glasilo oŠ tabor i maribor
DESCRIPTION
Glasilo OŠ Tabor I, junij 2011TRANSCRIPT
Topli junijski dnevi naznanjajo, da je šolsko leto pri koncu. To je bilo
zadnje dni čutiti tudi v ţivahnem vrveţu otrok, ki so v mislih ţe hiteli
počitniški brezskrbnosti naproti. Šolska torba bo nekaj časa samevala, kak
zvezek prvošolčka bo romal v predal s spomini.
Predal spominov na osnovnošolska leta pa so dodobra napolnili
devetošolci. Sedaj bo treba odpreti novega. Praznega, pripravljenega, da
se napolni z novimi doţivetji. Lepimi, pa včasih tudi nekoliko grenkimi, a
zato nič manj bogatimi in učečimi. Ob tem pa biti pripravljen sprejeti
spodbudo, nasvet in prijetno zavetje ljudi, ki prihajajo na pot odraščanja.
Devetošolcem na pot
»Pot naj vas vodi
tako, da boste sre-
čali samega sebe.
Veter naj vam piha v
hrbet, sonce pa
toplo sije v obraz.
Dež naj rahlo moči
vaša polja.
In nikoli se ne boj-
te slediti sanjam, pa
naj vas odpeljejo
kamor koli že.«
Šolsko leto 2010/2011, številka 2
PUŠČICAPUŠČICA
»Tja, kamor
se splača iti,
ne vodi
nobena
bližnjica.«
Ustavila sem se ob skupinici devetošolcev, ki so se jim iztekali zadnji
osnovnošolski dnevi. Njihove poti se bodo bolj ali manj razšle. Ţiga odhaja
na gradbeno gimnazijo, Tine in Marko na tretjo gimnazijo. Ostaja jim veliko
lepih spominov. Te bodo ohranili, manj lepe pa pozabili. Prva misel na lepe
spomine jih je odpeljala v šolo v naravi v Poreč … Marku so bila zelo všeč
športna tekmovanja. Tine je vzljubil predmet, ki ga prej ni maral. Dejali so, da
so se v osnovni šoli tudi veliko naučili. Da so bili učitelji prijazni. Da bodo
pogrešali sošolce.
Puščica, šolski časopis
OŠ Tabor 1 Maribor
Šolsko leto 2010/2011, številka 2
Uredila: Barbara Vindiš, prof.
PUŠČICAPUŠČICA
V TEJ ŠTEVILKI
Tisoč žerjavov, tisoč upanj…………………………………………………………………………3
Vpis bodočih novincev…………………………………………………………………………………..4
Sončkov dan…………………………………………………………………………………………………….4
Eko šola…………………………………………………………………………………………………………….5
Šolska prehrana…………………………………………………………………………………………….6
Iz Arnoldovega kotička………………………………………………………………………………..7
Otroški pevski zbor……………………………………………………………………………………….8
Oskar in gospa v rožnatem…………………………………………………………………………..8
Povej!…………………………………………………………………………………………………………………9
Kiparski tabor…...…………………………………………………………………………………………….9
Prireditev Športnik Maribora…………………………………………………………………….10
Šola v naravi…………………………………………………………………………………………………...11
Zaključne ekskurzije…………………………………………………………………………………...12
Literarno-likovne strani……………………………………………………………………………….14
Atomčki iz znanja…………………………………………………………………………………………19
Športni atomčki…………………………………………………………………………………………….21
Ustvarjalna stran za učitelje……………………………………………………………………..24
Šolske drobtinice…………………………………………………………………………………………..25
Ţelim si, da bi bili vsi otroci srečni, kot sem jaz. (Nuša)
Rad bi, da bi reševalci našli vse pogrešane. (David)
Lačnim otrokom bi dal hrano. (Lin)
Dal bi jim odeje, da jih ne bi zeblo. (Tai)
Ţelim si, da jih ne bi prizadele eksplozije iz elektrarne. (Lara)
Nikoli več ne sme biti cunamijev na Japonskem. (Enes)
Vsi bolni naj dobijo zdravila in toplo posteljo. (Tina)
Rad bi bil na Japonskem in pomagal reševati ljudi. (Emanuel)
Ko bom velik, bom gasilec in bom pomagal vsem ljudem. (Miha)
Vsi otroci Japonske naj imajo starše. (Nadja)
Vozil bi rešilni avto in peljal poškodovane ljudi v bolnišnico. (Luka)
Rada bi dala otrokom pitno vodo. (Realda)
Ţelim si, da bi se vsi otroci lahko vrnili v vrtce in šole. (Blaţka)
Rad bi, da bi imeli otroci Japonske veliko igrač in prijateljev. (Elvis)
Ţelim si, da otrok ne bi bilo strah potresov. (Lan)
Če bi bil kateri od otrok sam, bi ga vzela v svoj dom. (Marisa)
Objavljeno v knjižici Tisoč žerjavov, tisoč upanj
STR AN 3
TISOČ ŢERJAVOV, TISOČ UPANJ
PUŠČ IC A
Šest učenk je v spremstvu
učiteljice Mirne Tabak in Ane
Marije Jeličić v maju obiskalo
japonsko ambasado v Ljubljani.
Predale so sporočila upanja in
dobrih ţelja naših prvošolcev za
japonske otroke, knjiţico haiku
pesmi starejših učencev ter tisoč
ţerjavov, ki so jih izdelali učenci,
pa tudi učitelji. Spretni prsti so
neumorno gubali ptice, ki
simbolizirajo harmonijo,
svobodo, mir, upanje … Ni bilo
pomembno, iz katerega razreda
je kdo, pomembno je bilo
zdruţiti moči in prispevati delček
nečesa, česar ni mogoče kupiti, a
ima vrednost čez vse.
Iščem … pravo pot,
da ne bom več izgubljen,
ampak spet najden.
Lucija Čivre, 9. b
Tema, strah, brezup.
Beli ptič pod nebo.
Glej, novo jutro.
Staša Čopi, 9. a
Gledam v nebo,
vidim tisoč belih ptic,
ţerjavov, oddahnem si.
Jakob Korošec, 8. a
Vrtnica bode,
pa vendar je prekrasna …
Prav kot življenje.
Aja Bunta, 8. a
Za ţalostjo – smeh,
za trpljenjem – boljši dan,
za deţjem – sonce.
Lina Šeligo, 9. c
Nesreča pride,
a kmalu spet odide.
Bodite močni.
Ţiga Čopi, 8. b
Učenci so pokazali, da jim ni vseeno ob nesreči
drugega, in delili sočutje z ljudmi Japonske.
Roţe rastejo
vedno in povsod, za vas,
draga Japonska.
Hana Kreševič, 8. b
Naj vas ne rani,
To, kar se vam dogaja.
Vi kar upajte.
Jean Patrick Novak, 7. b
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2
V mesecu februarju je potekal
vpis bodočih novincev v OŠ
Tabor I Maribor. Odzvalo se je
veliko staršev, česar smo bili
zelo veseli. Vpis je potekal v
dopoldanskem in popoldanskem
času v torek, sredo in četrtek
(med 8.00 in 12.00 ter med 16.
in 18. uro), in sicer v dnevih, ki
jih za vpis določi Mestna občina
Maribor. To so bili letos 15., 16.
in 17. februar. Veliko staršev je
vpis opravilo v dopoldanskem
času, seveda tisti, ki so jim sluţ-
be to omogočale. Precej staršev
se je ţe ob vpisu opredelilo tudi
za vključitev otroka v dodatni
športni program, prav tako pa
tudi za ugotavljanje sposobnosti
novinca ob vstopu v šolo. Ţe
dve leti zapored sodelujemo s
strokovnimi delavci Svetovalne-
ga centra za otroke, mladostnike
in starše Maribor, ki to strokov-
no, koristno nalogo opravljajo
kar pri nas na šoli. Za letošnje
šolsko leto, torej za vpis novin-
cev, rojenih v letu 2005, bi
pohvalila starše za tovrstno
sodelovanje, saj so nam v šoli in
tudi vam staršem dobrodošle
prav vse informacije, ki so nam
lahko v pomoč ali usmeritev v
način dela z otrokom v šoli.
Udeleţba na predavanju za star-
še, s predavateljico Alenko
Zupančič Danko (iz ţe omenje-
nega Svetovalnega centra v
Mariboru), je bila prav tako nav-
dušujoča. Sicer pa smo kot vsa-
ko leto pripravili še dan odprtih
vrat v sodelovanju z okoliškimi
vrtci in starši. Za informacije in
ogled smo vam bili na razpolago
v dopoldanskem in popoldan-
skem času, na pomladanskih
delavnicah v mesecu marcu pa
smo bili skupaj ţe "zares", saj
smo povabili otroke in vas star-
še, ki ste pri nas opravili vpis v
prvi razred.
Ob prijetno zastavljenih začet-
kih se tudi v prihodnje veselimo
sodelovanja z vami.
ŠSS: Manja Sgerm
STR AN 4
SONČKOV DAN
VPIS BODOČIH NOVINCEV
Vsako leto namenimo projektni dan
temi otroškega parlamenta. V letoš-
njem šolskem letu smo govorili o
VPLIVU DRUŢBE IN MEDI-
JEV NA OBLIKOVANJE MLA-
DOSTNIKA. Posamezni oddelki
so v okviru razrednih ur razpravljali
o vsebinah, ki so se dotikale letoš-
nje zelo aktualne teme. O vplivih
medijev na bralce/gledalce, o rekla-
mah, pasteh interneta ipd. so raz-
pravljali tudi člani šolskega parla-
menta, ki so se srečevali na meseč-
nih srečanjih, o svojem delu in ugo-
tovitvah pa so poročali na razrednih
urah v svojih oddelkih.
V začetku koledarskega leta smo
izvedli projektni dan in oblikovali
številne delavnice, ki so se ukvarja-
le s posameznimi vprašanji medi-
jev. Najbolj zanimivi so bili gotovo
obiski različnih medijskih hiš, kot
so RTV Slovenija, Večer in Radio
Center. Zelo učinkovito je bilo tudi
predavanje o pasteh in varni rabi
interneta, ki so se ga udeleţili učen-
ci petih in šestih razredov, nič manj
poučne pa niso bile delavnice, na
katerih so se mladi ukvarjali z
reklamami, ki jih prejemajo prebi-
valci Maribora v svoje poštne nabi-
ralnike, s spletnimi prevajalniki,
slovarji medmreţnih piktogramov,
literaturo, ki govori o medijih, in še
in še. Zelo zanimiv je bil tudi klepet
devetošolcev z upokojenim dopis-
nikom Dela iz Slovenske Bistrice,
ki je mladim predstavil lep, a
odgovoren poklic novinarja. Na
šolskem otroškem parlamentu so
predstavniki posameznih skupin in
razredov poročali o svojem delu.
Razpoloţenje je bilo prijetno, saj so
učenci iz glasbene delavnice pre-
pevali pesmi z aktualnimi vsebina-
mi.
Člani šolskega parlamenta so iz
svoje sredine imenovali dva pred-
stavnika, Lana Sočeja in Jošta
Beguša, oba iz 8. a-razreda, ki sta v
februarju predstavljala naše delo in
ugotovitve na regijskem otroškem
parlamentu v Mariboru, ki ţe več
kot dvajset let poteka v organizaciji
Zveze prijateljev mladine.
Znanje, ki smo ga usvojili, je vseţi-
vljenjsko in pomembno, sicer pa –
takšne so teme otroškega parlamen-
ta. Pogosto v pogovorih podiramo
meje v glavah in govorimo o o
tabuiziranih vsebinah.
V naslednjem šolskem letu bomo
govorili o tem, kdo so vzorniki
mladih in zakaj.
Polona Zgaga, prof.
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2
V letošnjem šolskem letu je bila naša
ekološka dejavnost nekoliko bolj
usmerjena v sistematično ločevanje
odpadkov.
Na šoli imamo štiri manjše ekološke
otoke, ki jih sestavljajo trije posamez-
ni koši. Koš za biološke odpadke, koš
za papir in koš za plastiko + KEMS
(kartonska embalaţa od mleka in
sokov). Ti zabojniki so manjše veli-
kosti in se dnevno praznijo.
Na koših imamo napise, kaj v njih
spada. Koši so tudi ustrezno pobarva-
ni.
Koš za plastiko je rumene barve in
opremljen z napisom PLASTIKA +
KEMS, biološki koš je rjave barve z
napisom BIO ODPADKI in moder
koš je koš za papir z napisom PAPIR.
Zraven tega vsebuje vsak ekološki
otok tudi razlago, kam kaj spada.
Učinkovitost ravnanja z odpadki spre-
mljajo učenci sami, saj so zelo kritič-
ni ob neupoštevanju navodil ločevan-
ja. Ločevanje odpadkov spremljajo po
večini deţurni učenci.
Šolski ekološki otoki za ločeno zbira-
nje odpadkov so vedno polni, mi pa
veseli, da smo prijazni do okolja in
sebe.
Odpadki, ki jih najdemo v šoli, so:
PAPIR, EMBALAŢA, BIOLOŠKI
ODPADKI, ODPADNE BATERIJE,
IZRABLJENI TONERJI IN KARTU-
ŠE, ZAMAŠKI.
Zraven tega zbiramo tudi zamaške in
sodelujemo v humanitarni akciji.
Skozi šolsko leto so nas vodili trije
reki:
Saša Simonovič, prof.
iz različnih škatel in tulcev
ter ptičja hišica iz papirja.
Vse tri izdelke smo konec
marca odpeljali v podjetje
Surovina in nestrpno priča-
kovali rezultate.
13. aprila smo se udeleţili
prireditve v Narodnem
domu ob 60. obletnici podje-
tja Gorenje Surovina, kjer so
razglasili nagrajence.
Prejeli smo zelo lepo nagra-
do, bon v vrednosti 200 €.
BILI SMO NAVDUŠENI!
Saša Simonovič, prof.
Podjetje Surovina iz Maribo-
ra, ki se ukvarja z zbiranjem,
sortiranjem in predelavo
odpadkov, nas je povabilo k
sodelovanju pri nagradnem
natečaju.
Na povabilo smo se z vesel-
jem odzvali, zavihali rokave
in pridno ustvarjali iz odpad-
kov.
Pri ustvarjanju so sodelovali
učenci in učenke 5. razredov.
Predvsem so bile aktivne
učenke pri likovno-
oblikovalnem kroţku, a tudi
učenci v podaljšanem bivanju
niso kaj dosti zaostajali za
njimi.
Nastali so trije zelo zanimivi
izdelki: pes iz plastenk, grad
STR AN 5
Ustvarjalnost iz odpadkov
EKO ŠOLA
NE BODI SMRADEK, LOČUJ
ODPADEK.
EKO JUNAK PRISPEVA
ZAMAŠEK VSAK.
LOČUJ, NARAVO VARUJ.
Učenke 5. b-razreda ob osvojeni nagradi.
Sadje in zelenjava predstavljata
pomembno skupino ţivil v urav-
noteţenem jedilniku. V svoji ses-
tavi vključujeta visok deleţ vode,
prehranskih vlaknin in drugih
zaščitnih snovi (vitamini, minera-
li), ki pomembno vplivajo na
zdravje.
Znano je, da prebivalci Slovenije
v dnevni prehrani ne zauţijemo
priporočenih količin sadja in
zelenjave, kar je pogosto dodaten
dejavnik pri pojavu številnih kro-
ničnih obolenj. (Po izračunih bi v
Sloveniji s povečanjem uţivanja
sadja in zelenjave za 100 g na
dan zmanjšali tveganje za kardio-
vaskularne bolezni za 10 %, za
moţgansko kap za 6 % ter za
nekatere vrste raka za 6 %.)
Shema šolskega sadja je ukrep
skupne kmetijske politike EU v
sektorju sadja in zelenjave. Nosi-
lec ukrepa je Ministrstvo za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
(Agencija RS za kmetijske trge in
razvoj podeţelja) v sodelovanju z
Ministrstvom za šolstvo in šport ter
Ministrstvom za zdravje.
Namen ukrepa razdeljevanja sadja
in zelenjave v šolah je spodbuditi
trend uţivanja sadja in zelenjave in
hkrati omejiti naraščanje pojava
prekomerne telesne teţe in debelosti
pri otrocih, ki prav tako povečuje
tveganje za nastanek številnih kroni-
čnih nenalezljivih bolezni sodobne-
ga časa.
Naša šola ţe drugo leto sodeluje v
evropskem »sistemu razdeljevanja
sadja v šolah« s finančno podporo
Evropske skupnosti. S tem skupaj z
Evropsko skupnostjo prispevamo k
boljšemu zdravju naših učencev.
Sadje iz sheme šolskega sadja raz-
deljujemo enkrat tedensko, v času
sadne malice, in sicer integrirano
pridelano sadje in zelenjavo. Trudi-
mo se, da učencem ponudimo čim
več lokalno pridelanega sadja, saj je
le-to večje hranilne in biološke vre-
dnosti ter kakovosti v primerjavi z
ţivili, ki so bila skladiščena in tran-
sportirana daljši čas.
Pri izvajanju sheme šolskega sadja
lahko izbiramo med naslednjimi
vrstami sveţega in ne predelanega
(kuhano, praţeno, kisano, posuše-
no, kandirano …) sadja in zelenja-
ve:
sadje: jabolka, hruške, marelice,
češnje, višnje, breskve, nekta-
rine, slive, kaki, fige, kivi,
mandarine, melone, lubenice,
jagode, ameriške borovnice,
rdeči in črni ribez, maline,
orehi, lešniki;
zelenjava: paradiţnik, zelje, kole-
rabica, korenje, kumare, pap-
rika, rdeča redkvica.
Lidija Rakić, organizatorica šolske
prehrane
STR AN 6
ŠOLSKA PREHRANA
Intervju z organizatorico šolske prehrane
PUŠČ IC A
Shema šolskega sadja (SŠS)
Na podlagi česa sestavljate
jedilnik?
Jedilnike sestavljam na podlagi
smernic zdravega prehranjevanja
v vzgojno-izobraţevalnih ustano-
vah.
Ali gledate predvsem na to, da
je hrana zdrava?
Vsekakor, saj je za normalno rast,
razvoj in delovanje organizma
zagotavljanje zdrave prehrane
otrok in mladostnikov to zelo
pomembno.
Mislite, da se šolska prehrana z
leti izboljšuje?
Vključevanje ustreznega kadra v
organizacijo vrtčevske in šolske
prehrane, pridobivanje izkušenj ter
nenehno usposabljanje strokovnega
kadra z novostmi s področja zdrave
prehrane, vključevanje vsebin iz
zdrave prehrane v učni proces, izva-
janje različnih projektov (kot na
primer shema šolskega sadja), izva-
janje različnih dejavnosti v šoli na
temo zdrave prehrane. Vse to je
zagotovo vplivalo na izboljšanje
šolske prehrane ter prehrambenih
navad otrok in mladostnikov.
Ali k svojemu delu pristopite
ustvarjalno?
Da, z upoštevanjem osnovnih
načel šolske prehrane.
Ste sanjali prav o tem poklicu?
Vas vaše delo osrečuje?
Poklic univ. dipl. inţ. ţivilske
tehnologije odpira vrata različnih
delovnih področij. Vloga organi-
zatorja prehrane pa se ne konča v
kuhinji, temveč zajema tudi nepo-
sredno delo z učenci, kar me kot
celota zagotovo osrečuje.
Helena Ponudič, 6. b
Obstajajo šole brez hodnikov? Tu
se dogajajo najbolj zanimive, skri-
vnostne in pomembne stvari …
Arnoldov kotiček? Hodnik, pritli-
čje, desno.
Tudi v drugi polovici šolskega leta
naš Arnoldov kotiček ni sameval.
Začelo se je z raziskovalnimi nalo-
gami. Predstavili so se učenci, ki
so ob mentorskem vodenju razis-
kovali umetniška, druţboslovna
in naravoslovna področja. Vsako
leto pripravijo mladi raziskovalci
svoje prve javne predstavitve v
Arnoldovem kotičku, nato pa v
zadnjih pripravah odpravijo še
morebitne slabosti in pomanjklji-
vosti.
Otvoritve razstav so vedno zanimi-
vi dogodki. Takšna je bila tudi
otvoritev fotografske razstave prof.
Stanka Rijavca. Fotografije, ujete v
naslov Svetloba, ples, gibanje, so
nam pričarale gibanje v vsej svoji
mimobeţnosti. Predstavljale so
nekaj drobnih izsekov iz plesne
predstave: plesalko v gibanju,
nenavadno svetlobo, drobne tre-
nutke, ki bi sicer ušli našemu
spominu … Svetloba je ena
izmed elementarnih čarovnij sve-
ta. Včasih pronica skozi meglo,
drugič se skoznjo svetlikajo
mikroskopske kapljice človeške
vneme. Neulovljiva … ulovljiva
za mojstra. Ples je pradavna ume-
tnost, kot je pradavna umetnost
glasba. Ples uroči in pritegne in
pripoveduje zgodbe in izpoveduje
najbolj intimna čustvena stanja
… Elementi plesa so gibi. Kot
črke abecede. Izrazni so vsak
zase in povezani v niz, v ples.
Obiskovalci so zadovoljni pokle-
petali z avtorjem.
Na zadnji razstavi, ki jo bomo
pripravili še pred koncem šolske-
ga leta, bomo predstavili najbolj-
še plakate, ki so jih pripravili naši
mladi raziskovalci. Vljudno vas vabi-
mo k ogledu. Razstava bo postavljena
na ogled v zadnjem tednu pred kon-
cem šolskega leta, videti pa jo bo moč
še v septembru, v novem šolskem
letu.
V okviru Male šole zdravja smo v
juniju gostili mariborskega zdravnika
– kardiologa, prim. Mirka Bombeka,
dr. med., ki nam je predstavil pomen
zdravega načina ţivljenja in zdravih
prehrambnih navad. Govoril je tudi o
boleznih srca in oţilja ter mlade pos-
lušalce seznanil s pomembnimi infor-
macijami za dolgo in kvalitetno ţiv-
ljenje.
Iz Arnoldovega kotička ţelimo bral-
cem lepe in zanimive počitnice in jih
vabimo v naslednjem šolskem letu k
ogledu naših prireditev.
Polona Zgaga, prof.
Ţe vrsto let zapored učenci naše šole širijo svoje
obzorje znanja na področju raziskovalne dejav-
nosti. Tudi letos so se na natečaju Mladi za nap-
redek Maribora zelo dobro predstavili, posamez-
niki so osvojili veliko prestiţnih mest, v skupin-
skem merjenju uspehov pa so se uvrstili na prvo
mesto. Štiri naloge so se uvrstile na Drţavno
srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v Mur-
ski Soboti in osvojili bronasta priznanja: Jadranje
s tehničnega vidika, Preureditev glasbene učilni-
ce, Pustite me, to je moje telo in Ekološko sadje,
- boljše, draţje ali samo draţje?
STR AN 7
IZ ARNOLDOVEGA KOTIČKA
Raziskovalne naloge
PUŠČ IC A
Znanje je zaklad,
ki venomer spremlja svojega lastnika.
(Kitajski pregovor)
Lucija Čivre in Lina Šeligo
Nuša Horvat, Maša Borkovič in Aja Bunta
V otroški pevski zbor (OPZ)
so vključeni učenci od 1. do
5. razreda. Zbor ţe peto leto
vodi zborovodkinja Anita
Rauter.
Otroci prepevajo ljudske,
domovinske in umetne pesmi.
Nastopajo na šolskih in dru-
gih prireditvah, redno pa se
udeleţujejo tudi občinskih
revij. Z izbranim in ubranim
petjem vselej navdušujejo
tudi poslušalce. Zbor redno
spremlja pianistka Mirjam
Strlič.
Letos so sodelovali tudi na
regijskem tekmovanju
otroških in mladinskih
pevskih zborov Štajerske
in Pomurja v Gornji Rad-
goni, kjer so prejeli zlato
priznanje strokovne ţirije.
V mesecu juniju pa so
nastopali na slovesnosti ob
odkritju spominskega obe-
leţja ob 20. obletnici
samostojnosti Republike
Slovenije pri regionalnem
RTV-centru Maribor.
STR AN 8
OTROŠKI PEVSKI ZBOR
OSKAR IN GOSPA V ROŢNATEM
PUŠČ IC A
Mladi glasovi navdušujejo
Gledališka predstava naših učencev je bila premierno
uprizorjena pred slovenskim kulturnim praznikom.
Nastopajoči:
Staša Čopi, 9. a
Aina Reljič, 9. c
Tjaša Petelin, 9. c
Aljaţ Mamič Lebar, 9. b
Nuša Zapečnik, 7. a
Klara Poznič, 7. b
Aljaţ Herman, 7. b
Vid Vedlin, 7. a
Sandi Gosak, 8. a
Gledališčniki so bili zelo aktivni, saj so s
predstavo gostovali na naslednjih srečanjih:
Srečanje gledaliških skupin
Z odra na oder
Območno in regijsko srečanje
otroških gledaliških skupin
9. festival otroških gledaliških sanj
predstava za učence OŠ dr. Joţeta
Pučnika
Glavna namena projekta sta
dva: da tisti, ki doţivlja nasilje,
to pove; drugi namen pa je, da
se otrok zna sam postaviti zase.
Da sami povemo drugemu, kaj
nam ni všeč. Tako se otroci
učijo reševati teţave med seboj.
V začetku šolskega leta smo se
lotili oblikovanja razrednih pra-
vil, ki so izobešena v učilnicah.
Pravila so temelj naših prizade-
vanj, da bi se v šoli počutili
varno. Eno izmed šolskih pravil,
ki smo jih oblikovali, nas opo-
minja na uporabo HOPI besed:
hvala, oprosti, prosim, izvoli. V
okviru razrednih ur potekajo
preventivne delavnice prepreče-
vanja medvrstniškega nasilja.
Preko socialnih iger učenci spo-
znavajo, kaj se dogaja v trikot-
niku ţrtev-nasilneţ-opazovalci.
V lanskem šolskem letu smo
izvedli tako imenovan »talk
show«.
V kotičku spodnjega hodnika na
razredni stopnji in v šolski knji-
ţnici imamo varni kotiček,
kamor se lahko učenec umakne.
Ali tisti, nad katerim je bilo
izvajano nasilje, ali pa tisti, ki
potrebuje, da se v nekem trenut-
ku umiri in se s tem prepreči, da
bi svojo jezo izraţal v obliki
nasilja. Vsi učenci so si v avli
šole ogledali gledališko predstavo
Svet brez nasilja, v izvedbi Druš-
tva za boljši svet. Omeniti moramo
še tutorstvo. Učenci prvih in dru-
gih razredov imajo vsak svojega
zaščitnika iz osmega oziroma
devetega razreda. Ta obiskuje svo-
jega varovanca, se z njim pogovar-
ja, mu poskuša pomagati in sveto-
vati, ko je v stiski. Za starše so bila
organizirana razna predavanja in
delavnice na temo takšnega in
drugačnega nasilnega vedenja.
Ţelimo si in si bomo k temu še
naprej prizadevali, da bi bilo nasil-
nega vedenja čim manj oz. sploh
ne, tako na naši šoli kot tudi izven
nje.
stna. Maski sva izdolbli v les in ju
nato pobarvali z različnimi odtenki
rjave ter ju do konca okrasili. Naza-
dnje sva s pomočjo učiteljice maski
pritrdili na večjo leseno ploščo.
Ali je bilo srečanje pripravljeno
kot tekmovanje? So bila dela kje
razstavljena?
Ne, ni bilo tekmovanje, ampak
moţnost, da se pokaţemo v svojih
ročnih spretnostih. Naše delo je
bilo razstavljeno skupaj z izdelki s
˝Slikarske kolonije˝, ki sta se je
udeleţili moji sosošolki. Kolonija je
bila mednarodna, in sicer so sodelo-
vale: Slovenija, Hrvaška, Ukrajina
in Japonska. Izdelki so bili razstav-
V četrtek, 30. 9. 2010, in v petek,
1. 10. 2010, sta se učenki 7. a-
razreda v času pouka odpravili
na ˝Kiparski tabor˝, ki se je odvi-
jal v OŠ Malečnik. Pod vodstvom
učiteljice likovne vzgoje Jane
Stropnik sta tja odšli Nuša Zape-
čnik in Martina Vide. Slednjo
sem tudi intervjuvala.
S kakšnim namenom ste se
odpravili na tabor?
Skupaj z mojo prijateljico Nušo sva
se odpravili tja, da bi s skupnimi
močmi naredili čim bolj zanimiv
izdelek iz lesa. Naredili sva dve
maski.
Kako sta maski izgledali?
Moja je bila vesela, Nušina pa ţalo-
ljeni na gradu Trakoščan na Hrvaš-
kem. Ker midve z Julijo, ki je sodelo-
vala na slikarski koloniji, nisva mogli
iti na razstavo, sta odšli le Nuša in
Karin Klara, ki je prav tako bila na
slikarski koloniji.
Kakšen pa je bil tvoj osebni vtis o
vsem?
Mislim, da je bilo vse skupaj zelo
dobro organizirano. Vsi so bili zelo
prijazni. Meni osebno je bilo zelo
všeč in ţelim si, da bi še več učencev
doţivelo to izkušnjo.
To je bilo nekaj utrinkov s Kipar-
skega tabora, ki je prav gotovo
naredil dober vtis na večino, če ţe
ne na vse udeleţence.
STR AN 9
POVEJ!
PUŠČ IC A
KIPARSKI TABOR
V preteklem šolskem letu smo se vključili v projekt Povej.
Z udeleţenko tabora se je pogovarjala Klara Poznič iz 7. b.
Martina Vide in Nuša Zapečnik Julija Koţelj in Karin Klara Popoušek
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2
V velikem šotoru pod
Pohorjem je bila v mesecu
februarju prireditev Šport-
nik Maribora, na kateri
prejmejo priznanja in
pokale tudi najboljša šol-
ska športna društva.
Svečanosti sta se udeleţila
učenca naše šole, Maja
Maver in Miha Jarc, šport-
ni pedagogi Nika Brumen,
Špela Bergoč in Herman
Novak ter ravnateljica
Joţica Rapac.
Naša šola je bila ponovno
med najuspešnejšimi.
Učenci so na športnih tek-
movanjih v letu 2010 zbra-
li le nekaj manj točk kot
prvouvrščeni in tako osvo-
jili odlično drugo mesto
med vsemi mariborskimi
šolami.
Pokal sta prevzela Maja
Maver, ki je bila športnica
šole med starejšimi učenka-
mi, in Miha Jarc, športnik
šole med mlajšimi učenci.
Zasluge za uspehe imajo
predvsem učenci in učenke,
ki so tekmovali v košarki,
rokometu, odbojki, smučan-
ju, smučarskem teku, atleti-
ki, badmintonu in namiz-
nem tenisu. Ne gre pa spre-
gledati učinkovitega, stro-
kovnega vodenja naših
športnih pedagogov.
Učitelj Herman je povedal,
da se v prihodnje obeta
sprememba točkovanja.
Upoštevali se bodo uspehi s
področja osmih obveznih
panog: atletika, gimnastika,
plavanje, smučanje, košar-
ka, odbojka, rokomet in nogomet. Dodatno pa se bodo upoš-
tevali še uspehi pri nekaj izbranih športih, ki jih šola goji.
Do sedaj so se upoštevala vsa tekmovanja, in sicer 32 panog.
Novost je prav tako ta, da bodo točke k skupnemu seštevku
prinašali tudi rezultati na drţavnih tekmovanjih; do sedaj so
se upoštevali samo rezultati z občinskih prvenstev.
zabavo. Si pa je oče vzel vedno veli-
ko časa za športno druţenje z mano
in mojo sestro, ki je prav tako zelo
dobra športnica. Prav ona je bila
eden izmed glavnih krivcev, da sem
se navduševala nad vedno novimi
športi.
Ali si se morda usmerila v določe-
no športno panogo, ti je kateri
šport še posebej pri srcu? Morda
kaj treniraš?
Najraje imam tek, saj se ob teku
sprostim in pozabim na vse obvez-
nosti. Pri Atletskem klubu Poljane
Maribor ţe pribliţno tri leta treni-
ram atletiko. Ta šport se mi zdi
nekaj posebnega. Mnogi mislijo, da
je potrebno le teči in teči v krogu.
Vendar to ne drţi. V atletiki imaš
veliko disciplin in izbereš si tisto, ki
ti je najljubša. Jaz sem najuspešnej-
ša v teku čez ovire in troskoku. Pre-
pričana sem, da to ni moja dokončna
odločitev, temveč bom še velikokrat
spremenila svojo disciplino. Pogosto
tudi tekmujem. Tekmovanja imam
Če pogledamo šolske športne
doseţke, vidimo, da se med njimi
pogosto pojavlja tvoje ime. Zelo
dobra si v skoraj vseh športih, ki
jih izvajamo na šoli.
Zaupaj nam, Maja, od kod ta
tvoja športna vsestranskost in
navdušenje za športno udejstvo-
vanje?
Ţe kot majhna sem bila zelo ţivah-
na. Teţko sem bila pri miru. Potre-
bovala sem veliko gibanja. To
nenehno gibanje in ukvarjanje z
različnimi športi mi je ostalo do
danes. Nikoli nisem imela rada
samo enega športa, temveč sem
ţelela vsakič poskusiti nekaj nove-
ga. Plavanje, plezanje, nogomet,
tekanje, košarka … Šport se mi zdi
kot nekakšna zasvojenost. Ko
enkrat začneš, kar ne moreš in ne
moreš nehati.
Vedno sem hotela nekaj novega,
nekaj, kar še nikoli nisem poskusi-
la. In tako sem se naučila vsakega
športa po malo. Moja starša sta se
ukvarjala s športom le občasno, za
po vsej Sloveniji in tudi drugod po
Evropi. Moj največji uspeh doslej je
bila zmaga na Evropskih otroških
atletskih igrah na Češkem, ko sem v
skoku v daljino osvojila zlato meda-
ljo.
Razmišljaš o tem, da bi bilo tvoje
nadaljnje izobraţevanje povezano
s športom ali pa bo šport ostal ena
izmed tvojih prostočasnih dejav-
nosti?
Menim, da bo šport ostal le ena
izmed mojih aktivnosti. Za enkrat še
ne razmišljam o izobraţevanju,
povezanim s športom. Še vedno
šport ni tisto, čemur ţelim posvetiti
večino mojega časa. Veliko bolj mi
je pomembna šola, vendar brez
športa in sprostitve tudi v šoli ne bi
bila uspešna. Športne aktivnosti me
pomirjajo in med poukom sem veli-
ko bolj zbrana. Morda pa me bo pot
po srednji šoli vseeno ponesla v
športno smer. Bomo videli.
STR AN 10
PRIREDITEV ŠPORTNIK MARIBORA
Poklepetali smo z uspešno športnico
Maja Maver je bila dve leti zapored najboljša športnica šole.
Martin Jarc in Maja Maver
V ponedeljek, 6. junija, smo se
učenci sedmih razredov OŠ Tabor
I Maribor odpravili v šolo v naravi,
v Planico. Vsi smo ţe teţko priča-
kovali ta dan.
Zbrali smo se pred našo šolo. Svo-
jo teţko prtljago smo natovorili v
prostoren prtljaţnik modernega
avtobusa in se z nasmeški na obra-
zih odpeljali dogodivščinam nap-
roti. Nastanili smo se v na novo
prenovljenem domu Planica. Čaka-
lo nas je obilo zanimivega in zelo
napornega dela. Hodili smo na
različne pohode …
Najprej smo se odpravili v Tamar.
Med potjo smo občudovali visoke
gore. Njihovi vrhovi so bili še pre-
kriti s sneţno belo odejo. Prišli
smo do koče, kjer smo si odpočili,
pomalicali in se preoblekli. Spočiti
in siti smo se odpravili nazaj proti
domu Planica, kamor smo kljub
deţju prispeli dobre volje.
Pot nas je vodila tudi na ogled naše
največje skakalnice Planica – Veli-
kanka. Ko smo premagali 850
napornih in prepotenih stopnic, se
nam je z vrha skakalnice odprl
čudovit razgled. Vsenaokrog samo
prelestne gore, okrašene z oblaki,
pod njimi pa zeleneči gozdovi.
Pozneje smo si ogledali še manjše
skakalnice in tudi najstarejšo ska-
kalnico, ki je samo še spomin na
začetke slovenskega skakalnega
športa.
Ogledali smo si tudi Zelence. To je
naravni rezervat in dom mnogim
ogroţenim ţivalskim in rastlinskim
vrstam. Tukaj izvira reka Sava
Dolinka. Izvir te reke je v močvirna-
tih livadah sredi gozda. Voda privre
na dan iz do dva metra globokega
jezera zelene barve. Zaradi te barve
je izvir tudi dobil svoje ime. Ker
smo bili opremljeni s termometri in
epruvetami, smo izvedli nekaj pos-
kusov. Merili smo temperaturo vode
in zraka, ter njuno onesnaţenost.
Ugotovili smo, da sta zrak in voda
tako čista kot šelesteči gozdovi
okrog njiju.
V Ratečah smo si ogledali zelo staro
kmetijo, ki je obenem muzej. Prijaz-
na in zgovorna gospa nam je razka-
zala prostore in nam s pripovedova-
njem pričarala vzdušje starih časov.
Zanimive so bile predvsem narodne
noše, šivalni stroj, skrinja za oblači-
la in stara posoda.
Najnapornejši je bil pohod na tro-
mejo. Nad Ratečami je na vrhu Peč
(1510 m), tromeja med Slovenijo,
Italijo in Avstrijo. Hkrati je ta točka
stičišče treh kultur: slovanske,
romanske in germanske. Navdušeno
smo se »selili« iz ene drţave v dru-
go, in to samo z nekaj skoki. Skok
sem in si bil Italijan, skok tja pa si
bil Avstrijec. Na koncu smo se
zopet prelevili v Slovence in jo
mahnili s prstom po maketi pokrajine
na Triglav. Ko smo prehodili vse tri
drţave, smo se utrujeni usmerili proti
Planici.
Vsak dan smo imeli tudi različne
športne aktivnosti …
Plezali smo po strmi plezalni steni. Za
spretnejše je bila to »mala malica«,
drugi pa smo se povzpeli do višine
svojih zmogljivosti. Vsi smo bili pri-
vezani z varnostno vrvjo, da se ne bi
komu kaj zgodilo.
Učili smo se tudi terenskega rolkanja
(skike). Skike je novejša zvrst športa
in je podobna teku na smučeh, le da ga
lahko izvajamo poleti in to na poseb-
nih rolkah. Ni tako enostavno, kot
izgleda, pa še ovire smo morali prema-
govati. Več smo bili na zadnjicah kot
pa na svojih nogah.
Spoznali smo se tudi z osnovami nor-
dijske hoje. Ta je zelo enostavna.
Nekaterim se je zdela prav zabavna.
Vse, kar smo za ta šport potrebovali, je
bil par posebnih palic, podobnih tekaš-
kim. Samo hitro je bilo treba hoditi,
delati dolge korake in izmenično pre-
stavljati roke in noge. V kratkem času
smo postali pristni »nordijci«.
V Planici smo uţivali odlično priprav-
ljeno hrano in okusne sokove. Vsega
je bilo dovolj, oz. celo preveč. Od slas-
tnih testenin do boţanskih peciv. Kot v
hotelu s ponudbo »all inclusive«.
Zadnji večer pred odhodom domov
smo imeli tudi zabavo. Mi smo prire-
dili predstavo za sedmošolce OŠ Sveti
Tomaţ, ki so ves teden bivali z nami.
Oni pa so priredili predstavo za nas. S
sošolko Julijo sva vodili naš del pred-
stave. Predstavili smo nekaj skečev ter
plesnih in pevskih točk. Naši prijatelji
iz Sv. Tomaţa so imeli podoben pro-
gram. Vsi skupaj smo se dobro zaba-
vali in nasmejali do solz.
Naslednji dan smo zapuščali Planico z
mešanimi občutki. Veseli, da bomo
videli svoje domače, in ţalostni, da
zapuščamo tako lep in doţivetij poln
kraj. O, ko bi le lahko to doţiveli vsa-
ko leto …
Neli Vuherer, 7. b
STR AN 11
ŠOLA V NARAVI
PUŠČ IC A
Če smo v prejšnji številki Puščice šole v naravi predstavili skozi oči
učiteljic, smo tokrat besedo o doţivetjih dali učencem. Sedmošolci so bili ...
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2 STR AN 12
V četrtek smo se odpravili na
končni izlet. Vsi smo imeli
nahrbtnike in v njih pijačo, malico
in deset evrov za nakup
spominkov. Najprej so se z
avtobusom peljali pribliţno eno
uro. Prispeli smo pred dvorec
Strmol. Ogledali smo si ga in se
nato peš odpravili do muzeja na
prostem. Ogledali smo si, kako in
kaj dela kovač, naredili smo si
zapestnice iz ličja in spekli ţulike.
Povedali so nam tudi, kako so
včasih ţiveli. Nato smo pojedli
malico in če smo ţeleli, smo si
lahko kaj kupili v stari trgovini z
mešanim blagom, ki so ji včasih
rekli loden. Jaz sem si kupila
majhno punčko iz blaga in glinen
magnetek. Ko smo se z avtobusom
pripeljali pred šolo, sem bila zelo
utrujena. Vsem se povedala, da je
bilo lepo. Potem sem šla še k
prijateljici.
Tina Hajdinjak, 3. a
V Poreču mi je bilo zelo všeč
tudi zato, ker smo veliko jadrali
na deski. Bilo je zelo zabavno in
zanimivo. Ob večerih smo imeli
razne športne aktivnosti na pro-
stem. Meni je najbolj ugajala
hoja po široki vrvi, ki je razpeta
med dvema drevesoma, in
namizni tenis. V trgovinici, ki je
bila na posestvu, res niso imeli
kaj prida izbire, a so imeli lizike
in sladoled – to je izjemno
pomembno.
Od ponedeljka do sobote zvečer
sicer ni bilo dovolj morja,
ampak mislim, da smo vsi imeli
rahlo domotoţje. In kako hitro
je minilo vseh šest dni! Kot da
bi vse šestkrat skrajšali. Izlet z
ladjico, na kateri smo jedli
čevapčiče – mljask! Pa jutranja
telovadba, pa sladoled in pred-
stavitev sob. Na njej ni manjka-
lo niti fantov, preoblečenih v
Kako hitro mine čas! Še včeraj
je bila zimska šola v naravi,
danes pa smo se ţe vrnili iz
poletne.
Prvi ponedeljek v mesecu juni-
ju smo se odpravili v VIRC
Poreč. V okviru poletne šole
smo se učili jadrati na deski,
plavati, pa tudi v orientacij-
skem teku smo se preizkusili.
V spominu mi je najbolj ostal
izlet z ladjico, s katero smo
obiskali Limski kanal, Rovinj,
Vrsar. V Rovinju si je večina
fantov kupila kape. Nekateri
smo bili tudi na zvoniku, na
katerega so vodile tanke lesene
stopnice. Ko smo prišli gor,
nas je čakal čudovit razgled na
mestece Rovinj. Tudi morje se
je lepo videlo. V Vrsarju, kjer
smo se kopali, smo videli
ogromno navadnih klobučar-
jev, ki za razliko od drugih
meduz nimajo lovk in oţigalk.
dekleta, niti drugih komičnih dogodkov, na
primer miks balkanskih pesmi in predstavitev
izdelka nič, ki pa se mi ni zdela smiselna. Tam
seveda ni manjkalo niti sladkarij, ki smo si jih
prinesli učenci s seboj. Na koncu nam jih je
nekaj še ostalo. Pa še pospravljanje in pakiranje
… V Poreču sem se imel zelo lepo in upam, da
bom še kdaj šel tja.
Matjaţ Robnik, 5. a
ZAKLJUČNE EKSKURZIJE
… petošolci pa ...
Obiskali smo Lipico, kjer smo si
ogledali trening lipicancev. Ob
Cerkniškem jezeru pa smo se
sprehodili po poţiralnikih in se
popeljali z »lojtrnim« vozom, kar
mi je bilo tudi najbolj všeč.
Aja Bunta, 8. a
Bil je sončen, topel dan. Podali
smo se k mrtvicam reke Mure.
Gospod, ki nas je vodil, nam je
povedal veliko zanimivosti o
gozdu, naravi, okolju. Videli smo
še delujoč mlin, šli smo čez most,
kjer si lahko nekaj zaţeliš, ter s
splavom prečkali reko. Na ognju
pa smo pekli kruh in ga obogatili z
namazom iz česna. Bilo je zelo
dobro.
Nikola Krstanovič, 6. b
Bili smo v ţivalskem vrtu. Ko smo
prispeli, smo najprej pomalicali,
nato pa si ogledali ţivali. Videli
smo ţirafe, zebre, noje, opice, ki so
bile zelo glasne, slona … Navdušil
nas je ogled hranjenja morskega
leva. Na koncu smo lahko šli na
igrala in kupili sladoled.
Ana Muršič, 2. b
Z avtobusom smo se peljali v
Velenjski grad. Ogledali smo si
razstavo o Afriški kulturi, nato pa
smo imeli ustvarjalne delavnice,
kjer smo še sami izdelovali afriške
maske. Kupil sem si tudi veriţico.
Preden smo se vrnili domov, smo
imeli še čas za igranje. Lepo sem
se imel.
Nikola Savić, 4. b
Bili smo v Lovrencu na Pohorju.
Videli smo čebelnjake, kmetijo in
sušilnico sadja. Všeč mi je bila
voţnja z avtobusom. Tudi igrali
smo se.
Emanuel Horvat, 1. a
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2 STR AN 13
Poţiralniki ob Cerkniškem jezeru
Priprava kruha za namaz s česnom
V ţivalskem vrtu
Lipica
Čebelnjak v Lovrencu na Pohorju
STR AN 14
Konji
Konji so lepe, pametne ţivali. Ţivijo v divjini, na kmetijah in
v konjeniških klubih. Poznamo pet pasem konjev. To je
lisjak, rjavec, sivec, lipicanec in vranec. Prehranjujejo se z
ovsom, senom, travo, za posladek pa dobijo korenje, jabolko
ali banano brez olupka. Za ţejo pa pijejo vodo. Pomembno je
tudi, da del svojega dne preţivijo v izpustu. Mnoge konje,
predvsem tiste, ki ţivijo v klubih, dnevno jahajo ljudje. Konji
so potrebni vsakodnevne nege (krtačenje in čiščenje kopit).
Polovico dneva preţivijo v hlevu. Poleti pa se konje tudi
zmoči z vodo. Hodijo na številna tekmovanja. To so lepotna
tekmovanja, tekme v eleganci ter v preskakovanju ovir.
Nina Dobaj in Eva Vele, 4. b
sin. Izbrala sva mu ime Nejc.
Ksenija je hodila v sedmi razred, Nejc
pa v vrtec. Bil je vedno bolj neubogljiv,
Ksenija pa vse bolj klepetava. Nekega
dne se je zgodilo nekaj nemogočega, a
vseeno je bilo res.
Ko smo v soboto zajtrkovali, se je na
mizi pojavila nekakšna mala čarovnica.
V roki je imela čarovniško knjigo in
čarobno paličico. Trikrat je zamahnila
proti Kseniji in štirikrat proti Nejcu ter
izginila. Kot da je ne bi bilo, a je bila,
videla sem jo.
Ko se je v ponedeljek Ksenija vrnila iz
šole, mi je pokazala beleţko. Pisalo je,
Hans Christian Andersen
Kraljična na zrnu graha
(nadaljevanje pravljice)
Najina poroka je bila čudovita.
Preden se nama je rodila prva hči,
sva se s kraljevičem odselila na svoj
grad, ki sva ga pomagala graditi slu-
ţabnikom. Pribliţno čez mesec dni
se nama je rodila hčerka. Izbrala sva
ji ime Ksenija. Ko je zrasla in hodila
v šolo, so jo vsi klicali Klepetava
Ksenija, ker je samo klepetala. Leta
so tekla in Ksenija je hodila v tretji
razred. Kraljeviču in meni se je rodil
da se je Ksenija zelo poboljšala.
Ko sem v torek prišla po Nejca v
vrtec, mi je vzgojiteljica poveda-
la, da je včasih Nejc grizel in
tepel, a se je v ponedeljek zelo
poboljšal. Ko sem to povedala
kraljeviču, ki je prišel domov
šele v sredo, se je zelo razveselil.
Zdaj sem postala babica. Zelo
sem vesela, da imam devet vnu-
kov. Mislim, da sem najsrečnejša
babica. Hvaleţna sem tisti vili, ki
sem jo videla samo jaz.
Anja Šegula, 4. a
PUŠČ IC A
LITERARNO-LIKOVNE STRANI
Moj prijatelj
Ime mu je Petja. Star je 9 let. Moj prijatelj je
postal zaradi jugijo kart. Najraje se igra z NRF
pištolami. Ima rumene lase, modre oči, je sve-
tle polti in je večji od mene za 3 cm. Ima sta-
rejšega brata, ki je star 17 let. Trenira nogo-
met. Ima zelo rad šport. Zelo je prijazen. V
šoli ima same petice in štirice. Rad posluša
vice in smešnice. Ima zelo dobro domišljijo.
Tudi rad igra strelske igre. V razredu je naj-
bolj priden in pameten. Rad se oblači v svetla
oblačila. In v šoli ima vse šolske potrebščine.
Jakša Kuzmanić Čiča, 3. b
Neţa Dvoršak, 6. a
Rok Glavič, 1. b Amadea Leščak, 5. b
Nik Damiš, 2. a
Planinski pohod
V torek, 31. maja, smo imeli
športni dan. Ob 7.00 smo se z
avtobusom odpravili na Ribniško
Pohorje. Najprej smo hodili eno
uro in pol. Nato smo pomalicali
in šli dalje. Na poti smo videli
lepa drevesa. Bili smo tudi na
Črnem vrhu. Črni vrh je najvišji
vrh Pohorja. Visok je 1549 met-
rov. Pot smo končali na Kopah.
Nato nas je avtobus odpeljal
nazaj v šolo. Preţivela sem lep
dan s sošolci in sošolkami.
Lara Podjavršek, 3. b
STR AN 15
razkazal botanični vrt. Najprej nam
je gospod povedal, kaj vse imajo v
vrtu, potem pa nam je pokazal še
zbirko kristalov, ki jih je sam izko-
pal. Potem smo si ogledali vrt.
Tam so rasla najrazličnejša zelišča
in rastline. Na koncu smo si lahko
kupili kristale. Vsi so bili zelo lepi,
zato nisem vedela, katere naj izbe-
rem. Na koncu sem se odločila za
tri najlepše kristale. Na poti
nazaj smo šli še na sladoled.
Nato smo se odpravili do ţelez-
niške postaje. Ko smo prispeli v
Maribor, so nas ţe čakali starši.
Utrujeni smo se vrnili vsak na
svoj dom.
Aneja Šurina, 3. a
V botaničnem vrtu
V petek smo šli v botanični vrt
Tal 2000. Z vlakom smo se pel-
jali 15 minut. Od ţelezniške pos-
taje v Račah smo šli peš. Hodili
smo dve uri. Končno smo prispe-
li do botaničnega vrta. Tam smo
imeli malico, ki smo si jo prines-
li od doma. Ko smo se najedli,
smo počakali gospoda, ki nam je
PUŠČ IC A
Učenci 1. b
Sodelovalno ustvarjanje
učencev 4. a
Nuša Lakner, 1. b
Tijana Krasić, 3. a Tia Schaubach, 3. b
Doba odraščanja je prehod med
otroštvom in odraslim ţivljenjem. Je
obdobje vihravih čustev, novih pra-
vic in dolţnosti. V adolescenci zač-
nejo na naša ramena padati odločit-
ve, ki jih prej nismo bili vajeni spre-
jemati. Tvoje ţivljenje postane tvoja
odgovornost.
Odraščanje ima zato sončne in deţe-
vne dni.
Ena izmed sončnih strani je prva
pomembnejša odločitev, ki jo sprej-
meš sam: to je odločitev, kje boš
nadaljeval šolanje. Odločitev zazna-
muje tvoje ţivljenje in zato je treba
dobro pretehtati lastna dejanja. Če
izbereš gimnazijo, je to laţja odloči-
tev, saj s tem pridobiš štiri leta, da
bolje spoznaš samega sebe in pravil-
no izbereš svojo poklicno pot.
Ker se v času odraščanja ne staraš
samo ti, ampak tudi tvoja okolica, je
sestavni del odraščanja tudi smrt.
Ker si za razliko od otroških let ţe
sposoben dojeti določene stvari, ti je
teţko sprejeti izgubo nekoga, ki ti je
v ţivljenju veliko pomenil. Nisi še
tako čustveno stabilen in močen kot
odrasli, zato je faza ţalovanja teţka
in nemalokrat pusti posledice na
najstniku. A ker smo še mladi, se
nam take rane hitro zacelijo in ţiv-
ljenje teče dalje.
Starejši kot smo, bolj smo prepriča-
ni, da nam pripada svoboda. Starši
nam jo začenjajo dajati v začetku
obdobja odraščanja. Več svobode
kot imamo, bolj odrasli se počutimo.
Ko nam starši prvič dovolijo, da
gremo zvečer "ven" z druţbo, ki si
jo sami izberemo, se počutimo zelo
odrasle. Vendar, več svobode kot
imamo, laţje jo izkoristimo. Če izko-
ristimo zaupanje staršev, si ga teţko
povrnemo.
Kljub temu da se v času adolescence
ţe skoraj prištevamo k odraslim, smo
pogosto negotovi in nimamo zaupan-
ja vase. Čeprav navzven kaţemo
samozavestno podobo in trdimo, da
smo najboljši, najlepši in najpamet-
nejši na svetu, nam pogosto zmanjka
poguma. Naša negotovost nas lahko
oddalji od naših ciljev. Prej ko se
naučimo zaupati vase tudi v kritičnih
situacijah, prej bomo dosegli cilje, ki
smo si jih zastavili. Pa čeprav gre pri
tem morda le za premagovanje treme
pred govornimi nastopi v šoli, bo to
obogatilo našo osebnostno rast.
Najlepši del odraščanja so uspehi. Ni
pomembno, kakšni. Lahko gre za
osvojeno priznanje ali srce simpatije.
Moj največji uspeh je bil, ko sem
osvojila zlato priznanje iz zgodovine.
Zgodovina me zanima ţe od nekdaj.
Ţe ko sem bila majhna, sem rada
prebirala tanke rdeče knjigice, ki so
na zanimiv način ponujale vpogled v
človeško preteklost. Za vse tri sto-
pnje tekmovanja sem se dosti pripra-
vljala in priznam, da bi bila zelo
razočarana, če mi ne bi uspelo. Ker
sem si močno ţelela dokazati se na
tem področju, sem se učila več kot za
šolske teste in mislim, da je to prava
pot, ki me je vodila do uspeha. Ker
so moji starši vedeli, kako močno si
tega ţelim, so me podpirali z vsem
srcem in se skupaj z mano veselili.
Res so bili potrpeţljivi, da so prena-
šali mojo neučakanost ob čakanju na
rezultate. To priznanje mi bo vedno v
ponos in znanje, ki sem ga pridobila
ob učenju za to, bo moj dober sprem-
ljevalec za vse ţivljenje.
Če so najlepša stvar uspehi, so najbolj
neprijetna stvar neuspehi. Ţivljenje je
sestavljeno iz vzponov in padcev. Ko
si enkrat na vrhu, lahko zelo hitro
padeš čisto na dno.
Ne morem točno reči, kateri neuspeh
je bil najhujši. A občutki ob tem so
vedno enaki. Neuspeh hitro izbriše
nasmeh z obraza in dejansko se poču-
tiš, kot da bi padel čisto na dno. Ob
vsakem neuspehu poskušam ohraniti
veder obraz in ne pokazati, da me je
to prizadelo. Tako se izognem sočut-
nim pogledom, ki me, verjemite, ko
sem na tleh, razbesnijo. Takrat so
okoli nas vedno ljudje, ki so nam pri-
pravljeni pomagati. A ni nam vedno
do pomoči. Zase lahko rečem, da
znam včasih zelo grobo odriniti koga,
ki v resnici hoče le dobro, a se jaz za
to v svojem razočaranju ne zmenim.
Kasneje vedno obţalujem tako ravna-
nje in se ga sramujem.
A kot pravi pregovor: Kar te ne ubije,
te naredi močnejšega! Zato z vsakim
padcem postanem močnejša in bolj
odločna, da bom zmagovala.
Čeprav je odraščanje polno sonca in
senc, je navsezadnje lepo obdobje, saj
odkrivamo samega sebe, svoje ţelje
in ambicije. Z veseljem sprejemamo
odločitve in kljub neuspehom uţiva-
mo vsak dan. Saj je res, kar pravijo:
Po deţju vedno posije SONCE!
Staša Čopi, 9. a
STR AN 16
Sonce in sence odraščanja
PUŠČ IC A
Prisluhnimo Staši Čopi, dobitnici zlatega priznanja iz zgodovine.
Sodelovalno ustvarjanje
učenk 4. b
Polona Šafarič, 8. a Zala Rebernik, 3. b Nuša Horvat, 8. a
My winter holidays
This winter holidays were
really good because my father
was at home. I can say my
holidays started allready on
Wednesday because he came
home that day. My mother
went to the hospital. She was
operated and had to stay there
for three days. We visited her
every day. We were on Pohor-
je and once on Koralpe in
Austria. There was also my
cousin Miha with us. On
Monday morning my father
and I did shoping in Graz. One
afternoon I was invited by my
friend Neli to go bowling. At
the end of the week Maja and
Urška visited me. Every eve-
ning my family and me were
at home together, playing
cards or watching TV. I was
very happy. For the whole
week my father cooked but the
food was more or less dietetic.
Holidays were over too soon.
Father went to Germany again,
the school started and my
mum was getting better and
better.
Neţa Dvoršak, 6. a
STR AN 17
My week
I’m Nina. I’m eleven years old. I have one
sister and she is really annoying. I also
have one brother and he is really good at
being himself. I also have loving parents.
And this is my week.
Monday is my worst day of the week,
because in school I have seven lessons. In
the afternoon I have ballet, solfeggio and
piano lesson. Tuesday isn’t a hard day,
because I have just ballet in the afternoon.
Wednesday is my favourite day. I don’t
have ballet. Thursday is just like Monday.
Friday is at the end of the week but I still
have ballet, tennis and English lesson.
Nina Varda, 6. b
Sono Hana. Ho 14 anni. Ho una sorella
Tara. Lei ha 17 anni. Mio pappa Tomaţ.
Ha 44 anni. Mio pappa ha una sorella
Petra. Petra ha un marito Rado. Petra e
mia zia, Rado e mio zio. Loro sono
genitori di Tjaša e Tine, miei cougini. Mia
mamma e Majda. Ha 44 anni. Mio
mamma ha un fratello Dejan. Dejan ha un
moglie Simona. Simona e mia zia, Dejan
e mio zio. Loro sono genitori di Oina e
Lena, mie cugine.
Hana Kreševič, 8. b
PUŠČ IC A
Povedali so malo drugače
All about me and my family
My name is Onja. I will repre-
sent you my family and me.
Let’s start with my family. I’ve
got mum, dad, grandfather, two
grandmothers, one aunt, one
uncle and four cousins. But I
don’t have any brothers or sis-
ters, so I’m the only child. My
mum’s name is Rebeka. She’s
38 years old. She is the best
mum and cook in the whole
world. My mum speaks many
languages. She works in an of-
fice. My dad Danijel is half
Croatian and half Slovene. He is
39 years old and the best father I
know. He is a soldier. He knows
a lot about computers. I’ve got a
grandfather, too. He is my dad’s
dad and he is Croatian. He wears
glasses. He lives on a small is-
land called Prvić Luka. He lives
there with my grandmother Na-
da. She has short brown hair. She
is 61 years old. My mum’s mum
is Ana. She is from Slovenia. I
like her. She makes me dresses.
My dad’s sister is Anita. Her son
is my cousin. His name is Greg-
or. He is one year older than me.
I have cousins from Croatia too.
There names are Eleonora, we call
her Ela, Karmen and Nives. They
are sisters. My uncle is Leander. I
call him Andi. And at last I will tell
you something about me. I like eat-
ing pizza and I’m 11 years old. I
play badminton and the violin. I like
swimming, dancing and singing. My
favourite drink is ice tea and my
favourite colour is purple. It is a
secret. But I need to tell you that
I‘m in love. And I love my family
the most.
Onja Livić, 6. b
Mia camera e rosa e
abastanca grande. Sul
letto ci sono cusini. Sul
tavolo c`e un computer
e un TV. Sulla finestra
io ho una collezione dei
film. Sul parette ho un
poster. Sono molto
felice, perche ho una
camera tutta per me.
Iva Meršnik, 8. a
Saša e la mia madre. Andrej e il
mio padre. Darinka e la mia
nonna. Matic e il mio cugino.
Moglie di mio zio e la mia zia.
Mio zio e grasso.
Mia nonna e bassa.
Mio zia e alta.
Mio nonna e magro.
Mia zia e bella.
Mio padre e brutto.
Tadeja Ajdič, 7. a
STR AN 18
Šla bom v Poreč. Tam bom lovila martinčke in
jedla sladoled. Igrala badminton in se lovila s
prijateljicami. Nas bodo maţoretke naučile to, kar
znajo, mi pa njih. Sigurno bomo jedli krompirčke.
Katja Horvatič, 2. a
PUŠČ IC A
Ţelim si, da bi se dosti vozil s kolesom. Šel bom k
babici na počitnice. In šli bomo na morje, toda ne
vem, kam. Rad bi tudi, da grem na kakšen pohod. Z
Juretom, Gašperjem in Nikom bom igral nogomet.
In s sestrico Piko se bom igral.
Rok Matic Sameja, 2. a
Šli bomo taborit in na taborjenju bomo postavili
šotor. Tam je bazen in se bomo šli kopat.
Luka Waland, 2. a
Mi bomo za počitnice odšli na morje v Portoroţ.
Tam bomo plavali in skakali v morje. Imeli bomo
piknik z bratrancem in sestrično. Šli bomo tudi na
sladoled. Z mamo bova tudi veliko kolesarili.
Upam, da se bom imela lepo.
Vita Foster, 2. a
Travnik
Na našem travniku,
cvetočem travniku
je majhna roţica cvetela,
majhna, majhna roţica.
In nanjo čmrlj
priletel je in
med ves posrkal je.
Potem je mlada čebelica priletela
in tudi ona je bila medu vesela.
Anouk Dravčbaher, 2. b
Gozd in maj
O, v gozdu, rjavem gozdu
drevesa so ozelenela,
le zakaj?
V drevesih, zelenih drevesih
veverice so se zbudile,
le zakaj?
Na drevesu, zelenem drevesu
majhna ptička je zapela:
maj je, maj!
Tomaţ Šimunič, 2. b
Na vrtu
Kje je solata?
Tam na vrtu jo polţ grizlja.
Kje je korenček?
Tam na vrtu deček ga zaliva.
Kje je redkvica?
Tam, tam pri sosedi kuharici.
Brina Poropat, 2. b
Moje počitnice
Gregor Jerman, 3. a
Nina Urbanja, 6. a
Liza Kšela, 2. b
Srebrno Vegovo priznanje:
Zala Dovnik, Nejc Habulin, Jean
Patrick Novak, Julija Koţelj, Aljaţ
Herman in Klara Poznič iz 7. razre-
dov.
Benjamin Knez, Jernej Debevc,
Peter Prohart in Aja Bunta iz 8.
razredov.
Maša Stopinšek, Jaka Zavratnik,
Ana Cigula, Luka Varda in Lina
Šeligo iz 9. razredov.
Benjamin Knez je na državnem
tekmovanju iz znanja matematike
dosegel 6. mesto med osmošolci v
Sloveniji ter s tem osvojil zlato
Vegovo priznanje.
Iskrene čestitke Benjaminu in men-
torici ge. Vladki Gosak.
Prav tako čestitamo vsem drugim
tekmovalcem ter mentoricama ge.
Metki Potočnik (za 6. in 9. razred)
in ge. Vladki Gosak (za 7. in 8.
razred).
Tekmovanja iz logike (4. in 5.
razred)
Bronasto priznanje:
Urban Čivre, Anja Šegula, Eva
Grmek iz 4. a ter Bina Bedrač Pla-
zovnik in Ema Širec iz 4. b-
razreda.
Matjaţ Robnik, Nikita Arslanovski,
David Rozman, Anej Grašič,
Simon Stare in Patrik Majcen iz 5.
a ter Vid Banjanin in Tim Schau-
bach iz 5. b-razreda.
Čestitamo tekmovalcem in razred-
ničarkam – mentoricam.
Tekmovanje iz logike (6.—9. raz-
red):
Bronasto priznanje:
Neţa Borkovič, Nina Varda, Alen
Gajer in Neţa Dvoršak iz 6. razre-
dov.
Zala Dovnik, Jean Patrick Novak,
Klara Poznič, Martina Vide, Julija
Koţelj in Vid Vedlin iz 7. razre-dov.
Benjamin Knez, Ţiva Pintarič, Jer-
nej Debevc, Ţiga Čopi, Nina Jer-
man in Peter Prohart iz 8. razre-
dov.
Tekmovanje iz znanja matemati-
ke — Evropski matematični ken-
guru (1.—5. razred):
Bronasto priznanje:
Elvis Bijelić, Emanuel Horvat, Maj
Ribič, Lara Rukelj in Marisa Zorec
iz 1. a, Natalija Cvetković, Gal
Dragšič, Alina Herman, Niko Koc-
jan, Vid RaĎević, Mel Reher, Rok
Tommasini in Neo Xander Kirbiš
iz 1. b ter Zala Jeromel, Noa Laz-
nik, Patrik Martinec in Jan Zapeč-
nik iz 1. c-razreda.
Vita Foster, Nikolina Barbara Roš-
kar in Katja Horvatič iz 2. a ter
Zala Šenveter, Tomaţ Šimunić in
Liza Kšela iz 2. b-razreda.
Aneja Šurina, Tina Hajdinjak in
Tijana Krasić iz 3. a ter Matej Pete-
lin, Ţiga Poznič, Tia Schaubach in
Elena Ugwoegbulam Beţan iz 3. b-
razreda.
Anja Šegula, Neja Menciger, Petra
Brenk in Eva Grmek iz 4. a ter
Bina Bedrač Plazovnik iz 4. b-
razreda.
David Rozman in Anej Grašič iz 5.
a ter Vladimir Obradovič, Tim
Schaubach in Marina Veljković iz
5. b-razreda.
Čestitamo tekmovalcem in razred-
ničarkam – mentoricam.
Tekmovanje iz znanja matemati-
ke — Evropski matematični ken-
guru (6.—9. razred):
Bronasto priznanje:
Nina Urbanja in Alen Gajer iz 6. a
ter Neţa Borkovič, Nina Varda,
Nikola Krstanovič, Amadej Slana
in Jure Zavratnik iz 6. b-razreda.
Zala Dovnik, Nejc Habulin, Jean
Patrick Novak, Julija Koţelj in
Aljaţ Herman iz 7. b-razreda.
Jernej Debevc, Peter Prohart, Aja
Bunta, Valentina Alicia Miklavčič
in Martin Jarc iz 8. a ter Ţiga Čopi
in Benjamin Knez iz 8. b-razreda.
Ana Cigula, Urška Anţič, Maša
Stopinšek in Staša Čopi iz 9. a, Lucija Čivre iz 9. b ter Maja
Maver, Luka Varda, Lina Šeligo in
Jaka Zavratnik iz 9. c-razreda.
Maša Stopinšek, Maja Maver, Jaka
Zavratnik, Ana Cigula, Staša Čopi,
Luka Varda, Lina Šeligo, Aina Rel-
jič, Lucija Čivre in Taja Soldo iz 9.
razredov.
Na drţavnem tekmovanju so
srebrno priznanje osvojili:
Jean Patrik Novak, Zala Dovnik,
Benjamin Knez, Ana Cigula in
Maša Stopinšek.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Metki Potočnik.
Tekmovanje iz znanja fizike:
Bronasto priznanje:
Aja Bunta, Jernej Debevc in Janez
Jeţ iz 8. a ter Benjamin Knez in
Ţiga Čopi iz 8. b-razreda. Staša
Čopi, Ţiga Koren, Maja Maver,
Danaja Plohl, Maša Stopinšek,
Jaka Zavratnik in Vid Ţvan iz 9.
razredov.
Srebrno priznanje:
Jernej Debevc in Janez Jeţ iz 8. a,
Benjamin Knez iz 8. b-razreda ter
Maša Stopinšek iz 9. a in Maja
Maver iz 9. c-razreda.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Jolandi Orgl.
Tekmovanje iz znanja kemije:
Bronasto priznanje:
Benjamin Knez in Špela Klemen-
čič iz 8. b-razreda ter Maša Stopin-
šek in Sara Caf iz 9. razredov.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Berti Gumzej.
ATOMČKI IZ ZNANJA
»Ponavljanje
je mati znanja.«
(Latinski pregovor)
ATOMČKI IZ ZNANJA
Tekmovanje iz znanja biologije:
Bronasto priznanje:
Sara Caf in Lucija Čivre iz 9. b-
razreda.
Čestitamo tekmovalkama in mento-
rici ge. Nataši Štok.
Tekmovanje za Zlato kuhalnico:
Udeleţili so se ga Peter Prohart,
Ţan Flis, Benjamin Knez in Timo-
tej Polegek ter osvojili srebrno pri-
znanje.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Berti Gumzej.
Tekmovanje iz znanja o sladkor-
ni bolezni:
Bronasto priznanje:
Ţiga Čopi, Špela Klemenčič, Ţiva
Pintarič, Nina Jerman, Jelena
Kovačevič, Hana Kreševič in Lea
Simonič iz 8. b-razreda. Lucija
Čivre, Tjaša Pulko in Amadej Bel-
jev iz 9. b ter Luka Varda, Maja
Maver, Vanja Fideršek, Lina Šeli-
go, Taja Soldo ter Aina Reljič iz 9.
c-razreda.
Na drţavnem tekmovanju sta
srebrno priznanje osvojila:
Lina Šeligo in Luka Varda.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Mateji Bračko.
Tekmovanje iz znanja prve
pomoči:
Špela Klemenčič, Nina Jerman,
Benjamin Knez, Ţiva Pintarič, Lea
Simonič in Nika Vorih iz 8. b-
razreda so osvojili 6. mesto.
Čestitamo tekmovalcem in mento-rici ge. Berti Gumzej.
Tekmovanje iz znanja zgodovine:
Bronasto priznanje:
Staša Čopi, Maša Stopinšek, Ţiga
Koren, Taja Soldo, Maja Maver,
Lina Šeligo in Martin Šerbinek iz
9. razredov.
Srebrno priznanje:
Maša Stopinšek in Staša Čopi
Staša Čopi je na drţavnem tek-
movanju iz znanja zgodovine osvojila zlato priznanje. Iskrene
čestitke!
Čestitamo tudi drugim tekmoval-
cem in mentorici ge. Anji Zatezalo.
Kiparska kolonija v Malečniku:
Udeleţili sta se je Martina Vide in
Nuša Zapečnik iz 7. a-razreda pod
vodstvom mentorice ge. Jane Stro-
pnik.
Kaj veš o prometu?
Medobčinskega tekmovanja so se
udeleţili Jernej Debevc, Luka Šter-
man in Tjaša Šimunič, kot rezervni
tekmovalec pa je sodeloval še Lan
Soče. Ekipno so zasedli 7. mesto.
Čestitamo tekmovalcem in mentor-
ju g. Darku Bedjaniču.
Tekmovanje iz znanja angleške-
ga jezika:
Bronasto priznanje:
9. razred: Martin Černec, Lucija
Čivre, Danaja Plohl, Aina Reljič,
Vid Ţvan, Vesna Casagrande, Sta-
ša Čopi, Maja Maver, Marko Petro-
vič, Sara Salaba, Taja Soldo, Mar-
tin Šerbinek, Luka Varda, Jaka
Zavratnik
8. razred: Jernej Debevc, Aja Bun-
ta, Nuša Horvat, Janez Jeţ, Jelena
Kovačevič, Ţiva Pintarič, Nika
Vorih, Ţiga Čopi
Srebrno priznanje:
Luka Varda
Čestitamo tekmovalcem in mento-
ricama ge. Simoni Klinger in ge.
Sabini Stauber.
Tekmovanje za Cankarjevo priz-
nanje:
Bronasto priznanje:
2. a: Katja Horvatič; 2. b: Zala Šen-
veter, Zarja Romih Jelenc
3. a: Aneja Šurina, Tina Hajdinjak,
Lara Kadiš; 3. b: Matej Petelin
4. a: Anja Šegula; 4. b: Bina Bed-
rač Plazovnik, Kristina Veljković
5. a: Nikita Arslanovski; 5. b: Tjaša
Šimunić
Čestitamo tekmovalcem in razred-
ničarkam – mentoricam.
6. razred: Neţa Borkovič, Nina
Varda, Helena Ponudič, Satja Ško-
balj
7. razred: Tadeja Ajdič, Vid Ved-
lin, Zala Dovnik, Nejc Habulin,
Jean Patrick Novak, Klara Poznič
8. razred: Aja Bunta, Ţiva Pintarič,
Ţiga Čopi, Benjamin Knez, Peter
Prohart
9. razred: Lucija Zelnik, Staša
Čopi, Maša Stopinšek, Ana Cigula,
Taja Soldo
Srebrno priznanje:
Aja Bunta in Ţiva Pintarič iz 8.
razredov ter Staša Čopi in Lucija
Zelnik iz 9. razreda.
Čestitamo tekmovalcem in mento-
ricama Poloni Zgaga (za 6., 8. in 9.
razred) in Miri Lorber (za 7. raz-
red).
Tekmovanje iz znanja nemškega
jezika:
Bronasto priznanje:
9. razred: Vid Ţvan, Luka Varda,
Jaka Zavratnik
Čestitamo tekmovalcem in mento-
rici ge. Mariji Kozjan.
ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA
ŠPORTNA PANOGA
DOSEŢENO
MESTO
ŠPORTNIKI
ATLETIKA posamezno mlajši
Tek 60 m: 4. m: Vedlin Vid; Daljina: 3.m: Slana Amadej; Tek 60 m: 2. m: Poznič Klara;
4. m: Dvoršak Neţa; 300 m: 14. m: Heidi Toplak; 600 m: 2. m: Heinrich Eva;
Daljina: 10. m: Borkovič Neţa; Vortex: 9. m. Ţvan Kaja; Višina: 2. m: Gregorinčič Eva
ATLETIKA posamezno starejši Tek 60 m: 6. m. Šerbinek; Tek 300 m: 6. m: Varda; Vortex: 4. m: Kontrec, 13. m:
Debevc; Krogla: 4. m: Gosak: 6. m: Jarc; Daljina: 1. m: Maver Maja
KOŠARKA mlajše učenke 1 Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,
Dvoršak, Meršnik
KOŠARKA mlajši učenci 2 Habulin, Zavratnik, Herman, Kokelj, Muminovič, Vedlin, Slana, Novak, Ţagavec,
Tomaţič, Rozman
ODBOJKA mlajše učenke 5 Dvoršak, Dovnik, Poznič, Lesjak, Štelcer, Hacin, Vuherer, Uduč, Šeruga
ODBOJKA mlajši učenci 3 Kokelj, Herman, Habulin, Kolar, Novak, Turk, Slana, Tomaţič, Jelen, Ţagavec,
Zavratnik, Rak
ROKOMET mlajše učenke 2 Poznič, Škobalj, Lah, Beţan, Meršnik, Dvoršak, Dovnik, Ţvan, Hacin
ROKOMET mlajši učenci 1 Herman, Vedlin, Habulin, Pajk, Kolar, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana
NOGOMET starejši učenci 9 Štraus, Jakopovič, Leban, Voglar, Varda, Flis, Kolar R., Jarc, Dimitrijevski
BADMINTON 1 Beţan, Kreševič, Čopi, Knez, Debevc; 1. m: Dovnik
ODBOJKA NA MIVKI učenke 9 Kovačič, Kreševič
ODBOJKA NA MIVKI učenci 3 Čopi, Debevc, Flis, Mejal
GIMNASTIKA st. učenci/učenke 1/1 2. m:Varda Luka; 4. m: Petrovič Marko; 5. m: Štraus, Deni; 6. m: Bučar Jernej; 14. m: Šerbinek Martin;
3. m: Domanjko Nina; 6. m: Šulič Eva; 8. m: Maver Maja; 11. m: Foster Vita
GIMNASTIKA ml. učenci/učenke
1/1
2. m: Šumandl Ţan; 4. m: Verdonik Miha; 5. m: Slana Amadej; 6. m: Marhold Patrik
7. m: Janţič Jure; 8. m: Topolovec Denis; 9. m: Mehmeti; 10. m: Ferk Matej; 6. m: Kolar Tjaša; 7. m: Lavrenčič Tea; 9. m: Kšela Liza; 12. m: Horvatič Katja;
15. m: Trstenjak Ramadani Zoja; 19. m: Pelemiš Nikolina; 20. m: Verdonik Ema;
21. m: Scharon Raščan; 22. m: Lea Savič
NAMIZNI TENIS 2 Flis, Varda, Maver, Dovnik
Posamezno: 5. m: Flis Ţan; 9. m: Varda Luka; 17. m: Čopi Ţiga; 17. m: Mejal
Matic; 3. m: Kreševič Hana; 5. m: Maver Maja; 9. m: Dovnik Zala; 9. m: Velec Urška
STRELJANJE st. učenci/učenke 2/2 3. m: Debevc Jernej; 5. m: Zavratnik Jaka; 6. m: Jarc Martin; 4. m: Čopi Staša;
5. m: Maver Maja; 6. m: Bojkovič Maša
STRELJANJE ml. učenci/učenke 3/2 7. m: Florjančič D. Luka; 8. m: Kokelj Nino; 9. m: Muminovič Blaţ
3. m: Poznič Klara; 4. m: Dovnik Zala; 5. m: Vide Martina
PLAVANJE posamezno l. 02 in mlajši: 6. m: Korošec Jure; 9. m: Uduč Miha; l. 99 do 01: 6. m: Vujačič Pet-
ar; l. 96 do 98: 2. m: Ţvan Vid Kategorizirani: 5. m: Stopinšek Maša; Nekategorizirani: l. 02 in mlajši: 2. m: Kšela
Liza, 6. m: Horvatič Katja, 8. m: Garmut Anteja, 9. m: Kolar Tjaša; l. 99 do 01: 3. m:
Veljkovič Marina; l. 96 do 98: 4. m: Čopi Staša
DESKANJE učenci 3 l. 96/97: 2. m: Varda Luka; 6. m: Zavratnik Jaka; 9. m: Štraus Deni; l. 98/99: 7. m:
Zavratnik Jure
PLAVANJE ekipno učenke 3 Čopi, Veljkovič M., Kšela L., Horvatič
PLAVANJE ekipno učenci 3 Ţvan, Zavratnik Jaka, Soldo, Vujačič
Tim Schaubach, 5. b Luka Ţuraj, 5. a Darko Dimitrijevski, 8. b
ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA ŠPORTNA PANOGA
DOSEŢENO
MESTO
ŠPORTNIKI
ATLETIKA posamezno mlajši
Tek 60 m: 5. m: Vedlin Vid; Tek 60 m: 5. m: Poznič Klara; 10. m: Dvoršak Neţa;
300 m: 10. m: Heidi Toplak; 600 m: 3. m: Heinrich Eva
ATLETIKA posamezno starejši Tek 60 m: 10. m: Šerbinek Tine; Vortex: 4. m: Kontrec Ţan;
Daljina: 1. m: Maver Maja
ATLETIKA ekipno st. učenci/učenke 4/8 Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan, Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kurnik,
Debevc, Voglar, Kontrec
Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan
KOŠARKA st. učenci/učenke 2/3 Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac,
Tomaţič, Jarc Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Šegula
KOŠARKA ml. učenci/učenke 5/1 Habulin, Herman, Kokelj, Vedlin, Slana, Novak, Ţagavec, Tomaţič, Rozman,
Novak, Koren J., Vujačič, Bor Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,
Dvoršak, Meršnik, Hacin
VELESLALOM učenci/učenke 2/2 l. 00/01: 4. m: Soldo Tim; 9. m: Koren Jaka; l. 96/97: 1. m: Jarc Martin; 4. m: Mejal Matic; 5. m: Čopi Ţiga; L 02 in mlajše: 7. m: Kadiš Lara; l. 00/01: 4. m: Veljkovič
Marina; 9. m: Veljković Kristina; l. 98/99: 2. m: Ţvan Kaja; 3. m: Dovnik Zala
l. 96/97: 3. m: Petelin Tjaša; 6. m: Čopi Staša
SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI st. 1 1. m: Varda Luka; 3. m: Petrovič Marko; 4. m:Štraus, Deni; 2. m: Bučar Jernej
Registrirane: 5. m: Domanjko Nina
SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI
ml. 2 6. m: Boštjančič Nika; 8. m: Veljkovič Marina; 9. m: Gustinčič Ivana; 20. m:
Lavrenčič Tea
ROKOMET st. učenci/učenke 2/4 Varda, Leban,Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Jarc, Flis, Petrovič Caf, Maver, Poznič, Vujačič, Šeligo, Šulič, Soldo
ROKOMET ml. učenci/učenke 2/4 Herman, Vedlin, Habulin, Pajk, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana, Ţaga-
vec, Tomaţič Poznič, Škobalj, Lah, Beţan, Dvoršak, Dovnik, Poznič, Hacin, Ţvan
AKVATLON l. 2000 in mlajši: 5. m: Koren Jaka; l. 96/97: 3. m: Čopi Staša
BADMINTON 2 Dovnik, Beţan, Kreševič, Čopi, Knez, Debevc
ODBOJKA NA MIVKI učenci 3 Čopi, Mejal, Flis, Debevc
KROS, jesenski l. 04 in mlajši: 1. m: Drame Petja; 2. m: Varda Maša; 8. m: Herman Alina; 10. m: Lakner Nuša; 1. m: Zapečnik Jan; 2. m: Dragšič Gal; 3. m: Martinec Patrik; 5. m:
Rauter Konjiček Simon; l. 03: 1. m: Foster Vita; 2. m: Kšela Liza; 6. m: Verdonik
Ema; 8. m: Jakopovič Tamara; 10. m: Muršec Ana; 12. m: Tomaţič Maj; 18. m:
Damiš Nik; 19. m: Dimnik Gašper; l. 02: 1. m: Kampuš Nika; 3. m: Kolar Tjaša
9. m: Gajer Adrijana; 9. m: Janţič Jure; 10. m: Rantuša Rene; l. 01: 9. m: Širec Ema
10. m: Cajnko Chiara; 11. m: Kšela Pika; 4. m: Verdonik Miha; 11. m: Fermišek
Anej; l. 2000: 3. m: Škobalj Satja; 7. m: Toplak Heidi; 9. m: Boštjančič Nika; 10. m: Sakač Blaţ; 11. m: Gluk Gregor; l. 98: 6. m: Vedlin Vid; l. 96: 7. m: Bučar Jernej;
l. 99: 5. m: Velec Urška; l. 96: 2. m: Maver Maja
KROS, spomladanski l. 99: 5. m: Slana Amadej; l. 03: 2. m: Jakopovič Tamara; l. 02: 1. m: Kampuš Nika;
2. m: Foster Vita; l. 2000: 1. m: Heinrich Eva; 6. m: Toplak Heidi
NAMIZNI TENIS 2 Flis, Varda, Maver, Dovnik
Posamezno: 5. m: Flis Ţan; 9. m: Varda Luka; 17. m: Čopi Ţiga; 17. m: Mejal
Matic; 3. m: Kreševič Hana; 5. m: Maver Maja; 9. m: Dovnik Zala; 9. m: Velec Urška
STRELJANJE st. učenci/učenke 3/3 9.m: Debevc Jernej; 12. m: Zavratnik Jaka; 13. m: Jarc Martin;
8. m: Čopi Staša; 9. m: Maver Maja; 10. m: Bojkovič Maša
STRELJANJE ml. učenci/učenke 4/3 11. m: Florjančič D. Luka; 12. m: Kokelj Nino; 14. m: Muminovič Blaţ
4. m: Poznič Klara; 5. m: Dovnik Zala; 6.m: Vide Martina
PLAVANJE posamezno l. 2002 in mlajši: 6. m: Korošec Jure; 9. m: Uduč Miha; l. 1999 do 2001: 6. m: Vuja-čič Petar; l. 1996 do 1998: 2. m: Ţvan Vid; Kategorizirani: 5. m: Stopinšek Maša;
Nekategorizirani: l. 2002 in mlajši: 2. m: Kšela Liza; 6. m: Horvatič Katja; 8. m:
Garmut Anteja; 9. m: Kolar Tjaša; l. 1999 do 2001: 3. m: Veljkovič Marina
DESKANJE učenci 3 l. 96/97: 2. m: Varda Luka; 6. m: Zavratnik Jaka; 9. m: Štraus Deni; l. 98/99:
7. m: Zavratnik Jure
PLAVANJE ekipno učenci/učenke Ţvan, Zavratnik Jaka, Soldo, Vujačič; Čopi S., Veljkovič M., Kšela L, Horvatič
ŠPORTNI ATOMČKI - DRŢAVNA TEKMOVANJA
Športniki šole v šol. letu 2010/2011:
Luka Varda, 9. c
Maja Maver, 9. c, in Staša Čopi, 9. a
ŠPORTNA PANOGA
DOSEŢENO
MESTO
ŠPORTNIKI
ATLETIKA posamezno starejši Daljina: 3. m: Maver Maja
ATLETIKA ekipno st. učenci/učenke 69/119 Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan V., Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kur-
nik, Debevc, Voglar, Kontrec
Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan K.
KOŠARKA st. učenci/učenke 22/19 Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac,
Tomaţič, Jarc Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Poznič,
Dovnik
KOŠARKA ml. učenke 16 Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,
Dvoršak, Meršnik, Hacin
VELESLALOM učenci/učenke 4/4 7. m: Jarc Martin; 22. m: Mejal Matic
24. m: Čopi Staša; 25. m: Šeligo Lina
SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI st. 2 6. m: Varda Luka; 10. m: Petrovič Marko; 14. m: Štraus Deni; 15. m: Bučar Jernej
SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI
ml. 6 33. m: Boštjančič Nika; 37. m: Veljkovič Marina; 40. m: Gustinčič Ivana;
41. m: Lavrenčič Tea
ROKOMET st. učenci 16 Varda, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Jarc, Flis, Petrovič
ORIENTACIJSKI TEK 4 8. m: Varda Luka; 31. m: Kokelj Nino; 35. m: Slana Amadej; 57. m: Čopi Ţiga; - Petrovič Marko
3. m: Čopi Staša; 8. m: Poznič Klara; 21. m: Dovnik Zala; 36. m: Kreševič Hana;
37. m: Dvoršak Neţa; 44. m: Reher Nika; 53. m: Vorih Nika
AKVATLON 3. m: Čopi Staša
Pokal za 2. mesto med mariborskimi šolami.
Čestitke vsem tekmovalcem! Seveda pa tudi športnim pedagogom: Hermanu Novaku, Niki Brumen in Špeli Bergoč.
ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2
Velika sreča (opoteča?)
… igrača mala se je dala
otroku malemu, ki kriči,
ker igrač preveč dobi.
Pa hoče ati, hoče mami,
da ta malček bil bi 'njami',
da z veseljem jedel bi,
kar na mizo se dobi.
Pa 'to' noče, 'tisto' hoče,
(še ato streljal bi tak' rad),
a kaj, ko to ni več junak,
ki imel rad bi ga vsak.
Kaj naj zdaj, ko ni več tak,
kot hotel bi ga vsak
imeti le za
»šik in oh sploh«, se ve,
saj dete noče vedet' to,
kar mora, sme, kaj je lepo.
Je res laţje pisat`, kot učit`
junaka iz trme prelevit`,
v tisto srečo, tisto lepo,
vse v meje ţe odeto
/ dobro hočem, ne slabo,
ne sebi / drugim – to je to.
Manja Sgerm
STR AN 24
USTVARJALNA STRAN ZA UČITELJE
Izdelki na fotografijah so ročno delo ge. Elizabete Zakrajšek.
Ustavil se je sredi sto-
pnic med pritličjem in
nadstropjem šole. Raz-
tegnil meh svoje har-
monike ter s spontanos-
tjo, vedrostjo in odlič-
nim igranjem poţel
aplavz učencev, ki so
mu navdušeno prisluh-
nili.
jih je dodalo, da jim je
prav posebej všeč hip-hop
stil in da se ravnajo in
oblačijo po njem.
Sedmošolci prisegajo na
preprost stil, osmošolcem
pa je všeč dvoje: hip-hop
in skejterski stil.
Prav tako je hip-hop stil
všeč devetošolcem, nekaj
pa jih je izpostavilo tudi
visoko modo.
Nika Reher, 6. b
Učence naše šole sem
povprašala o tem, kako
se oblačijo, saj me je
zanimalo, kateri modni
stil je med njimi najbolj
popularen.
Iz odgovorov, ki sem jih
dobila od učencev od 6.
do 9. razreda, sem izve-
dela naslednje:
V šestem razredu so mi
učenci povedali, da jim
je najbolj všeč "navaden"
stil oblačenja , nekaj pa
STR AN 25
Naj vas nasmeji ...
ŠOLSKE DROBTINICE
Ali sem po modi?
Prašen globus
"Marjan, ti si reditelj.
Povej mi, zakaj je globus
tako prašen?"
"Verjetno ste šli s prstom
preko Sahare!"
Pripravljenost
Študent je mami poslal
telegram:
"Pripravi očeta. Izpiti se
niso posrečili!"
Mama mu je odgovorila:
"Oče je pripravljen!
Pripravi se še ti!"
PUŠČ IC A
Leteče ribe
Med uro biologije profe-
sorica učencem pripove-
duje o letečih ribah.
"Je kdo ţe kdaj videl
letečo ribo?" je vprašala
učence.
"Jaz!" se oglasi Miro.
"Kje si jih pa videl?"
"V ribarnici, ko sta se
prepirali prodajalka in
stranka!"
Nečitljivo
Profesor slovenščine
učencem vrne šolsko
nalogo. Peter vpraša
profesorja:
"Ne znam prebrati, kaj
ste napisali na koncu
moje naloge.
Profesor vzame njegovo
nalogo in prebere:
"Peter, bolj razločno in
lepše piši!"
Zbrala:
Eva Gregorinčič, 6. b
Peter in
harmonika
Peter Prohart, 8. a
Na informativnem dnevu sem bila na ekonomski gim-
naziji. Bilo je odlično. Srednja šola se mi je zdela zelo
lepa. Na gimnazijo se bom vpisala skupaj z nekaj pri-
jatelji in mislim, da bom sprejeta v to šolo. Kaj bom po
poklicu, še ne vem.
Nina Domanjko, 9. a
Ţelim obiskovati III. gimnazijo Maribor in upam, da
bom sprejet. Ne vem še, kaj bom po poklicu, a vem, da
ţelim posebno kariero. V osnovni šoli mi je bilo všeč.
Na informativnem dnevu v šoli, kamor se ţelim vpisa-
ti, je bilo zanimivo. Srednja šola je po izgledu nekoli-
ko dotrajana. Profesorji so mi bili všeč. V to gimnazijo
se bo vpisal tudi moj sošolec.
Aljaţ Mamič Lebar, 9. b
Rad bi obiskoval III. gimnazijo. Tudi nekaj mojih
sošolcev se bo vpisalo tja, obiskujejo pa jo tudi moji
prijatelji. Po poklicu ţelim biti ţilni kirurg. To poklic-
no delo sem izbral zaradi tega, ker imam teţave z oţil-
jem. Osnovna šola se mi zdi "tako tako". Na informati-
vnem dnevu je bilo v redu. Vtis o srednji šoli je bil
dober. Mislim, da bom sprejet na šolo, ki sem jo ome-
nil.
Tine Šerbinek, 9. a
Na nekaterih srednjih šolah ni toliko prostora, kot se
ţeli vpisati bodočih dijakov. Če hočeš obiskovati ţele-
no srednjo šolo, moraš imeti zelo dober učni uspeh.
Na kratko bom poročala o informativnem dnevu in o
poklicni poti učencev, ki hodijo na našo šolo. O tem se
vprašala nekaj devetošolcev.
Kaj sploh je informativni dan?
Informativni dan bodočim dijakom in študentom ponu-
ja moţnost, da se pobliţe seznanijo s srednjo, višjo ali
visoko šolo oz. fakulteto, ki jo bodo morda obiskovali,
in da se poučijo o tem, kaj ponuja učni program, ki jih
zanima. Informativni dan je organiziran vsako leto.
V Mariboru so najbolj zaželene gimnazije, II., I. in III.
Onja Livić, 6. a
Informativni dan