstanejo in jo zapojejo.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Kratki in dolgi toni; doba, pol dobe; le#e!i ton;ksilofon.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. U!itelj najprej sam izgovarja besedilo Uganke —

prvi! z dalj"imi toni, drugi! s kraj"imi. U!enciugotovijo razliko.

2. Le#e!i ton najprej izvaja u!itelj, "ele nato otrokerazdeli v dve skupini: ena izvaja le#e!i ton, drugamelodijo pesmi. Uganko lahko izvajamo razli!no:

3. Spomnimo se glasbila ksilofon. Omenimolesene plo"!ice in tolkalci, s katerima po njihudarjamo. Povemo, da je koncertni ksilofonve!ji od glasbila, ki smo ga spoznali z Orffovimiin"trumenti, nanj pa igra tolkalist.

4. Pogovorimo se o skladbah Okamnine inSimfoni!na medigra ter ju analiziramo glede nakratke in dolge tone: prvo skladbo sestavljajove!inoma kratki toni, drugo pa dolgi.

PRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJAPRIPOMBE U$ITELJA

13

Melodijo sestavljajo toni razliËnih tonskih vi!in.

Bordun sestavljajo toni ISTIH tonskih vi!in.

V skladbi Okamnine igra prvi solist v orkestru

na KSILOFON .

Solista, ki igra na tolkala, imenujemo TOLKALIST.

C. Saint-Saëns: OKAMNINEP. Mascagni: SIMFONI»NA MEDIGRA

O. ÆupanËiË: UGANKA

Napi!i re!itev uganke. ÆITO

V prazne knjige napi!i zloge iste uganke,tako da bo vsak zlog dolg pol dobe.

Kolikokrat bo! izvajal/-a Uganko v 2. vrsti? DVAKRAT

1

2

NO- GE V BLA- TU, GLA- VA V ZLA- TU.

9—10

NO-GE V BLA-TU, GLA-VA NO-GEV ZLA-TU. V BLA-TU, GLA-VA V ZLA-TU.

&&42

42Kœ Kœ Kœ Kœ

Pet si - nov izKœ Kœ Kœ Kœ

Kœ Kœ Kœ Kœe - ne hi - {e,Kœ Kœ Kœ Kœ

Kœ Kœ Kœ Kœpa se vsak dru -Kœ Kœ Kœ Kœ

Kœ Kœ Kœ Kœga - ~e pi - {e.Kœ Kœ Kœ Kœ

&&42

42Kœ Kœ Kœ Kœ

Pet si - nov iz

œ œPet si -

Kœ Kœ Kœ Kœe - ne hi - {e,

œ œnov iz

Kœ Kœ Kœ Kœpa se vsak dru -

œ œe - ne

Kœ Kœ Kœ Kœga - ~e pi - {e.

œ œhi - {e,

&&Kœ Kœ Kœ Kœ

Pet si - nov iz

œ œpa se

Kœ Kœ Kœ Kœe - ne hi - {e,

œ œvsak dru -

Kœ Kœ Kœ Kœpa se vsak dru -

œ œga - ~e

Kœ Kœ Kœ Kœga - ~e pi - {e.

œ œpi - {e.

&&42

42œ œ

Pet si -

œ œœ œ

nov iz

œ œœ œe - ne

œ œœ œhi - {e,

œ œœ œpa se

œ œœ œ

vsak dru -

œ œœ œga - ~e

œ œœ œpi - {e.

œ œ&&42

42œ œ

Pet si -Kœ Kœ Kœ KœPet si - nov iz

œ œnov izKœ Kœ Kœ Kœe - ne hi - {e,

œ œe - neKœ Kœ Kœ Kœ

pa se vsak dru -

œ œhi - {e,Kœ Kœ Kœ Kœga - ~e pi - {e.

&&œ œpa seKœ Kœ Kœ KœPet si - nov iz

œ œvsak dru -Kœ Kœ Kœ Kœe - ne hi - {e,

œ œga - ~eKœ Kœ Kœ Kœpa se vsak dru -

œ œpi - {e.Kœ Kœ Kœ Kœga - ~e pi - {e.

18

PetjePetjePetjePetjePetjeSlovenska ljudska: &mentana muha

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaPloskanje in igranje ostinatnega ritma na glasbila(ploskamo oziroma igramo ritmi!ni obrazec, ki senavezuje na besedo "mentana — !etrtinko in dveosminki); izvajanje ritma melodije in dob narazli!na glasbila.

Glasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notami

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Zaznavanje, izvajanje in grafi!ni zapis

osmink in !etrtink.• Izvajanje dob in ritma melodije.• Izvajanje ostinatnega ritma.• Spoznavanje zna!ilnosti lon!enega basa,

harmonike, drumelce in nunalce.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anje in"trumentalne razli!ice pesmi&mentana muha.

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjePles polke ob pesmi &mentana muha; ostinatnogibanje (npr. po!asnej"i in dalj"i korak na !etrtinkoter hitrej"a in kraj"a koraka na osminki alipredklon na !etrtinko in dva kraj"a giba navzgorv vzravnano dr#o).

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje novih ostinatnih vzorcev in gibov.

14

Glasbeniki tone zapisujejo z notamiOb petju slovenske ljudske pesmi ©mentana muha s prstom ritmiËno spremljaj giba-nje muhe od ene sliËice do druge.

Slovenska ljudska:©MENTANA MUHA11

©MEN-

TA-NA

MU-

HA,

KAJ

SI TAK’

SU-HA?

KDO

TE BO

PLA-

»AL?

MI-

HA KO-

VA-

»EV.

15Slovenska ljudska:©MENTANA MUHA (in!trumentalna razliËica) 12

Ugotovil/-a si, da se med gibanjem pri vsaki sliËici zadræi! enako dolgo.Tako enakomerno gibanje glasbeniki imenujejo dobe.Vsak gib, ki si ga naredil/-a, traja v tem primeru 1 dobo. Pri nekaterih dobah izgovori!le en zlog, pri drugih pa dva.

V primeru, ko na 1 dobo izgovorimo le en zlog, je ta dolg ENO DOBO .

Kjer pa na 1 dobo izgovorimo dva zloga, je vsak dolg POL DOBE ,

oba skupaj pa ENO DOBO .

qDalj!i ton v pesmi oznaËimo z noto, imenovano Ëetrtinka.

Kraj!i ton v pesmi oznaËimo z noto, imenovano osminka.

q

e

1

2

©MEN- TA - NA MU- HA, KAJ SI TAK’ SU- HA?

KDO TE BO PLA- »AL? MI- HA KO- VA- »EV.

q e

q e qe q eq e q q

e qe

Dopolni nalogo v 2. vrsti. Nad mu!je perutnice napi!i in tam, kjer manjkajo.

Kjer je zlog dolg eno dobo, napi!i , kjer je dolg pol dobe, pa .

Pomagaj si z gibanjem roke in izgovarjanjem zlogov.

q eq e

vrat

glavica

glavica

vrat

glavica

vrat zastavica q!vrat

glavica

zastavica

q q q e q

Glasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notamiGlasbeniki tone zapisujejo z notami

19

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:U!enci se v smeri gibanja urinega kazalca s prstomritmi!no gibajo od ene do druge sli!ice, kiponazarjajo sédanje muhe na razli!no hrano.Na naslednjih straneh analizirajo in izvajajo dobe,!etrtinke in osminke. Sestavijo lon!eni bas.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:PESEM NA OBROKEPESEM NA OBROKEPESEM NA OBROKEPESEM NA OBROKEPESEM NA OBROKEPesem &mentana muha pojemo tako, da prviu!enec zapoje dva takta, naslednji spet dva in takonaprej do konca pesmi.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Doba, osminka, !etrtinka; ostinato; harmonika,lon!eni bas, drumelca, nunalca.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. Pri izvajanju pesmi u!ence razdelimo v dve

skupini. Prva poje pesem po osnovnem zapisuin pri tem meri dobe z udarjanjem noge ob tla —na te#ko dobo s peto, na lahko pa s prsti. Druga

skupina izvaja ostinatni ritmi!ni vzorec, tako dana !etrtinko udari z dlanmi po klopi, na vsakoosminko pa ploskne. Ob tem izgovarja besedo"mentana.

2. U!enci naj pojejo tudi ob in"trumentalni razli!icipesmi.

3. Spomnimo se snovi iz drugega razreda, kjer smoobravnavali ljudska glasbila: tamburice, trstenke,harmoniko in lon!eni bas. Slednjega bomosestavili.

4. Ostinatni ritmi!ni vzorec lahko izvajamo tudiz lon!enim basom. Da u!enci ne izgubijo ob!utkaza ponavljanje !etrtinke in dveh osmink, najv mislih ritmi!no izgovarjajo besedo "mentana.

5. Nunalca je narejena iz trstike, ki je na eni stranizaprta s papirjem za peko. Nanjo igramo tako,da pojemo melodijo v vdolbeno odprtino.

16

Pri ritmiËnih vajah Ëetrtinko obiËajno izgovarjamo na zlog ta, dve osminki pa na zlogata - te:

Izgovarjaj ritmiËne zloge in pri tem z roko meri dobe.

In!trumentalno razliËico pesmi ©mentana muha izvajajo lonËeni bas, harmonika,nunalca in drumelca.

Klavirska harmonika

} To je znak za PONAVLJANJE .

qTA

e eTA - TE

LonËeni bas

DrumelcaNunalca

17

Postopek za izdelavo lonËenega basa in igra nanj

Sestavni deli:posoda z dnom (lonËena, keramiËna, plastiËna …), balon, votla palica (plastiËna alisirkova), elastiËni trak.

Izdelava:• Robove na koncu palice obreæemo, tako da niso veË ostri, ter kak!en centimeter

pred koncem izdolbemo ælebiËek.• Balon razreæemo, na sredino postavimo palico in jo trdno priveæemo na balon.• Balon napnemo prek posode in ga z elastiko pritrdimo nanjo.

Igra:Na lonËeni bas igramo tako, da namoËimo prste (palec, kazalec in sredinec) v vodoin nato drgnemo po palici. Uporabljamo ga kot basovsko ljudsko glasbilo.

21

Zapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"inZapisovanje tonskih vi"in

SO SOSO

MI MI

22

PetjePetjePetjePetjePetjeAlbinca Pesek: Pobalina SO in MIJanez Bitenc: Kukavica (Glasba 1)

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIzvajanje tonov SO in MI (g in e) na glasbilihs tipkami.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeCamille Saint-Saëns: Kukavica iz %ivalskegakarnevala

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno uprizarjanje tonov SO in MI (z roko intelesom).

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje zgodbe o nagajivih sosedih SO in MI;kadar koli u!enci izgovorijo njuna imena, ju najpodkrepijo z igro na glasbila.

Tona SO in MITona SO in MITona SO in MITona SO in MITona SO in MIDelo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:

Na levi strani delovnega zvezka je ilustracijapobalinov SO in MI, ki stanujeta v prvem indrugem nadstropju 5-nadstropne hi"e, dobrozaklenjene s klju!em. Na drugi strani sta vajiza petje (lahko ju utrjujemo tudi kotglasbenodidakti!no igro). Drugo vajo izpolnijou!enci sami: na !rti nari"ejo razli!na simbola,ki ponazarjata tone SO in MI. U!enci naj svoje»zapise« tudi izvajajo. Pogovorimo se o klarinetuin klavirju.

Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:KUKAVICAKUKAVICAKUKAVICAKUKAVICAKUKAVICAIgro izvajamo ob poslu"anju skladbe Kukavica.U!ence postavimo v dve ravni vrsti, obrnjenimi shrbti drug proti drugemu. Vsak u!enec naj imapred seboj list papirja, kjer ima zapisane "tevilke

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Razumevanje in izvajanje razli!nih

tonskih vi#in (tonov SO in MI).• Simbolni zapis tonov SO in MI v notno

!rtovje.• Prepoznavanje tonov SO in MI v skladbi

Kukavica iz $ivalskega karnevala.• Prepoznavanje tonske barve klarineta

in klavirja.

18

Tona SO in MIPoslu!aj pesem Pobalina SO in MI in se jo nauËi zapeti.

Ugotovil/-a si, da pesem govori o dveh prijateljih tonih.Kateri ton zapoje! vi!je in katerega niæje?

Vi!ji ton je SO , niæji pa MI .

Tona stanujeta v glasbeni hi!ki, ki ima pet nadstropij in !tiri mednadstropja. Zakle-pamo jo z velikim kljuËem. Nadstropja in mednadstropja !tejemo od spodaj navzgor.Prvo nadstropje predstavlja prva Ërta, prvo mednadstropje pa se nahaja med prvim indrugim nadstropjem.

Stanovalci glasbene hi!ke so toni razliËnih vi!in. »im vi!je stanujejo, tem vi!je zvenijo.Posamezni toni imajo nadstropja razliËno pobarvana. Ton SO ima rad sonËno oranænobarvo, ton MI pa uæiva v nebesni modrini, zato je njegovo stanovanje v modrem.

Glasbeniki imenujejo glasbeno hi!ko notno Ërtovje, posamezna nadstropja notneËrte, mednadstropja pa notne praznine.

KljuË ima ime po violini, zato mu reËejo violinski kljuË.

V notnem Ërtovju je 5 Ërt in 4 praznine.

V prazne kvadrate glasbene hi!ke vpi!i ustrezne !tevilke notnih Ërt in praznin.

A. Pesek:POBALINA SO IN MI

SOMI

13—14

ZAPISOVANJE TONSKIH VI©IN

GLASBENA HI©KA

11

2

3

4

2

3

4

5

Tona SO in MITona SO in MITona SO in MITona SO in MITona SO in MI

23

od 1 do 30. Vsaki!, ko se kukavica oglasi, naju!enec obkro#i eno "tevilko. Motivov »ku-ku«je 21. Zmaga tista skupina, v kateri ima najve!u!encev pravilno re"itev.

KDO SEM?KDO SEM?KDO SEM?KDO SEM?KDO SEM?U!itelj izmeni!no igra tona SO in MI.U!enci morajo z gibi pokazati, kdo se je oglasil.Pri tonu MI na primer sedijo, pri tonu SO pavstanejo. To je lahko igra na izpadanje ali za to!kedveh ali treh skupin. Pomembno je, da igra potekabrez govorjenja med podajanjem posameznihtonov, ker u!enci sicer izgubijo intonacijo.Pravilnost reagiranja na ton u!itelj naka#ele s kimanjem z glavo.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Visoki in nizki toni; tona SO in MI; klarinet, klavir.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. V uvodu enote poslu"amo skladbi Roberta

Novaka Ptica Visokica in Medo Nizkojedo(Glasba 1) ter se pogovorimo o visokih in nizkihtonih.

2. Ugotovimo, da SO stanuje vi"e in ima zato vi"jiglas, MI pa stanuje ni#e in ima ni#ji glas.

3. Ugotovimo, da sta tona, ki sestavljata motiv»ku-ku« pri skladbi Kukavica, SO in MI.

4. U!enci naj izgovarjajo svoja imena ali drugebesede s tonskima vi"inama SO in MI.


19

Klarinet je leseno glasbilos kovinskimi zaklopkami.Ton zaigramo s pihanjem v ustnik.

Zapoj tone SO in MI iz glasbene hi!ke.

Tone SO in MI napi!i v notno Ërtovje po poljubnem vrstnem redu in jih zapoj.

C. Saint-Saëns:KUKAVICA

Skladbo Kukavica izvajataklarinet in klavir.

Klavir je glasbilos Ërnimi in belimi tipkami,po katerih udarjamo s prsti.

15

SO SOSO

MI MI

24

PetjePetjePetjePetjePetjeAlbinca Pesek: $ankata pankata la

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgranje tonov MI, SO in LA na glasbila zdolo!ljivimi tonskimi vi"inami.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeMarjan &ijanec: Misolaso

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno uprizarjanje tonov SO, MI in LA; ples obpesmi $ankata pankata la (v uvodnem delu, ki gaspremljajo samoglasniki a, e, i, o in u, u!encis fonomimiko nakazujejo tone MI, SO, LA, SO,LA, SO, SO, MI, v drugem delu ploskajo dobe,na pavze pa tlesknejo s prsti; pri tem se gibajov ritmu glasbe).

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje zgodb o sosedih SO, MI, LA;ustvarjanje melodij z znanimi toni.

Ton LATon LATon LATon LATon LADelo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:

U!enci ugotovijo, da ima ton LA svoje stanovanjev drugem mednadstropju, njegova najljub"a barvapa je svetlo modra. U!enci zapojejo kratkoglasbeno misel: najprej z zlogi MI, SO in LA, natododajo "e besedilo. Pri naslednjih nalogahdopi"ejo svoje besedilo oziroma melodijo.Na drugi strani delovnega zvezka je shemati!nizapis skladbe za orgle, kjer se pojavljajo znani toniv razli!nih legah. U!enci spremljajo zvo!niposnetek ob gledanju »partiture« (s prstom sledijoznanim tonom). V vsakem prostor!ku (taktu)udarijo dvakrat.

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Razumevanje in izvajanje tona LA.• Simbolni zapis tona LA.• Spoznavanje zvoka orgel.• Povezovanje tonov in besednih zlogov.

Ton LATon LATon LATon LATon LA

20

Ton LAZapoj pesem »ankata pankata la. Vsaka naslednja kitica se zaËne z drugimsamoglasnikom (a, e, i, o, u) na isto melodijo, sestavljeno sicer iz osmihtonov, vendar treh razliËnih. Dva od teh æe pozna! — tona SO in MI.

Novi ton LA stanujev drugem mednadstropjuoziroma v drugi notnipraznini. Najraje imasvetlo modro barvo.

Zapoj pesmico —najprej samo tone,potem !e z besedilom.

Pod tone napi!i svojebesedilo in pesmico zapoj.

Napi!i tone SO, MI in LAnad besedilo inzapoj pesmico.

CA MA CA, PALE CA.TAMU - - --

ZA POJ MO MIPES CO.LE - -- -

A. Pesek:»ANKATA PANKATA LA

Novi ton je LA .

LA

16—17

25

Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:Glasbenodidakti!ni igri:KATERI TON JE LA?KATERI TON JE LA?KATERI TON JE LA?KATERI TON JE LA?KATERI TON JE LA?U!itelj naj na nevtralni zlog zapoje tri tone: SO,MI in LA v razli!nih vrstnih redih. U!enci najpovedo, kateri ton po vrsti je bil LA. Tonov jelahko ve! in ton LA se lahko pojavi ve!krat.Narekovane tone lahko zapi"emo.

ZAPOJ, KAR SLI&I&ZAPOJ, KAR SLI&I&ZAPOJ, KAR SLI&I&ZAPOJ, KAR SLI&I&ZAPOJ, KAR SLI&I&U!ence razdelimo v dve skupini. Predstavnik prveskupine naj zaigra tri znane tone po poljubnemvrstnem redu, predstavnik druge pa naj jih zapojein poimenuje. S pravilno izvedbo pridobi to!ko zasvojo skupino. Vlogi skupin zamenjamo.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Ton LA; orgle; en ton en besedni zlog;uvod, melodija, medigra, zaklju!ek.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. U!itelj pove, da je ton LA izbral v glasbeni

hi"ki svetlo modro stanovanje v drugemmednastropju.

2. U!enci posku"ajo sami zapeti razli!na zaporedjatonov MI, SO in LA. Zaigrajo jih tudi na glasbilaz dolo!ljivimi tonskimi vi"inami.

3. Pri pesmi $ankata pankata la smo pozorni nanatan!no izgovorjavo zvene!ih in nezvene!ihsoglasnikov.

4. Pri skladbi Misolaso naj u!itelj vodi u!ences pomo!jo prosojnice (fotokopije strani izdelovnega zvezka). Pri vsakem taktu naka#e dvaudarca.

21

Skladba za orgle Misolaso vsebuje tone SO, MI in LA, ki sestavljajo enako melodijo,kot si jo spoznal/-a v pesmi »ankata pankata la. Ob poslu!anju s prstom ritmiËnospremljaj potek skladbe, tako da se v vsakem prostoru dvakrat dotakne! delovnegazvezka.

M. ©ijanec:MISOLASO

Kako si sledijo deli skladbe? UVOD, MELODIJA, MELODIJA, MEDIGRA, MELODIJA,

MELODIJA, ZAKLJU»EK.

MELODIJA MELODIJA

MELODIJAMELODIJA

ZAKLJU»EK

MEDIGRA

UVOD

MI SO LA SO LA SO SO MI




18

1

2

3

4

5

Kolikokrat se je v skladbi pojavilamelodija s toni MI, SO in LA? 4 KRAT


26

22

Tona RE in DO

SO SO SO SO LA RE RE RE RE RE

Na ru - me - ni pod - mor - ni - ci æi - vim,

RE RE RE RE RE DO DO DO DO DO

s ki - ti se po - dim, ri - bi - ce lo - vim.

RUMENA PODMORNICA J. Lennon in P. McCartneyPrepesnila: A. Pesek

AKitica

Sosed moj je star mornar,ki podmornico dobil je v dar.NoË in dan na dnu morjabrez prestanka plove sem ter tja.

On sosede rad ima,vse povabi nas na dno morja.Tam nam godba zaigra,mi pa glasni smo, kar se le da.

BRefren

Pesem v celoti zapoj z besedilom, nato pa del B !e s solmizacijskimi zlogi.Ritem naj bo enak kot pri petju z besedilom.

Ton RE stanuje v pritliËjupod notnim Ërtovjemin ima rad rjavo barvo.Ton DO stanuje v prvikleti na prvi pomoæni Ërtiin ima rad zeleno barvo.

RE

DO

E. Grieg:JUTRO (odlomek)19

RE DO RE DO

PetjePetjePetjePetjePetjeJohn Lennon, Paul McCartney: Yellow Submarin —v izvedbi ansambla The Beatles

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgranje tonov DO, RE, MI, SO in LA (c, d, e, gin a) v razli!nih zaporedjih; igranje teme skladbeJutro (na ksilofonu ali metalofonu naj bodo samoplo"!ice c, d, e, g in a).

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeEdvard Grieg: Jutro (odlomek)Melodija je sestavljena iz tonov DO, RE, MI, SOin LA v naslednjem zaporedju:SO - MI - RE - DO - RE - MI,SO - MI - RE - DO - RE - MI,SO - MI - SO - LA - MI - LA,SO - MI - RE - DO.

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeFonomimi!no nakazovanje tonov DO, RE, MI, SOin LA; ples ob petju pesmi Yellow Submarin;izrazni ples ob skladbi Jutro.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje melodij s toni DO, RE, MI, SO in LA.

Tona RE in DOTona RE in DOTona RE in DOTona RE in DOTona RE in DODelo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:

U!enci najprej zapojejo oba dela pesmi Rumenapodmornica z besedilom, nato pa drugega "es solmizacijskimi zlogi. Ritem izvajajo po posluhu.Na drugi strani delovnega zvezka imajo zapisanoglavno temo skladbe Jutro s fonomimi!nimifigurami. V prostore pod njimi zapi"ejo zlogesvojega besedila. Note melodije zapi"ejov notno !rtovje. Pesem zapojejo z besedilom ins solmizacijskimi zlogi.

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Razumevanje in izvajanje tonov RE

in DO.• Simbolni zapis tonov RE in DO.• Spoznavanje zvoka obi!ajne pop ali rock

skupine z elektri!no kitaro, bas kitaroin bobni.

Tona RE in DOTona RE in DOTona RE in DOTona RE in DOTona RE in DO

27

23

Note napi!i v notno Ërtovje po vrstnem redu, kot jih predstavljajo figurice.

ZnaËilno zasedbo pop in rockansamblov sestavljajo naslednjiin!trumenti:

ELEKTRI»NA KITARA,

BAS KITARA

IN BOBNI.

Glasba: E. Grieg

Dopi!i svoje besedilo.

Nota je znak za TON .

SO

SO SO SO

MI

MI MI

RE REDO

LA LA

MI SO MI

MI

RE

RE

DO

DO DO DO

RE MI

6

6

MISO RE DO MIRE MISO RE DO MIRE

MISO SO LA LAMI MISO RE DO DODO

Besedilo:

JUTRO

J. Lennon, P. McCartney:YELLOW SUBMARIN 20—21

w w w w w w

w w w w w w

w w w w w w

w w w w w w

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:%IVA KLAVIATURA%IVA KLAVIATURA%IVA KLAVIATURA%IVA KLAVIATURA%IVA KLAVIATURAU!ence razdelimo v pet skupin, katerim damoimena znanih tonov: DO, RE, MI, SO in LA.Vsaka skupina svoj ton zapoje in si ga zapomni.Nato ka#emo na posamezne skupine, ki pojejosvoj ton, in ustvarjamo pesmice.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Tona RE in DO; elektri!na kitara, bas kitara,bobni.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. Na kratko predstavimo ansambel The Beatles.

Delovati so za!eli v "estdesetih letih v Angliji.Pozornost so pritegnili predvsem z dolgimilasmi in za takratne !ase precej bu!no glasbo.

2. U!ence spodbudimo, naj se spomnijoansamblov s podobno zasedbo, kot so jo imeli»Beatli«. V !asopisih in revijah naj poi"!ejofotografije ansamblov in jih nalepijo v bele#kedelovnega zvezka.

3. Ugotovimo, da ima pesem Yellow Submarin(Rumena podmornica) dva dela: kitico in refrenoziroma dela A in B. Ob in"trumentalnispremljavi jo pojemo po naslednjem navodilu:1. Z vokali vstopimo hkrati z in"trumentalno

spremljavo in zapojemo kitico v celoti(8 vrstic) in

2. dvakrat refren.3. Zapojemo 5., 6. in 7. vrstico kitice.4. Sledita 2 takta medigre s pihalno godbo.5. Dvakrat zapojemo refren.6. Sledi 8 taktov medigre.7. Zapojemo 5., 6., 7. in 8. vrstico kitice ter8." tirikrat refren.Navodilo lahko napi"emo na prosojnicoin z nakazovanjem poteka petja vodimo u!ence.

4. Pred petjem teme iz skladbe Jutro u!enceupevamo s solmizacijskimi zlogi v razli!nihzaporedjih.Po vsaki frazi naka#emo vdih. Primeri:


28

PetjePetjePetjePetjePetjeSlovenska ljudska: Mujcek drota prosi

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIzvajanje tonov DO, RE, MI, FA, SO in LA naglasbila z dolo!ljivimi tonskimi vi"inami; ritmi!naspremljava pesmi z lastnimi in Orffovimi glasbili.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeSlovenska ljudska: &amarjanka

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno uprizarjanje tonskih vi"in, povezanih s toniDO, RE, MI, FA, SO in LA; gibanje v dvodobnemtaktovskem na!inu ob petju pesmi Mujcek drotaprosi; gibanje v tridobnem taktovskem na!inu obskladbi &amarjanka.

Ples slovenskega ljudskega plesa "amarjankaU!enci so postavljeni v krogu po parih, obrnjenidrug proti drugemu. De!ki so s hrbti obrnjeni vnotranjost kroga, deklice pa z obrazi. Plesalecprime plesalko z desno roko za pas, plesalka papolo#i svojo levo roko na plesal!evo nadlaket.Ple"ejo v krogu, in sicer v nasprotni smeri gibanjaurinega kazalca.

Koraki za de!kePrvi del1. takt:q bo!ni korak z levo nogo v levo, q prikorakz desno nogo, q klec na mestu z desno nogo,leva noga se rahlo dvigne od tal.2. takt:Enako.3. takt:Korak z levo nogo na mestu.4. takt:Korak z desno nogo na mestu.

Ton FATon FATon FATon FATon FAPonovitev 1. dela z enakimi koraki.Drugi del1. takt:q korak bo!no z levo nogo za !etrt kroga v levo,q dvig na prste leve noge, q spust na podplat.2. takt:Enako v desno.3. takt:q poudarjen korak na mestu z levo nogo, q korak namestu z desno nogo, q korak na mestu z levo nogo.4. takt:Korak z desno nogo na mestu in rahel dvig levenoge.Ponovitev 2. dela z enakimi koraki.

Koraki za dekliceDeklice ple"ejo enako kot de!ki, le da namestoz levo nogo naredijo gibe z desno in obratno.

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Izvajanje in zapis tona FA.• Izvajanje ritmi!no-melodi!nega zapisa

pesmi.• Izvajanje dvo- in tridobnega taktovskega

na!ina.• Ljudsko dvoglasje: petje v tercah.

24

Ton FAPoslu!aj slovensko ljudsko Mujcek drota prosi in se jo nauËi zapeti.Zapoj jo tudi s solmizacijskimi zlogi. Ugotovi pri katerih besednihzlogih se pojavi ton, ki ga !e nismo poimenovali.Besedne zloge zapi!i:

CIM - BO

Slovenska ljudska:MUJCEK DROTA PROSI

FA

Ton FA stanuje v prvemmednadstropju v prvinotni praznini. OdloËil seje za rumeno barvo.

22—23

Ton FATon FATon FATon FATon FA

29

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje melodij z znanimi toni; soustvarjanjekoreografije za ples "amarjanka.

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Na desni strani delovnega zvezka so zapisani znaki,ki ozna!ujejo tone v pesmi Mujcek drota prosi.U!enci se jo nau!ijo po postopku, napisanem vpriporo!ilih. Na !rte napi"ejo imena glasbil, ki jihprepoznajo na fotografiji.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:PESMICA IZ KARTPESMICA IZ KARTPESMICA IZ KARTPESMICA IZ KARTPESMICA IZ KARTU!itelj pripravi karte iz papirja ali kartona.Nanje napi"e znane solmizacijske zloge (pripravinpr. 10 kart za vsak zlog). U!ence razdeli v tri alive! skupin. Vsaka skupina potegne iz vre!e npr.10 kart s solmizacijskimi zlogi in jih zlo#i

v melodijo, kateri lahko doda tudi besedilo inritem. Namesto !rkovnega zapisa solmizacijskihzlogov lahko napi"emo note (na vsako karto eno),ki jih morajo u!enci prepoznati.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Ton FA; "tetje oziroma gibanje do dva in tri;ljudsko dvoglasje ali petje v tercah; ljudska glasbila.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. U!encem povemo, da je novi stanovalec v

glasbeni hi"i oziroma notnem !rtovju ton FA, kise je naselil v prvo mednadstropje oziroma vprvo praznino v notnem !rtovju. Odlo!il se je zarumeno barvo.

2. Pesem se u!imo po naslednjem postopku:• U!itelj pesem zapoje ali jo predvaja na posnetku.• Pogovorimo se o besedilu in neznanih besedah.• Odtrkamo ritem in pri tem merimo dobe.• Besedilo ritmi!no preberemo ob merjenju dob.• U!ence upojemo s solmizacijskimi zlogi, ki se

pojavljajo v pesmi. Pri tem pazimo, da medposameznimi glasbenimi frazami z rokonaka#emo znak za vdih.

• Zapojemo solmizacijske zloge; lahkoenakomerno brez ritma. $e slednje u!encem nebo delalo te#av, dodamo tudi ritem.

• Pesem ponovimo z ritmi!nim petjemsolmizacijskih zlogov.

• Pesem zapojemo z besedilom.• Poslu"amo zvo!ni posnetek. V prvi kitici sli"imo

prvi glas, v drugi kitici drugega, v naslednjih paje pesem dvoglasna (v tercah).

• Pesem zapojemo enoglasno: najprej vsi prvi glasin nato vsi drugega. &ele potem razdelimo razredna dva dela in pesem zapojemo dvoglasno.

3. Ugotovimo, da pri pesmi Mujcek drota prosi"tejemo do dva, pri skladbi &amarjanka pa do tri.Glasbena primera sta iz Prekmurja.

4. &amarjanko izvaja ista skupina ljudskih godcevkot pesem Marko ska!e, to je Marko banda izPrekmurja.

25

Prepoznaj glasbila,in na Ërte napi!injihova imena.

Pri pesmi Mujcek drota prosi najprej odtrkaj ritem (Ëetrtinke in osminke) ob merjenjudob. Potem jo zapoj s solmizacijskimi zlogi in besedilom.

Dvoglasju, ki ga sli!i! naposnetku, reËemo ljudskodvoglasje ali petje v tercah.

Pri pesmi Mujcek drota prosi !tejemo do DVA ,

pri skladbi ©amarjanka pa do TRI .

Prekmurski ansambel Marko bandasestavljajo naslednji glasbeniki:Samo Budna (violina), Andi SoboËan(cimbale), Slavko Petek (kontrabas)in Bo!tjan Rous (klarinet).

Slovenska ljudska:©AMARJANKA

2

2

TA TA TA

Slovenska ljudskaMUJCEK DROTA PROSI

MUJ - CEK DRO - TA PRO - SI. CIN, CIN

TATA TE TA TE

TA TE TATA TE TA TA TE TA TE

RE RE

CIM - BO - LA, CIM - BO, CIM - BO, CIM - BO - LA.

24

KONTRABAS

KLARINET

CIMBALE

VIOLINA

30

26

Besedilo lahko uglasbimoSlovenska ljudska iz!tevanka

1. Iz!tevanko nekajkrat izvajaj z ritmiË-nimi zlogi ta - te in ta. PredalËka, ki staoznaËena z znakom , sta namenjenati!ini ali pavzi. Na teh mestih si tiho,z roko pa vseeno udari! po klopi. (Œ) je znak za Ëetrtinsko pavzo, ki senahaja med DRUGO in »ETRTO Ërto.

Traja enako dolgo kot Ëetrtinka, torej ENO dobo.

2PI - SAN PTI - »EK,

TA TE TA TE TA TE TA TE

PO - »EN GRO - ©EK, BEL KO - NJI - »EK,

EN, DVA,

TA TE TA TE

ZVR - HAN KO - ©EK,

TATA TA TA TE

TRI: ZDAJ LO -

IZ©TEVANKA

TA TE TA

VIL BO© TI.2. Iz!tevanko ritmiËno izvajajz besedilom in ob tem z roko udarjaj poklopi — meri dobe.

3. V vsak predalËek (razen tistega, ki jenamenjen pavzi) napi!i po en znan ton:DO, RE, MI, FA, SO, ali LA kotËetrtinko ali kot osminko. Pri temupo!tevaj barve tonov.

4. Iz!tevanko zapoj s solmizacijskimizlogi in fonomimiko.

5. Pesem zapoj tudi z besedilom.

TA TE TA TE

PetjePetjePetjePetjePetjePetje na novo uglasbene slovenske ljudskeiz"tevanke.

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIzvajanje iz"tevanke na glasbila z dolo!ljivimitonskimi vi"inami; ritmi!na spremljava iz"tevankez lastnimi in Orffovimi glasbili.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anje pesmi in skladb, ki so jih u!enci prinesliv "olo na kasetah ali zgo"!enkah.

Besedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimo

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Uglasbitev in izvajanje iz#tevanke

v dvodobnem taktovskem na!inu.• Prepoznavanje melodi!nih vzorcev

v glasbenem zapisu.• Izvajanje !etrtinske pavze.

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeEnakomerno gibanje ob iz"tevanju.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUglasbitev iz"tevanke Pisan pti!ek, po!en gro"ek.

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Na levi strani delovnega zvezka je iz"tevankav dvodobnem taktovskem na!inu. U!enci jouglasbijo in zapojejo. Na desni strani delovnegazvezka je glasbenodidakti!na igra Glasbenatombola.

Besedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimoBesedilo lahko uglasbimo

31

27

Po æelji izberi in izvajaj melodije iz glasbene tombole. So!olec ali so!olka naj ugotovi,katero melodijo si zapel/-a.

DO

REDO REDO

DO DO DO

A B C

1

2

3

RE

GLASBENA TOMBOLA

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:GLASBENA TOMBOLAGLASBENA TOMBOLAGLASBENA TOMBOLAGLASBENA TOMBOLAGLASBENA TOMBOLAV glasbeni tomboli je 9 razli!nih melodi!nihvzorcev, napisanih v notno !rtovje. U!itelj jihzapoje s solmizacijskimi zlogi ali na nevtralni zlog(npr. ga), u!enci pa morajo ugotoviti, kje se nahajamelodija, ki jo je u!itelj zapel. Povedati morajo,npr. da se melodija nahaja v polju, ki ga ozna!ujeta"tevilka 3 in !rka B. To je lahko tudi igra skupin,ki med seboj tekmujejo.

Pojma:Pojma:Pojma:Pojma:Pojma:Uglasbitev besedila; !etrtinska pavza.

Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:U!enci naj pred uglasbitvijo iz"tevanko ritmi!noizvajajo in zapojejo s svojimi melodijami, ki nisonujno vezane na #e znane tone. &ele potem najzapi"ejo svojo melodijo z #e znanimi toni in jozapojejo.


33

SpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblik

SpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeSpoznavanjeglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblikglasbenih oblik

34

PetjePetjePetjePetjePetjeOtro"ka "aljivka: Kin kaj kuAlbinca Pesek: Pobalina SO in MISlovenska ljudska: Mujcek drota prosi

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaSpremljanje skladbe Tres-brenk-tres z ropotuljami(tresenje na dva v dvodobnem taktovskem na!inuprvega in tretjega dela) in brenkali (brenkanje natri v tridobnem taktovskem na!inu srednjega dela);na prehodu iz prvega dela skladbe (tres) v drugega(brenk) u!itelj u!ence pripravi na tridobno mero,tako da ritmi!no pre"teje do tri.Spremljanje pesmi Kin kaj ku z lastnimi inOrffovimi glasbili — razli!ne glasbene delespremljamo z razli!nimi glasbili.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeRobert Novak: Tres-brenk-tres

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno uprizarjanje tridelne pesemske oblike terpoudarjenih in nepoudarjenih dob v dvo- intridobni meri.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje dveh ali treh razli!nih ritmi!nih aliritmi!no-melodi!nih vzorcev in sestavljanje tehv razli!ne pesemske oblike; izmi"ljanje gibov zauprizarjanje razli!nih pesemskih oblik.

Pesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblikaDelo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:

U!enci sestavijo brenkalce in po likovnih navodilihspremljajo skladbo Tres-brenk-tres. Pesem Kin kajku interpretirajo s pomo!jo dinami!nih oznak.Po poslu"anju posnetka ugotovijo, kaj pomenijooznake f (forte), mf (mezzoforte), p (piano) inff (fortissimo) ter napi"ejo slovenske izraze zanje.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:UGANIMO PESEMSKO OBLIKOUGANIMO PESEMSKO OBLIKOUGANIMO PESEMSKO OBLIKOUGANIMO PESEMSKO OBLIKOUGANIMO PESEMSKO OBLIKOU!ence pripravimo na igro s petjem aliposlu"anjem pesmi in skladb v razli!nih pesemskihoblikah. V vre!ko damo njihove naslove in u!encerazdelimo v dve skupini. Predstavnik vsake izvle!elistek z naslovom, v skupinah pa se odlo!ijo,!e gre za eno-, dvo- ali tridelno pesem.Pomagajo si lahko z delovnim zvezkom.Igro lahko raz"irimo z glasbenimi vsebinami

Cilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enoteCilji enote• Razumevanje in izvajanje eno-, dvo-

in tridelne pesemske oblike.• Razlikovanje in izvajanje dvo- in tridobne

mere.• Izvajanje pesmi z dinami!nimi oznakami.

28

Pesemska oblikaIz jogurtovega lonËka (vanj naredi dve zarezi) in gumice sestavi brenkalce.

=+Skladbo Tres-brenk-tres spremljaj po likovnem navodilu.

A B A©tej do 2. ©tej do 3. ©tej do 2.

K naslovom pesmi napi!i s Ërkami A, B in C njihove pesemske oblike.

Mujcek drota prosi A

©mentana muha A

Rumena podmornica A B

Kin kaj ku A B C

Tres-brenk-tres A B A

Pobalina So in Mi A B

R. Novak:TRES-BRENK-TRES25

SPOZNAVANJE GLASBENIH OBLIK

Pesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblikaPesemska oblika

35

iz prej"njih razredov. Pravilne re"itve prinesejoto!ke za skupine.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Eno-, dvo- in tridelna pesemska oblika; forte,mezzoforte, piano, fortissimo.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. Najprej poslu"amo skladbo Tres-brenk-tres in

ugotovimo, katera glasbila jo izvajajo.V za!etku so najpomembnej"e ropotulje,v sredini brenkalo in na koncu spet ropotulje.Pogovorimo se o na!inu igranja nanje (nabrenkala brenkamo, z ropotuljami tresemo).U!enci se spomnijo, katera brenkala #e poznajo(kitaro, harfo).

2. U!ence spodbudimo, naj izdelajo brenkalca.Za okvir lahko izberemo jogurtov lon!ek,

prek katerega raztegnemo gumico. Na vrhu robanaredimo zarezi, da bo gumica stabilnej"a. Nabrenkalce zabrenkamo.

3. Ponovno poslu"amo skladbo. V srednjem delujo u!enci spremljajo s svojimi brenkalci. Kasnejeu!ence razdelimo v tri skupine — prva in tretjaimata ropotulje, druga brenkalca, s katerimispremljajo skladbo ob poslu"anju.Upo"tevamo mero in poudarjamo prve dobe(del A je v dvodobni, del B pa v tridobni meri).

4. Ob skladbi tudi zaple"emo. V delu A preprostokorakamo, v delu B pa naredimo en dalj"i korakin dva kraj"a. Gibe lahko predlagajo u!enci.

5. Glasnost izvajanja lahko vadimo na razli!nena!ine:

• u!itelj da intonacijo za petje enega tona —zapojemo ga tiho, srednje glasno in glasno;

• ton zapojemo tiho, vedno glasneje in natovedno ti"e (u!itelj nakazuje glasnostz dirigiranjem);

• izberemo stavek in ga izgovorimo tiho, glasno,vedno glasneje in vedno ti"e itd.

29

Poslu!aj posnetek pesmi Kin kaj ku in ugotovi, kaj pomenijo oznake za glasnost: f, mf,p in f f. Pod besedilo pesmi napi!i ob italijanske tudi slovenske izraze.

f — forte = GLASNO

mf — mezzoforte = SREDNJE GLASNO

p — piano = TIHO

ff — fortissimo = ZELO GLASNO

fA Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. }

mfB Hejla, hejla Ëaba, hejla Ëaba hejla ho. }

pC »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

fA Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici. }

mfB Pelo, pelbelamo, pela masa pelamo. }

pC »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

fA Kin kaj dali dili moli dili nasi, kin kaj ku, kin kaj ku. }

mfB Mundo, ada mundo, ada moja kakadu. }

fC »alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, vumba, vumba. ”

Otro!ka !aljivka

1

2

3

Otro!ka !aljivka:KIN KAJ KU

KIN KAJ KU

26

ff


36

Petje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonuPetje v kánonu

30

Petje v kánonu

Besedilo ritmiËno izvajajte.Druga skupina zaËne kasneje in tudi kasneje konËa.

SIMAMA, KA Tanzanijska ljudska

Tanzanijska ljudska:SIMAMA, KA

1. skupina

2. skupina

RA - NA U - RA, ZLA - TA U - RA.

RA - NA U - RA, ZLA - TA U - RA.

1. skupina

2. skupina

27

PetjePetjePetjePetjePetjeTanzanijska ljudska: Simama, ka

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaSpremljanje ritma melodije ob petju kánonaSimama, ka: u!ence razdelimo v dve skupini — enaima v rokah npr. pal!ke, druga pa kozarce in#li!ke. Vsaka skupina ob petju spremlja ritemmelodije, ki jo poje v kánonu.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeJohann Pachelbel: Kánon (odlomek)

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibno uprizarjanje kánona.U!enci se postavijo v dve vrsti. Skupina, ki za!nepeti prva, za!ne delati majhne korake naprej, navsako dobo enega. Ustavijo se takrat, ko prenehajos petjem. Druga skupina miruje dokler ne vstopi spetjem; takrat za!ne tudi s korakanjem. Kon!atimora ob prvi skupini.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostIzmi"ljanje ritmi!nih besedil, ki jih izvajamov kánonu ob spremljavi glasbil, npr.:

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:U!enci v dveh skupinah izvajajo ritmi!no besediloRana ura, zlata ura v kánonu, kot je napisano.Pod tem zapisom je pesem Simama, ka.Kánon u!enci najprej izvajajo skupaj enoglasno,nato pa se razdelijo v dve skupini.

Cilj enoteCilj enoteCilj enoteCilj enoteCilj enote• Usvajanje dvoglasnega petja v kánonu.

37

31

Besede iz pesmi (svahili):

simama — statika — sedetiruka — poskakovatitembea — itikimbia — teËi

J. Pachelbel:KÁNON

NaËin vodenja glasov, kjer prvi glas zaËne peti ali igrati melodijo, drugi pa vstopikasneje in poje ali igra popolnoma enako melodijo, imenujemo kánon.

28

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:KÁNONKÁNONKÁNONKÁNONKÁNONU!ence razdelimo v dve skupini in iz vsakepokli!emo enega u!enca. Vodja bo ritmi!noizgovarjal po "tiri iste zloge, ki jih bo moralsotekmovalec ponavljati, vendar "ele takrat,ko bo vodja nehal in za!el z novim primerom.Sotekmovalec bo za vodjem vedno »zaostajal«za 4 dobe. Primer:

Igro lahko izvajamo tudi z gibanjem. Primer:

Pojma:Pojma:Pojma:Pojma:Pojma:Kánon; dvoglasno petje.

Priporo!ili:Priporo!ili:Priporo!ili:Priporo!ili:Priporo!ili:1. Spomnimo se, da smo na za!etku "olskega leta

peli dvoglasno uganko Pet sinov iz ene hi"e,pa se vsak druga!e pi"e. Pri tej pesmici je enaskupina pela melodijo, druga pa ves !as isti ton.

2. Ugotovimo, da pri glasbenem primeru Kánonposamezna glasbila vstopajo drugo za drugimin igrajo isto melodijo.


38

PetjePetjePetjePetjePetjeSlovenska ljudska: &mentana muhaAlbinca Pesek: UgankaSlovenska ljudska: Mujcek drota prosi

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaSoustvarjanje treh glasbenih misli A, B in C terpovezava teh v glasbeno obliko rondoA B A C A.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeWolfgang Amadeus Mozart: Finale (Rondo)iz Dunajske sonatine "t. 1 v C-duruStavek je po obliki rondo s shemo A B A C A +zaklju!ek.

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanje ob petju glasbene oblike rondo.U!enci ob razli!nih glasbenih delih izvajajorazli!ne gibe. Skupina A poje prvo kitico pesmiIn mi smo la!ni in pri tem npr. s pestmi rahlotol!e po klopi, skupina B poje pesem Ugankain pri tem ritmi!no giba s prsti; potem slediponovno skupina A. Skupina C zapoje zadnjokitico pesmi Mujcek drota prosi (%gance de siküha) in pri tem opona"a me"anje hrane v skledi.Rondo zaklju!i skupina A.Gibanje ob poslu"anju skladbe Finale (Rondo).

Glasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondo

Cilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enote• Razumevanje in izvajanje enakih

in razli!nih glasbenih misli.• Razumevanje in izvajanje glasbene oblike

rondo.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje ritmi!no-melodi!nih glasbenihvsebin in sestavljanje teh v glasbeno oblikorondo; izmi"ljanje razli!nih ritmi!nih vsebinz besedilom in sestavljanje teh v ritmi!ni rondoA B A C A.

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Na levi strani delovnega zvezka je ritmi!ni rondooblike A B A C A. U!ence razdelimo v tri skupineA, B in C, ki izvajajo vsaka svoj del rondoja.Na enak na!in izvajamo melodi!ni rondo, in sicers solmizacijskimi zlogi in fonomimiko. U!enciugotovijo, kak"no zgradbo ima niz stavb.

32

Rondo je glasbena oblika, ki ima (v na!em primeru) 5 delov, od teh 3 razliËne:A, B in C.

Del A se pojavi na 1., 3.in 5. mestu — lahkobi rekli, da kroæi.

Glasbena oblika rondo»rke A, B in C oznaËujejo dele glasbene oblike. Po navodilih uËitelja ali uËiteljiceizvajaj primere ritmiËnega in melodiËnega rondoja.

RITMI»NI RONDO

Legenda:

L = udarec z levo nogo ob tlaD = udarec z desno nogo ob tlaLD = udarec z obema nogama ob tlaK = udarec z obema rokama po klopiII = ploskT = lesk— = pavza

W. A. Mozart:RONDO

A

B

A

C

A

l D K II L D K —

II II II T K II T —

l D K II L D K —

LD LD II LD L D T —

L D K II L D K —

RONDO

krog=

A

A

BC

29

Glasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondoGlasbena oblika rondo

39

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:SESTAVIMO GLASBENE POJMESESTAVIMO GLASBENE POJMESESTAVIMO GLASBENE POJMESESTAVIMO GLASBENE POJMESESTAVIMO GLASBENE POJMEV vre!ke damo listke s !rkami, ki ozna!ujejodolo!en glasbeni pojem. V eno izmed vre!k damonpr. listke s !rkami K, Á, N, O in "e enkrat N,v drugo listke s !rkami R, O, N, D in "e enkrat O,v tretjo P, E, S, E in M itd. U!ence razdelimov skupine po pet. Vsaka skupina dobi eno vre!ko,iz katere mora vsak u!enec izvle!i eno !rko.U!enci se morajo !im prej postaviti v vrsto,polo#iti listek s !rko pred seboj in sestavitiglasbeni pojem. Da naloga ne bo prelahka, morajoo dobljenem pojmu nekaj povedati, npr.: pesemsestavljajo besedilo, ritem in melodija. $rk je lahkov vre!kah ve! ali manj, priporo!ljivo pa je, daimajo vse skupine enako "tevilo !rk in !lanov.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Enake in razli!ne glasbene misli; rondo.

Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:Priporo!ilo:U!ence spodbudimo, naj sku"ajo najti oblikorondoja tudi v razredu, naravi, arhitekturi,matematiki (npr. 1 2 1 3 1). Tri enake predmetev razredu imenujemo A, poi"!emo "e dva razli!na— B in C — ter jih postavimo v vrsto.


33

MELODI»NI RONDO

C

B —

—

A B CA A

DO MI DO DOMI SO MI

ADODORE RE RE —DO MI

ADODORE RE —DO MI

ADODORE RE RE —DO MI

SO LA SO FA MI

RE

RE DO

40

34

OperaOb poslu!anju odlomkov iz opere se bomo preselili v njeno pravljiËno dogajanje.Sodelovali bomo tudi v opernem orkestru.

W. A. Mozart:»AROBNA PI©»AL

(odlomki)

Wolfgang Amadeus Mozart

PravljiËna opera:»AROBNA PI©»AL

Skladatelj:Wolfgang Amadeus Mozart

Libretist:Emanuel Schikaneder

NastopajoËi:Hudobne osebe: Kraljica noËi, Monostatos

Dobre osebe: Pamina (hËi Kraljice noËi) in princ Tamino,Papageno in Papagena, Sarastro

Sarastro

30—32

Pamina

Kraljica noËi

Papagena

PetjePetjePetjePetjePetjeWolfgang Amadeus Mozart:$arobna pi"!al:

Papagenova predstavitvena pesemPapagenovi zvon!ki

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaSpremljava odlomkov iz opere $arobna pi"!alz Orffovimi glasbili po notni sliki.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjeWolfgang Amadeus Mozart:$arobna pi"!al: Arija Kraljice no!i (odlomek)

GibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeOpona"anje gibov oziroma igre opernih pevcev.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje glasbene spremljave h glasbenimprimerom; razmi"ljanje o poteku vsebine opere.

OperaOperaOperaOperaOperaDelo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:

U!enci obnovijo snov iz tretjega razreda in sespomnijo sestavnih delov glasbene pravljice, ki soenaki kot v operi. Pogovorimo se o partituri inlibretu.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:UPRIZORIMO OPERNO ARIJOUPRIZORIMO OPERNO ARIJOUPRIZORIMO OPERNO ARIJOUPRIZORIMO OPERNO ARIJOUPRIZORIMO OPERNO ARIJOU!itelj izbere nekaj opernih arij in najde smiselneprevode. Predvaja jih u!encem, pri tem pa nepove, o !em govori besedilo. Naloga u!encev je,da na osnovi poslu"anja in interpretacije posku"ajougotoviti vsebino ter jo ob poslu"anju igralskouprizoriti. Vsebino lahko tudi povemo. V temprimeru u!enci interpretirajo znano dogajanje.Izberemo tudi slovenske opere.

Cilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enote• Spoznavanje opere kot glasbene oblike.• Petje odlomkov iz opere %arobna pi#!al

in spremljanje glasbe z Orffovimiglasbili.

OperaOperaOperaOperaOpera

41

35

Preberi vsebino opere.Zgodbo lahko nadaljuje! po svoje in joodigra! s so!olci in so!olkami.Novo zgodbo tudi zapoj in zaigraj.

Opernemu besedilu reËemo libreto.Note, ki jih uporabljajo orkester in pevci, imenujemo partitura.

V 3. razredu si spoznal/-a glasbeno pravljico, ki ima enake sestavine kot opera.Napi!i jih.Sestavine opere so: GLASBA (PETJE, IGRA NA GLASBILA), PLES, LIBRETO (BESEDILO),

SCENA IN KOSTUMI.

V operi nastopajo PEVCI, ZBOR, PLESALCI IN ORKESTER.

Ob zvoËnih posnetkih izvajajte partituri, ki sta del opere »arobna pi!Ëal in sta prirejeniza Orffova glasbila. Partituri sta v pesmarici.

PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEMPAPAGENOVI ZVON»KIARIJA KRALJICE NO»I

Princ Tamino in Pamina (hËerka Kraljice noËi)sta postavljena pred hude preizku!nje preden selahko poroËita. Pri premagovanju teh jima pomagamoË ljubezni in Ëarobna pi!Ëal, ki jo princupodarijo kraljiËine dame.

Zgodbo prijetno popestrita ptiËar Papagenos svojimi Ëarobnimi zvonËki in njegova druæicaPapagena, ki prav tako preæivljata teæke Ëase zasreËno skupno prihodnost.

Junakom v zgodbi pomaga sveËenik Sarastro,nagajata pa jim Kraljica noËi ter hudobniMonostatos.

Monostatos

Papageno in Tamino

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Opera, arija, partitura, libreto.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. Podrobnej"o vsebino opere najdemo

v naslednjih knjigah:• Samec, S. 1996: Operne zgodbe. Ljubljana:

Mladinska knjiga Zalo#ba.• Streit, J. 1996: $arobna pi"!al. Ljubljana: EPTA.• Vrban!i!, I. 1989: Svet glasbe, strokovni

priro!nik. Ljubljana: DZS.• Waugh, A. 2000: Opera. Vodnik za poslu"anje

in spoznavanje. Ljubljana: Mladinska knjigaZalo#ba.

2. V knjigi — Paroutya, M. 1998: Mozart, ljubljenecbogov. Ljubljana: DZS — najdemo naslednjezapise, ki nam omogo!ajo razgovor oMozartovem #ivljenju:

str. 69»Dragi o!e, ne znam pisati v verzih, ker nisempesnik. Ne znam dovolj umetelno oblikovatistavkov, da bi v njih izrazil svetlobo in senco, kernisem slikar. Svojih !ustev in misli tudi ne znampodajati z znamenji in pantomimo, ker nisemplesalec. Lahko pa jih izrazim z zvoki, ker semglasbenik.«(Wolfgang, 8. novembra 1777)

Na zadnji platnici»Mozart je umrl pri petintridesetih letih,v katerih se je najve!ja sre!a izmenjavalaz najmra!nej"imi dnevi. Pri "estih letih je zlo#ilsvoj prvi menuet. Pri enajstih svojo prvo opero.Ko je zrasel v mladeni!a, je povedal #e vseali skoraj vse. Ugasnil je sredi poleta, nekegadecembrskega dne 1791, na krilih Rekviema,ki ga je tedaj pisal in pero mu je iztrgala "elesmrt.«

3. Pesmi, ki so namenjene petju, lahko samoposlu"amo in spremljamo z Orffovimi glasbili.Pojemo jih ob zvo!nih posnetkih, ker so te#je.

4. Pogovorimo se o Ariji Kraljice no!i. Za tovrstnopetje moramo najprej obiskovati ni#jo in srednjoglasbeno "olo ter nadaljevati "olanje naAkademiji za glasbo.

PRIPORO$ILA U$ITELJAPRIPORO$ILA U$ITELJAPRIPORO$ILA U$ITELJAPRIPORO$ILA U$ITELJAPRIPORO$ILA U$ITELJA

42

PetjePetjePetjePetjePetjePetje pesmi iz filmov po izboru u!encev in u!itelja.

Igra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na glasbilaIgra na kastanjete ob &panskem plesu iz baletaLabodje jezero.

Poslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePoslu"anjePeter Ilji! $ajkovski:Labodje jezero:

Ples labodov (odlomek)&panski ples

Urban Koder: Cvetje v jeseni (odlomek)

Baletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaGibanjeGibanjeGibanjeGibanjeGibanjePosnemanje baletnih gibov ob poslu"anjuodlomkov iz baleta Labodje jezero.

UstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostUstvarjalnostSoustvarjanje koreografije za ples ob odlomkihbaleta; improviziranje glasbe k dolo!eni zgodbi,ki jo uprizorimo kot gledali"ko predstavo(z lastnimi in Orffovimi glasbili).

Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:Delo z delovnim zvezkom:U!enci napi"ejo odgovore na zastavljena vpra"anja.V televizijskem programu izberejo film, ki ga bodogledali, in po ogledu napi"ejo svoje vtise o glasbi.

Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:Glasbenodidakti!na igra:U!itelj razdeli u!ence na tri skupine: dvetekmovalni in eno ocenjevalno. Nekajkrat predvaja

Cilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enoteCilja enote• Spoznavanje baletne glasbe.• Spoznavanje vloge filmske glasbe.

36

Baletna in filmska glasbaPrisluhni glasbi iz baleta in po svoje ponazori vsebino s plesom.

Zlobni Ëarovnik Rotbart je lepo Odette in njeneprijateljice zaËaral v labode. »arovnija izgubi svojomoË !ele takrat, ko lepotica sreËa mladeniËa, ki jobo zares ljubil in ji bo zvest. Princ Siegfried, sinkneginje, na lovu sreËa Odette in v njegovem srcuvzplamti ljubezen do labodje kraljiËne. V dogajanjena æalost poseæe zlobni Rotbart in princu pripravipotegav!Ëino. Na zabavo v grad pripelje svojo hËiOdile, ki je zelo podobna Odette. Princ ju

P. I. »ajkovski:LABODJE JEZERO

(odlomka)

Balet:LABODJE JEZERO

Glasba:Peter IljiË »ajkovski

NastopajoËi:Hudobne osebe:

Ëarovnik Rotbart (RdeËebradec) in njegova hËi OdileDobre osebe:

lepotica Odette in princ Siegfried

Peter IljiË »ajkovski

Preberi vsebino baleta.

33—34

zamenja, zasnubi Ëarovnikovo hËi in ji obljubiveËno zvestobo.Ko uvidi svojo zmoto, razoËaran odhiti na obalolabodjega jezera, da bi svojo ljubljeno prosilodpu!Ëanja. Zaljubljenca pred loËitvijo drug oddrugega data prednost smrti. Z roko v roki sepoæeneta na dno vzvalovanega jezera, kar povzroËiRotbartovo smrt. Hudobija je premagana z zvestoboin ljubeznijo.

»arovnik Rotbart

37

V baletu nastopajo PLESALCI IN ORKESTER

.

SKLADATELJ napi!e glasbo, koreograf pa naËrtuje plesno dogajanje.

PLES LABODOV©PANSKI PLES

Balet je gledali!ko delo, namenjeno umetni!kemu plesu. Sestavljajo ga glasba (igrana glasbila), zgodba, ples, scena in kostumi.

Princ Siegfried in Odette

Baletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasbaBaletna in filmska glasba

43

38

Ljubljanskemu advokatu Janezu zdravnik svetuje,naj gre na deæelo in si nabere novih moËi za delo.Odpravi se k bratrancu PreseËnikuv !kofjelo!ke hribe na Jelovo brdo in se zaljubiv njegovo hËi Meto. Med njima zaæivi simpatija.Janez kmalu dekle razoËara, saj mora znova

U. Koder:CVETJE V JESENI

(odlomek)

Film:CVETJE V JESENI

Glasba:Urban Koder

Zgodba:Ivan TavËar

Preberi vsebino zgodbe iz filma.

Kaj meni!, kak!no vlogo ima glasba v filmih?

Katere otro!ke slovenske filme pozna!? NE JO»I PETER, SRE»NO KEKEC, SINJI GALEB …

Se spomni! oseb, ki so nastopale v filmih o Kekcu? KEKEC, MOJCA, ROÆLE,

v Ljubljano na delo. Toda miru ne najde.Ljubezen ga vleËe nazaj k svoji deklici. OdloËi se,da bo kupil kmetijo na Jelovem brdu in seporoËil z Meto. Ko ob naslednjem sreËanjusvoji Meti sporoËi veselo novico, ji od sreËe odpovesrce.

Urban KoderIvan TavËar

35

Meta Janez (desno) z domaËini z Jelovega brda

Foto

graf

ija: M

. Zaj

c

BEDANEC …

39

V tedenski prilogi Ëasopisov, kjer je spored radijskih in televizijskih programov, si izberifilm, ki si ga bo! ogledal/-a. Izreæi sliko scene iz filma in jo nalepi v delovni zvezek.Napi!i naslov filma in imena glavnih igralcev. Izberi nekaj odlomkov zgodbe in opi!iglasbo, ki jih je spremljala.

Naslov filma:

Glavni igralci:

Opis glasbe iz filma:

Filmska glasba je namenjena glasbenemu opisovanju dogajanja. Z zvoËnimi uËinkipodkrepimo posamezne trenutne vtise: veselje, sreËo, napetost …

CVETJE

Slika scene iz filma:

izbrano glasbo, u!enci pa se posvetujejo o vsebini.Izbrano vsebino vsaka skupina pod vodstvomsvojega vodja gibno uprizori v razredu.Z gibi lastnega telesa in upo"tevanjem pantomimeu!enci o#ivijo v razredu lastno kreacijo.Ocenjevalna komisija s karton!ki ocen od 1 do 5ovrednoti v razredu baletno predstavo posamezneskupine.

Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Pojmi:Balet, koreografija; filmska glasba.

Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:Priporo!ila:1. Z u!enci si ogledamo filme, pozorno

spremljamo glasbo in se o njej pogovorimo.Izhodi"!na vpra"anja za pogovor:

• Ali glasba na za!etku filma napove njegovovsebino?

• Kak"no glasbo lahko pri!akujemo prikomedijah, romanti!nih filmih, risankah?

• Kak"no glasbo skladatelji filmske glasbeustvarjajo pri napetih prizorih?

• Ali se spomnite glasbe iz risanke Pink Panter?Kak"na je in kaj ponazarja?

2. V televizijskem programu poi"!emo baletnoali/in plesno predstavo, jo posnamemo in siogledamo odlomek skupaj z u!enci.Ugotavljamo, kako gibanje telesa sledi gibanjuglasbe.

3. Organiziramo ogled baletne predstave.

44

SEZNAM ZVO$NIH PRIMEROVSEZNAM ZVO$NIH PRIMEROVSEZNAM ZVO$NIH PRIMEROVSEZNAM ZVO$NIH PRIMEROVSEZNAM ZVO$NIH PRIMEROV

1. Slovenska ljudska: DROBLJANC 2:31(Izvaja ansambel Volk folk)

2. Slovenska ljudska: ZIBEN&RIT 2:37(Izvaja ansambel Volk folk)

3. Slovenska ljudska: V$ERAJ SEM BIL 2:06NA VI$U(Izvaja ansambel Volk folk)

4. Slovenska ljudska: VRBI&KA POLKA 0:44(Izvaja Nina Volk [oprekelj])

5. Maksimiljan Fegu": LARGO 1:19iz Godalnega kvarteta "t. 1 (Odlomek)(Izvaja kvartet Fegu")

6. Johann Sebastian Bach: ALLEGRO 1:56(1. stavek) iz 3. Brandenbur"kega koncerta(Odlomek)(Izvaja orkester Boston Baroque,direktor Martin Pearlman)

7. Johann Sebastian Bach: ALLEGRO 1:00(1. stavek) iz 3. Brandenbur"kega koncerta(Odlomek)(Izvaja ansambel Swingel Singers)

8. Albinca Pesek: UGANKA 1:32(Priredba Dejan Berden,pevka Inge &ipek Vodnjov)

9. Camille Saint-Saëns: OKAMNINE 1:26iz %ivalskega karnevala(Izvajajo Philippe Entremont, Gaby Casadesus,Michel Arrignon, Yan-Pascal Tortelier,Régis Pasquier, Gérard Caussé, Yo-Yo Ma,Gabin Lauridon, dirigent Philippe Entremont)

10. Pietro Mascagni: 3:27SIMFONI$NA MEDIGRA iz baletaCavalleria rusticana(Izvaja orkester Berlinske filharmonije,dirigent Herbert von Karajan)

11. Slovenska ljudska: &MENTANA MUHA 0:49(Priredba Robert Novak,pevka Emica Poto!nik)

12. Slovenska ljudska: &MENTANA MUHA 1:19(in"trumentalna razli!ica)(Izvaja ansambel Vruja)

13. Albinca Pesek: POBALINA SO IN MI 2:08(Priredba Robert Novak,pevka Emica Poto!nik)

14. Albinca Pesek: POBALINA SO IN MI 2:09(in"trumentalna spremljava)(Priredba Robert Novak)

15. Camille Saint-Saëns: KUKAVICA 2:19iz %ivalskega karnevala(Izvajata Philippe Entremont [klavir]in Michel Arrignon [klarinet])

16. Albinca Pesek: 2:33$ANKATA PANKATA LA(Priredba Dejan Jeron!i!,pevka Inge &ipek Vodnjov)

17. Albinca Pesek: 2:34$ANKATA PANKATA LA(in"trumentalna spremljava)(Priredba Dejan Jeron!i!)

18. Marjan &ijanec: MISOLASO 1:09

19. Edvard Grieg: JUTRO 1:23iz suite Peer Gynt "t. 1(Odlomek)(Izvaja orkester Slova"ke filharmonije,dirigent Libor Pesek)

20. John Lennon, Paul McCartney: 2:38YELLOW SUBMARIN(Izvaja ansambel The Beatles)

21. John Lennon, Paul McCartney: 2:38YELLOW SUBMARIN(in"trumentalna spremljava)(Izvaja ansambel The Beatles)

22. Slovenska ljudska: 0:44MUJCEK DROTA PROSI(Priredba Robert Novak,pevka Inge &ipek Vodnjov)

45

23. Slovenska ljudska: 0:46MUJCEK DROTA PROSI(in"trumentalna spremljava)(Priredba Robert Novak)

24. Slovenska ljudska: &AMARJANKA 1:58(Izvaja ansambel Marko banda)

25. Robert Novak: TRES-BRENK-TRES 0:59

26. Otro"ka "aljivka: KIN KAJ KU 1:38(Priredba klavirske spremljave Ivo Kopecky,izvajajo zbor Carmina Slovenica,Olga Pe!eny [klavir], dirigentka Karmina &ilec)

27. Tanzanijska ljudska: SIMAMA, KA 2:24(Priredba Matja# Krivec,izvajajo zbor Carmina Slovenica,Nino Mure"ki! [tolkala],Matja# Krivec [bas kitara],dirigentka Karmina &ilec)

28. Johann Pachelbel: KÁNON (Odlomek) 3:54(Izvaja orkester Festival String Lucerne,dirigent Rudolf Baumgartner)

29. Wolfgang Amadeus Mozart: FINALE 2:45(Rondo) iz Dunajske sonatine "t.1 v C-duru(Izvaja Renata Neuvirt [klavir])

30. Wolfgang Amadeus Mozart: 1:37PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEMiz opere $arobna pi"!al(Priredba Kurt Brüggemannin Inge &ipek Vodnjov,izvajajo Cveto Kobal [flavta],Inge &ipek Vodnjov [zvon!ki],Matja# Stopin"ek [glas])

31. Wolfgang Amadeus Mozart: 1:11PAPAGENOVI ZVON$KIiz opere $arobna pi"!al(Priredba Kurt Brüggemannin Inge &ipek Vodnjov,izvajajo Cveto Kobal [flavta],Inge &ipek Vodnjov [zvon!ki],Matja# Stopin"ek [glas])

32. Wolfgang Amadeus Mozart: 1:26ARIJA KRALJICE NO$Iiz opere $arobna pi"!al (Odlomek)(Izvaja orkester Opernhaus Zürich,pevka Edita Gruberova,dirigent Nikolaus Harnoncourt)

33. Peter Ilji! $ajkovski: PLES LABODOV 1:36iz baleta Labodje jezero (Odlomek)(Izvaja Londonski simfoni!ni orkester,Douglas Cummmings [!elo],dirigent André Previn)

34. Peter Ilji! $ajkovski: &PANSKI PLES 2:31iz baleta Labodje jezero(Izvaja Londonski simfoni!ni orkester,dirigent André Previn)

35. Urban Koder: CVETJE 1:32iz filma Cvetje v jeseni (Odlomek)(Izvaja orkester RTV Ljubljana,Miha Dov#an [citre], dirigent Urban Koder)

46○ ○ ○ ○ ○

Rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπa jabka krau,rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπa jabka krau.

Rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπa drva krau,rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπa drva krau.

Rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπe hruπke krau,rad bi vedu, rad bi znal,kdo je naπe hruπke krau.

Drobljanc

DROBLJANCSlovenska ljudska

PESMARICA○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

47 ○ ○ ○ ○ ○

PsiËek nima repa veË,kdo mu ga je odrezal preË?Diridiridaj, diridiridaj,dajte psiËku rep nazaj.

Zibenπrit

Slovenska ljudskaZIBENŠRIT

48○ ○ ○ ○ ○

VËeraj sem bil na ViËu,na ViËu pri dekliËu.»e Ëlovek smolo ima,mu vrag miru ne da.

VËeraj sem bil na ViËu

Do nje sem se priplazil,prav srËno jo pozdravil.Mi reËe zdaj dekle:≈Moj fant, poljubi me.√

Poljubim in objamem,πe tretji pride zraven.Al’ to je mam’ca b’la,zbeæala sva oba.

Dekle beæi v koruzo,jaz pa naravnost v luæo.Sedaj pa cela vasse smeje mi na glas.Sedaj pa cela, cela, cela vasse smeje meni, meni prav na glas:ha, ha, ha, ha, ha, ha,fant πel je v æabjo vas.

VČERAJ SEM BIL NA VIČUSlovenska ljudska

49 ○ ○ ○ ○ ○

Pet sinov iz ene hiπe,pa se vsak drugaËe piπe.(Prsti na roki)

Uganka

A. PesekBesedilo: O. Župančič

UGANKA

50○ ○ ○ ○ ○

©mentana muha,kaj si tak’ suha?Kdo te bo plaËal?Miha KovaËev.

Priπli so, priπli,πtirje Poljanci,komaj so vleklimuho po klanci.

Priπli so, priπli,πtirje mesarji,komaj so suhomuho zaklali.

Priπli so, priπli,πtirje debeli,komaj so suhomuho pojeli.

©mentana muha

Slovenska ljudskaŠMENTANA MUHA

51 ○ ○ ○ ○ ○

V drugem nadstropju je So doma,nosek navihan ‘ma,v prvem nadstropju pa ædi naπ Mi,veselo prepeva si.

So, Mi, So, Mi,dva pobalina,Ëevlje preluknjane,strgan rokav.So, Mi, So, Mi,se pripodita,vsak v svojo sobico skrijeta se.

Pobalina So in Mi

POBALINA SO IN MIA. Pesek

52○ ○ ○ ○ ○

A, a, a, a,a, a, a, a.»ankata pankata la,Ëampara pampara sa,æabada rabada ajaj,πavara pavara ma.

E, e, e, e,e, e, e, e.»enkete penkete le,Ëempere pempere se,æebede rebede ejej,πevere pevere me.

»ankata pankata la

I, i, i, i,i, i, i, i.»inkiti pinkiti li,Ëimpiri pimpiri si,æibidi ribidi ijij,πiviri piviri mi.

O, o, o, o,o, o, o, o.»onkoto ponkoto lo,Ëomporo pomporo so,æobodo robodo ojoj,πovoro povoro mo.

U, u, u, u,u, u, u, u.»unkutu punkutu lu,Ëumpuru pumpuru su,æubudu rubudu ujuj,πuvuru puvuru mu.

A. PesekČANKATA PANKATA LA

53 ○ ○ ○ ○ ○

Sosed moj je star mornar,ki podmornico dobil je v dar.NoË in dan na dnu morjabrez prestanka plove sem ter tja.

On sosede rad ima,vse povabi nas na dno morja.Tam nam godba zaigra,mi pa glasni smo,kar se le da.

Na rumeni podmornici æivim,s kiti se podim, ribice lovim.

Rumena podmornica

J. Lennon in P. McCartneyPrepesnila: A. Pesek

RUMENA PODMORNICA

54○ ○ ○ ○ ○

Mujcek drota prosi.Cin, cin cimbola,cimbo, cimbo, cimbola.

Kaj de mujcek z droton?Cin, cin cimbola,cimbo, cimbo, cimbola.

Mujcek drota prosi

Prleπko nareËje

drot — æicapiskre — loncede si veza — si bo vezalküha — kuhal

Piskre de si veza.Cin, cin cimbola,cimbo, cimbo, cimbola.

Kaj de mujcek s piskron?Cin, cin cimbola,cimbo, cimbo, cimbola.

Ægance de si küha.Cin, cin cimbola,cimbo, cimbo, cimbola.

Slovenska ljudskaMUJCEK DROTA PROSI

55 ○ ○ ○ ○ ○

1. kitica

Kin kaj dali dili moli dili nasi,kin kaj ku, kin kaj ku.Kin kaj dali dili moli dili nasi,kin kaj ku, kin kaj ku.

Hejla, hejla Ëaba,hejla Ëaba hejla ho.Hejla, hejla Ëaba,hejla Ëaba hejla ho.

»alabaj, Ëalabaj, Ëalabaj, Ëalabaj,vumba, vumba.

Kin kaj ku

2. kitica

Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici.Tera Ëaba tete tete, cicici, cicici.

Pelo, pelbelamo,pela masa pelamo.Pelo, pelbelamo,pela masa pelamo.


3. kitica

Kin kaj dali dili moli dili nasi,kin kaj ku, kin kaj ku.Kin kaj dali dili moli dili nasi,kin kaj ku, kin kaj ku.

Mundo, ada mundo,ada moja kakadu.Mundo, ada mundo,ada moja kakadu.


KIN KAJ KUOtroška šaljivka

56○ ○ ○ ○ ○

57 ○ ○ ○ ○ ○

Simama, ka,simama, ka,ruka, ruka, ruka,simama, ka.

Simama, ka

simama — statika — sedetiruka — poskakovatitembea — itikimbia — teËi

Tembea, kimbia,tembea, kimbia,ruka, ruka, ruka,simama, ka.

Tanzanijska ljudskaSIMAMA, KA

58○ ○ ○ ○ ○

PtiËar kliËejo me tralala,pojem, vriskam, pleπem, kar se da.V deæeli tej me vsak poznain z mano pleπe hopsasa.

Potepam se po gozdu rad,saj k meni pride ptiËek vsak.Ko æviægam, pojem, se vrtim,kar perje nosi, to dobim.

Papagenova predstavitvena pesem

PAPAGENOVA PREDSTAVITVENA PESEM

PtiËar kliËejo me tralala,pojem, vriskam, pleπem, kar se da.V deæeli tej me vsak poznain z mano pleπe hopsasa.

Æelim si tako mreæico,da z njo ujel bi deklico,a ena mi dovolj ne bo,æelel bi jih vsaj kakπnih sto.

W. A. Mozart

59 ○ ○ ○ ○ ○

60○ ○ ○ ○ ○

61 ○ ○ ○ ○ ○

62○ ○ ○ ○ ○

Ta dobi, ta dobi,kdor si upa, ta dobi!Naj zvonijo zvonËki ti,naj zvonijo moji zvonËki,naj v uπesih zadonijo.

Papagenovi zvonËki

W. A. Mozart

PAPAGENOVI ZVONČKI

ZvonËkljajo prisrËno, zvonËkljajo lepo.Larala la la larala, la la larala.

To najlepπi so zvoki, kar svet jih pozna.Larala la la larala, la la larala.

63 ○ ○ ○ ○ ○

64○ ○ ○ ○ ○

65 ○ ○ ○ ○ ○

66○ ○ ○ ○ ○

Urban KoderCVETJE V JESENI

67 ○ ○ ○ ○ ○

68○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Zahvaljujemo se razrednim in glasbenim učiteljem/-icam, ki so sodelovali pri ovrednotenjuglasbenih vsebin:

Editi Binkovski OŠ Velika Dolina, Jesenice na DolenjskemAndreji Brifah OŠ Poljane, LjubljanaPavli Bunetič OŠ Dobova, DobovaDušanu Čerčeku OŠ Koseze, LjubljanaMarini Doblekar OŠ Toneta Čufarja, LjubljanaCvetki Frešer OŠ Pohorskega bataljona, Slovenska BistricaAleksandri Gajšek OŠ Leskovec, Leskovec pri KrškemAngeliki Gluk OŠ Riharda Jakopiča, LjubljanaMoniki Habinc Rostohar OŠ Jurija Dalmatina, KrškoMojci Holler OŠ Borisa Kidriča, MariborMili Ivanovič OŠ Leskovec, Leskovec pri KrškemBoži Jankovič OŠ Jurija Dalmatina, KrškoBetki Jelčič OŠ Jurija Dalmatina, KrškoHeleni Juršič OŠ Rudolfa Maistra, Šentilj v Slovenskih goricahMirjani Kavčič OŠ Trnovo, LjubljanaJelki Klakočar OŠ Jurija Dalmatina, KrškoMojci Koban Dobnik OŠ Vitanje, VitanjeAndreji Kozlevčar OŠ Dravlje, LjubljanaMetki Kuraj OŠ Franceta Prešerna, MariborBojani Maček OŠ Franca Rozmana Staneta, MariborVesni Novak OŠ Riharda Jakopiča, LjubljanaGiovanninu Raffanelliju OŠ Vižmarje - Brod, LjubljanaMileni Rataj OŠ Tabor II, MariborDanetu Selanu OŠ Poljane, LjubljanaMetki Slobko OŠ Jurija Dalmatina, KrškoAni Smej OŠ Maksa Durjave, MariborOlgi Strmšek OŠ Ob Dravinji, Slovenske KonjiceTatjani Umek OŠ Jurija Dalmatina, KrškoVilku Ureku OŠ Bizeljsko, BizeljskoJelki Veit OŠ Sladki vrh, Sladki vrhEli Verstovšek Tanšek OŠ Artiče, ArtičeMetki Vrbančič Osterc OŠ Ludvika Pliberška, MariborCvetki Zabukovšek OŠ Ob Dravinji, Slovenske KonjiceMariji Žgavc OŠ Jurija Dalmatina, Krško

ZAHVALAZAHVALAZAHVALAZAHVALAZAHVALA

glasba 4, priročnik

Documents