glasilo mravljice, mravljice 2012/13

7/22/2019 Glasilo Mravljice, mravljice 2012/13

1/72

Mravljice,

mravljice

.

.

.

2012/13

Pred nami je sedma izdaja olskega glasila Mravljice, mravljice e sedmo leto zaporedelimo z inovativnostjo predstaviti in obelodaniti sadove pridnih in ustvarjalnih rok tersveih, bistroumnih idej naih mladih nadobudneev. V letonjem olskem letu smo eleliizpostaviti aktualno tematiko stenske poslikave nae ole predvsem zato, ker je v nae prostoreprinesla sveino in vedrino, e posebej pa pisane barve, in s tem neposredno vplivala tudi napoutje vseh nas, ki tukaj vsak dan preivimo dobren del dneva. Marljive roke in nenavadneideje otrok so ustvarile skupek tega kreativnega dela, ki nam e ob samem vstopu v olopopestri jutro in polepa dan. In tako se povzpnemo po stopnicah in sprehodimo skozi vratadomiljije, dokler ne prispemo v pravljini svet samorogov, arovnic, zmajev, morskih deklicin drugih pravljinih bitij, ki krasijo nae hodnike. Pravljina in bajeslovna bitja od vednonavduujejo tako otroke kot tudi mladostnike, saj jim s svojim nenavadnim in maginimizgledom vzbujajo obutke radovednosti, pa tudi mogonosti in nenavadnosti. In kaj se eskriva za vrati? Znanje, seveda.

V drugem delu smo se posvetili kreacijam, ki so jih otroci in njihove mentorice celoolsko leto pridno poiljali v nae urednitvo. Tako vas skozi vrata domiljije popeljemov svet ustvarjalnosti, splet pisanih barv in besed, paleto tihih misli in ne nazadnje tudi

vsemogoih ustev, ki skozi stavke in verze iejo svoje pravo mesto. Letos smo kotvodilo glasila izbrali misel Pri pouku ustvarjam in se zabavam, kajti ustvarjati pomenitudi sprostiti svoje notranje potenciale, jim dati prosto pot, da lahko neovirano priplujejona povrje kot dela, ki imajo svojo pravo vrednost. Kreirati pomeni iveti. Zato nam jev posebno veselje in ast, da lahko tudi letos predstavimo ustvarjalnost otrok nae ole,zbrano na enem mestu in vidno iremu krogu ljudi. Na to smo lahko e kako ponosni.

Metka Rogelja

Uencem, uiteljem, starem in vsem ostalim bralcem, ki boste tudi letos z nami potovali

v pisani svet literarnega udejstovanja naih olarjev, elimo ob prebiranju najnovejegaglasila obilo zabave.

Uredniki odbor: Metka Rogelja, Barbara avli in Tanja Tovornik


2/72

Mra

vljice,mravljice

...

2012/13

Kdo pravi, da je olska stavba dolgoasna hia s pustimi belimi stenami?Zidovi nae ole so oiveli. Ne verjamete? Potem se sprehodite z nami po stopnicah navzgor in pokukajte v obe nadstropjipredmetne stopnje. Popeljemo vas e skozi enega od stranskih vhodov, ki se je udeno prelevil v zeleni travnik in se zlil scvetlino okolico ole.

e predno se povzpnemo v prvo nadstropje, nam pogled obstane na

nadvse zanimivi stenski poslikavi, ki ni samo navaden okras, ki biprostor, po katerem se vsak dan gibljemo in mimo katerega se netetokratspuamo in dvigamo, preprosto poivil z raznolikimi barvami. Poslikava jeveliko ve kot to. Nadvse premiljena ideja zastora, ki le delno razkrivaoder, od koder vodi troje stopnic navzgor proti zaprtim vratom. Strmoglavivzpon uravnovea sinje modro morje s svojo mehkobo, gladko in mirnogladino, ki nas obda z obutkom varnosti. Nad morjem se sicer zbirajooblaki, toda to niso pretei velikani, pa pa beli mehki in puhasti oblaki,ki bi se jih najraje dotaknili, zato nas stopnice naravnost vabijo, da se zene ali druge strani lotimo potovanja navzgor. Vendar - lahkotnostvzpona in neustavljiva elja po napredovanju je morda le varljiva podoba.Lahkotno stopicanje se lahko zaplete e pri neustrani sfngi, ki nas s

svojimi ugankami hote spelje v napano smer. In ptice, pravzaprav sove,odline plenilke, nas lahko na samem vrhu, e preden zagrabimo zakljuko vrat, zopet pahnejo navzdol, na sam zaetek.

Poslikava je torej spodbujajoa, a hkrati opozarja na pasti, v katerese nehote in nevede ujamemo. ivljenje, kakrno je torej v resnici.Nepredvidljivo, na videz mirno in urejeno, kjer so zartane nae potiin cilji, pa vendarle polno preprek, ki jih ne moremo sprevideti e na

samem zaetku.

Kajseskrivazavrati?

Inkakoposlikavorazlagaedenodnjenihustvarjalcev,NikErzetiiz9. c?Slikaje narejena na temo odraanja skozi vsa letanaegaolanja.Sovenaslikipredstavljajouitelje,kinasnatejpotispremljajoinusmerjajo.Zavratimoratiatiodraslost,izhodizole.Svinganastopakotvratar,kitepreizku

si,alisiprimerenzavstopvivljenje.Morjeinneboprikazujetaneskonnostvesolja,vkateregasmoumeeni.

Naapotnevodipomehkitravi.Tojegorskastezastevilni

mi

skalami.Vendarpavodinavzgor,naprej, protisoncu.

(RuthWestheimer)


3/72

Brezvelikefantazijenivelikihljudi,nitivelikihdel.

(KalmanMikszath)

Prostor,v kateremuenciinuitelji pre

ivimodobren

delsvojegadneva,nespornovplivanan

ae poutjeter

neposrednotudinana

eodnoseinnenazadnjerezultate,ki

jihtakoenikotdrugidosegamonanajrazlinejihpodrojih

voliinizvennje.

Dabiolskostavbo, kijosiceren

ajeda zobasa,

spremeniliv prijaznoin prijetnobivalie

vsehnas,smo

seodloili,dabomotemnehodnikepopestr

ilizbarvamiin

motivi,kinasbodorazveseljevaliinopozarja

linato,daola

niletogavzgojno-izobraevalnaustanova,p

apaprostor,v

kateremvladasproenovzdujeindobrim

edsebojniodnosi.

Stenske poslikave so nastajale postopoma in previdno, nartno in nadvsepremiljeno. Pozitiven odziv na prve tovrstne poslikane povrine je odigral kljunovlogo pri tem, da smo se odloili, da bomo v olo vnesli e ve barv.Tako smo v okviru programa obogatitvenih dejavnosti ole za nadarjene uence

v januarju 2013 k ustvarjanju privabili dokajnje tevilo uencev, ki radi riejoin slikajo, sodelovanja v tej nadvse nenavadni pustolovini pa se niso branili nitisrednjeolci, ki svoje risarske spretnosti razvijajo v oddelku likovne gimnazije vNovi Gorici. Tako so pod mentorstvom uiteljev likovnega pouka, gospe tucinin gospoda Vrona, izpod opiev mladih nadobudnih slikarjev po napornemdnevu zrasle prave slikarske umetnine. Omeniti velja, da so nai mladi slikarjine le neverjetno spretni v najrazlinejih tehnikah risanja, pa pa so tudi pravazakladnica idej, saj so se motivov za posamezne poslikave domislili povsem sami.Nai mladi umetniki, ki so, razdeljeni po skupinah, sodelovali pri nastanku trehposlikav na temo odra s stopnicami, ki vodijo navkreber do skrivnostnih vrat

odraanja in pravljinih junakov ter mitolokih bitij:

Adriana RonkaliPolina Pavlovipela rvLara MrharTin Hadi orMojca FortunatKarin PepelkoNik ErzetiMojca Bavcon

Nik MrharBor BitenikNika Grobia

Domiljijajezaetekustvarjanja.Domiljasi, karsi eli, elisi, karsi

domilja,innazadnjeustvari, karhoe.

(GeorgeBernardShaw)


4/72

Bilobiudovito,ebimladostzn

alavse,karlahkoin

starostmoglavse,karzna.

(Burmanskipregovor)

Devetoolcem je odraanje del ivljenja. Tako kot uencinijih razredov tudi oni menijo, da je v procesu odraanjanajpomembneje prijateljstvo in ljubezen, v ospredje papostavljajo tudi samopodobo.

Oodraanjusoletosrazpravljalitudinaimladipolitikipredstavniki

olskegaparlamenta,sajjebilatovodilnatemanacionalnegaprograma,

kipo slovenskihosnovnih olahspodbujaotrokek izraanju lastnih

mnenjorazlinihtemah.Znjihovimiugotovitvaminatemoodraanja

selahkoseznanitenaolskispletnistrani,kjersomladiparlamentarci

strnilisvojeizsledkevslikovitopredstavitev,intakouencem,patudi

odraslim, razkrilimarsikaterozanimivost, novost,mordanemara celo

nepriakovanodejstvo,okateremdosedajnismorazmiljalialigaimeli

zanekajistosamoumevnega.

Preduilnicofzikenaspriakavelikanska

ura,

njenikazalcipa,epravmirujejo,opozarja

jona

spremembe, kijimnemoreubeatiprav

nihe.

Veraj prvoolki,otroci, kidomujejov

levem

krilunaeole,danesmladostniki, kivsa

kdan

neprestanopotujejopoobehnadstropjihpr

edmetne

stopnje,jutriJutripanovdan,kootroko

razigranostinbrezskrbnostnadgradijom

odrost,

izkunjeinodraslost.

Jih prepoznate?

volk in trije praiki morska deklica arovnica zmaj kentaver krilati konj Pegaz

Pravljicesovekotresnine:nezato,kernampripovedujejo,dazmajivresniciobstajajo,temvezato,kernamdopovedujejo,dajihjemogoepremagati.(GilbertKeithChesterton)


5/72

Naa ola lei v najlepem, zelenem delu mesta, odmaknjena od hrupnega sredia in cest, po katerih se vali gostpromet. Nao okolico je obudila pomlad in jo preplavila z zelenjem in cvetjem. Pravcati travnik pa je zrasel tudi napozidanem stranskem vhodu v olo. Pusti betonski zid je doivel popolno preobrazbo e v lanskem olskem letu v okviru

projekta Oistimo Slovenijo 2012, saj so ga lanski estoolci s pomojo uiteljice Valentine Kobal prebarvali in poslikalis travnikim cvetjem.

Del zelenja pasmouspeli prenestitud

ivolsko

stavbo,kjerjevdrugemnadstropjupredm

etnestopnje

preduilnicoangleine zrasloisto pos

ebnodrevo.

Nastajatije zaelona pobudouiteljice

slovenine

ZvonkeKajba, zahtevnestenskeposlikav

epasose

lotiliuenci likovnegakroka podmentorstvomgospe

tucin.Nenavadnodrevojenastajalosk

ozicelotno

olskoleto,njegovisadovipasoiviindoevr

opskijeziki,

zatotorejnadrevesu polegtevinihdru

gihrastejo

vsijeziki,kisejjihuimovoli.Poleg

materinine

najdemonadrugistranidrevesatudian

gleinoin

italijanino.

Tudipopetdesetinvemilijonovljudigovoriistijezik.Medtakesodijoangleina,ruina,francoina,arabina inemarsikateri drugi. Slovensko govori res veliko manj ljudi.Todajezikovnevrednotimopotevilugovorcev.Negledenato,kolikobesedimaposameznijezik,jesposobenizrazitivse,karpripadniktegajezikaveinobuti.(BertaGolob)


6/72

Mra

vljice,mravljice

...

2012/13

POSTALA SEM NEVIDNA

Bila je sobota, ko sem naenkrat postala nevidna. Niheme ni videl. Toda imela sem se lepo. Ugotovila sem, datudi stvari, ki se jih dotaknem, postanejo nevidne. Kosem odla iz hie, sem ugotovila, da v naem vrtu ivihudobna arovnica. Videla sem jo, kako dela arobninapoj nevidnosti. Zato sem torej nevidna! Ko je arovnicaodla, sem se prikradla do napojev. Ho, nala sem napojvsemogonosti! Poskusila sem ga. Potem sem dvignilastaro omaro. Sploh ni teka! Kaj pa je to? Vzela semnapoj aranja. Takoj sem ga poskusila. A nisem videlaarovnice, ki se je ravnokar vrnila. In veste kaj? Zaaralasem jo v abo! Konno sem nala napoj vidnosti. Vzelasem e napoj aranja. Lahko mi bo priel prav. Zdaj semspet vidna. Kdo ve, ali bom kdaj postala arovnica?

Nicole Zagorc, 2. b

OSLIEK IN AROBNA KRONA

Neko je za devetimi gorami in sedmimi morji stal prelep grad. V njem so iveli kralj, kraljicain tri princese.Stareji sestri ter kralj in kraljica so mlajo princeso zanievali, oblaiti se je morala v stara,raztrgana oblaila, delati teka dela in jesti so ji dajali udene hruke, po katerih je spala.Mala princesa se je zaprla v svoj mali arobni svet. Rada je imela naravo in ivali. Z njimi se jeigrala in ivali so jo tolaile in pripovedovale svoje zgodbe.Nekega dne jo je ptiica odpeljala na travnik, kjer se je pasel osliek. Videti je bil zelo alosten.Na glavi je nosil krono. Sprva je bil zelo srameljiv in skrival se je za grmovjem. Deklica se jeojunaila in stopila do njega. Takrat se je naenkrat stemnilo, na nebu so se pojavili temnioblaki in mono je zagrmelo. Zaelo je deevati in deklica in osliek sta se zatekla pod drevo.Kmalu je posijalo toplo sonce in obsijalo krono, ki se je je deklica dotaknila. Zaelela si je, dabi jo domai imeli radi in bi nala prijatelje.

In res, kot zaarano sta sestri in stara postali prijazni in dobri. Bila je srena. Vendar je vsakdan mislila na oslika s krono, ki se je pasel na travniku. Nosila mu je hrano, ga boala in sez njim igrala. Skupaj sta tekala za metulji in ko sta se poslovila se mu je vedno znova v oehzasvetil arek upanja in ljubezni.Tako so minevali dnevi in leta. Nekega dne sta prila na obisk kralj in kraljica iz sosednjedeele in iskala izgubljenega princa. Prehodila sta e pol sveta, a o njem ne duha ne sluha.Tisto no, ko je princesa legla v posteljo, je nekdo potrkal na okno. Zagledala je dobro vilo, ki

ji je rekla, naj gre na travnik, poljubi osla in za hip zapre oi. Nato je vila izginila.Naslednje jutro je s strahom odla na travnik in akala oslika. Ko se ji je priblial, ga jeobjela in poljubila na vlaen smrek. Takrat se je pred njo pojavil princ. Objela sta se in v hipuzaljubila. Princ ji je povedal svojo alostno zgodbo in kako so tudi z njim grdo ravnali. Reilga je grajski zmaj, ker se mu je smilil. Nataknil mu je udeno krono in ga poslal iz gradu.Spremenil se je v osla in priel na travnik blizu gozda. Bila sta srena, ker sta se nala.Kmalu sta se poroila in svatba je trajala tri dni in tri noi. Zgradila sta si velik grad in arobnakrona jima je pomagala izpolnjevati vse elje. Bila sta dobra in radodarna do vseh ljudi in vsiso ju imeli radi. Rodilo se jima je sedem otrok in vsi skupaj so iveli dolgo in sreno do koncasvojih dni.

Pia Rijavec, 4. a

Lan Gorjup, 5. c

Faris Osmi, 1. cRok Bezeljak, 5. b


7/72

7PRI POUKU USTVARJAM IN SE ZABAVAMMravljice, mravljice ... 2012/13

AROVNICA

Sem arovnica. Na glavi imam klobuk z vijolinim trakom. Pod njim je rnalasulja. Ker imam svoje prave lase razpuene, se vidi, kot da so na lasuljirjavi prameni. Nosim rn kostum, ki ima na prsih vijolien trak, na kateremso rni okostnjaki. ez so tudi tanji rni trakovi. Krilo se nadaljuje skorajdo tal. S sabo nosim torbico rdee barve, v kateri nosim sprej in robke. Naobraz mi je mama narisala pajka na pajkovi mrei. Pod levim oesom je tudistrela.

Erika avli, 3. c

ZMAJ

Neko je ivel zmaj. Prebival je na samotnem otoku, ki je leal sredi oceana. Lovil je ivali na drugemotoku. Nekega dne je sreal vilinca na konju. Vpraal ga je, kaj pone tukaj. Vilinec je zavigal inpojavila se je cela vojska. Vilinec je zajahal konja in odjahal stran. Zmaj je poletel stran. Izgubil se jev megli in padel v morje. Poskual se je reiti, vendar je porl vodo in omedlel. Zbudil se je na ladji.Nek vilinec je zmaja dvignil in ga nesel na palubo. Zmaj je poletel v nebo in pomislil, da e nikoli nividel tako lepe ladje. Bila je rdee barve z rumenimi strelami. Vrnil se je na otok in ugotovil, da je polnvojakov. Odel je dale od otoka. Pristal je na kraljevem otoku. Zagledal je deka, ki je tekel protinjemu. Vrgel mu je nekaj rib in odel. Zmaj je poletel za njim. Sledil mu je do gozda in videl hiico nadrevesu. Poletel je vanjo in zagledal udobno leie. Deku je bilo ime Douron. Zmaja je poimenovalHitri letalec. Hitri letalec je Douronu nalovil ribe. Postala sta dobra prijatelja. Douron je poskusil

leteti na njem. Nekajkrat je padel, nato pa je lahko obvladal vsak gib. Zdaj je letel vsak dan. la stana ribolov in ulovila toliko rib, da so bili oskrbljeni za celo leto.

Jure Ipavec, 3.c

UGANKA

Le kaj je ta senca, ki nad mano leti,kot ogromen velik pti se mi zdi.Iz ust rde plamen ari inv Ljubljani na mostu sedi,vasih pa na gradu otroke strai.

Maa Bratki, 5. a

Maa Bratki, 5. a

Filip Bratki, 5. a

JAZ SEM ZMAJ

Jaz sem zmaj!

Sem velik in mogoen,seveda tudi krvoloen.Bruham ogenj in letim,e viteza spodim,

ko bitko z njim dobim.

Moj jezik je vro.Ko z njim bruham ogenj,nastane velik ognjeni obro.

Jaz velik sem zmaj,tak, ki vidi se nikdar.Ljudje govore, da sem nevaren,a do njih sem vedno prijazen.

e le me ogroali ne bodo,

veselje mi prinaali bodo.

Graciella Nikoli, 5.a

Sara Muratovi, 5. a

Malaja Mikulin, 1. a

Anej Potonik, 5. c


8/72

8 PRI POUKU USTVARJAM IN SE ZABAVAM Mravljice, mravljice ... 2012/13

SREAL SEM MALO MORSKO DEKLICO(domiljijska zgodba)

Nekega dne smo se doma odloili, da bomo odli na morje v Koper. Vonja je bila dolga, zato sem sias krajal s tem, da sem bral knjigo Mala morska deklica. Imela je lepe ilustracije in pisatelj je bilH.C. Andersen.Ko smo prispeli v Koper, sem se odel kopat. Nadel sem si masko in plavutke ter se odpravil v morje.Nael sem nekaj koljk, ki jih bom podaril teti Jani za rojstni dan. Potem sem v daljavi zagledal nekajudnega. Plaval sem in plaval, nato pa sem opazil nekaj podobnega morskemu gradu. V njem sem

zagledal malo morsko deklico. Sprva nisem mogel verjeti svojim oem. Namesto nog je imela plavutin imela je dolge lase. Takoj sem se obrnil in odplaval ter upal, da me ne bi videla. Ko sem priplaval doobale, sem si snel masko in plavuti. Ko sem prispel do starev, sta me udno gledala in vpraala, e

je kaj narobe. Rekel sem, da sem videl malo morsko deklico. Nista mi verjela in to sem tudi priakoval.Odli smo na sladoled, potem pa domov. Med vonjo domov sem razmiljal, ali sem jo res videl. To bozame ostala najveja uganka.

an Uri, 5. a

KRATKAkratek istilekpobira smeti,pa pride Smetilek,cel svet nasmeti.

Poredni Smetileknagaja ves as,pridnim otrokomsmeji se na glas.

Mu ree istilek:tako pa ne gre,v smeteh in neredu izgubil bo vse!

Poredni Smetilekse zdaj naui,da s istoose vse uredi.

Zdaj drugim pomaga,pobira smeti,in s kratkom istilkom se spoprijatelji.

Ela Jeroni, 3. a

Rebeka Devetak, 1. c

Gregor Repi, 5. c

Julija Klani, 5. a

Klemen rnigoj, 5. a

Saa Makuc, 1. c

Alja Brun, 1. c


9/72


SUPER OLI BOLI

Neko je ivel super kua Oli Boli. Oli je imel pet super moi. Imel je mo letenja, oi iz katerih jespual laser in z njimi je lahko videl skozi tri stene. Lahko je tako mono lajal, da je vsa iva bitjaokrog sebe z njim kar hipnotiziral, slial je ez devet gora in vohal ez sedem voda. Ljudje v deeliZelena Kostica so ga imeli neizmerno radi, saj je bil njihov junak. Bil jim je v pomo, neprestano jih

je varoval pred hudimi zvermi in pred vsemi nepridipravi. Nekega dne so nad deelo zagrmeli rnioblaki, zaelo je sunkovito pihati. To so bili tako moni sunki kot v deeli Ajdovina. Iz rnih oblakovso vigale zlato rumene strele in kamor so udarile, so zanetile poar. Naenkrat je bilo sliati mono

grmenje in iz oblakov se je prikazal troglavi zmaj.Veter, ki ga je povzroal s svojimi krili, je ljudi kar premetaval vsevprek. Bruhal je trobarven ogenj, kije povzroal pravo razdejanje.Takrat pa je priel nepremagljivi super Oli Boli. Z njegovim monim lajanjem je hipnotiziral zmaja inga z laserskimi omi spremenil v prah. Vsi ljudje so mu zaeli ploskati in vriskati od veselja, ker jih jereil pred nevarnim zmajem.In tako so ljudje in Oli Boli sreno iveli do konca svojih dni.

sliki in besedilo Anej Padovan, 3. a

Maja Pegan, 5. cMarki Rijavec, 1. c

VILA

Vila v udeni deeli,pridi k meni,prosim te!

Ni se mene ti ne boj,postani moja prijateljica.

Pridi k meniin mi marjetico prinesi,lepo tvojo roico.

Ni se mene ti ne boj!

Ko pa pride moja mamica,skrila se bo ti,da te mamica ne dobi.

Valentina Filej, PB 2. bc

PALEK IN TIGER

Neko so v daljni deeli iveli palki. Palki so iveli v pisanih hiicah.To je zgodba o palku po imenu Palek. Tudi on je ivel v pisanihiici. Hia je imela rdeo streho, rumene zidove, zelena okna inmodra vrata. Palek se je rad sprehajal po gozdu in nabiral maline.Nekega dne pa je v gozdu nael zvezanega tigra (v njihovi deeli sobili tigri prijazni). Palek ga je odvezal in ga odnesel domov. Domaga je pregledal in ugotovil, da ima pokodovano apo. Obvezalmu jo je in ga imel doma, dokler ni ozdravel. Tiger mu je bil takohvaleen, da ga je imenoval za zaitnika ivali.e gre kdaj v palkovo deelo, pazi na ivali, sicer te palek zaarav grm.

Jennifer Zagorc, PB 3. bc


10/72

JULIJA KOROEC, 1. C

SAA MAKUC, 1. C

SOOLKE

SEM KAJA BATISTI IZ 1. C RAZREDA. V OLI MI JE LEPO, KADAR SE IGRAM S SOOLKAMI BALET,TAKO DA SKUPAJ PRIPRAVIMO PREDSTAVO. NIKOLI SE NE KREGAMO, VSE SE ZMENIMO. MED SEBOJSE DOBRO RAZUMEMO, SAJ SMO VSE PRIJAZNE.V OLI MI JE LEPO TUDI, KO ME UITELJICA POHVALI.

KAJA BATISTI, 1. C

AJNA MURI, 1. B FILIP VRTOVEC, 1. A PATRIK JAZBEC, 1. B

KAJA VOGRINI BIZJAK, 1. A

KRISTI MLADOVAN, 1. A

REBEKA DEVETAK, 1. C

ZOJA UAJ, 1. C

SAA MAKUC,1. C

KLEMEN SERAIN, 1. C

VERONIKA LEON, 1. C


11/72


TIM STREL, 1. A MATIJA KOMEL FERFOLJA,1. B

TINE OBLAK, 1. BGAL HVALI, 1. A

ANEJ PAVLIN, 1. BLANA URI, 1. B DIN KLEPI, 1. B KAJA B, 1. C

KATARINA BONINA, 1. BKAJA INIGOJ, 1. A

REBEKA DEVETAK 1. C

TINE OBLAK, 1. B

FARIS OSMI, 1. C

KLEMEN SERAIN, 1. C

KRISTJAN BONE, 1. C


12/72


ALE PAVLICA, 1. B

KAROLINA KODRI, 1. B

LUKA FIGELJ, 1. B

MAJA BIZJAK BATISTI, 1. B

DALILA LOZI, 1. A

MALAJA MIKULIN, 1. A

TIM STREL, 1. A

TASHA PRIMOI, 1. A

LEA UMELJ SVETINA, 1. C

MARK RIJAVEC, 1. C

MATEV FURLAN, 1. C

SAO SIMI, 1. C

ALJA BRUN, 1. C


13/72


DIN KLEPI, 1. B

MATIC LIEN, 1. A

KETI PINOSA, 1. B PATRIK JAZBEC, 1. B

KAJA VOGRINI BIZJAK, 1. A TAI VOLANEK, 1. A

TADEJ BEZJAK, 1. C SABINA DJURDJEVI, 1. C ROK LIKAR, 1. C

DIN KLEPI, 1. B

ISABEL VILLALBA, 1. A

KAROLINA KODRI, 1. B

KAJA VOGRINI BIZJAK, 1. ADALILA LOZI, 1. A

LUKA PETEJAN, 1. B


14/72


MATEV FURLAN, 1. C

ETIEN MEDVEEK, 1. A DANA BEGOVI, 1. A

MALAJA MIKULIN, 1. A KRISTJAN BONE, 1. C MATIC LIEN, 1. A

KRISTI MLADOVAN, 1. A MALAJA MIKULIN, 1. A MARCEL BUKOVEC, 1. A

MITJA FILEJ, 1. A

NEA HVALI, 1. A TINA UBEJ, 1. A


15/72


MATIC LIEN, 1. A

MATIJA BOTJANI BATI, 1. A

KAJA VOGRINI BIZJAK, 1. A

ZALA PERENDIJA, 1. A

NEA HAUPTMAN, 1. C

VERONIKA LEON, 1. C

ROK LIKAR, 1. C PELA LESTAN, 1. A

SVIT PARAVAN, 1. A NAL KORENJAK, 1. C LUKA PETEJAN, 1. B


16/72

KO BOM VELIKA, BOM VETERINARKA

Ko bom velika, bom veterinarka. Pregledovalabom ivali. Svetovala bom ljudem. Povijalabom ivalske tace. Pomagala bom ivalim,da ozdravijo. Povedala bom ljudem, kaknazdravila naj kupijo za svoje ivali. e bopotrebno, bom ivali cepila. e bo ival hudopokodovana, jo bom slikala z rentgenom.ivali bom pomagala, ko bo kotila. e boival prestraena, jo bomo pomirila.

Tina Simi, 2. c

KO BOM VELIKA, BOM UITELJICA

Ko bom velika, bom uiteljica. Uila bom abecedo in tevila.Pisala bom po tabli. Uila bom otroke. Imela bom velikomizo. Popravljala bom s keminim svinnikom. Uila bomslovenino, matematiko, spoznavanje okolja, glasbo inlikovno vzgojo. Med odmori se bom sreala z uiteljicami.

Imela bom gobo za brisanje table. Uila bom tretji razred.Med tem se bom zelo zabavala.

Adea Kajdomqaj, 2. c

V NAI OLI

V nai oli mi je najbolj ve v knjinici. V knjinici mi je ve zato, kerz Nejcem pospravljava knjige na svoje mesto. Lepo mi je tudi v jedilnici,ker streejo okusna kosila. V jedilnici priredimo tudi novoletni bazar.Prodajamo razline izdelke. To leto smo v naem razredu naredilisneake iz lesa in svenike. V avli ole pevci vsako leto priredijokoncert. Vodi jih uiteljica Milena Prini. Pevci zelo lepo pojejo.

Teo Sanabor, 2. a

V NAI OLI

V oli mi je lepo, ker se uimo o lovekem telesu,raunamo in delamo mnogo lepih stvari. Ve mi jetudi, ker je ola tako velika. V oli je tudi velik prostor,ki ga kliemo avla. V avli so prireditve ali razni koncerti.Prireditve si vekrat ogledamo tudi uenci. Imamoveliko igrie. Na njem je postavljena gugalnica. Imamo

tudi olsko knjinico. Tja zelo rada zahajam. Tam je zeloveliko knjig. Tudi jaz si vekrat kakno izposodim.

Iva Maus, 2. a

Daa Petrovi, 2. b

Larisa Travec, 2. a

Alja Maus, 2. a


17/72


KO BOM VELIKA, BOM RAZISKOVALKA IVALI

Ko bom velika, bom raziskovalka ivali. Risala bomivali, ker jih oboujem. Potovala bom po celem svetu.Komaj akam, da se mi ta elja uresnii. Res je, dabom stran od svoje druine, a imam svoje prijatelje,ki mi vedno stojijo ob strani. e od nekdaj vem, daivali potrebujejo takno ivljenje kot mi. e ubijemo

vse ivali, narava ne bo ve lepa.Lana Petrnelj, 2. c

PIKOTI

Pikoti se sami peejo,pikoti se sami sleejo.Ti pikoti so arobni

e jih poje, vse ve.Nicole Zagorc, 2. b

Karisia Ferjani, 2. a

Mia Beni, 2. b

KO BOM VELIKA, BOM SLIKARKA

Ko bom velika, bom slikarka. Rada bi bila slikarka, ker radariem. Moja trgovina za slike bo doma. Narisala bom veliko slik.Narisala bom zgradbe, gozdove in e kaj lepega. Nekatere slikebodo stale veliko denarja, druge pa malo denarja. Upam, da bodo

stranke vesele. Upam, da bom v oli za slikarje uspena. Upam,da bodo stari zadovoljni. Mislim, da lepo riem.

Zala Saksida, 2. c

KO BOM VELIKA, BOM PEVKA IN IGRALKA

Ko bom velika, bom pevka in igralka. Nastopala bom na televizijiin velikih odrih. Kdaj bom v reviji. Na odru bom igrala razlineigre. Nosila bom lepe obleke. Hodila bom na koncerte. Pela bom

angleke pesmi. Na odru bom pela sama.Hela Beltram, 2. c

Nea Kosovel, 2. aV NAI OLI

V nai oli mi je ve, ker imam tu tiri najbolje prijatelje. To so: an, Teo, Nik in Anej. Nanai oli mi je ve tudi zato, ker so uiteljice prijazne. Ve mi je isto cela ola. olskoigrie mi je ve, ker imamo veliko igral. Najraje se igram na toboganu in plezalu. Radhodim v olsko knjinico. Tam s Teom pospravljava knjige. Vasih, ko najdeva lepo knjigo,si jo ogledava. Hodim na kroek, ki se imenuje pevski zbor. S pevskim zborom smo evelikokrat nastopali. Hodim v 2. a. Nai uiteljici je ime Urka. Ravnateljici nae ole je imeMirjam Brato.

Nejc Mozeti, 2. a


18/72


KO BOM VELIKA, BOM UITELJICA

Ko bom velika, bom uiteljica 2. c razreda. Zvezke bom popravljala s kemikom. Uila bomotroke. Na tablo bom pisala raune. e bo kdo potreboval pomo, mu bom pomagala.Gledala bom v raunalnik in tipkala. Posluala bom bralno znako, kljukala in rtala. Z uencibomo odli ven in telovadili. Otroke bom peljala na igrie in bom zelo prijazna.

Emina Ibri, 2. c

KO BOM VELIKA, BOM PEVKA

Ko bom velika, bom pela in tudi plesala. Zelo bom znana. Pela bom vse pesmi. Imela sebom zelo, zelo lepo. Se bom zelo potrudila, vedno bom drugae plesala. Vasih bo mojafotograja v reviji. Vadila bom tudi doma. Doma imam klavir, s klavirjem ustvarjam glasbo.

Noa Valentini, 2. c

Julija Miklavec, 2. aNeja Gruden, 2. b

Luka Maji, 2. b

Lucija Mavri, 2. a

Ema Kompara Turk, 2. b

Ju Komel, 2. b

UGANKA

Uporabljamo jih pri likovnem pouku,so razlinih velikostiin delajo trik - trak.

Jaa Ogris, 2. b

Reitev:karje


19/72


NAGRAJENCI OLSKEGA LIKOVNEGA NATEAJA NA TEMO

PRIJATELJI ZA VEDNO

Erza Thaqi, 3. c

Nea Hauptman, 1. c

Ema kolaris, 3. b

1.NAGRADA

2

.NAGRADA

3.NA

GRADA

(1. TRIADA)

Kartika Gregori, 2. a

Teo Sanabor, 2. a


20/72

KAJJENAKONCUSVETA

?

Kdove,kajjenakonc

usveta?

Mogoenini,lahkopa

skrinjazlata.

Mamicapravi,dajetam

sreadoma,

okapa,das

etamvseslabokona.

Kajjenakoncusveta?

Jazsielim,damajhna

muckabibila,

bratecpamisli,daform

ulabigaakala.

SaraStrosar,3

.c

KAJJENAKONCUSVETA

?

Nakoncusvetajeocean,

nakateremjeotokzvelik

obanan.

Nakoncusvetajepolje,

potemsezanevesolje.

Nakoncusvetajevelikvrt,

alipanasakasmrt.

TimonDevetak,

3.c

KAJ JE NA KONCU SVETA?

Zamenakoncusveta,jezlatilonecsrebra.

Zamojegaoetanakoncusveta,jezlatiFerrarivgaraidoma.

Zamojomamonakoncusveta,jemirintiinadoma.

TomiBotjaniBati,3.c


Kaj je na koncu sveta?No, zame na koncu sveta,so vseh vrst ivali!

Kaj pa eli si bratec moj mali?

Za mojega bratca je na koncu sveta,kaj je na koncu sveta?

Mogoe kitara,ki glasno bo igrala.

Kaj je na koncu sveta?

Za mojo sestrinonov MP3,res mono si ga eli.

Anika Nanut, 3. c

KAJJENAKONCUSVETA?

Zamejenakoncusveta

velikaknjiga,kisenekona.

Mojimami,nakoncusveta,

jenaadruinazbranadoma.

Mojemuoetu,nakoncusveta,

jeprostias,kigaredkoima.

Mojemubratu,nakoncusveta,

sodruabneigreintelovadnica.

Nekegadne,nakoncusveta,

bomojaknjigavelikaeksplozija.

JureIpavec,3.c


Na koncu sveta je zame druinaali pa mogoe limuzina?

Na koncu sveta? vpraa moj brat.Mogoe zaklad?!

Oka pa ree:Na koncu sveta,tam zame je ribika palica.

Na koncu sveta,moja mama razmilja,na koncu sveta je veliko pohitva.

Za mojo prijateljico Aniko,na koncu sveta je lepo.

Erika avli, 3. c

Lararnigoj,3.a


21/72


TOMI IN IGRAE

Tomi je bil priden fant, a ni mogel pospraviti cele sobe z igraami. Ko jemama vstopila, je rekla: Tomi, takoj pospravi sobo! Tomi je bil zmeden,vendar je vseeno pospravil vse igrae v omaro.Ko je Tomi naslednji dan priel domov, je pozabil, da ima v omari igrae.Odprl je omaro in vse igrae so popadale po sobi. Tomi je vzel bager inbager mu je pospravil igrae. Ko se je bagru izpraznila baterija, sta la zmamo v SUPERNOVO. Tam sta la najprej k igraam. Ampak tam ni bilo baterij.la sta k baterijam in jih kupila en paket.

Ko je Tomi prel domov, je dal v bager baterije in bager je delal kot prej.Tomi je dal bagru e vejo hitrost in bager je sobo pospravil kot bi mignil.

Nik Lazar, 3. c

E BI IMEL AROBNO MO ...

Na svetu ni ni ve zabavno zaradi ole in vstajanja.Bolje bi bilo,e bi si lahko pomagali s arobno mojo.Veliko lepe je, e sta prijatelja dva.e imel bi arobno mo, naredil bi svet iz bonbonov Min dva.

To je nemogoe, boste odgovorili mi vsi.Vem, a mogoe bo neko tak svet za Marka.

Marko ade Maki, 3. a

IGRIE

Igrie je kot zabavie:peskovnik je zidovnik,gugalnica zgleda kot spalnica,

hika je mogoe ika,tobogan pa je brez otrok,preve zaspan.

Tinkara Hvali, 3. a

Ane Pintar, 3. b

PRIJATELJICE IN MORSKA DOGODIVINA

Neko, v davnih asih, je v mirnem zalivu toplega morja ivela jata malih ribic, tri hobotnice in sedem meduz.Bile so dobre prijateljice.Ker bo ena od ribic pojutrinjem praznovala osmi rojstni dan, so sklenile, da jo presenetijo z gala ribjo zabavo.Vedele so, da izven zaliva rastejo posebej slastne morske alge, poleg tega pa so elele nabrati tudi polnokoaro hrustljavega morskega planktona.Prijateljice so zgodaj popoldne odle od doma. Klepetale so in se smejale Toda, ojoj! Nenadoma so spoznale,da so v neznanih vodah. Kaj pa zdaj?Izgubile smo se, je rekla meduza Jana. Hobotnica Mija je zautila moan morski tok in veliko nevarnost. Skoralnega grebena se je prijateljicam priblieval velik in zloben morski pes.Br, poiimo kakno majhno jamo, je naznanila ribica Pika. Prijateljice so se razkropile med korale, ki so jimponudile zavetje pred morskim psom.

Ta se je laen obrnil proti koralam, odprl gobec in skual dosei skrite ribice. Vendar se je ob koralnem grebenumono ranil in zastokal, se razoaran obrnil in laen odel stran.Ribice so olajano priplavale iz zavetja in hitro odplavale proti domaemu zalivu.

Tu so priredile zabavo, na kateri so vsem prijateljicam pripovedovale o svoji dogodivini.Ela Jeroni, 3. a

Jan Bitenik, 3. b Jan Jakoni, 3. a

Eva Oblak, 3. b


22/72


MIHA JE POPRAVIL PIPO

Nekega jutra, ko je Miha vstal, je zaslial, kako

voda kaplja. Pristopil je k pipi in zaudeno strmelvanjo. Razmiljal je, kaj se z njo dogaja. Le kaj najnaredim? se je spraeval. Tukaj se je neesa domislil.Obrnil se je k prostoru, kjer je imel pospravljenoorodje. Tekel je, kolikor so ga nesle noge. Vstopil

je v prostor in zael izbirati primerno orodje. Vzaboj je poloil kladivo, klee in ago. Zaprl jelu, zaloputnil z vrati in stekel nazaj k pokvarjenipipi. Lotil se je dela. Najprej je v roke vzel klee,nato e ago in kladivo. V nekaj minutah je bilo deloopravljeno. Miha pipe ni popravil, temve je izdelaludovit mlin, ki ga je postavil pod pipo. Z delom

je bil zadovoljen, zato je zaploskal z rokami in sezadovoljno zasmejal.

Hana Tali, 3. c

PESEM

Finska je lep kraj, tam nikoli ni direndaj.Tam stanuje tudi Boiek, ki mu palki pravijo striek.Zaviha si mustae in gre pogledat igrae.Igrae otrokom podari, e le prej pismo dobi.Boiek je doma, kjer arobna je deela ta.

Tinkara Hvali, 3. a

HIPI

Sem hipi, ta kostum je znan v eni dravi ali vasi. Imam hlae, ki somodre barve z roicami. Imam tudi rumeno majico in pisan trak. Nosim tudiveriico, ki nekaj pomeni. Nekateri ljudje si pustijo rasti lase.

slika in besedilo Tijana Majstorovi, 3. c

E BI BILA JAZ UITELJICA

Zjutraj bi v razredu poakala uence. Ob 8.00 uri se prine pouk. Uencem bi razloila, kaj bomo delali.Preverila bi prisotnost. Uencem bi naroila, naj pripravijo delovne zvezke in knjige. Pregledala in popravila bidomae naloge. Veliko stvari bi spoznavali preko pogovora in igre. Motilo bi me, e bi uenci preve klepetali.Med poukom naj ne bi jedli. Za odmor bi si elela 5 minut miru. Na tablo bi pisala raune, besedilne nalogein razline povedi. Uence bi peljala v naravo in pogledat razline ustanove. Pri portni vzgoji bi bilo prav, dabi otroci pridno telovadili. elela bi si, da bi pri glasbenem pouku vsi sodelovali. Med glavnim odmorom bi bilo

lepo, da se ne bi tepli in prepirali med seboj. Velika elja bi mi bila, da bi se dobro razumela z vsemi uenci.Hana Trot, 3. c

Anej Vitez, 3. b Hatida Krlievi, 3. a

Anika Nanut, 3. c


23/72


SLAIARNA MUCA MACA

Muca Maca je imela zelo veliko in lepo slaiarno. Stalaje na koncu vasi ob velikem in starem hrastu. Slaiarna jeimela velika vhodna vrata in dve veliki okni, na katerih so bilerazstavljene najlepe tortice, pikoti, pite in mani. Vsak dan

je iz slaiarne zelo lepo dialo. Tudi stranke so bile zelozadovoljne. Muca Maca je rada pekla in je bila tudi radodarna.Vedno je ponudila domae pikote. Bila je zelo znana v vasi.Pekla je krasne torte za rojstne dneve. Vse slaice je lepo

okrasila s pisanimi ali okoladnimi mrvicami. Na torte je dalatudi pisane roice. V slaiarni je imela zaposlene e tri malemike, ki jih je nauila pei. Ponoi, ko so vsi spali, so mikein Muca Maca ustvarjale krasne slaice. Muca Maca je vsak danlepo prodajala slaice, tako da je bila zelo vesela. Ker je bilatako pridna pri peki, so kupci vedno pogosteje prihajali.

Partik Krt, 3. c

Veronika tokelj, 3. b

ZGRADILA BI ...

Nekega dne sem peljala psa Pakija na sprehod. la sva mimo prve hie.V njej so bili fantje preve nasilni med seboj. Ni bilo loveka, ki bi jihprenesel. Prila sva mimo druge hie. V njej pa ravno obratno kot vprvi. Punce so bile preve mirne in prijazne. Ni bilo na svetu loveka,ki bi prenaal tak mir. V obeh hiah je bilo zelo dolgoasno. Ko svaprila na konec ulice, sem se spomnila, da bi zgradila osemnadstropnohio z napisom: HIA PRIJATELJSTVA. Od tedaj je bilo vse veliko bolje.

Tinkara Hvali, 3. a

Jennifer Zagorc, 3. b

ZGRADIL BI ...Moja sanjska zgradba bi bil raunalniki stolp. Imelbi devetsto devetindevetdeset nadstropij. Na strehibi bili raunalniki vseh vrst in oblik ter orjakaantena za televizije. Na tablinih raunalnikih bibile vsemogoe igrice. Pri vhodu v raunalnikistolp bi bila majhna restavracija z imenom Pica.Moj raunalniki stolp bi bil primeren za vse ljudi.

Marko ade Maki, 3. a

Moj oe e ves dan aka na nogometno tekmo. Ravno, ko se tekma zane, zaspi. Tekma se mi je zdela zelodolgoasna. Vendar nisem mogla poeti ni bolj pametnega, saj je bil raunalnik zaseden. Hotela sem risati, anam je zmanjkalo papirja. Ven pa nisem la zato, ker so bila vrata zaklenjena. Tedaj sem se neesa domislila.Zahihitala sem se sama sebi. Zapiskala sem na mojo pialko. Oe se je zbudil, ker je mislil, da je na tekmienajstmetrovka. Jaz pa sem se delala, da se igram.

Erika avli, 3. c

Jana Saksida, 3. b


24/72


MIHA IN MLINEK

Miha je nekega dne v kuhinji gledal v pipo. Zaudeno je gledal vanjo. Videl je, da iz pipe kaplja. Premiljevalje, kaj bi naredi. Dobil je dobro idejo. Stekel je po zaboj z orodjem. Zaboj je nosil v desni roku, v levi paklee. V zaboju je imel e kladivo, ago in eblje. Odhitel je v kuhinjo, da bi popravil pipo. Ni hotel, dabi izteklo e ve vode. Trudil se je priviti pipo, ampak voda je e vedno kapljala. Kmalu je ugotovil, da muklee ne pomagajo. Pogledal je po zaboju, da bi videl, kakno orodje ima e s seboj. Izdelal je mlinek inga postavil pod kapljajoo pipo. Pomel si je roki in zadovoljno opazoval vrtei se mlinek.

Hana Trot, 3. c

Eva Oblak, 3. bJennifer Zagorc, 3. b

Anika Nanut, 3. cSara Strosar, 3. c Veronika Strosar, 3. b

Tomi Botjani Bati, 3. c Mark Maki Tominec, 3. b

Kajan Povi, 3. c

Rebeka Slokar, 3. b


25/72

Si vox est canta (Kdor ima glas, naj poje!)

in mi pojemo! Sodelovanje v pevskem zboru je veplastno. Najprej si pevci oblikujejo

posluh (ritmini, melodini, harmonski). Nauijo se pravilno dihati, muzicirati, posluati,

zaenjati in konevati pesem, izgovarjati besedilo, si zapomniti se prilagajati klavirju in

sopevcem

V zboru spoznavajo pevsko literaturo in si irijo glasbena obzorja. Krepijo si socialni

ut, saj na odru ivijo drug za drugega, in tako postajajo bolj samozavestni. Zelopomembna sta vztrajnost in ut odgovornosti.

Nai zbori razveseljujejo druge in sebe na razlinih prireditvah, prepoznavni pa smo

tudi v irem prostoru, saj nas neprestano vabijo na razlina druenja. Posebno mesto

zavzemajo revije in tekmovanja. Nai pevci vstopajo v iri prostor, kjer se tkejo nova

prijateljstva. Ker se za take nastope pripravljamo ve asa in izbiramo zahtevnejo

literaturo, pevci postajajo bolj kritini do sebe in drugih. Po devetih letih druenja v

prijateljskih in sproenih odnosih, postaja prosti as, ki ga pevci preivljajo skupaj,

nain ivljenja.

Zborovodkinja Milena Prini

Mravljice,

mravljice

.

.

.

2012/13

Mlaji otroki pevski zbor (1. razred)

Mladinski pevski zbor (6. do 9. razred)

Otroki pevski zbor (2. do 5. razred)

Musica noster amor (Glasba - naa ljubezen)


26/72

MAMICA IN JAZ

Mamico imam zelo rada,angleko me ui,lase mi mri

in rada me ima,ah, kako jo imam rada.Skupaj se loviva in se veseliva,pravil me ui in skupaj se veseliva,moja mamica je zelo igriva,pa e tudi se vasih skregava, se hitro spet pobotavain takrat se prav ni ne veselivain tako gre naprej tatorja.

In potem, ko pride veer,se umiriva, lahko no si zaeliva,potem zaspiva in se v sanjah vidivain zjutraj se spet nasmejiva.

Potem mamica v slubo, jaz pa v oloin tako se ponavlja skoraj vsak dan.

Tinkara Herega, 4. b

MOJ PSIEK RONI

Psiek Roni je rne in rjave barve. Po vratu je tudi malo bel. Ima rjave oi.Je zelo igriv in zabaven. Ko sedi, je velik 45 cm. Je meanek med jazbearjemin meancem. Star je est mesecev.Njegovi prijatelji pa so na maek Rusko, sosedov Bobi in naa zajklja Taka.Zna prinesti palico ali ogico, ko mu reem sedi, se usede, ko mu reemhop,skoi k meni. Zanimivo pri njem je, da kadar mu vrem palico mi joprinese, jo spusti na tla, se usede in seveda aka tudi pohvalo ali pikotek.Kadar je laen, mi s tako pokae na vrata, za katerimi je prostor, v katerem

imamo pasjo hrano. Kadar se z mano ne strinja, strese z glavo, kar naj bipomenilo ne. Veliko krat pa mi da poljubek. Poljubek pa mi da tako, da se znjegovim mokrim smrkom dotakne lica. Naredi mi tudi moj,mojto pa nareditako, da me z sprednjima takama objame okoli vratu.Nekega dne sem se v oli pogovarjala s soolko Karin, ki mi je povedala, daima njena teta pasje mladike. Jaz sem si zelo zelo zelo elela psa. Mamisem to povedala. Ampak mama me sploh ni hotela posluati. Neki petek pame je Karin poklicala in rekla, da je prila njena teta in pripeljala dva kuka.S Karin sva se zmenili, da bom prila k njej. Mama, tata in jaz smo odli hKarin. Ko smo prili na dvorie, so nas akali zunaj. Potem smo odli v hio.Ko sem videla Ronija, sem vedela, da je to pravi kua zame, z njim pa je biltudi bratec, ampak jaz sem vzela Ronija. Naslednji dan sem Karin povedala,kako sem mu dala ime. In tako je Roni sedaj pri meni doma. Imam ga zeloooorada in zelo me osreuje.

Nena Buinel, 4. b

Arina Pavlovi, 4. a

Natalija Komel, 4. a

Nika tanta, 4. b

OLNA

Neko je ivela olna. Ugotovila je, da je bolna. Odla je v zdravstveni dom. Mar si tudi ti bolnik?" jo jevpraal zdravnik. olna je prikimala. V akalnici je spet zavladal molk. Zdravnik jo je pregledal. Nato ji je

rekel:"Skuhajte si aj in ga mono posolite. Pa vsega spijte!" olna je odla v trgovino z imenom Solnica,kupila sol in odla domov.Ko je skuhala in spila slani aj, je spet odla k zdravniku. Pregledal jo je in ji rekel: "Zdravi ste."Po novici je olna odla v olnarno, si sposodila oln in se la zabavat.

Marko Canzutti, 4. a


27/72


UDENO OGLEDALCE

Tam dale, za devetimi hribi, je leala majhna vasica. Na koncu vasice je stala revna koa. V njej je ivela deklicaSvetlana. Ime so ji dali vaani zaradi njenih svetlih dolgih las, ki so se na soncu bleali kot zlato. Starev ni imela,drubo ji delal pes Uhec. Vaanom je pasla koze in ovce, zato so ji dajali tudi hrano. Poznala je tudi zdravilne roe,rada jih je nabirala in pozimi jih je tudi prodajala.

Nekega dne, ko so se njene ivalce mirno pasle, je svojemu pasjemu prijatelju zabiala, naj jih e posebno dobro pazi.Sama je odla iskat prav posebno zdravilno roico, ki naj bi cvetela samo en dan in naj bi rasla v gozdu blizu panika.V gozdu se je izgubila. Ko je tavala med visokimi drevesi, je prila do jezera, ki je bilo zaradi svoje globine rno inskrivnostno. Bila je utrujena in prestraena. Najprej se je ob jezeru odejala.Zmotilo jo je neko udno svetlikanje v praproti, ki je rasla ob vodi. V grmu je videla majhno ogledalce. V trenutku, koga je hotela vzeti v roke, je iz vode priplava rna dolga kaa. Svetlani je od strahu skoraj prenehalo biti srce. Kaaje prilezla do njenih nog in jo nagovorila s lovekim glasom:Ni ti ne bom storila, a vedi, da je to udeno ogledalce,ki izpolni samo tri elje. Dobil ga bo samo tisti, ki me rei.

Svetlano je minil strah in ker je imela rada vse ivali, je hotela kai pomagati. Posluala je kao, ki ji je naroila, najob prvi nevihti pride po njo in jo odnese domov, na toplo.

Svetlani se je kaino govorjenje zdelo zelo udno, a jo je ubogala.

Vsa zamiljena se je vrnila k svoji redi na panik. e ez nekaj dni jo je sredi noi zbudilo mono grmenje in bliskanje.Takoj se je preoblekla, zbudila psa in mu povedala, kam gresta. Pes je vse razumel in stekla sta proti jezeru v gozd.Nevihta je pokazala vso svojo mo, lilo je kot iz kafa, veter je zael lomiti stoletne smreke. A Svetlana in Uhec, kotda teeta na sonen dan, vsa mokra konno prideta do jezera. Voda na jezeru se je razdivjala v visoke valove, nabregu, pod podrtim drevesom, ju je e akala kaa.

Svetlana si jo je ovila okrog vratu in z Uhcem sta jo ucvrla proti domu. V koi je Svetlana kao poloila na posteljoin na ognjiu mono zakurila. Naenkrat je nevihta prenehala, koo je zajela udna svetloba in nekaj je mono poilo.

Pred Svetlano in Uhcem je stal mladi princ. Presreen je povedal deklici, da je njegova reiteljica. ivel je v kraljestvu,kjer sonce nikoli ne zaide. V gradu so imeli udeno ogledalce, ki ga je hotela imeti hudobna arovnica. Ker ga ni dobila,je zaarala princa Ludvika - tako mu je bilo ime, v ostudno kao in grad preklela. Zdaj je bila mo arovnice uniena,princ in grad sta bil reena. Ker je bila Svetlana tudi lepa deklica, in dobra po srcu, se je princ elel z njo poroiti.Takoj so se odpravili, ker jih je akala e dolga pot.

Ogledalce pa e zmeraj lei ob tistem jezeru. Nael ga bo tisti, ki sovrai zlo in je dober po srcu.Natalija Komel, 4. a

iga Podgornik, Rok Tomai, Marko Canzutti, 4. a

Kaj se lahko zgodi iz besed: OLNA, BOLNA, BOLNIK, MOLK, OLNARNICA in SOLNICA?

Neko je na starem drevesu ivela stara olna, ki je bila bolna. Ime ji je bilo Margerita. Imela je takno bolezen, da jebila ves as v molku. Ko se je en dan odpravila k zdravniku, ji je rekel, da je edino zdravilo to, da gre v olnarnico, kjerves as govorijo. Ko jo je zdravnik peljal do olnarnice, je rekel olnarjem, da je pripeljal bolnika, ki je ves as tiho.olnarji so jo sprejeli in jo vpraali, kako ji je ime. Ker je olna ves as molala, jim tudi tokrat ni ni odgovorila.olnarji so poklicali zdravnika in mu rekli, da oni ne morejo imeti olne, ki ni ne govori. Zdravnik je takoj priskoil

in odpeljal olno. Pomislil je, kje e veliko govorijo in spomnil se je solnice. olno je odpeljal v solnico. Tam so ivelimajhni moiki, ki so bili iz soli. Rekli so, da jo bodo nauili govoriti. In res so jo. Naslednji dan, ko jo je zdravnikpriel iskat, je olna e govorila. Vsi so bili sreni in iveli sreno do konca svojih dni. olnarji pa e zdaj ne vedo,kako je olni ime.

Lana Bati, 4. a

Miha Faganelj, 4. b


28/72


PRINCESKA V ZAARANEM GRADU

Za devetimi gorami in vodami je ivel kralj, ki jeimel zvesto eno. Dobila sta otroka, malo princesko.Ta princeska je bila zelo nagajiva in radovedna.Nagajala je mami, oetu, straarju, kuharju, peku incelo grajski godbi. Vasih jim je izmaknila kakenglasbeni instrument in z njim in njegovim zvokomprestraila vse ljudi v vasi.

Nekega dne je bila princeska tako nagajiva, da jezbeala iz gradu v blinji gozd. Sprehajala se je po

gozdu in z grajskimi orglicami plaila gozdne ivali.Kar naenkrat je ob poti zagledala tablo, na katerije bila narisana zlata puica, nad njo pa je bilozapisano: ZAARANI GRAD. Zaarani grad?!, seje zaudila princeska. Le kaj bi to lahko pomenilo?Za trenutek je pomislila, potem pa hitro steklapo poti. Hodila je tri dni in tri noi, potem pa leprila do udovitega gradu s udovitimi ronatimitratami, visokimi zelenimi drevesi, udovitimipticami, pisanimi metulji, ki so letali od cvetado cveta. Takoj se je zaljubila v grad in njegovoarobno okolico. Potrkala je na grajska vrata in taso se v trenutku odprla. Vstopila je in pred sebojzagledala starca z dolgo sivo brado in ukrivljenim

nosom. Vpraal jo je, le kaj jo je sem prineslo.Princeska pa mu je odgovorila, da jo je privlailzlati napis ZAARANI GRAD. Princeski je povedal,da je arovnik in da ji lahko priara vse, kar sieli. arovnik je princeski priaral udovite obleke,ogrlice in zapestnice. Princeska je ostala v graduin tam odrasla v prelepo dekle, s arovnikom pa stapostala zelo dobra prijatelja.

Nekega dne si je princeska zaelela princa inarovnik ji je priaral udovitega princa. Takoj stase zaljubila. V zaaranem gradu so s arovnikovopomojo priredili arobno poroko s priaranograjsko godbo in svati. Princeska in njen princ stav zaaranem gradu ivela sreno do konca svojihdni, arovnik pa je e naprej aral in jima priaralsedem nagajivih otrok.

Jaka Komel, 4. a

UENJE

Radi se uimo,saj s tem znanje pridobimo,ki nam zvesto bo sluilo,vse ivljenje nas krepilo.

Matematika iz glave nam ne bo ula,v trgovinah in v igrah nas bo spremljalain slovenina zmeraj bo slovela,knjige brala in pisala, himno pela.Likovna vzgojanam z barvami uenje popestri,v galerijah in na razstavahbomo znali umetnost ceniti.

A v vsaki oli je najbolji as,ko se uimo sami med seboj:prijaznosti, tovaritva, potenja,brez testov, strahu in sedenja.

Katrina Manfreda, 4. b

PSICA KIM

Kim je psica pasme nemki ovar. Je rne in rjavo-oranne barve. Kimbo letos stara dve leti. ivi pri stricu Mirku v Zagorju.Je ubogljiva, pametna, igriva in nadvse prisrna. e jo poklie, priteek tebi, veselo skoi nate in te polie. Zelo je vesela vsakega obiska. Zelorada lovi podgane in mii, ki prilezejo na kmetijo. Rada se posladka spikotki. Da ti tudi tako, pet in sede, e ji ukae.S Kim sva preiveli zelo lepe trenutke, na primer, ko smo v snegu odli

na sprehod po Olniah, ali ko je babici potacala ves krompir. Vedno serada igra z nami.

Petra Brumat, 4. b

iva Kosti Krini, 4. a

MOJA MAMI

Moja mami je udovita,je najbolj prijaznain najbolj plemenita.e naloge ne razumem, mi jo razloi,kadar hoem, mi lase uredi.Pomaga mi pri uenjuin pri lepem vedenju.e kaj obljubim,mi pomaga, da obljube drimin da do testa se vsega nauim.Kupi mi vse, kar si zaelim,e slabe ocene popravim.Moja mami je zame najljuba osebain zelo rada jo imam.Seveda ne pozabim na sestro in oeta.Tudi njiju imam zelo rada.

Njih imam najraje na svetu.Mihaela Peshova, 4. b

Natalija Komel, 4. a

Matija Baa, 4. b

Matija Baa, 4. b


29/72


UDENO OGLEDALO

Pred davnimi davnimi asi, ko so na zemlji e prebivali kratje in vile, sta v majhni koi ob robu gozda ivela deek indeklica. Bila sta zelo revna in nista imela starev.

Blialo se je poletje in v gozdu so e zorele jagode. Odloila sta se, da jih gresta nabirat. Deklica si je na glavo zavezalaruto, deek pa si je poveznil luknjast klobuk. Vzela sta koarici in odla.

Nekaj asa sta hodila, posluala umenje vetra v kronjah in petje ptic. Prila sta do velike jase, kjer so rasle trijagode. Otroka sta jih z veseljem pobrala. Nenadoma je do njiju pristopila starka. Prosila ju je, e ji podarita jagode.

Otroka sta se pogledala in razmiljala, kaj naj naredita. e bosta jagode dala starki, bosta ostala lana. Ker pa stabila dobrega srca, sta se odloila, da ji jagode vseeno podarita. Starka jima je v zahvalo podarila staro ogledalo in rekla,naj ga uvata, ker je arobno.

Vrnila sta se domov. Skrbno sta si ogledala ogledalo in ga postavila na mizo. Zaelo se je mraiti. Odpravila sta se vposteljo, se pokrila s staro zakrpano odejo in zaspala.

Mimo koe je ponoi priel lovec. Videl je udno svetlobo na mizi. Zanimalo ga je, kaj je to, zato je vstopil v koo. Hitroje vzel ogledalo in zbeal. Med begom je prevrnil stol. Ropot je prebudil otroka. Videla sta lovca, kako je odel iz hiez ogledalom v roki. Zaela sta mu slediti. Sledila sta mu do temnega gozda. Nekaj asa sta mu e sledila, nato sta seizgubila. V gozdu je bilo grozno in straljivo. Zaela sta se ozirati. Okoli njiju so bile same grozne sence in poasti zdolgimi rokami, ki so ju hotele ujeti. Ena je deku ukradla klobuk, deklici pa raztrgala obleko. Po nekaj urah hoje sta predseboj zagledala tablo. Na tabli je pisalo deset korakov naprej, pet korakov levo, en korak naprej in petnajst korakovdesno. Otroka sta tako hodila in prila do lepe, razkone hie. Skozi okno sta videla lovca, kako iz njunega ogledalajemlje hrano in denar. Potrkala sta in vstopila. Lovca sta prosila, naj jima da nekaj hrane. Kar naenkrat so se vratazaprla in lovec se ja spremenil v stranega krata z rdeimi omi. Otroka sta se zelo prestraila. Hotela sta zbeati,vendar jima ni uspelo. Deklica je tekla okoli mize, hitro prijela ogledalo in ga prosila, naj ji pomaga. Kar naenkrat je izogledala skoilo sedem arobnih vil. Prijele so hudobnega krata in vsi so izginili v ogledalu.

Otroka sta ostala sama v hii. V sosednji sobi sta sliala jok. Odklenila sta vrata in videla polno otrok. Vsi so bili laniin umazani. Povedali so, da jih je v sobo zaklenil krat in vsak dan je enega pojedel za kosilo. Iz ogledala na mizi sozaeli eden za drugim izstopati tisti otroci, ki jih je krat e pojedel. Vsi so se sreno vrnili domov in sreno iveli dokonca svojih dni. Deka in deklico je pod svojo streho sprejela ena od druin.

Nika Bezjak, 4. a

MOJI STARI

Mojo mamico imam rada,ker prijazna je,in zaupa mi vse,od A do .

Pomaga mi pri matematiki,

slovenini in drubiter se z mano,lepih ocen veseli.

Preprosta je in radodarnain nekaj posebnega je,ni ne astronavt, ne kirurg,le najbolja mama na svetu je!

Do o oku ne govorimo,zelo podoben je mami,a zna tudi kriati, e ima prav,preprost pa je in zaupa mi vse.

Pa e veliko bi povedala,a zmanjkuje mi besed,zato nasvidenje v domiljijski svet!

Manca irok, 4. b

IGRIE V MAJEM MESTU

Na igriu je plezalnica,a e lepa je gugalnica.Kadar je zabaven dan,malke pritegne le tobogan.

Maek Pak,obouje vrtiljak,njegov brat Mak,pa plezalni vlak.

Maji olarji leijo na travi,Miki pa pravi,da je danes lep dan,

saj priel jih je obiskat klovn Teleban.Vsi radi imamo to igrie,nobeno igralo ne bo lo na smetie.

Eva Bitenik, 4. b

Katrina Manfreda, 4. b

Klemen Kosma, 4. b


30/72

Eva Grobia, 5. b

Kaja Pisk, 5. a

Katja Gruden, 5. a

Anej Potonik, 5. c

an Uri, 5. a

IZLET NA NANOS

Obeala se je sonna nedelja in zao smo se odloili, da gremo na pohod.Mama in mlaja sestra sa nam pripravili aj in sendvie, ki smo jih odnesli sseboj. Oka, ki je bil najsareji in je pot poznal, je pogumno sopal prvi, za njim pamoj sareji brat Mark. S sosedovim Teom, ki je moj najbolji prijaelj, sva hodilazadnja. Brat, ki je veji, je oetu laje sledil, medem ko sva midva s Teom hodilapoasneje. Pot je bila strma in naporna. Vsi smo bili preseneeni nad zakladi, ki

jih prinaa a letni as. ivo pisani metulji so leeli mimo nas in se sprehajali podieih cvetlicah. Spoznal sem veliko gorskih ptic in videl najvejega orla v ivljenju.

Med vzpenjanjem smo tik pod vrhom doiveli manjo nesreo. Teo, ki je obudovalptije gnezdo v skali, si je zvil levo nogo. Skrbelo nas je, da ne bi mogel naprej, aon ni obupal in je pogumno nadaljeval pot.Na vrhu nas je priakal najlepi razgled. Ker je bilo vreme jasno, smo lahko videlitudi najbolj oddaljene kraje. eprav si je Teo zvil nogo, smo se imeli lepo in odloili

smo se, da bomo izlet kmalu ponovili.Alen Saksida, 5. b

Nova Gorica, 14.11.2012

Dragi Tom!

koda, da si se preselil v Ialijo. Kaj pa zdaj pone v Ialiji? Ti je v Rimuve? Pravijo, da je Rim meso ljubezni. Si e dobil svojo? e je nisi, si johitro poii, drugae bo zadnji, ki je nima.

Dobro, dobro, zdaj pa se zresnimo. Ima kaj problemov? Obvladaialijanski jezik? Pogrea kaj Slovenijo? e jo, se preseli nazaj. Seveda oni mono, saj se salno selie kam drugam. Nikoli ne grese ve na isomeso, kajne? Prej, kot smo e spoznali, si bil v Murski Soboti. Tam si serodil. Ko si hodil v vrec, si bil v Ljubljani, poem v Kopru, v Izoli, naopa v Novi Gorici, z nami v oli. Zdaj pa si v Rimu. Kam bo e el? Vkaero dravo bo e el? Ameriko? Avstrijo? Belgijo? Romunijo? Hrvako?Madarsko? Belorusijo? Anglijo? Kam pa?

Sporoi, ko bo el in kam bo el. Ne bom zaman plaevala ovojnic inznamk, zao da bi prile na napano meso. Pojdi v panijo, v Barcelono,ker je am zelo lepo.

Lep pozdravAngel Lin Pinar, 5. c

Adela Hodi, 5. c

Brina Krajnik, 5. a

Matic Ivani, 5. a


31/72


Vesoljeje

kotobzor

je.

Jelepoin

vzvezde

odeo.

Vesoljeje

neraziska

noinstis

o

galaksijam

iobdano.

Zvezd

esesvetl

ikajo

inmimeikajo.

Vesoljeje

pusolovina,

zamepad

ogodivin

a.

NikMii,

5.a

Mikamepotvvesolje,kjerneskonnojeobzorje.Poovalabivraketidaninno,kotjemo

namojamo.Narnolunobisopilainnezemljanepozdravila.Razkazalibimiplanee,zanimive,udovieinvskrivnostovie.Inkovrnilabisedomov,pozdravilabijihprijaznovslovo.GraciellaNikoli, 5.a

Mika me vesolje,dale v obzorje,ker am je ena zvezda,e ptica bi na njej naredila gnezda.

Poovanje bo udovio,neodkrio, zares bo odbio.Zvezde bodo arelekot prekrasne ebele.Kar ni videl ves a svet,z zvezdami odet, videl bo poet.

Miha Koiek, 5. a

Brina Krajnik, 5. a

MOJ PRVI KUHARSKI POIZKUS

Nekega popoldneva sva si s sestro zaeleli palaink. Bili sva sami, ker sa bila sara v slubi. Lotili sva se peke.

Mleko, jajca, moka, epec soli, sladkor in pecilni praek vse o je leelo v lonec. Vse skupaj sva dobro zmeali. Da je bilamasa e bolj rahla, sva dodali malo Radenske. V ponev sva vlili malo olja. Prva palainka je bila raztrgana, druga premalozapeena, tretja preve, etra pa je prisala na tleh. Joj, ura je bila e skoraj tiri! Mama se bo vrnila vsak as!

Pospravili sva kuhinjo in zazvonil je zvonec. Prila je mama. Ker sva s sestro mislili, da so najine palainke okusne, sva jihdali na kronik in namazali s okoladno kremo. Postregli sva jih mami. Zaela je jesti, nao pa je palainke izpljunila. Rekla

je, da naju jih bo nauila pei. Ko je priel oe domov, sva mu postregli z na novo pripravljenimi palainkami. Misli l je, dasva naravni alent.

Z mamo smo se zmenile, da za ponesreene palainke ne bomo povedale oetu. To je bil moj prvi poizkus peke palaink.Eva Grobia, 5. b

Anerv,5.b

Matic Krape , 5

.b

Karin Remec, 5. c

JureVitez,5. b

VitaPerat, 5.b

AnejPotonik, 5. c

Vesolje je kot velika rnina,je kot neraziskana globina.

V oblake in e dlje,mimo Lune in Venere,

po Rimski cesti pelje e,

v neznane orbie.

Matija Roth, 5. a

MIKAMEVESOL

JE

Mikame,

tikame,

neskonniplanet.

Zvezdenaemnemnebu,

mikajome.

Toudovio,

odbio,

neskonnopoovanje.

MihaBerce,5.a


32/72


SPOMIN NA TAKO

Nekega poletnega dne smo se odpravili na morje. S seboj smo vzeli nao mako Tako.

Taka je bila rno-bela maka z zelenimi omi. Bila je zelo prijazna, a se ni pustila crkljati, saj so jo njeni prvi gospodarjizavrgli. Tako smo dobil i na kromberkem gradu, ko je moja mama praznovala rojstni dan. Mala rno-bela kepica se nam

je moala pod nogami in akoj smo se zaljubili vanjo. Odloili smo se, da jo odpeljemo domov in da posane naa muca.Vzeli smo jo, ker je bila lepa. Ampak o je bilo e pred tremi leti.

Ko smo se tisega dne pripeljali na vikend na morje, smo skuhali kosilo in spustili mako na poep. Naa maka se jezelo rada poepala, sicer je posala sitna. Naslednji dan, ko smo zjutraj odprli vraa, Take ni bilo. Obiajno nas je akala inmijavkala pred vrati. ez pol ure, ko bi res morali oditi, smo sklenili, da greva jaz in oe naprej, mama in brat pa da e malopoakaa. Make ni bilo. Malo smo bili v strahu. Ampak moja mama je bila domiselna, zao je pustila pred vrati hrano inpijao za Tako. Rekla mi je, da se vrnemo ez en eden. Minil je eden. Ko smo prili, nam je sosed povedal, da je avopovozil Tako. Bilo nam je zelo hudo.

Od akrat je minilo kar nekaj asa. Nekega dne smo li v Bovec na kosilo v podeelsko gostilno. Tam je bilo veliko mladihmuc. rne, bele, sive, rjave, skratka vseh barv. Tam smo si izbrali rnega maka, ki smo mu dali ime Tomi.

Na Tomi je zelo prijazen in igriv muc, a tudi Take ne bom nikoli pozabil.

Vid Tominec, 5. b

Spanje, spanje,o je najboljeza malega medveda.

Mali medocele dneve razmiljasamo o spanju,spanje, spanjein e enkratspanje.

Njegova sestramisli pa nasanje, sanjein e enkrat sanje.

Le njegova saramislia na garanje,garanje ine enkrat garanje.

iga Berce, 5. a

Poasna pesem

poasi gre.Poasi se ui,poasi poje.

Hodi poasi,da e pol hitreji je.Poasi zaspiin poasi se zbudi.

Je kdo od vas poasneji?Jaz e ne!Poasna pesem,pohiti pesem!

Julija Klani, 5. a

Piem poasno pesem.Tako, ki cel dan spi,

ako, ki je vedno resna,ako, ki za alo e sliala ni.

Tako, ki je umirjena,ako, ki ne pozna hrupa,

ako, ki ako poasi hodi,da do ole pride v komaj

dveh urah.

To poasna pesem je,kaj naj vam e povem?

Kako poasi je?Kako poasi pie?

Skratka, vse prepoasi dela,da bi jo e soolka Ela prehiela.

Graciella Nikoli, 5. a

POASNAPESEM

Katja Gruden, 5. a

Erika Pavlica, 5. a

Julija trukelj, 5. b

Tine Kle, 5. a


33/72


EneaNikoli,

5.

b

Skupajpojemo,Rajamoinpleemo.Ena,dve,tri.en

aodergremomi,Avorjisreesmovsi.KiaraZuljan,5.c

Srea je srena,Rdea, vesela,Ena je, ena, in lepa velika.arovnija je ibkeja,Amo sree je najveja.

Erika Pavlica, 5. c

Kaj je srea?Mogoe jabolka rdea?Mogoe gorea svea?Kaj zae je srea?Zame je srea biti doma.

Rok Bezeljak, 5. b

Sreaprid

eodvsepo

vsod,

letrebaje

najtiprav

opot.

Vprijaeljskidru

bi,doma

invslubi.

Sreapovs

odjedoma,tud

ikjerjem

egla.

Anerv,

5.b

Sreajeneizmernoveselje,

sreanepoznameja.

Nedasejekupiti,

zmorepajozdobrovoljonarediti.

EvaGrobia,5.b

Vita Perat, 5. bDomen Knez, 5. b

Matic Krape, 5. b

Miha Rutar, 5. b

Matija Maus, 5. cTadeja Sever, 5. b

Rok Bezeljak, 5. bVid Tominec, 5. c

Sreaje,daimam

mamo,

onanajboljajena

svetu,

skupajbrskavapo

inernetu

alipojevavduetu.

MarijaPoa,5.b

SREA


34/72


POMO

Pleska zidar hio.Oj, pleska zidar hio.Mali zidar pleska hio.Oj, o je narobe, o je narobe.

opi spada k pleskarju in ne k zidarju.

Angel Lin Pintar, 5. c

MALA MORSKA DEKLICA(domiljijska zgodba)

Neko, pred davnimi asi, je v oddaljeni deeli pri morju vladal mladi princ.

Njegovo kraljestvo je bilo majhno, a je bila zemlja bogaa z zlaom in srebrom,za povrh pa so imeli e najrodovitnejo zemljo.Vsi v kraljestvu ob morju so bili sreni, razen princa. Bil je mlad, a ni imel druine.Povedal je le, da ko so bili na poovanju, je njihova ladja izginila neznano kam.Vsi so jih zaman iskali. Nazadnje j ih je el iskat tudi sam. Toda njegova ladja se

je poopila pri Prepovedanem ooku. Tam se je poopilo e veliko ladij. Mladiprinc je z grozo ugoovil, da se je poopila tudi ladja njegove druine. Zagledal

je Sireno morsko deklico. Vpraal jo je, ali ve, kdo je poopil ladjo. Povedalamu je, da so bili o kralji ega ooka: kralj obale, kralj podzemlja in kralj povrja.Nihe od njih ne mara obiskovalcev, zao vse ladje poopijo. Z malo morskodeklico sa zbrala veliko morskih deklic. Z njihovo pomojo sa ugrabila trikralje, er jih spravila na ladjo polno streliva. Nao so poopili e ladjo kraljev.

iveli so v miru do konca svojih dni. Matija Roth, 5. a

PESEM O ZMAJU

ivel je zmaj,straen olovaj!Imel je hrapavo koo,ko kot ovenelo roo.

Imel je straen rep,rad je hodil na poep.Imel rdee je oi,da se v njih kar kadi.

In za konecje bruhal ak ogenj,da se ga je bal vsak,

etudi je korenjak.

Leo Travec, 5. a

KAJ JE TO?

Lahko je kuar,lahko je olovaj,lahko je celo zmaj.

Kdo bi vedel kaj ve o ej ivali,ki vidimo jih samo v risanki?

Zagoovo tiso let nazaj,ko na Zemlji bil je raj,

tu oni so doma bili.

Maa Bratki, 5. aPatrik Jamek, 5. a

Kaja Pisk, 5. a

KDOR HOE VIDETI,MORA GLEDATI Z SRCEM

e v ivljenju hoe sreen biti,mora tudi koga vzljubiti,ne pa se samo prerekatiin drug na drugega vpiti.Dobrih ljudi na svetu veliko jein med njimi hitro dobim prijaelje.Lahko bi bil pevec in bi pel,ker pa gledam s srcem,

sem sreen in vesel.

Filip Bratki, 5. a

Katja Gruden, 5. a

Vid Gorjup, 5. c

Klemen Hvali, 5. c


35/72


MOJA MUCA SOFI

Priel je eko priakovan mesec maj in naa hina muca je skotila mladie. eko sem jih prvi videla, sem se zaljubila v drobno tigraso kepico.

Dnevi so minevali in a kepica je bila iz dneva v dan veja, lepa in pravi uiekjo je bilo gledati med igro z osalimi muci. Sprva sem se bala, da mi je mamane bo dovolila obdrati in najbr bi ako tudi bilo, e se nekega dne ne bizgodil tragien dogodek. Mali muci je namre poginila mama in ko sa moja

sara o odkrila, se je mala muca e vedno igrala z maminim repom. Takratse je muca mojim sarem zasmilila in odloila sa se, da je ne bosa oddala.Rasla je in rasla in posala zares kosmaa perzijska muca er ako iz dneva vdan bolj moja. Sedaj je z menoj iso vsak trenuek dneva. Zjutraj me zbudi sprihodom na okno spalnice. Ko leim na kavu, lei na meni, ko piem nalogo,

je na pisalni mizi, ko se umivam, je na preprogi v kopalnici. Tako mi kraja dneve,dela drubo in me olai, ko sem alostna.

Zelo sem vesela, da imam svojo Sof in iskreno upam, da bo e dolgo osala

z menoj.Gaja Kocjani, 5. c

Graciellla Nikoli, 5. a

Nika Sivec, 5. a Brina Krajnik, 5. a Ana Marvin, 5. a

TKANJE

IZDELKI5.bin5.cKAMEN

KISREE

5. a


36/72

VODIT

ELJ

ICI

Sara

eb

ron

Ura

Zlo

bec

ZAKLJUNA PRIREDITEV 2012/13

Otroci niso nikdar

posebno dobro posluali

starejih,

so jih pa vedno zvesto

posnemali.

(James Baldwin)


37/72

P R V O O L C I

A l j a B r u nG l o r i j a H v a l i

N e a H v a l i T i n e O b l a k

S v i t P a r a v a nM a r k R i j a v e c

M L A D I N S K I P E V S K I Z B O R

E m i l A d a m i ( l j u d s k a ) : P l e i , p l e i , r n i k o sK l a v i r s k a s p r e m l j a v a : E i l e e n B u c i k

D a m j a n M o n i k ( O v i d , N N ) : S i v o x e s t c a n t a , M u s i c a n o s t e r a m o r K l a v i r s k a s p r e m l j a v a : K a t a r i n a M i k l a v e c

O T R O K I P E V S K I Z B O R

L o j z e K r a j n a n ( To n e P a v e k ) : D e e l a b r a n j aK l a v i r s k a s p r e m l j a v a : S a r a e b r o nK a t a r i n a P u s t i n e k R a k a r ( N i k o G r a f e n a u e r ) : S l a d k o s n e d

K l a v i r s k a s p r e m l j a v a : p e l a S a k s i d a

P L E S A L K I

K a t a r i n a M i k l a v e cK a j a S t u b e l j

K V A R T E T I

G a l J e r o n i , V i d G r e g o r i , N e j c M a r k i , M a t i j a P o d b e r s i L u l l y : M a r c h e t o u r a i n e

J . H a y d n / J . B r a h m s : S t . A n t h o n y c h o r a l e

L A N I D R A M S K E G A K R O K A

I z a B a v e cT i m o t e j B a v e c

N i n a K o m e lK a t r i n a M a n f r e d aI z a b e l a P e s h o v a

M a n c a i r o k

T A L E N T

N i k O b l a k

P E T O O L C I

L a n a J u gM a t i c K r a p e E v a G r o b i aM a r i j a P o a

R o k B e z e l j a k

G L A S P O S O D I L

S i m o n M a t t i a z z i


38/72

Oj,zima,zimazakajsizim

atukaj,kdajboeodla.

antucin,6.a

Sneg, sneg, sneg povsod,trepetaje padajosneinke na pot.

Petra Gregori, 6. a

Karbodivesel,panebonikolivecvettiovenel.

AmandaBucik,6.a

Zimamestrai,

popoletjuedii,

morjemevabi.

MaaKramberger,6.a

Podtoplimarkom

listjepadazdreves

jesenivpozdrav.

TeodorZlatkov,6.a

Hrukajezrela,raslanadrevesuje,natlapadlaje.JakaRistovski,6.a

Soncesee,

toplogrejenamsrce,

deekpadane.

Saratokelj,6.a

mri brenona travniku malem

otroke strao.

Svit Martin Cvelbar 6. a

Haiku je trivrstina japonska pesnika oblika, ki obsega sedemnajst zlogov.Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.Haiku skrajno zgoeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje zdogajai v lovekovi notraosti (vir: Wikipeda).Uenci 6. a in 6. b so se po zgledu pesnice Bine tampe mavc poizkusili vpisau haikujev o naravi.

Gaja Glei, 6. c

Matja Mavri, 6. b

SONCE

Sonce je roa,

sonce je smeh,a sonce ni iskrav tvojih oeh.

Sonce nisem le jaz,temve ti in vsi drugi,ki so in niso pratei,ki so in niso pratei.

Medina Bedi, 6. b

Zdenko umelj, 6. b


39/72


Domae brae

BORIS A. NOVAK: PREBESEDIMO BESEDE

Uencem 6.c razreda je v zaetku septembra uiteica slovenine dodelila prvo nalogo za domae brae.Razdelili smo se v pet skupin. tiri skupine so za nalogo dobile spoznavae pisatea. Peta skupina, v katerista bila Nace in Patrik, pa je pripravila poroilo o delu skupin.

Prva skupinaje poiskala mladinske pesnike zbirke Borisa A. Novaka. Iskali so jih v mestni kinici inna spletu. Pripravila je seznam egovih mladinskih pesnikih zbirk. V uilnici so priredili svoj kotiek. Napovezana panoja so razobesili egove slike in nekatere pesmice. Na olski klopi so bile predstavene egovekige.Za to nalogo so porabili tri dni in pol. Naloga jim je bila ve, ker jim je bilo lepo delati v skupini.

Udeleenci:Pia, Hana, Iris, Izabel in Lea

Druga skupinaje za nalogo dobila raziskati pesnikovo delo. Pri raziskavi so si pomagali s spletom in kn-jigami. Pripravili so plakat, ki je prikazoval opis egovega dela. Naloga je vsebovala tudi zaigran literarni

veer. V igri sta nastopila Luka in Ivan. Za pripravo naloge so potrebovali sedem dni.

Udeleenci:Angel, Ina, Luka, Ivan in Mirko

Naloga tretje skupine je bila raziskati pesnikovo ivee in na podlagi resninih podatkov pripravitipredstavo - Intervju s pesnikom. Najve informac so dobili na spletu. Za igro so pripravili olsko klop,stole, prenosni raunalnik ter vazo z cvetjem. Prizorie je bilo res posreeno. Najtejo vlogo je imel Rokkot pesnik, najbo enostavno pa je bilo Niku kot snemalcu. ihove priprave so trajale pol ure.Vsi so uivali, ker radi delajo v skupini.

Udeleenci: Rok, Matej, Nej, Nik, in Adrian

etrta skupinaje morala pripraviti miselne vzorce o novo predelani snovi. Izdelali so plakat, zrecitiralitiri pesmice in predstavili nekaj egovih kig. Pomagali so si z razlinimi kigami, a e najbo s spletom.Naloga jim je bila ve, ker so se med delom zabavali.

Udeleenci: Stefanie,Tinkara, Izabela, Hana in Gaja

Predstavitev skupinskih nalog smo imeli v soboto, 29. 9. 2012. V uilnici SL1 smo pripravili razstavo.Dela so bila na ogled e cel dan. Vse skupine so se dobro odrezale in bile s svojim izdelkom zadovone.

Uencem je bila naloga domaega braa nekaj posebnega, ker smo jo prvi opravili v skupinah.Pripravila:Nace Besednjak in Patrik Podgornik, 6. c

Jure Kralj, 6. aIri s

e lj a

r,6 .c


40/72


MEDINA JE

Medina je resna,Medina je smena,

Medina je pa Medina,ona je Medina,

edina.

Medina je M,Medina je B,

Medina dela b-b-b-b,Medina dela m-m-m-m.

A ona je mojanajboa prateica.

ana Kokot, 6. b

ANA JE

ana je ivna,ana je smena,

ana je ona,ana si ti,

ana je ,ana je A,ana je N,ana je A.

ana je pa ana,a ni kot vse druge na svetu,

saj je moja najboa prateica.

Medina Bedi, 6. b

Karolina Leban, 6. b

Petra Gregori, 6. a

Arjeta Ramshaj, 6. b

an tucin, 6. a

Katarina Hvali, 6. b


41/72


NAGRAJENCI OLSKEGA LIKOVNEGA NATEAJA NA TEMO

PRIJATELJI ZA VEDNO

Pia Gerbec, 6. c

iva Kosti Krini, 4. a

Maa Bratki, 5. a

1.NAG

RADA

2.NAGRA

DA

3.NAGRADA

(2. TRIADA)

Arta Kastrati, 6. a Hana evi, 6. c

Sara tokelj, 6. a

Nina Komel, 6. a Lea Figelj, 6. c


42/72

SRCE MI JE PADLO V HLAE

Ding, dong, ding, dong je odbijala ura v zvoniku in kazala polno. Prodoren zvok je odmeval v mojih uesih. Glava me je bolela.Poasi in s tekimi koraki sem priduno stopala po ulici. Zvok je bil tako moan, da me je sililo na bruhanje. Vse je utihnilo. Noge some bolele, ne bi prenesla e enega hriba. Poasi sem stopala po ploniku. Lua. Sesedla sem se in si zmoila obraz. Voda je bila ledenomrzla. Zdrznila sem se. Tihi koraki so se mi poasi priblievali. Nisem si upala pogledati nazaj. Nekaj me je prijelo za ramo in mi nausta potisnilo nek robek. Smrdel je. Mono sem vdihnila. Ta ogaben vonj se mi je iril po telesu. Pred omi se mi je odvrtelo celoivljenje. Bili smo srena druina, vse dokler moj oe ni imel prometne nesree. Mama je postala depresivna. Tepla me je. Zbeala

sem od doma in hodila po ulici. Nisem vedela, kje sem.Zbudila sem se v temni sobi. S stropa je kapljalo. Bila sem privezana na stol, ki je bil poleg mize in pisarnike svetilke edina stvar vsobi. Na sebi sem imela samo srajko, ki je bila vsa premoena. Zeblo me je. Vrvice, s katerimi sem bila privezana, so me rezale v koo.Kri je kapljala po tleh. Poskuala sem se premakniti, vendar me je samo e bolj bolelo.Naenkrat so se odprla vrata. V sobo je stopil moki. Obleen je bil v usnjeno jakno, na glavi pa je imel masko z obrazom smejoegaklovna. Stopil je do mene in me udaril po licu. Tako je bolelo. Zajokala sem. Solze so mi tekle po obrazu in kapljale na ramo. Bolelo jekot, da bi me nekdo rezal z noem. Moki je iz epa povlekel no, dvignil roko nad mano in zamahnil.Zbudila sem se v svoji sobi, skozi okno pa je sijala luna. Pogledala sem na uro. Bila je polno. Takrat sem se zavedla, da sem samosanjala. Globoko sem vdihnila, se pokrila z odejo in zaspala.

Ana Jakoni, 7. b

Ivana Muina, 7. c Maa uligoj, 7. b

Ana Velikonja, 7. c

Andra Gruden, 7. b

DOLGA POT DO SONCA

Pot do Soncaje zelo dolga pot.e v sanjah si ne

predstavlja,da je Sonce velika ter

area krogla kot ognjemet,ki ari v temno no.

Ko se odpravlja na dolgo pot,misli le na njo.

Razmilja, e ima vse potrebno,e si pripravljen na dolgo pot,

e ima vse veselje s seboj.

Ko prispe do Sonca,obstane, kot da vzame,

veverici lenik iz rok.Ko se vrne na Zemljo,

si eli,da bi se vrnil e enkrat na toareo pot.

Sabina Kordi, 7. a

OKOLADA

O, ti okolada,slastna si in sladka,

nihe upreti se ti ne more.

Okus boanski,ko v ustih se topi

in tablice e ve ni.

O, okolada, moja najveja razvada,brez tebe sladkega ivljenja ni!

Si bolja kot limonadain slaja kot marmelada.

Ura Zlobec, 7. c Hana Kosovel, 7. c


43/72


MUHA IN LEV

Muha akrobacije je poela,ko je nenadoma v zraku omedlela

in v vodo priletela.

V daljavi vidi leva,pa mu zakrii: "Prosim, pomagaj mi!"

A on obnaa se, kot da je ni.

Glej ga zlomka, naslednji dan se levu nekaj groznega zgodi,ostra kost se mu v grlu zaleti.

Nasproti muha prileti,ko lev ji zakrii: "Pomagaj, pomagaj mi!"

Muha kljub vsemu mu pomaga,s svojimi drobnimi noicami,

kost iz ust mu pobere,pa se sladko posmeje.

Ree mu: "Ti pomagal meni nisi, a jaz se bom odlinopoutila,

ker sem ti pomo nudila!"

Lev popraska si svoj kouhin od takrat prijazneji je do muh.

Hana Komel Nardin, 7. b

Pregovor: "Ne bo mu krona padla z glave."

MAMA

Kdo zjutraj neno te zbudi? Mama.

Kdo zajtrk skrbno pripravi ti? Mama.Kdo v olo te pelje in te pozdravi? Mama.Kdo tolai te v alosti? Mama.

Kdo prijatelj v dobrem in slabem ti je? Mama.

Hana Kosovel, 7. c

LISICA IN BOBER

Lisica je bila zelo oabna, bober pa zelo reven. Bober je ivel v majhni hiici iz vej ob jezu, lisica pa v brlogu. Nekega dne se je jezporuil in reka je odnesla bobrov dom. Bober je odel k botri lisici in jo prosil za pomo pri postavljanju novega doma. Vendar ona ga

je zavrnila, e da nima asa. Ko je ez as bober videl lisico, ki je spala, je bil zelo jezen nanjo. Vseeno mu je nekaj pravih prijateljevpomagalo popraviti dom. Minevali so dnevi in na neki lepi jesenski dan je bober zaslial lisiin krik in stekel k njej. Videl je, da je padla

v globoko luknjo, ki so lovci postavili za past. Lisica ga je prosila, naj ji pomaga, vendar ji je bober rekel, da ga boli hrbet in da se nemore skloniti. In tako si je lisica zapomnila, da v svoji sebinosti ne smemo biti slepi za stiske drugih ljudi.

Petra Uaj, 7. a

Lana Muhi, 7. aPolona Leban, 7. b

Matija Kodelja, 7. c

BURJI

Ti burja, presrena, divja burja!Tam v Ajdovini sedi,a ko pride tvoj as se razjezi.Z vso mojo drhtiin vse okoli sebe jezno podi.Ti burja, presrena, divja burja!

Streh si lana, ti burja krasna,strenike poira in lovske opazovalnicepodira.Ko pomalica vse strehe, gozdove in reke,odide nazaj, poivat v hramin zaspi nazaj tam.Ti burja, presrena, divja burja!Ko preneha z jezo,listje tam ostane, veliki kupi slame.Otroci spet se igrajo, po listju copotajo.A stari garajo, se podijo in znojijo,

da pospravijo ta nered.Ti burja, presrena, divja burja!

Zoja Muhi, 7. a

Anika Kouh, 7. b


44/72


MAMA

Ko ree besedo mama,jo ree z

veseljem ter z iskro v oeh.Mama je nekaj pomembnega,

saj te spremlja med odraanjemin ko si v teavah,

ti z veseljem da nasvet.

Pripravi te na olo,na vse, kar e

aka te v prihodnosti,je pred teboj.

Z veseljem te pospremi v oloter na prve pogovorne ure,

s solzo v oeh odhiti,saj ve,

da samo tebelahko pohvali.

Mama je samo enain bo vedno s teboj.

Podpirala te bo,etudi si zagreilzloinov sto.

Sabina Kordi, 7. a

REKA

Reka tee skozi gozd,tale star prelepi gozd.

Vije sem in tjamed gorovja zelen.

Okoli nje cvetijo roe,

te prekrasne lepe roe.Reka vije se e dlje,

skozi gorovja in skalovja,vije se in vije.

Gleda v ta prekrasni svet,gleda v ptice iz nebes,gleda v metulje lepe,

ki pleejo kot drobni cvet,ki ga veter nosi.

Naenkrat pride v dolino,toplo dolino, ravno in brez srca.

vije se mimo avtoceste,vije se mimo tovarn.

Tu ni ve skalovja in gorovja,tu ni ve lepih metuljev.

Vije se, vije naprej,vse do velikega morja.

Izlije se vanj,prepusti se valovom,

ki jo vodijo v irno daljavo.

Ana Velikonja, 7. c

POSTELJA

Ko zgodaj zjutraj se zbudim,poasi vstanem, ne hitim.

Obleem se, obujem,umijem, poeem

in hitim v olosanjarit ves dan.

Ko se pouk kona,jaz e domov hitim,usedem se na posteljo

in nalogo naredim.A e veer je tu,utrujena leim

na svoji posteljiin hitro zaspim.

Eva Brumat, 7. c

GOLF

Golf je port,pri katerem se sam s sabo bori,pri katerem nima ni, da se boji.

Golf je port,pri katerem ima le dve stvari,

pri katerem se trudi, da ogica im prej v luknjo prileti,pri katerem se trudi, da im manj udarcev na luknji naredi.

Taa Torbica, 7. c

pela Saksida, 7. aLan Bitenik, 7. a

Eva Cenci, 7. b

Kostja Komel Nardin, 7. b

Ivan Poa, 7. a

Laura Brecelj Seljak, 7. b

Kristina Koroec, 7. c


45/72


BESEDE

Besede so besede,ki jih tudi mi poznamo.

Znamo jih prebrati, rkovati in pisati.

Poznamo jih sto, tisoin e ve kot deset tiso.

Besede so najveji zaklad;z njimi

govorimo na ves glas.

Imamo jih radi,ker znamo jih prebrati,

besede nam pomenijo vse,ker z njimi sporazumevamo se.

Besede imajo tudi svoj znaaj,ker besede imajo rke, pa tudi rte.

Le zakaj?Ker rke so sestavljene iz rt

in ker besede so sestavljene iz rk.

Sabina Kordi, 7. a

ZIMSKA KAA

Butalci so imeli svojo kao, ki je bila tako vroa, da so jo morali pihati, e ko je narasla. Nekega dne je mimo priel Tepanjan Jaka in seradovedno ustavil. Butalci so ga hitro napadli: "Ne bo kae pihal, Jaka, kaa je naa!"

Tako so Butalci e dolga leta pihali kao, ko se je nekega dne eden od njih neesa domislil. Dejal je, zakaj bi morali venomer pihati, se muitiin si opei jezike, ko to lahko poenostavimo. Butalec ni vedel, kako bi stvar poenostavili, zato je zaprosil za pomo ljudstvo. Nihe ni vedel,kaj storiti. Kaa je bila tako dobra, da bi jo bilo koda vrei stran, vendar je bila tako vroa, da so imeli vsi opeena usta. Tuhtali so cele

dneve in noi in e dvajset dni. Ker se niso mogli niesar domisliti, so se obrnili na najpametnejega Butalca v vasi z imenom profesor Buta.Bil je najpomembneji v Butalah, da so se mu tudi Tepanjani posmehovali. Izumil je celo kvadratno kolo avtomobila, ki se je ustavilo, kadarso se pokvarile zavore. Vedno je priel do prave reitve. Skratka, Butalci so se odpravili do njega in mu zaupali teavo, ki so jo imeli s kao.Profesor Buta je samo gledal skozi oala z debelimi stekli, da je imel pogled kot ebela. Premiljeval je, dokler ni priel z besedo na dan:"Torej, uganko bom poskual razreiti v manj kot treh dneh in treh noeh." Butalci so veselo odli in brez slabe vesti so zaeli opravljati

vsakdanja dela. Profesor Buta se je postavil za svojo prano mizo, ki ni bila oiena e dve leti. Odprl je starodavne bukve, ki so bile eiz asa njegovih prednikov. Pisava je e isto zbledela, da ni bilo mogoe prebrati, kaj pie. Buta je bil sicer udeen lovek, ki je lahkoprebral prazno stran. Minevali so dnevi in tako tudi as, ki ga je imel profesor na voljo. Butalci so se zbirali pod oknom Bute in radovednoakali na razglasitev. Lu v njegovi sobi je bila no in dan odprta. Miza je bila prekrita z debelimi bukvami, ki so imele kakih petsto strani.Profesor je marljivo tuhtal, kaj bi se dalo narediti. Izpod njegovih oal se je e nabirala vlaga. Soba je bila zamraena in polna ogljikovegadioksida. Ljudstvo je bilo e nestrpno. Minila sta e dva dneva in le pet minut je manjkalo do poldne. Mestni glasnik je imel e potno elo,ker je moral vse dneve pod goim soncem akati na razglasitev. Konno so se odprla velika profesorjeva vrata. Kljuka je tako zakripala,da so e ptiice odletele. Buta se je pojavil kot zamraen in razkutran zamorec. Nadel si je vlana oala in dejal: "Hmm. Torej priel semdo ideje, da bi morali proso posejati e pozimi, ko zapade sneg, da bo hladneje v asu etve." Vsi so vzklikali in se strinjali z njegovo idejo.

V Butalah so tako e pozimi sejali proso in kaa je bila res hladneja. Nikoli ve se niso opekli in ni jim bilo treba pihati.

Polona Leban, 7. b

TINA

Tina je bila moja lepotica,ez nekaj asa tudi kraljica.Je snena princeska na smueh,ki je akala na zmagoe cel dolgi vek.S smukami po progi naravnost letikot gepard,ki nagajivo Lindo lovi.In ura za vse hitro tee,a Tina hitro ree:Linda, Marija, Tanja in Sanja,vam se niti ne sanja,da sem jaz kot veter hitra,zdaj sem tukaj,drugi tam,imejte se lepo,jaz odhajam po zmage drugam.

Anel Ianovi, 7. a

LETALEC

Ko pilot porine roico,motorji zaivijo,

iz njih vso mo iztisnein letalo se premakne,

dosee sto in sto in ve na uro,nato pilot krmilo dvigne

in se vzdigne.

Ali je to ptica?Jeklena lepa ptica?In ali z njo povezana

so moja ustva,da odletel bi kam,kjer mi je ve?

Matija Kodelja, 7. c

foto: Hana Kosovel, 7. c LJUBEZEN TE DNI

Hana sama v sobi sedi,na Lukca misli vse dni,

nikoli ne spi,pozno v no sporoilo dobi,

ki pravi: Bodi moja za zmeraj ti!

Maja Rijavec, 7. b


46/72


MOJE KRALJESTVO

Kjer spim in se uim,

kjer najve asa preivim,kjer so moje vse stvari,tam je moj dom.

Tam le jaz sem gospodar,kralj in cesar in glavar.Tam veljajo moji zakoni,brez mene tja vstopa ni.

Le brat vasih mir skali,prine se vojna in prepir,

a ko preenem ga iz sobe,spet nastopi mir.

Da je isto in urejeno,da se v miru uim,mama me spodbuja,da sluajno ne zaspim.

Moje kraljestvo je tako:vasih isto, lepo in sijoe,drugi razmetano in grozee,

a ve mi je, ker je moje.Grega Brezavek, 7. c

MOJ KOTIEK

Naj lepi je kotiek,kjer se igram,na alost uimin tudi kakno neumnost naredim.

Moj kotiek se hitro spremeni,ko mama na prag pridrvi

in nove zadolitve deli.Zanjo moja soba ni in,saj vedno ugotovi,kaj v redu ni.

rt Jamek, 7. c

MOJE SVETIE

Poznate morda to vpraanje:Je to, kar vidim, sploh e stanovanje?Izgleda bolj kot skladie,e huje, to je e smetie!

Besede te namenjene so moji sobi,

ko mama vanjo po pomoti stopi.Na tleh res leijo nogavice,na stolu hlae in rokavice.

Hej! To je krivica!To morda je le deloma res.Postelja res e ni postlana,a to e ne pomeni,da je razmetana.Stvari na tleh so le sluajno.

Zame je moja soba moj zaklad.V njej so prenapolnjene police,razlina krama medvedki, liila, mila in seveda tudi zvezki, knjige in uila.

Zidove pokrivajo posterji in slike.Kakna krivica, da temu pravijo smetie!To je svetie!

Ura Zlobec, 7. c

MOJA SOBA

Ko mama v sobo je vstopila,

je skoraj ivni zlom dobila.Kaj na tleh je vse lealo!Odeja, hlae in letalo,na polici nogavica,pod posteljo rdea ptica,na omari je viselanapol raztrgana marela,a na vzglavniku lealamoja stara so oala.

Takrat tako se je godilo,

saj s sestrico sva sobo si delili.A zdaj poglej, kaj se je zgodilo vsaka svojo sva dobili.Zdaj so knjige v omariin pospravljeni predali,na polici vlada strogi red,sesalec posesal je vsako smet.Ni ve mama ne zmajuje z glavo,vse dobilo je svoje mesto pravo.

Hana Kosovel, 7. c

MOJA NOVA SOBA

Moja soba je velika,a vse se povsod potika.Omara razmetana,postelja v cunje zakopana.V kotu pajek visiin mreo plete si;ko pa vanj copata prileti,

pajek omedli.Na mizi peresnica leiiz nje cel kup stvari visi.

Kevin Pavlin, 7. c

Ivana Muina, 7. c


47/72


LAHKO NO

Ko ugasnejo se vse lui,ko n

glasilo mravljice, mravljice 2012/13

Documents