glasilo oŠ tabor i maribor

25
Topli junijski dnevi naznanjajo, da je šolsko leto pri koncu. To je bilo zadnje dni čutiti tudi v ţivahnem vrveţu otrok, ki so v mislih ţe hiteli počitniški brezskrbnosti naproti. Šolska torba bo nekaj časa samevala, kak zvezek prvošolčka bo romal v predal s spomini. Predal spominov na osnovnošolska leta pa so dodobra napolnili devetošolci. Sedaj bo treba odpreti novega. Praznega, pripravljenega, da se napolni z novimi doţivetji. Lepimi, pa včasih tudi nekoliko grenkimi, a zato nič manj bogatimi in učečimi. Ob tem pa biti pripravljen sprejeti spodbudo, nasvet in prijetno zavetje ljudi, ki prihajajo na pot odraščanja. Devetošolcem na pot »Pot naj vas vodi tako, da boste sre- čali samega sebe. Veter naj vam piha v hrbet, sonce pa toplo sije v obraz. Dež naj rahlo moči vaša polja. In nikoli se ne boj- te slediti sanjam, pa naj vas odpeljejo kamor koli že.« Šolsko leto 2010/2011, številka 2 PUŠČICA PUŠČICA »Tja, kamor se splača iti, ne vodi nobena bližnjica.« Ustavila sem se ob skupinici devetošolcev, ki so se jim iztekali zadnji osnovnošolski dnevi. Njihove poti se bodo bolj ali manj razšle. Ţiga odhaja na gradbeno gimnazijo, Tine in Marko na tretjo gimnazijo. Ostaja jim veliko lepih spominov. Te bodo ohranili, manj lepe pa pozabili. Prva misel na lepe spomine jih je odpeljala v šolo v naravi v Poreč … Marku so bila zelo všeč športna tekmovanja. Tine je vzljubil predmet, ki ga prej ni maral. Dejali so, da so se v osnovni šoli tudi veliko naučili. Da so bili učitelji prijazni. Da bodo pogrešali sošolce.

Upload: srecko-stok

Post on 23-Mar-2016

270 views

Category:

Documents


10 download

DESCRIPTION

Glasilo OŠ Tabor I, junij 2011

TRANSCRIPT

Page 1: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Topli junijski dnevi naznanjajo, da je šolsko leto pri koncu. To je bilo

zadnje dni čutiti tudi v ţivahnem vrveţu otrok, ki so v mislih ţe hiteli

počitniški brezskrbnosti naproti. Šolska torba bo nekaj časa samevala, kak

zvezek prvošolčka bo romal v predal s spomini.

Predal spominov na osnovnošolska leta pa so dodobra napolnili

devetošolci. Sedaj bo treba odpreti novega. Praznega, pripravljenega, da

se napolni z novimi doţivetji. Lepimi, pa včasih tudi nekoliko grenkimi, a

zato nič manj bogatimi in učečimi. Ob tem pa biti pripravljen sprejeti

spodbudo, nasvet in prijetno zavetje ljudi, ki prihajajo na pot odraščanja.

Devetošolcem na pot

»Pot naj vas vodi

tako, da boste sre-

čali samega sebe.

Veter naj vam piha v

hrbet, sonce pa

toplo sije v obraz.

Dež naj rahlo moči

vaša polja.

In nikoli se ne boj-

te slediti sanjam, pa

naj vas odpeljejo

kamor koli že.«

Šolsko leto 2010/2011, številka 2

PUŠČICAPUŠČICA

»Tja, kamor

se splača iti,

ne vodi

nobena

bližnjica.«

Ustavila sem se ob skupinici devetošolcev, ki so se jim iztekali zadnji

osnovnošolski dnevi. Njihove poti se bodo bolj ali manj razšle. Ţiga odhaja

na gradbeno gimnazijo, Tine in Marko na tretjo gimnazijo. Ostaja jim veliko

lepih spominov. Te bodo ohranili, manj lepe pa pozabili. Prva misel na lepe

spomine jih je odpeljala v šolo v naravi v Poreč … Marku so bila zelo všeč

športna tekmovanja. Tine je vzljubil predmet, ki ga prej ni maral. Dejali so, da

so se v osnovni šoli tudi veliko naučili. Da so bili učitelji prijazni. Da bodo

pogrešali sošolce.

Page 2: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Puščica, šolski časopis

OŠ Tabor 1 Maribor

Šolsko leto 2010/2011, številka 2

Uredila: Barbara Vindiš, prof.

PUŠČICAPUŠČICA

V TEJ ŠTEVILKI

Tisoč žerjavov, tisoč upanj…………………………………………………………………………3

Vpis bodočih novincev…………………………………………………………………………………..4

Sončkov dan…………………………………………………………………………………………………….4

Eko šola…………………………………………………………………………………………………………….5

Šolska prehrana…………………………………………………………………………………………….6

Iz Arnoldovega kotička………………………………………………………………………………..7

Otroški pevski zbor……………………………………………………………………………………….8

Oskar in gospa v rožnatem…………………………………………………………………………..8

Povej!…………………………………………………………………………………………………………………9

Kiparski tabor…...…………………………………………………………………………………………….9

Prireditev Športnik Maribora…………………………………………………………………….10

Šola v naravi…………………………………………………………………………………………………...11

Zaključne ekskurzije…………………………………………………………………………………...12

Literarno-likovne strani……………………………………………………………………………….14

Atomčki iz znanja…………………………………………………………………………………………19

Športni atomčki…………………………………………………………………………………………….21

Ustvarjalna stran za učitelje……………………………………………………………………..24

Šolske drobtinice…………………………………………………………………………………………..25

Page 3: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Ţelim si, da bi bili vsi otroci srečni, kot sem jaz. (Nuša)

Rad bi, da bi reševalci našli vse pogrešane. (David)

Lačnim otrokom bi dal hrano. (Lin)

Dal bi jim odeje, da jih ne bi zeblo. (Tai)

Ţelim si, da jih ne bi prizadele eksplozije iz elektrarne. (Lara)

Nikoli več ne sme biti cunamijev na Japonskem. (Enes)

Vsi bolni naj dobijo zdravila in toplo posteljo. (Tina)

Rad bi bil na Japonskem in pomagal reševati ljudi. (Emanuel)

Ko bom velik, bom gasilec in bom pomagal vsem ljudem. (Miha)

Vsi otroci Japonske naj imajo starše. (Nadja)

Vozil bi rešilni avto in peljal poškodovane ljudi v bolnišnico. (Luka)

Rada bi dala otrokom pitno vodo. (Realda)

Ţelim si, da bi se vsi otroci lahko vrnili v vrtce in šole. (Blaţka)

Rad bi, da bi imeli otroci Japonske veliko igrač in prijateljev. (Elvis)

Ţelim si, da otrok ne bi bilo strah potresov. (Lan)

Če bi bil kateri od otrok sam, bi ga vzela v svoj dom. (Marisa)

Objavljeno v knjižici Tisoč žerjavov, tisoč upanj

STR AN 3

TISOČ ŢERJAVOV, TISOČ UPANJ

PUŠČ IC A

Šest učenk je v spremstvu

učiteljice Mirne Tabak in Ane

Marije Jeličić v maju obiskalo

japonsko ambasado v Ljubljani.

Predale so sporočila upanja in

dobrih ţelja naših prvošolcev za

japonske otroke, knjiţico haiku

pesmi starejših učencev ter tisoč

ţerjavov, ki so jih izdelali učenci,

pa tudi učitelji. Spretni prsti so

neumorno gubali ptice, ki

simbolizirajo harmonijo,

svobodo, mir, upanje … Ni bilo

pomembno, iz katerega razreda

je kdo, pomembno je bilo

zdruţiti moči in prispevati delček

nečesa, česar ni mogoče kupiti, a

ima vrednost čez vse.

Iščem … pravo pot,

da ne bom več izgubljen,

ampak spet najden.

Lucija Čivre, 9. b

Tema, strah, brezup.

Beli ptič pod nebo.

Glej, novo jutro.

Staša Čopi, 9. a

Gledam v nebo,

vidim tisoč belih ptic,

ţerjavov, oddahnem si.

Jakob Korošec, 8. a

Vrtnica bode,

pa vendar je prekrasna …

Prav kot življenje.

Aja Bunta, 8. a

Za ţalostjo – smeh,

za trpljenjem – boljši dan,

za deţjem – sonce.

Lina Šeligo, 9. c

Nesreča pride,

a kmalu spet odide.

Bodite močni.

Ţiga Čopi, 8. b

Učenci so pokazali, da jim ni vseeno ob nesreči

drugega, in delili sočutje z ljudmi Japonske.

Roţe rastejo

vedno in povsod, za vas,

draga Japonska.

Hana Kreševič, 8. b

Naj vas ne rani,

To, kar se vam dogaja.

Vi kar upajte.

Jean Patrick Novak, 7. b

Page 4: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2

V mesecu februarju je potekal

vpis bodočih novincev v OŠ

Tabor I Maribor. Odzvalo se je

veliko staršev, česar smo bili

zelo veseli. Vpis je potekal v

dopoldanskem in popoldanskem

času v torek, sredo in četrtek

(med 8.00 in 12.00 ter med 16.

in 18. uro), in sicer v dnevih, ki

jih za vpis določi Mestna občina

Maribor. To so bili letos 15., 16.

in 17. februar. Veliko staršev je

vpis opravilo v dopoldanskem

času, seveda tisti, ki so jim sluţ-

be to omogočale. Precej staršev

se je ţe ob vpisu opredelilo tudi

za vključitev otroka v dodatni

športni program, prav tako pa

tudi za ugotavljanje sposobnosti

novinca ob vstopu v šolo. Ţe

dve leti zapored sodelujemo s

strokovnimi delavci Svetovalne-

ga centra za otroke, mladostnike

in starše Maribor, ki to strokov-

no, koristno nalogo opravljajo

kar pri nas na šoli. Za letošnje

šolsko leto, torej za vpis novin-

cev, rojenih v letu 2005, bi

pohvalila starše za tovrstno

sodelovanje, saj so nam v šoli in

tudi vam staršem dobrodošle

prav vse informacije, ki so nam

lahko v pomoč ali usmeritev v

način dela z otrokom v šoli.

Udeleţba na predavanju za star-

še, s predavateljico Alenko

Zupančič Danko (iz ţe omenje-

nega Svetovalnega centra v

Mariboru), je bila prav tako nav-

dušujoča. Sicer pa smo kot vsa-

ko leto pripravili še dan odprtih

vrat v sodelovanju z okoliškimi

vrtci in starši. Za informacije in

ogled smo vam bili na razpolago

v dopoldanskem in popoldan-

skem času, na pomladanskih

delavnicah v mesecu marcu pa

smo bili skupaj ţe "zares", saj

smo povabili otroke in vas star-

še, ki ste pri nas opravili vpis v

prvi razred.

Ob prijetno zastavljenih začet-

kih se tudi v prihodnje veselimo

sodelovanja z vami.

ŠSS: Manja Sgerm

STR AN 4

SONČKOV DAN

VPIS BODOČIH NOVINCEV

Vsako leto namenimo projektni dan

temi otroškega parlamenta. V letoš-

njem šolskem letu smo govorili o

VPLIVU DRUŢBE IN MEDI-

JEV NA OBLIKOVANJE MLA-

DOSTNIKA. Posamezni oddelki

so v okviru razrednih ur razpravljali

o vsebinah, ki so se dotikale letoš-

nje zelo aktualne teme. O vplivih

medijev na bralce/gledalce, o rekla-

mah, pasteh interneta ipd. so raz-

pravljali tudi člani šolskega parla-

menta, ki so se srečevali na meseč-

nih srečanjih, o svojem delu in ugo-

tovitvah pa so poročali na razrednih

urah v svojih oddelkih.

V začetku koledarskega leta smo

izvedli projektni dan in oblikovali

številne delavnice, ki so se ukvarja-

le s posameznimi vprašanji medi-

jev. Najbolj zanimivi so bili gotovo

obiski različnih medijskih hiš, kot

so RTV Slovenija, Večer in Radio

Center. Zelo učinkovito je bilo tudi

predavanje o pasteh in varni rabi

interneta, ki so se ga udeleţili učen-

ci petih in šestih razredov, nič manj

poučne pa niso bile delavnice, na

katerih so se mladi ukvarjali z

reklamami, ki jih prejemajo prebi-

valci Maribora v svoje poštne nabi-

ralnike, s spletnimi prevajalniki,

slovarji medmreţnih piktogramov,

literaturo, ki govori o medijih, in še

in še. Zelo zanimiv je bil tudi klepet

devetošolcev z upokojenim dopis-

nikom Dela iz Slovenske Bistrice,

ki je mladim predstavil lep, a

odgovoren poklic novinarja. Na

šolskem otroškem parlamentu so

predstavniki posameznih skupin in

razredov poročali o svojem delu.

Razpoloţenje je bilo prijetno, saj so

učenci iz glasbene delavnice pre-

pevali pesmi z aktualnimi vsebina-

mi.

Člani šolskega parlamenta so iz

svoje sredine imenovali dva pred-

stavnika, Lana Sočeja in Jošta

Beguša, oba iz 8. a-razreda, ki sta v

februarju predstavljala naše delo in

ugotovitve na regijskem otroškem

parlamentu v Mariboru, ki ţe več

kot dvajset let poteka v organizaciji

Zveze prijateljev mladine.

Znanje, ki smo ga usvojili, je vseţi-

vljenjsko in pomembno, sicer pa –

takšne so teme otroškega parlamen-

ta. Pogosto v pogovorih podiramo

meje v glavah in govorimo o o

tabuiziranih vsebinah.

V naslednjem šolskem letu bomo

govorili o tem, kdo so vzorniki

mladih in zakaj.

Polona Zgaga, prof.

Page 5: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2

V letošnjem šolskem letu je bila naša

ekološka dejavnost nekoliko bolj

usmerjena v sistematično ločevanje

odpadkov.

Na šoli imamo štiri manjše ekološke

otoke, ki jih sestavljajo trije posamez-

ni koši. Koš za biološke odpadke, koš

za papir in koš za plastiko + KEMS

(kartonska embalaţa od mleka in

sokov). Ti zabojniki so manjše veli-

kosti in se dnevno praznijo.

Na koših imamo napise, kaj v njih

spada. Koši so tudi ustrezno pobarva-

ni.

Koš za plastiko je rumene barve in

opremljen z napisom PLASTIKA +

KEMS, biološki koš je rjave barve z

napisom BIO ODPADKI in moder

koš je koš za papir z napisom PAPIR.

Zraven tega vsebuje vsak ekološki

otok tudi razlago, kam kaj spada.

Učinkovitost ravnanja z odpadki spre-

mljajo učenci sami, saj so zelo kritič-

ni ob neupoštevanju navodil ločevan-

ja. Ločevanje odpadkov spremljajo po

večini deţurni učenci.

Šolski ekološki otoki za ločeno zbira-

nje odpadkov so vedno polni, mi pa

veseli, da smo prijazni do okolja in

sebe.

Odpadki, ki jih najdemo v šoli, so:

PAPIR, EMBALAŢA, BIOLOŠKI

ODPADKI, ODPADNE BATERIJE,

IZRABLJENI TONERJI IN KARTU-

ŠE, ZAMAŠKI.

Zraven tega zbiramo tudi zamaške in

sodelujemo v humanitarni akciji.

Skozi šolsko leto so nas vodili trije

reki:

Saša Simonovič, prof.

iz različnih škatel in tulcev

ter ptičja hišica iz papirja.

Vse tri izdelke smo konec

marca odpeljali v podjetje

Surovina in nestrpno priča-

kovali rezultate.

13. aprila smo se udeleţili

prireditve v Narodnem

domu ob 60. obletnici podje-

tja Gorenje Surovina, kjer so

razglasili nagrajence.

Prejeli smo zelo lepo nagra-

do, bon v vrednosti 200 €.

BILI SMO NAVDUŠENI!

Saša Simonovič, prof.

Podjetje Surovina iz Maribo-

ra, ki se ukvarja z zbiranjem,

sortiranjem in predelavo

odpadkov, nas je povabilo k

sodelovanju pri nagradnem

natečaju.

Na povabilo smo se z vesel-

jem odzvali, zavihali rokave

in pridno ustvarjali iz odpad-

kov.

Pri ustvarjanju so sodelovali

učenci in učenke 5. razredov.

Predvsem so bile aktivne

učenke pri likovno-

oblikovalnem kroţku, a tudi

učenci v podaljšanem bivanju

niso kaj dosti zaostajali za

njimi.

Nastali so trije zelo zanimivi

izdelki: pes iz plastenk, grad

STR AN 5

Ustvarjalnost iz odpadkov

EKO ŠOLA

NE BODI SMRADEK, LOČUJ

ODPADEK.

EKO JUNAK PRISPEVA

ZAMAŠEK VSAK.

LOČUJ, NARAVO VARUJ.

Učenke 5. b-razreda ob osvojeni nagradi.

Page 6: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Sadje in zelenjava predstavljata

pomembno skupino ţivil v urav-

noteţenem jedilniku. V svoji ses-

tavi vključujeta visok deleţ vode,

prehranskih vlaknin in drugih

zaščitnih snovi (vitamini, minera-

li), ki pomembno vplivajo na

zdravje.

Znano je, da prebivalci Slovenije

v dnevni prehrani ne zauţijemo

priporočenih količin sadja in

zelenjave, kar je pogosto dodaten

dejavnik pri pojavu številnih kro-

ničnih obolenj. (Po izračunih bi v

Sloveniji s povečanjem uţivanja

sadja in zelenjave za 100 g na

dan zmanjšali tveganje za kardio-

vaskularne bolezni za 10 %, za

moţgansko kap za 6 % ter za

nekatere vrste raka za 6 %.)

Shema šolskega sadja je ukrep

skupne kmetijske politike EU v

sektorju sadja in zelenjave. Nosi-

lec ukrepa je Ministrstvo za kme-

tijstvo, gozdarstvo in prehrano

(Agencija RS za kmetijske trge in

razvoj podeţelja) v sodelovanju z

Ministrstvom za šolstvo in šport ter

Ministrstvom za zdravje.

Namen ukrepa razdeljevanja sadja

in zelenjave v šolah je spodbuditi

trend uţivanja sadja in zelenjave in

hkrati omejiti naraščanje pojava

prekomerne telesne teţe in debelosti

pri otrocih, ki prav tako povečuje

tveganje za nastanek številnih kroni-

čnih nenalezljivih bolezni sodobne-

ga časa.

Naša šola ţe drugo leto sodeluje v

evropskem »sistemu razdeljevanja

sadja v šolah« s finančno podporo

Evropske skupnosti. S tem skupaj z

Evropsko skupnostjo prispevamo k

boljšemu zdravju naših učencev.

Sadje iz sheme šolskega sadja raz-

deljujemo enkrat tedensko, v času

sadne malice, in sicer integrirano

pridelano sadje in zelenjavo. Trudi-

mo se, da učencem ponudimo čim

več lokalno pridelanega sadja, saj je

le-to večje hranilne in biološke vre-

dnosti ter kakovosti v primerjavi z

ţivili, ki so bila skladiščena in tran-

sportirana daljši čas.

Pri izvajanju sheme šolskega sadja

lahko izbiramo med naslednjimi

vrstami sveţega in ne predelanega

(kuhano, praţeno, kisano, posuše-

no, kandirano …) sadja in zelenja-

ve:

sadje: jabolka, hruške, marelice,

češnje, višnje, breskve, nekta-

rine, slive, kaki, fige, kivi,

mandarine, melone, lubenice,

jagode, ameriške borovnice,

rdeči in črni ribez, maline,

orehi, lešniki;

zelenjava: paradiţnik, zelje, kole-

rabica, korenje, kumare, pap-

rika, rdeča redkvica.

Lidija Rakić, organizatorica šolske

prehrane

STR AN 6

ŠOLSKA PREHRANA

Intervju z organizatorico šolske prehrane

PUŠČ IC A

Shema šolskega sadja (SŠS)

Na podlagi česa sestavljate

jedilnik?

Jedilnike sestavljam na podlagi

smernic zdravega prehranjevanja

v vzgojno-izobraţevalnih ustano-

vah.

Ali gledate predvsem na to, da

je hrana zdrava?

Vsekakor, saj je za normalno rast,

razvoj in delovanje organizma

zagotavljanje zdrave prehrane

otrok in mladostnikov to zelo

pomembno.

Mislite, da se šolska prehrana z

leti izboljšuje?

Vključevanje ustreznega kadra v

organizacijo vrtčevske in šolske

prehrane, pridobivanje izkušenj ter

nenehno usposabljanje strokovnega

kadra z novostmi s področja zdrave

prehrane, vključevanje vsebin iz

zdrave prehrane v učni proces, izva-

janje različnih projektov (kot na

primer shema šolskega sadja), izva-

janje različnih dejavnosti v šoli na

temo zdrave prehrane. Vse to je

zagotovo vplivalo na izboljšanje

šolske prehrane ter prehrambenih

navad otrok in mladostnikov.

Ali k svojemu delu pristopite

ustvarjalno?

Da, z upoštevanjem osnovnih

načel šolske prehrane.

Ste sanjali prav o tem poklicu?

Vas vaše delo osrečuje?

Poklic univ. dipl. inţ. ţivilske

tehnologije odpira vrata različnih

delovnih področij. Vloga organi-

zatorja prehrane pa se ne konča v

kuhinji, temveč zajema tudi nepo-

sredno delo z učenci, kar me kot

celota zagotovo osrečuje.

Helena Ponudič, 6. b

Page 7: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Obstajajo šole brez hodnikov? Tu

se dogajajo najbolj zanimive, skri-

vnostne in pomembne stvari …

Arnoldov kotiček? Hodnik, pritli-

čje, desno.

Tudi v drugi polovici šolskega leta

naš Arnoldov kotiček ni sameval.

Začelo se je z raziskovalnimi nalo-

gami. Predstavili so se učenci, ki

so ob mentorskem vodenju razis-

kovali umetniška, druţboslovna

in naravoslovna področja. Vsako

leto pripravijo mladi raziskovalci

svoje prve javne predstavitve v

Arnoldovem kotičku, nato pa v

zadnjih pripravah odpravijo še

morebitne slabosti in pomanjklji-

vosti.

Otvoritve razstav so vedno zanimi-

vi dogodki. Takšna je bila tudi

otvoritev fotografske razstave prof.

Stanka Rijavca. Fotografije, ujete v

naslov Svetloba, ples, gibanje, so

nam pričarale gibanje v vsej svoji

mimobeţnosti. Predstavljale so

nekaj drobnih izsekov iz plesne

predstave: plesalko v gibanju,

nenavadno svetlobo, drobne tre-

nutke, ki bi sicer ušli našemu

spominu … Svetloba je ena

izmed elementarnih čarovnij sve-

ta. Včasih pronica skozi meglo,

drugič se skoznjo svetlikajo

mikroskopske kapljice človeške

vneme. Neulovljiva … ulovljiva

za mojstra. Ples je pradavna ume-

tnost, kot je pradavna umetnost

glasba. Ples uroči in pritegne in

pripoveduje zgodbe in izpoveduje

najbolj intimna čustvena stanja

… Elementi plesa so gibi. Kot

črke abecede. Izrazni so vsak

zase in povezani v niz, v ples.

Obiskovalci so zadovoljni pokle-

petali z avtorjem.

Na zadnji razstavi, ki jo bomo

pripravili še pred koncem šolske-

ga leta, bomo predstavili najbolj-

še plakate, ki so jih pripravili naši

mladi raziskovalci. Vljudno vas vabi-

mo k ogledu. Razstava bo postavljena

na ogled v zadnjem tednu pred kon-

cem šolskega leta, videti pa jo bo moč

še v septembru, v novem šolskem

letu.

V okviru Male šole zdravja smo v

juniju gostili mariborskega zdravnika

– kardiologa, prim. Mirka Bombeka,

dr. med., ki nam je predstavil pomen

zdravega načina ţivljenja in zdravih

prehrambnih navad. Govoril je tudi o

boleznih srca in oţilja ter mlade pos-

lušalce seznanil s pomembnimi infor-

macijami za dolgo in kvalitetno ţiv-

ljenje.

Iz Arnoldovega kotička ţelimo bral-

cem lepe in zanimive počitnice in jih

vabimo v naslednjem šolskem letu k

ogledu naših prireditev.

Polona Zgaga, prof.

Ţe vrsto let zapored učenci naše šole širijo svoje

obzorje znanja na področju raziskovalne dejav-

nosti. Tudi letos so se na natečaju Mladi za nap-

redek Maribora zelo dobro predstavili, posamez-

niki so osvojili veliko prestiţnih mest, v skupin-

skem merjenju uspehov pa so se uvrstili na prvo

mesto. Štiri naloge so se uvrstile na Drţavno

srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v Mur-

ski Soboti in osvojili bronasta priznanja: Jadranje

s tehničnega vidika, Preureditev glasbene učilni-

ce, Pustite me, to je moje telo in Ekološko sadje,

- boljše, draţje ali samo draţje?

STR AN 7

IZ ARNOLDOVEGA KOTIČKA

Raziskovalne naloge

PUŠČ IC A

Znanje je zaklad,

ki venomer spremlja svojega lastnika.

(Kitajski pregovor)

Lucija Čivre in Lina Šeligo

Nuša Horvat, Maša Borkovič in Aja Bunta

Page 8: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

V otroški pevski zbor (OPZ)

so vključeni učenci od 1. do

5. razreda. Zbor ţe peto leto

vodi zborovodkinja Anita

Rauter.

Otroci prepevajo ljudske,

domovinske in umetne pesmi.

Nastopajo na šolskih in dru-

gih prireditvah, redno pa se

udeleţujejo tudi občinskih

revij. Z izbranim in ubranim

petjem vselej navdušujejo

tudi poslušalce. Zbor redno

spremlja pianistka Mirjam

Strlič.

Letos so sodelovali tudi na

regijskem tekmovanju

otroških in mladinskih

pevskih zborov Štajerske

in Pomurja v Gornji Rad-

goni, kjer so prejeli zlato

priznanje strokovne ţirije.

V mesecu juniju pa so

nastopali na slovesnosti ob

odkritju spominskega obe-

leţja ob 20. obletnici

samostojnosti Republike

Slovenije pri regionalnem

RTV-centru Maribor.

STR AN 8

OTROŠKI PEVSKI ZBOR

OSKAR IN GOSPA V ROŢNATEM

PUŠČ IC A

Mladi glasovi navdušujejo

Gledališka predstava naših učencev je bila premierno

uprizorjena pred slovenskim kulturnim praznikom.

Nastopajoči:

Staša Čopi, 9. a

Aina Reljič, 9. c

Tjaša Petelin, 9. c

Aljaţ Mamič Lebar, 9. b

Nuša Zapečnik, 7. a

Klara Poznič, 7. b

Aljaţ Herman, 7. b

Vid Vedlin, 7. a

Sandi Gosak, 8. a

Gledališčniki so bili zelo aktivni, saj so s

predstavo gostovali na naslednjih srečanjih:

Srečanje gledaliških skupin

Z odra na oder

Območno in regijsko srečanje

otroških gledaliških skupin

9. festival otroških gledaliških sanj

predstava za učence OŠ dr. Joţeta

Pučnika

Page 9: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Glavna namena projekta sta

dva: da tisti, ki doţivlja nasilje,

to pove; drugi namen pa je, da

se otrok zna sam postaviti zase.

Da sami povemo drugemu, kaj

nam ni všeč. Tako se otroci

učijo reševati teţave med seboj.

V začetku šolskega leta smo se

lotili oblikovanja razrednih pra-

vil, ki so izobešena v učilnicah.

Pravila so temelj naših prizade-

vanj, da bi se v šoli počutili

varno. Eno izmed šolskih pravil,

ki smo jih oblikovali, nas opo-

minja na uporabo HOPI besed:

hvala, oprosti, prosim, izvoli. V

okviru razrednih ur potekajo

preventivne delavnice prepreče-

vanja medvrstniškega nasilja.

Preko socialnih iger učenci spo-

znavajo, kaj se dogaja v trikot-

niku ţrtev-nasilneţ-opazovalci.

V lanskem šolskem letu smo

izvedli tako imenovan »talk

show«.

V kotičku spodnjega hodnika na

razredni stopnji in v šolski knji-

ţnici imamo varni kotiček,

kamor se lahko učenec umakne.

Ali tisti, nad katerim je bilo

izvajano nasilje, ali pa tisti, ki

potrebuje, da se v nekem trenut-

ku umiri in se s tem prepreči, da

bi svojo jezo izraţal v obliki

nasilja. Vsi učenci so si v avli

šole ogledali gledališko predstavo

Svet brez nasilja, v izvedbi Druš-

tva za boljši svet. Omeniti moramo

še tutorstvo. Učenci prvih in dru-

gih razredov imajo vsak svojega

zaščitnika iz osmega oziroma

devetega razreda. Ta obiskuje svo-

jega varovanca, se z njim pogovar-

ja, mu poskuša pomagati in sveto-

vati, ko je v stiski. Za starše so bila

organizirana razna predavanja in

delavnice na temo takšnega in

drugačnega nasilnega vedenja.

Ţelimo si in si bomo k temu še

naprej prizadevali, da bi bilo nasil-

nega vedenja čim manj oz. sploh

ne, tako na naši šoli kot tudi izven

nje.

stna. Maski sva izdolbli v les in ju

nato pobarvali z različnimi odtenki

rjave ter ju do konca okrasili. Naza-

dnje sva s pomočjo učiteljice maski

pritrdili na večjo leseno ploščo.

Ali je bilo srečanje pripravljeno

kot tekmovanje? So bila dela kje

razstavljena?

Ne, ni bilo tekmovanje, ampak

moţnost, da se pokaţemo v svojih

ročnih spretnostih. Naše delo je

bilo razstavljeno skupaj z izdelki s

˝Slikarske kolonije˝, ki sta se je

udeleţili moji sosošolki. Kolonija je

bila mednarodna, in sicer so sodelo-

vale: Slovenija, Hrvaška, Ukrajina

in Japonska. Izdelki so bili razstav-

V četrtek, 30. 9. 2010, in v petek,

1. 10. 2010, sta se učenki 7. a-

razreda v času pouka odpravili

na ˝Kiparski tabor˝, ki se je odvi-

jal v OŠ Malečnik. Pod vodstvom

učiteljice likovne vzgoje Jane

Stropnik sta tja odšli Nuša Zape-

čnik in Martina Vide. Slednjo

sem tudi intervjuvala.

S kakšnim namenom ste se

odpravili na tabor?

Skupaj z mojo prijateljico Nušo sva

se odpravili tja, da bi s skupnimi

močmi naredili čim bolj zanimiv

izdelek iz lesa. Naredili sva dve

maski.

Kako sta maski izgledali?

Moja je bila vesela, Nušina pa ţalo-

ljeni na gradu Trakoščan na Hrvaš-

kem. Ker midve z Julijo, ki je sodelo-

vala na slikarski koloniji, nisva mogli

iti na razstavo, sta odšli le Nuša in

Karin Klara, ki je prav tako bila na

slikarski koloniji.

Kakšen pa je bil tvoj osebni vtis o

vsem?

Mislim, da je bilo vse skupaj zelo

dobro organizirano. Vsi so bili zelo

prijazni. Meni osebno je bilo zelo

všeč in ţelim si, da bi še več učencev

doţivelo to izkušnjo.

To je bilo nekaj utrinkov s Kipar-

skega tabora, ki je prav gotovo

naredil dober vtis na večino, če ţe

ne na vse udeleţence.

STR AN 9

POVEJ!

PUŠČ IC A

KIPARSKI TABOR

V preteklem šolskem letu smo se vključili v projekt Povej.

Z udeleţenko tabora se je pogovarjala Klara Poznič iz 7. b.

Martina Vide in Nuša Zapečnik Julija Koţelj in Karin Klara Popoušek

Page 10: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2

V velikem šotoru pod

Pohorjem je bila v mesecu

februarju prireditev Šport-

nik Maribora, na kateri

prejmejo priznanja in

pokale tudi najboljša šol-

ska športna društva.

Svečanosti sta se udeleţila

učenca naše šole, Maja

Maver in Miha Jarc, šport-

ni pedagogi Nika Brumen,

Špela Bergoč in Herman

Novak ter ravnateljica

Joţica Rapac.

Naša šola je bila ponovno

med najuspešnejšimi.

Učenci so na športnih tek-

movanjih v letu 2010 zbra-

li le nekaj manj točk kot

prvouvrščeni in tako osvo-

jili odlično drugo mesto

med vsemi mariborskimi

šolami.

Pokal sta prevzela Maja

Maver, ki je bila športnica

šole med starejšimi učenka-

mi, in Miha Jarc, športnik

šole med mlajšimi učenci.

Zasluge za uspehe imajo

predvsem učenci in učenke,

ki so tekmovali v košarki,

rokometu, odbojki, smučan-

ju, smučarskem teku, atleti-

ki, badmintonu in namiz-

nem tenisu. Ne gre pa spre-

gledati učinkovitega, stro-

kovnega vodenja naših

športnih pedagogov.

Učitelj Herman je povedal,

da se v prihodnje obeta

sprememba točkovanja.

Upoštevali se bodo uspehi s

področja osmih obveznih

panog: atletika, gimnastika,

plavanje, smučanje, košar-

ka, odbojka, rokomet in nogomet. Dodatno pa se bodo upoš-

tevali še uspehi pri nekaj izbranih športih, ki jih šola goji.

Do sedaj so se upoštevala vsa tekmovanja, in sicer 32 panog.

Novost je prav tako ta, da bodo točke k skupnemu seštevku

prinašali tudi rezultati na drţavnih tekmovanjih; do sedaj so

se upoštevali samo rezultati z občinskih prvenstev.

zabavo. Si pa je oče vzel vedno veli-

ko časa za športno druţenje z mano

in mojo sestro, ki je prav tako zelo

dobra športnica. Prav ona je bila

eden izmed glavnih krivcev, da sem

se navduševala nad vedno novimi

športi.

Ali si se morda usmerila v določe-

no športno panogo, ti je kateri

šport še posebej pri srcu? Morda

kaj treniraš?

Najraje imam tek, saj se ob teku

sprostim in pozabim na vse obvez-

nosti. Pri Atletskem klubu Poljane

Maribor ţe pribliţno tri leta treni-

ram atletiko. Ta šport se mi zdi

nekaj posebnega. Mnogi mislijo, da

je potrebno le teči in teči v krogu.

Vendar to ne drţi. V atletiki imaš

veliko disciplin in izbereš si tisto, ki

ti je najljubša. Jaz sem najuspešnej-

ša v teku čez ovire in troskoku. Pre-

pričana sem, da to ni moja dokončna

odločitev, temveč bom še velikokrat

spremenila svojo disciplino. Pogosto

tudi tekmujem. Tekmovanja imam

Če pogledamo šolske športne

doseţke, vidimo, da se med njimi

pogosto pojavlja tvoje ime. Zelo

dobra si v skoraj vseh športih, ki

jih izvajamo na šoli.

Zaupaj nam, Maja, od kod ta

tvoja športna vsestranskost in

navdušenje za športno udejstvo-

vanje?

Ţe kot majhna sem bila zelo ţivah-

na. Teţko sem bila pri miru. Potre-

bovala sem veliko gibanja. To

nenehno gibanje in ukvarjanje z

različnimi športi mi je ostalo do

danes. Nikoli nisem imela rada

samo enega športa, temveč sem

ţelela vsakič poskusiti nekaj nove-

ga. Plavanje, plezanje, nogomet,

tekanje, košarka … Šport se mi zdi

kot nekakšna zasvojenost. Ko

enkrat začneš, kar ne moreš in ne

moreš nehati.

Vedno sem hotela nekaj novega,

nekaj, kar še nikoli nisem poskusi-

la. In tako sem se naučila vsakega

športa po malo. Moja starša sta se

ukvarjala s športom le občasno, za

po vsej Sloveniji in tudi drugod po

Evropi. Moj največji uspeh doslej je

bila zmaga na Evropskih otroških

atletskih igrah na Češkem, ko sem v

skoku v daljino osvojila zlato meda-

ljo.

Razmišljaš o tem, da bi bilo tvoje

nadaljnje izobraţevanje povezano

s športom ali pa bo šport ostal ena

izmed tvojih prostočasnih dejav-

nosti?

Menim, da bo šport ostal le ena

izmed mojih aktivnosti. Za enkrat še

ne razmišljam o izobraţevanju,

povezanim s športom. Še vedno

šport ni tisto, čemur ţelim posvetiti

večino mojega časa. Veliko bolj mi

je pomembna šola, vendar brez

športa in sprostitve tudi v šoli ne bi

bila uspešna. Športne aktivnosti me

pomirjajo in med poukom sem veli-

ko bolj zbrana. Morda pa me bo pot

po srednji šoli vseeno ponesla v

športno smer. Bomo videli.

STR AN 10

PRIREDITEV ŠPORTNIK MARIBORA

Poklepetali smo z uspešno športnico

Maja Maver je bila dve leti zapored najboljša športnica šole.

Martin Jarc in Maja Maver

Page 11: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

V ponedeljek, 6. junija, smo se

učenci sedmih razredov OŠ Tabor

I Maribor odpravili v šolo v naravi,

v Planico. Vsi smo ţe teţko priča-

kovali ta dan.

Zbrali smo se pred našo šolo. Svo-

jo teţko prtljago smo natovorili v

prostoren prtljaţnik modernega

avtobusa in se z nasmeški na obra-

zih odpeljali dogodivščinam nap-

roti. Nastanili smo se v na novo

prenovljenem domu Planica. Čaka-

lo nas je obilo zanimivega in zelo

napornega dela. Hodili smo na

različne pohode …

Najprej smo se odpravili v Tamar.

Med potjo smo občudovali visoke

gore. Njihovi vrhovi so bili še pre-

kriti s sneţno belo odejo. Prišli

smo do koče, kjer smo si odpočili,

pomalicali in se preoblekli. Spočiti

in siti smo se odpravili nazaj proti

domu Planica, kamor smo kljub

deţju prispeli dobre volje.

Pot nas je vodila tudi na ogled naše

največje skakalnice Planica – Veli-

kanka. Ko smo premagali 850

napornih in prepotenih stopnic, se

nam je z vrha skakalnice odprl

čudovit razgled. Vsenaokrog samo

prelestne gore, okrašene z oblaki,

pod njimi pa zeleneči gozdovi.

Pozneje smo si ogledali še manjše

skakalnice in tudi najstarejšo ska-

kalnico, ki je samo še spomin na

začetke slovenskega skakalnega

športa.

Ogledali smo si tudi Zelence. To je

naravni rezervat in dom mnogim

ogroţenim ţivalskim in rastlinskim

vrstam. Tukaj izvira reka Sava

Dolinka. Izvir te reke je v močvirna-

tih livadah sredi gozda. Voda privre

na dan iz do dva metra globokega

jezera zelene barve. Zaradi te barve

je izvir tudi dobil svoje ime. Ker

smo bili opremljeni s termometri in

epruvetami, smo izvedli nekaj pos-

kusov. Merili smo temperaturo vode

in zraka, ter njuno onesnaţenost.

Ugotovili smo, da sta zrak in voda

tako čista kot šelesteči gozdovi

okrog njiju.

V Ratečah smo si ogledali zelo staro

kmetijo, ki je obenem muzej. Prijaz-

na in zgovorna gospa nam je razka-

zala prostore in nam s pripovedova-

njem pričarala vzdušje starih časov.

Zanimive so bile predvsem narodne

noše, šivalni stroj, skrinja za oblači-

la in stara posoda.

Najnapornejši je bil pohod na tro-

mejo. Nad Ratečami je na vrhu Peč

(1510 m), tromeja med Slovenijo,

Italijo in Avstrijo. Hkrati je ta točka

stičišče treh kultur: slovanske,

romanske in germanske. Navdušeno

smo se »selili« iz ene drţave v dru-

go, in to samo z nekaj skoki. Skok

sem in si bil Italijan, skok tja pa si

bil Avstrijec. Na koncu smo se

zopet prelevili v Slovence in jo

mahnili s prstom po maketi pokrajine

na Triglav. Ko smo prehodili vse tri

drţave, smo se utrujeni usmerili proti

Planici.

Vsak dan smo imeli tudi različne

športne aktivnosti …

Plezali smo po strmi plezalni steni. Za

spretnejše je bila to »mala malica«,

drugi pa smo se povzpeli do višine

svojih zmogljivosti. Vsi smo bili pri-

vezani z varnostno vrvjo, da se ne bi

komu kaj zgodilo.

Učili smo se tudi terenskega rolkanja

(skike). Skike je novejša zvrst športa

in je podobna teku na smučeh, le da ga

lahko izvajamo poleti in to na poseb-

nih rolkah. Ni tako enostavno, kot

izgleda, pa še ovire smo morali prema-

govati. Več smo bili na zadnjicah kot

pa na svojih nogah.

Spoznali smo se tudi z osnovami nor-

dijske hoje. Ta je zelo enostavna.

Nekaterim se je zdela prav zabavna.

Vse, kar smo za ta šport potrebovali, je

bil par posebnih palic, podobnih tekaš-

kim. Samo hitro je bilo treba hoditi,

delati dolge korake in izmenično pre-

stavljati roke in noge. V kratkem času

smo postali pristni »nordijci«.

V Planici smo uţivali odlično priprav-

ljeno hrano in okusne sokove. Vsega

je bilo dovolj, oz. celo preveč. Od slas-

tnih testenin do boţanskih peciv. Kot v

hotelu s ponudbo »all inclusive«.

Zadnji večer pred odhodom domov

smo imeli tudi zabavo. Mi smo prire-

dili predstavo za sedmošolce OŠ Sveti

Tomaţ, ki so ves teden bivali z nami.

Oni pa so priredili predstavo za nas. S

sošolko Julijo sva vodili naš del pred-

stave. Predstavili smo nekaj skečev ter

plesnih in pevskih točk. Naši prijatelji

iz Sv. Tomaţa so imeli podoben pro-

gram. Vsi skupaj smo se dobro zaba-

vali in nasmejali do solz.

Naslednji dan smo zapuščali Planico z

mešanimi občutki. Veseli, da bomo

videli svoje domače, in ţalostni, da

zapuščamo tako lep in doţivetij poln

kraj. O, ko bi le lahko to doţiveli vsa-

ko leto …

Neli Vuherer, 7. b

STR AN 11

ŠOLA V NARAVI

PUŠČ IC A

Če smo v prejšnji številki Puščice šole v naravi predstavili skozi oči

učiteljic, smo tokrat besedo o doţivetjih dali učencem. Sedmošolci so bili ...

Page 12: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2 STR AN 12

V četrtek smo se odpravili na

končni izlet. Vsi smo imeli

nahrbtnike in v njih pijačo, malico

in deset evrov za nakup

spominkov. Najprej so se z

avtobusom peljali pribliţno eno

uro. Prispeli smo pred dvorec

Strmol. Ogledali smo si ga in se

nato peš odpravili do muzeja na

prostem. Ogledali smo si, kako in

kaj dela kovač, naredili smo si

zapestnice iz ličja in spekli ţulike.

Povedali so nam tudi, kako so

včasih ţiveli. Nato smo pojedli

malico in če smo ţeleli, smo si

lahko kaj kupili v stari trgovini z

mešanim blagom, ki so ji včasih

rekli loden. Jaz sem si kupila

majhno punčko iz blaga in glinen

magnetek. Ko smo se z avtobusom

pripeljali pred šolo, sem bila zelo

utrujena. Vsem se povedala, da je

bilo lepo. Potem sem šla še k

prijateljici.

Tina Hajdinjak, 3. a

V Poreču mi je bilo zelo všeč

tudi zato, ker smo veliko jadrali

na deski. Bilo je zelo zabavno in

zanimivo. Ob večerih smo imeli

razne športne aktivnosti na pro-

stem. Meni je najbolj ugajala

hoja po široki vrvi, ki je razpeta

med dvema drevesoma, in

namizni tenis. V trgovinici, ki je

bila na posestvu, res niso imeli

kaj prida izbire, a so imeli lizike

in sladoled – to je izjemno

pomembno.

Od ponedeljka do sobote zvečer

sicer ni bilo dovolj morja,

ampak mislim, da smo vsi imeli

rahlo domotoţje. In kako hitro

je minilo vseh šest dni! Kot da

bi vse šestkrat skrajšali. Izlet z

ladjico, na kateri smo jedli

čevapčiče – mljask! Pa jutranja

telovadba, pa sladoled in pred-

stavitev sob. Na njej ni manjka-

lo niti fantov, preoblečenih v

Kako hitro mine čas! Še včeraj

je bila zimska šola v naravi,

danes pa smo se ţe vrnili iz

poletne.

Prvi ponedeljek v mesecu juni-

ju smo se odpravili v VIRC

Poreč. V okviru poletne šole

smo se učili jadrati na deski,

plavati, pa tudi v orientacij-

skem teku smo se preizkusili.

V spominu mi je najbolj ostal

izlet z ladjico, s katero smo

obiskali Limski kanal, Rovinj,

Vrsar. V Rovinju si je večina

fantov kupila kape. Nekateri

smo bili tudi na zvoniku, na

katerega so vodile tanke lesene

stopnice. Ko smo prišli gor,

nas je čakal čudovit razgled na

mestece Rovinj. Tudi morje se

je lepo videlo. V Vrsarju, kjer

smo se kopali, smo videli

ogromno navadnih klobučar-

jev, ki za razliko od drugih

meduz nimajo lovk in oţigalk.

dekleta, niti drugih komičnih dogodkov, na

primer miks balkanskih pesmi in predstavitev

izdelka nič, ki pa se mi ni zdela smiselna. Tam

seveda ni manjkalo niti sladkarij, ki smo si jih

prinesli učenci s seboj. Na koncu nam jih je

nekaj še ostalo. Pa še pospravljanje in pakiranje

… V Poreču sem se imel zelo lepo in upam, da

bom še kdaj šel tja.

Matjaţ Robnik, 5. a

ZAKLJUČNE EKSKURZIJE

… petošolci pa ...

Obiskali smo Lipico, kjer smo si

ogledali trening lipicancev. Ob

Cerkniškem jezeru pa smo se

sprehodili po poţiralnikih in se

popeljali z »lojtrnim« vozom, kar

mi je bilo tudi najbolj všeč.

Aja Bunta, 8. a

Bil je sončen, topel dan. Podali

smo se k mrtvicam reke Mure.

Gospod, ki nas je vodil, nam je

povedal veliko zanimivosti o

gozdu, naravi, okolju. Videli smo

še delujoč mlin, šli smo čez most,

kjer si lahko nekaj zaţeliš, ter s

splavom prečkali reko. Na ognju

pa smo pekli kruh in ga obogatili z

namazom iz česna. Bilo je zelo

dobro.

Nikola Krstanovič, 6. b

Bili smo v ţivalskem vrtu. Ko smo

prispeli, smo najprej pomalicali,

nato pa si ogledali ţivali. Videli

smo ţirafe, zebre, noje, opice, ki so

bile zelo glasne, slona … Navdušil

nas je ogled hranjenja morskega

leva. Na koncu smo lahko šli na

igrala in kupili sladoled.

Ana Muršič, 2. b

Z avtobusom smo se peljali v

Velenjski grad. Ogledali smo si

razstavo o Afriški kulturi, nato pa

smo imeli ustvarjalne delavnice,

kjer smo še sami izdelovali afriške

maske. Kupil sem si tudi veriţico.

Preden smo se vrnili domov, smo

imeli še čas za igranje. Lepo sem

se imel.

Nikola Savić, 4. b

Bili smo v Lovrencu na Pohorju.

Videli smo čebelnjake, kmetijo in

sušilnico sadja. Všeč mi je bila

voţnja z avtobusom. Tudi igrali

smo se.

Emanuel Horvat, 1. a

Page 13: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2 STR AN 13

Poţiralniki ob Cerkniškem jezeru

Priprava kruha za namaz s česnom

V ţivalskem vrtu

Lipica

Čebelnjak v Lovrencu na Pohorju

Page 14: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

STR AN 14

Konji

Konji so lepe, pametne ţivali. Ţivijo v divjini, na kmetijah in

v konjeniških klubih. Poznamo pet pasem konjev. To je

lisjak, rjavec, sivec, lipicanec in vranec. Prehranjujejo se z

ovsom, senom, travo, za posladek pa dobijo korenje, jabolko

ali banano brez olupka. Za ţejo pa pijejo vodo. Pomembno je

tudi, da del svojega dne preţivijo v izpustu. Mnoge konje,

predvsem tiste, ki ţivijo v klubih, dnevno jahajo ljudje. Konji

so potrebni vsakodnevne nege (krtačenje in čiščenje kopit).

Polovico dneva preţivijo v hlevu. Poleti pa se konje tudi

zmoči z vodo. Hodijo na številna tekmovanja. To so lepotna

tekmovanja, tekme v eleganci ter v preskakovanju ovir.

Nina Dobaj in Eva Vele, 4. b

sin. Izbrala sva mu ime Nejc.

Ksenija je hodila v sedmi razred, Nejc

pa v vrtec. Bil je vedno bolj neubogljiv,

Ksenija pa vse bolj klepetava. Nekega

dne se je zgodilo nekaj nemogočega, a

vseeno je bilo res.

Ko smo v soboto zajtrkovali, se je na

mizi pojavila nekakšna mala čarovnica.

V roki je imela čarovniško knjigo in

čarobno paličico. Trikrat je zamahnila

proti Kseniji in štirikrat proti Nejcu ter

izginila. Kot da je ne bi bilo, a je bila,

videla sem jo.

Ko se je v ponedeljek Ksenija vrnila iz

šole, mi je pokazala beleţko. Pisalo je,

Hans Christian Andersen

Kraljična na zrnu graha

(nadaljevanje pravljice)

Najina poroka je bila čudovita.

Preden se nama je rodila prva hči,

sva se s kraljevičem odselila na svoj

grad, ki sva ga pomagala graditi slu-

ţabnikom. Pribliţno čez mesec dni

se nama je rodila hčerka. Izbrala sva

ji ime Ksenija. Ko je zrasla in hodila

v šolo, so jo vsi klicali Klepetava

Ksenija, ker je samo klepetala. Leta

so tekla in Ksenija je hodila v tretji

razred. Kraljeviču in meni se je rodil

da se je Ksenija zelo poboljšala.

Ko sem v torek prišla po Nejca v

vrtec, mi je vzgojiteljica poveda-

la, da je včasih Nejc grizel in

tepel, a se je v ponedeljek zelo

poboljšal. Ko sem to povedala

kraljeviču, ki je prišel domov

šele v sredo, se je zelo razveselil.

Zdaj sem postala babica. Zelo

sem vesela, da imam devet vnu-

kov. Mislim, da sem najsrečnejša

babica. Hvaleţna sem tisti vili, ki

sem jo videla samo jaz.

Anja Šegula, 4. a

PUŠČ IC A

LITERARNO-LIKOVNE STRANI

Moj prijatelj

Ime mu je Petja. Star je 9 let. Moj prijatelj je

postal zaradi jugijo kart. Najraje se igra z NRF

pištolami. Ima rumene lase, modre oči, je sve-

tle polti in je večji od mene za 3 cm. Ima sta-

rejšega brata, ki je star 17 let. Trenira nogo-

met. Ima zelo rad šport. Zelo je prijazen. V

šoli ima same petice in štirice. Rad posluša

vice in smešnice. Ima zelo dobro domišljijo.

Tudi rad igra strelske igre. V razredu je naj-

bolj priden in pameten. Rad se oblači v svetla

oblačila. In v šoli ima vse šolske potrebščine.

Jakša Kuzmanić Čiča, 3. b

Neţa Dvoršak, 6. a

Rok Glavič, 1. b Amadea Leščak, 5. b

Nik Damiš, 2. a

Page 15: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Planinski pohod

V torek, 31. maja, smo imeli

športni dan. Ob 7.00 smo se z

avtobusom odpravili na Ribniško

Pohorje. Najprej smo hodili eno

uro in pol. Nato smo pomalicali

in šli dalje. Na poti smo videli

lepa drevesa. Bili smo tudi na

Črnem vrhu. Črni vrh je najvišji

vrh Pohorja. Visok je 1549 met-

rov. Pot smo končali na Kopah.

Nato nas je avtobus odpeljal

nazaj v šolo. Preţivela sem lep

dan s sošolci in sošolkami.

Lara Podjavršek, 3. b

STR AN 15

razkazal botanični vrt. Najprej nam

je gospod povedal, kaj vse imajo v

vrtu, potem pa nam je pokazal še

zbirko kristalov, ki jih je sam izko-

pal. Potem smo si ogledali vrt.

Tam so rasla najrazličnejša zelišča

in rastline. Na koncu smo si lahko

kupili kristale. Vsi so bili zelo lepi,

zato nisem vedela, katere naj izbe-

rem. Na koncu sem se odločila za

tri najlepše kristale. Na poti

nazaj smo šli še na sladoled.

Nato smo se odpravili do ţelez-

niške postaje. Ko smo prispeli v

Maribor, so nas ţe čakali starši.

Utrujeni smo se vrnili vsak na

svoj dom.

Aneja Šurina, 3. a

V botaničnem vrtu

V petek smo šli v botanični vrt

Tal 2000. Z vlakom smo se pel-

jali 15 minut. Od ţelezniške pos-

taje v Račah smo šli peš. Hodili

smo dve uri. Končno smo prispe-

li do botaničnega vrta. Tam smo

imeli malico, ki smo si jo prines-

li od doma. Ko smo se najedli,

smo počakali gospoda, ki nam je

PUŠČ IC A

Učenci 1. b

Sodelovalno ustvarjanje

učencev 4. a

Nuša Lakner, 1. b

Tijana Krasić, 3. a Tia Schaubach, 3. b

Page 16: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Doba odraščanja je prehod med

otroštvom in odraslim ţivljenjem. Je

obdobje vihravih čustev, novih pra-

vic in dolţnosti. V adolescenci zač-

nejo na naša ramena padati odločit-

ve, ki jih prej nismo bili vajeni spre-

jemati. Tvoje ţivljenje postane tvoja

odgovornost.

Odraščanje ima zato sončne in deţe-

vne dni.

Ena izmed sončnih strani je prva

pomembnejša odločitev, ki jo sprej-

meš sam: to je odločitev, kje boš

nadaljeval šolanje. Odločitev zazna-

muje tvoje ţivljenje in zato je treba

dobro pretehtati lastna dejanja. Če

izbereš gimnazijo, je to laţja odloči-

tev, saj s tem pridobiš štiri leta, da

bolje spoznaš samega sebe in pravil-

no izbereš svojo poklicno pot.

Ker se v času odraščanja ne staraš

samo ti, ampak tudi tvoja okolica, je

sestavni del odraščanja tudi smrt.

Ker si za razliko od otroških let ţe

sposoben dojeti določene stvari, ti je

teţko sprejeti izgubo nekoga, ki ti je

v ţivljenju veliko pomenil. Nisi še

tako čustveno stabilen in močen kot

odrasli, zato je faza ţalovanja teţka

in nemalokrat pusti posledice na

najstniku. A ker smo še mladi, se

nam take rane hitro zacelijo in ţiv-

ljenje teče dalje.

Starejši kot smo, bolj smo prepriča-

ni, da nam pripada svoboda. Starši

nam jo začenjajo dajati v začetku

obdobja odraščanja. Več svobode

kot imamo, bolj odrasli se počutimo.

Ko nam starši prvič dovolijo, da

gremo zvečer "ven" z druţbo, ki si

jo sami izberemo, se počutimo zelo

odrasle. Vendar, več svobode kot

imamo, laţje jo izkoristimo. Če izko-

ristimo zaupanje staršev, si ga teţko

povrnemo.

Kljub temu da se v času adolescence

ţe skoraj prištevamo k odraslim, smo

pogosto negotovi in nimamo zaupan-

ja vase. Čeprav navzven kaţemo

samozavestno podobo in trdimo, da

smo najboljši, najlepši in najpamet-

nejši na svetu, nam pogosto zmanjka

poguma. Naša negotovost nas lahko

oddalji od naših ciljev. Prej ko se

naučimo zaupati vase tudi v kritičnih

situacijah, prej bomo dosegli cilje, ki

smo si jih zastavili. Pa čeprav gre pri

tem morda le za premagovanje treme

pred govornimi nastopi v šoli, bo to

obogatilo našo osebnostno rast.

Najlepši del odraščanja so uspehi. Ni

pomembno, kakšni. Lahko gre za

osvojeno priznanje ali srce simpatije.

Moj največji uspeh je bil, ko sem

osvojila zlato priznanje iz zgodovine.

Zgodovina me zanima ţe od nekdaj.

Ţe ko sem bila majhna, sem rada

prebirala tanke rdeče knjigice, ki so

na zanimiv način ponujale vpogled v

človeško preteklost. Za vse tri sto-

pnje tekmovanja sem se dosti pripra-

vljala in priznam, da bi bila zelo

razočarana, če mi ne bi uspelo. Ker

sem si močno ţelela dokazati se na

tem področju, sem se učila več kot za

šolske teste in mislim, da je to prava

pot, ki me je vodila do uspeha. Ker

so moji starši vedeli, kako močno si

tega ţelim, so me podpirali z vsem

srcem in se skupaj z mano veselili.

Res so bili potrpeţljivi, da so prena-

šali mojo neučakanost ob čakanju na

rezultate. To priznanje mi bo vedno v

ponos in znanje, ki sem ga pridobila

ob učenju za to, bo moj dober sprem-

ljevalec za vse ţivljenje.

Če so najlepša stvar uspehi, so najbolj

neprijetna stvar neuspehi. Ţivljenje je

sestavljeno iz vzponov in padcev. Ko

si enkrat na vrhu, lahko zelo hitro

padeš čisto na dno.

Ne morem točno reči, kateri neuspeh

je bil najhujši. A občutki ob tem so

vedno enaki. Neuspeh hitro izbriše

nasmeh z obraza in dejansko se poču-

tiš, kot da bi padel čisto na dno. Ob

vsakem neuspehu poskušam ohraniti

veder obraz in ne pokazati, da me je

to prizadelo. Tako se izognem sočut-

nim pogledom, ki me, verjemite, ko

sem na tleh, razbesnijo. Takrat so

okoli nas vedno ljudje, ki so nam pri-

pravljeni pomagati. A ni nam vedno

do pomoči. Zase lahko rečem, da

znam včasih zelo grobo odriniti koga,

ki v resnici hoče le dobro, a se jaz za

to v svojem razočaranju ne zmenim.

Kasneje vedno obţalujem tako ravna-

nje in se ga sramujem.

A kot pravi pregovor: Kar te ne ubije,

te naredi močnejšega! Zato z vsakim

padcem postanem močnejša in bolj

odločna, da bom zmagovala.

Čeprav je odraščanje polno sonca in

senc, je navsezadnje lepo obdobje, saj

odkrivamo samega sebe, svoje ţelje

in ambicije. Z veseljem sprejemamo

odločitve in kljub neuspehom uţiva-

mo vsak dan. Saj je res, kar pravijo:

Po deţju vedno posije SONCE!

Staša Čopi, 9. a

STR AN 16

Sonce in sence odraščanja

PUŠČ IC A

Prisluhnimo Staši Čopi, dobitnici zlatega priznanja iz zgodovine.

Sodelovalno ustvarjanje

učenk 4. b

Polona Šafarič, 8. a Zala Rebernik, 3. b Nuša Horvat, 8. a

Page 17: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

My winter holidays

This winter holidays were

really good because my father

was at home. I can say my

holidays started allready on

Wednesday because he came

home that day. My mother

went to the hospital. She was

operated and had to stay there

for three days. We visited her

every day. We were on Pohor-

je and once on Koralpe in

Austria. There was also my

cousin Miha with us. On

Monday morning my father

and I did shoping in Graz. One

afternoon I was invited by my

friend Neli to go bowling. At

the end of the week Maja and

Urška visited me. Every eve-

ning my family and me were

at home together, playing

cards or watching TV. I was

very happy. For the whole

week my father cooked but the

food was more or less dietetic.

Holidays were over too soon.

Father went to Germany again,

the school started and my

mum was getting better and

better.

Neţa Dvoršak, 6. a

STR AN 17

My week

I’m Nina. I’m eleven years old. I have one

sister and she is really annoying. I also

have one brother and he is really good at

being himself. I also have loving parents.

And this is my week.

Monday is my worst day of the week,

because in school I have seven lessons. In

the afternoon I have ballet, solfeggio and

piano lesson. Tuesday isn’t a hard day,

because I have just ballet in the afternoon.

Wednesday is my favourite day. I don’t

have ballet. Thursday is just like Monday.

Friday is at the end of the week but I still

have ballet, tennis and English lesson.

Nina Varda, 6. b

Sono Hana. Ho 14 anni. Ho una sorella

Tara. Lei ha 17 anni. Mio pappa Tomaţ.

Ha 44 anni. Mio pappa ha una sorella

Petra. Petra ha un marito Rado. Petra e

mia zia, Rado e mio zio. Loro sono

genitori di Tjaša e Tine, miei cougini. Mia

mamma e Majda. Ha 44 anni. Mio

mamma ha un fratello Dejan. Dejan ha un

moglie Simona. Simona e mia zia, Dejan

e mio zio. Loro sono genitori di Oina e

Lena, mie cugine.

Hana Kreševič, 8. b

PUŠČ IC A

Povedali so malo drugače

All about me and my family

My name is Onja. I will repre-

sent you my family and me.

Let’s start with my family. I’ve

got mum, dad, grandfather, two

grandmothers, one aunt, one

uncle and four cousins. But I

don’t have any brothers or sis-

ters, so I’m the only child. My

mum’s name is Rebeka. She’s

38 years old. She is the best

mum and cook in the whole

world. My mum speaks many

languages. She works in an of-

fice. My dad Danijel is half

Croatian and half Slovene. He is

39 years old and the best father I

know. He is a soldier. He knows

a lot about computers. I’ve got a

grandfather, too. He is my dad’s

dad and he is Croatian. He wears

glasses. He lives on a small is-

land called Prvić Luka. He lives

there with my grandmother Na-

da. She has short brown hair. She

is 61 years old. My mum’s mum

is Ana. She is from Slovenia. I

like her. She makes me dresses.

My dad’s sister is Anita. Her son

is my cousin. His name is Greg-

or. He is one year older than me.

I have cousins from Croatia too.

There names are Eleonora, we call

her Ela, Karmen and Nives. They

are sisters. My uncle is Leander. I

call him Andi. And at last I will tell

you something about me. I like eat-

ing pizza and I’m 11 years old. I

play badminton and the violin. I like

swimming, dancing and singing. My

favourite drink is ice tea and my

favourite colour is purple. It is a

secret. But I need to tell you that

I‘m in love. And I love my family

the most.

Onja Livić, 6. b

Mia camera e rosa e

abastanca grande. Sul

letto ci sono cusini. Sul

tavolo c`e un computer

e un TV. Sulla finestra

io ho una collezione dei

film. Sul parette ho un

poster. Sono molto

felice, perche ho una

camera tutta per me.

Iva Meršnik, 8. a

Saša e la mia madre. Andrej e il

mio padre. Darinka e la mia

nonna. Matic e il mio cugino.

Moglie di mio zio e la mia zia.

Mio zio e grasso.

Mia nonna e bassa.

Mio zia e alta.

Mio nonna e magro.

Mia zia e bella.

Mio padre e brutto.

Tadeja Ajdič, 7. a

Page 18: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

STR AN 18

Šla bom v Poreč. Tam bom lovila martinčke in

jedla sladoled. Igrala badminton in se lovila s

prijateljicami. Nas bodo maţoretke naučile to, kar

znajo, mi pa njih. Sigurno bomo jedli krompirčke.

Katja Horvatič, 2. a

PUŠČ IC A

Ţelim si, da bi se dosti vozil s kolesom. Šel bom k

babici na počitnice. In šli bomo na morje, toda ne

vem, kam. Rad bi tudi, da grem na kakšen pohod. Z

Juretom, Gašperjem in Nikom bom igral nogomet.

In s sestrico Piko se bom igral.

Rok Matic Sameja, 2. a

Šli bomo taborit in na taborjenju bomo postavili

šotor. Tam je bazen in se bomo šli kopat.

Luka Waland, 2. a

Mi bomo za počitnice odšli na morje v Portoroţ.

Tam bomo plavali in skakali v morje. Imeli bomo

piknik z bratrancem in sestrično. Šli bomo tudi na

sladoled. Z mamo bova tudi veliko kolesarili.

Upam, da se bom imela lepo.

Vita Foster, 2. a

Travnik

Na našem travniku,

cvetočem travniku

je majhna roţica cvetela,

majhna, majhna roţica.

In nanjo čmrlj

priletel je in

med ves posrkal je.

Potem je mlada čebelica priletela

in tudi ona je bila medu vesela.

Anouk Dravčbaher, 2. b

Gozd in maj

O, v gozdu, rjavem gozdu

drevesa so ozelenela,

le zakaj?

V drevesih, zelenih drevesih

veverice so se zbudile,

le zakaj?

Na drevesu, zelenem drevesu

majhna ptička je zapela:

maj je, maj!

Tomaţ Šimunič, 2. b

Na vrtu

Kje je solata?

Tam na vrtu jo polţ grizlja.

Kje je korenček?

Tam na vrtu deček ga zaliva.

Kje je redkvica?

Tam, tam pri sosedi kuharici.

Brina Poropat, 2. b

Moje počitnice

Gregor Jerman, 3. a

Nina Urbanja, 6. a

Liza Kšela, 2. b

Page 19: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Srebrno Vegovo priznanje:

Zala Dovnik, Nejc Habulin, Jean

Patrick Novak, Julija Koţelj, Aljaţ

Herman in Klara Poznič iz 7. razre-

dov.

Benjamin Knez, Jernej Debevc,

Peter Prohart in Aja Bunta iz 8.

razredov.

Maša Stopinšek, Jaka Zavratnik,

Ana Cigula, Luka Varda in Lina

Šeligo iz 9. razredov.

Benjamin Knez je na državnem

tekmovanju iz znanja matematike

dosegel 6. mesto med osmošolci v

Sloveniji ter s tem osvojil zlato

Vegovo priznanje.

Iskrene čestitke Benjaminu in men-

torici ge. Vladki Gosak.

Prav tako čestitamo vsem drugim

tekmovalcem ter mentoricama ge.

Metki Potočnik (za 6. in 9. razred)

in ge. Vladki Gosak (za 7. in 8.

razred).

Tekmovanja iz logike (4. in 5.

razred)

Bronasto priznanje:

Urban Čivre, Anja Šegula, Eva

Grmek iz 4. a ter Bina Bedrač Pla-

zovnik in Ema Širec iz 4. b-

razreda.

Matjaţ Robnik, Nikita Arslanovski,

David Rozman, Anej Grašič,

Simon Stare in Patrik Majcen iz 5.

a ter Vid Banjanin in Tim Schau-

bach iz 5. b-razreda.

Čestitamo tekmovalcem in razred-

ničarkam – mentoricam.

Tekmovanje iz logike (6.—9. raz-

red):

Bronasto priznanje:

Neţa Borkovič, Nina Varda, Alen

Gajer in Neţa Dvoršak iz 6. razre-

dov.

Zala Dovnik, Jean Patrick Novak,

Klara Poznič, Martina Vide, Julija

Koţelj in Vid Vedlin iz 7. razre-dov.

Benjamin Knez, Ţiva Pintarič, Jer-

nej Debevc, Ţiga Čopi, Nina Jer-

man in Peter Prohart iz 8. razre-

dov.

Tekmovanje iz znanja matemati-

ke — Evropski matematični ken-

guru (1.—5. razred):

Bronasto priznanje:

Elvis Bijelić, Emanuel Horvat, Maj

Ribič, Lara Rukelj in Marisa Zorec

iz 1. a, Natalija Cvetković, Gal

Dragšič, Alina Herman, Niko Koc-

jan, Vid RaĎević, Mel Reher, Rok

Tommasini in Neo Xander Kirbiš

iz 1. b ter Zala Jeromel, Noa Laz-

nik, Patrik Martinec in Jan Zapeč-

nik iz 1. c-razreda.

Vita Foster, Nikolina Barbara Roš-

kar in Katja Horvatič iz 2. a ter

Zala Šenveter, Tomaţ Šimunić in

Liza Kšela iz 2. b-razreda.

Aneja Šurina, Tina Hajdinjak in

Tijana Krasić iz 3. a ter Matej Pete-

lin, Ţiga Poznič, Tia Schaubach in

Elena Ugwoegbulam Beţan iz 3. b-

razreda.

Anja Šegula, Neja Menciger, Petra

Brenk in Eva Grmek iz 4. a ter

Bina Bedrač Plazovnik iz 4. b-

razreda.

David Rozman in Anej Grašič iz 5.

a ter Vladimir Obradovič, Tim

Schaubach in Marina Veljković iz

5. b-razreda.

Čestitamo tekmovalcem in razred-

ničarkam – mentoricam.

Tekmovanje iz znanja matemati-

ke — Evropski matematični ken-

guru (6.—9. razred):

Bronasto priznanje:

Nina Urbanja in Alen Gajer iz 6. a

ter Neţa Borkovič, Nina Varda,

Nikola Krstanovič, Amadej Slana

in Jure Zavratnik iz 6. b-razreda.

Zala Dovnik, Nejc Habulin, Jean

Patrick Novak, Julija Koţelj in

Aljaţ Herman iz 7. b-razreda.

Jernej Debevc, Peter Prohart, Aja

Bunta, Valentina Alicia Miklavčič

in Martin Jarc iz 8. a ter Ţiga Čopi

in Benjamin Knez iz 8. b-razreda.

Ana Cigula, Urška Anţič, Maša

Stopinšek in Staša Čopi iz 9. a, Lucija Čivre iz 9. b ter Maja

Maver, Luka Varda, Lina Šeligo in

Jaka Zavratnik iz 9. c-razreda.

Maša Stopinšek, Maja Maver, Jaka

Zavratnik, Ana Cigula, Staša Čopi,

Luka Varda, Lina Šeligo, Aina Rel-

jič, Lucija Čivre in Taja Soldo iz 9.

razredov.

Na drţavnem tekmovanju so

srebrno priznanje osvojili:

Jean Patrik Novak, Zala Dovnik,

Benjamin Knez, Ana Cigula in

Maša Stopinšek.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Metki Potočnik.

Tekmovanje iz znanja fizike:

Bronasto priznanje:

Aja Bunta, Jernej Debevc in Janez

Jeţ iz 8. a ter Benjamin Knez in

Ţiga Čopi iz 8. b-razreda. Staša

Čopi, Ţiga Koren, Maja Maver,

Danaja Plohl, Maša Stopinšek,

Jaka Zavratnik in Vid Ţvan iz 9.

razredov.

Srebrno priznanje:

Jernej Debevc in Janez Jeţ iz 8. a,

Benjamin Knez iz 8. b-razreda ter

Maša Stopinšek iz 9. a in Maja

Maver iz 9. c-razreda.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Jolandi Orgl.

Tekmovanje iz znanja kemije:

Bronasto priznanje:

Benjamin Knez in Špela Klemen-

čič iz 8. b-razreda ter Maša Stopin-

šek in Sara Caf iz 9. razredov.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Berti Gumzej.

ATOMČKI IZ ZNANJA

»Ponavljanje

je mati znanja.«

(Latinski pregovor)

Page 20: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ATOMČKI IZ ZNANJA

Tekmovanje iz znanja biologije:

Bronasto priznanje:

Sara Caf in Lucija Čivre iz 9. b-

razreda.

Čestitamo tekmovalkama in mento-

rici ge. Nataši Štok.

Tekmovanje za Zlato kuhalnico:

Udeleţili so se ga Peter Prohart,

Ţan Flis, Benjamin Knez in Timo-

tej Polegek ter osvojili srebrno pri-

znanje.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Berti Gumzej.

Tekmovanje iz znanja o sladkor-

ni bolezni:

Bronasto priznanje:

Ţiga Čopi, Špela Klemenčič, Ţiva

Pintarič, Nina Jerman, Jelena

Kovačevič, Hana Kreševič in Lea

Simonič iz 8. b-razreda. Lucija

Čivre, Tjaša Pulko in Amadej Bel-

jev iz 9. b ter Luka Varda, Maja

Maver, Vanja Fideršek, Lina Šeli-

go, Taja Soldo ter Aina Reljič iz 9.

c-razreda.

Na drţavnem tekmovanju sta

srebrno priznanje osvojila:

Lina Šeligo in Luka Varda.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Mateji Bračko.

Tekmovanje iz znanja prve

pomoči:

Špela Klemenčič, Nina Jerman,

Benjamin Knez, Ţiva Pintarič, Lea

Simonič in Nika Vorih iz 8. b-

razreda so osvojili 6. mesto.

Čestitamo tekmovalcem in mento-rici ge. Berti Gumzej.

Tekmovanje iz znanja zgodovine:

Bronasto priznanje:

Staša Čopi, Maša Stopinšek, Ţiga

Koren, Taja Soldo, Maja Maver,

Lina Šeligo in Martin Šerbinek iz

9. razredov.

Srebrno priznanje:

Maša Stopinšek in Staša Čopi

Staša Čopi je na drţavnem tek-

movanju iz znanja zgodovine osvojila zlato priznanje. Iskrene

čestitke!

Čestitamo tudi drugim tekmoval-

cem in mentorici ge. Anji Zatezalo.

Kiparska kolonija v Malečniku:

Udeleţili sta se je Martina Vide in

Nuša Zapečnik iz 7. a-razreda pod

vodstvom mentorice ge. Jane Stro-

pnik.

Kaj veš o prometu?

Medobčinskega tekmovanja so se

udeleţili Jernej Debevc, Luka Šter-

man in Tjaša Šimunič, kot rezervni

tekmovalec pa je sodeloval še Lan

Soče. Ekipno so zasedli 7. mesto.

Čestitamo tekmovalcem in mentor-

ju g. Darku Bedjaniču.

Tekmovanje iz znanja angleške-

ga jezika:

Bronasto priznanje:

9. razred: Martin Černec, Lucija

Čivre, Danaja Plohl, Aina Reljič,

Vid Ţvan, Vesna Casagrande, Sta-

ša Čopi, Maja Maver, Marko Petro-

vič, Sara Salaba, Taja Soldo, Mar-

tin Šerbinek, Luka Varda, Jaka

Zavratnik

8. razred: Jernej Debevc, Aja Bun-

ta, Nuša Horvat, Janez Jeţ, Jelena

Kovačevič, Ţiva Pintarič, Nika

Vorih, Ţiga Čopi

Srebrno priznanje:

Luka Varda

Čestitamo tekmovalcem in mento-

ricama ge. Simoni Klinger in ge.

Sabini Stauber.

Tekmovanje za Cankarjevo priz-

nanje:

Bronasto priznanje:

2. a: Katja Horvatič; 2. b: Zala Šen-

veter, Zarja Romih Jelenc

3. a: Aneja Šurina, Tina Hajdinjak,

Lara Kadiš; 3. b: Matej Petelin

4. a: Anja Šegula; 4. b: Bina Bed-

rač Plazovnik, Kristina Veljković

5. a: Nikita Arslanovski; 5. b: Tjaša

Šimunić

Čestitamo tekmovalcem in razred-

ničarkam – mentoricam.

6. razred: Neţa Borkovič, Nina

Varda, Helena Ponudič, Satja Ško-

balj

7. razred: Tadeja Ajdič, Vid Ved-

lin, Zala Dovnik, Nejc Habulin,

Jean Patrick Novak, Klara Poznič

8. razred: Aja Bunta, Ţiva Pintarič,

Ţiga Čopi, Benjamin Knez, Peter

Prohart

9. razred: Lucija Zelnik, Staša

Čopi, Maša Stopinšek, Ana Cigula,

Taja Soldo

Srebrno priznanje:

Aja Bunta in Ţiva Pintarič iz 8.

razredov ter Staša Čopi in Lucija

Zelnik iz 9. razreda.

Čestitamo tekmovalcem in mento-

ricama Poloni Zgaga (za 6., 8. in 9.

razred) in Miri Lorber (za 7. raz-

red).

Tekmovanje iz znanja nemškega

jezika:

Bronasto priznanje:

9. razred: Vid Ţvan, Luka Varda,

Jaka Zavratnik

Čestitamo tekmovalcem in mento-

rici ge. Mariji Kozjan.

Page 21: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠPORTNI ATOMČKI - OBČINSKA TEKMOVANJA

ŠPORTNA PANOGA

DOSEŢENO

MESTO

ŠPORTNIKI

ATLETIKA posamezno mlajši

Tek 60 m: 4. m: Vedlin Vid; Daljina: 3.m: Slana Amadej; Tek 60 m: 2. m: Poznič Klara;

4. m: Dvoršak Neţa; 300 m: 14. m: Heidi Toplak; 600 m: 2. m: Heinrich Eva;

Daljina: 10. m: Borkovič Neţa; Vortex: 9. m. Ţvan Kaja; Višina: 2. m: Gregorinčič Eva

ATLETIKA posamezno starejši Tek 60 m: 6. m. Šerbinek; Tek 300 m: 6. m: Varda; Vortex: 4. m: Kontrec, 13. m:

Debevc; Krogla: 4. m: Gosak: 6. m: Jarc; Daljina: 1. m: Maver Maja

KOŠARKA mlajše učenke 1 Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,

Dvoršak, Meršnik

KOŠARKA mlajši učenci 2 Habulin, Zavratnik, Herman, Kokelj, Muminovič, Vedlin, Slana, Novak, Ţagavec,

Tomaţič, Rozman

ODBOJKA mlajše učenke 5 Dvoršak, Dovnik, Poznič, Lesjak, Štelcer, Hacin, Vuherer, Uduč, Šeruga

ODBOJKA mlajši učenci 3 Kokelj, Herman, Habulin, Kolar, Novak, Turk, Slana, Tomaţič, Jelen, Ţagavec,

Zavratnik, Rak

ROKOMET mlajše učenke 2 Poznič, Škobalj, Lah, Beţan, Meršnik, Dvoršak, Dovnik, Ţvan, Hacin

ROKOMET mlajši učenci 1 Herman, Vedlin, Habulin, Pajk, Kolar, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana

NOGOMET starejši učenci 9 Štraus, Jakopovič, Leban, Voglar, Varda, Flis, Kolar R., Jarc, Dimitrijevski

BADMINTON 1 Beţan, Kreševič, Čopi, Knez, Debevc; 1. m: Dovnik

ODBOJKA NA MIVKI učenke 9 Kovačič, Kreševič

ODBOJKA NA MIVKI učenci 3 Čopi, Debevc, Flis, Mejal

GIMNASTIKA st. učenci/učenke 1/1 2. m:Varda Luka; 4. m: Petrovič Marko; 5. m: Štraus, Deni; 6. m: Bučar Jernej; 14. m: Šerbinek Martin;

3. m: Domanjko Nina; 6. m: Šulič Eva; 8. m: Maver Maja; 11. m: Foster Vita

GIMNASTIKA ml. učenci/učenke

1/1

2. m: Šumandl Ţan; 4. m: Verdonik Miha; 5. m: Slana Amadej; 6. m: Marhold Patrik

7. m: Janţič Jure; 8. m: Topolovec Denis; 9. m: Mehmeti; 10. m: Ferk Matej; 6. m: Kolar Tjaša; 7. m: Lavrenčič Tea; 9. m: Kšela Liza; 12. m: Horvatič Katja;

15. m: Trstenjak Ramadani Zoja; 19. m: Pelemiš Nikolina; 20. m: Verdonik Ema;

21. m: Scharon Raščan; 22. m: Lea Savič

NAMIZNI TENIS 2 Flis, Varda, Maver, Dovnik

Posamezno: 5. m: Flis Ţan; 9. m: Varda Luka; 17. m: Čopi Ţiga; 17. m: Mejal

Matic; 3. m: Kreševič Hana; 5. m: Maver Maja; 9. m: Dovnik Zala; 9. m: Velec Urška

STRELJANJE st. učenci/učenke 2/2 3. m: Debevc Jernej; 5. m: Zavratnik Jaka; 6. m: Jarc Martin; 4. m: Čopi Staša;

5. m: Maver Maja; 6. m: Bojkovič Maša

STRELJANJE ml. učenci/učenke 3/2 7. m: Florjančič D. Luka; 8. m: Kokelj Nino; 9. m: Muminovič Blaţ

3. m: Poznič Klara; 4. m: Dovnik Zala; 5. m: Vide Martina

PLAVANJE posamezno l. 02 in mlajši: 6. m: Korošec Jure; 9. m: Uduč Miha; l. 99 do 01: 6. m: Vujačič Pet-

ar; l. 96 do 98: 2. m: Ţvan Vid Kategorizirani: 5. m: Stopinšek Maša; Nekategorizirani: l. 02 in mlajši: 2. m: Kšela

Liza, 6. m: Horvatič Katja, 8. m: Garmut Anteja, 9. m: Kolar Tjaša; l. 99 do 01: 3. m:

Veljkovič Marina; l. 96 do 98: 4. m: Čopi Staša

DESKANJE učenci 3 l. 96/97: 2. m: Varda Luka; 6. m: Zavratnik Jaka; 9. m: Štraus Deni; l. 98/99: 7. m:

Zavratnik Jure

PLAVANJE ekipno učenke 3 Čopi, Veljkovič M., Kšela L., Horvatič

PLAVANJE ekipno učenci 3 Ţvan, Zavratnik Jaka, Soldo, Vujačič

Tim Schaubach, 5. b Luka Ţuraj, 5. a Darko Dimitrijevski, 8. b

Page 22: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠPORTNI ATOMČKI - PODROČNA TEKMOVANJA ŠPORTNA PANOGA

DOSEŢENO

MESTO

ŠPORTNIKI

ATLETIKA posamezno mlajši

Tek 60 m: 5. m: Vedlin Vid; Tek 60 m: 5. m: Poznič Klara; 10. m: Dvoršak Neţa;

300 m: 10. m: Heidi Toplak; 600 m: 3. m: Heinrich Eva

ATLETIKA posamezno starejši Tek 60 m: 10. m: Šerbinek Tine; Vortex: 4. m: Kontrec Ţan;

Daljina: 1. m: Maver Maja

ATLETIKA ekipno st. učenci/učenke 4/8 Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan, Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kurnik,

Debevc, Voglar, Kontrec

Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan

KOŠARKA st. učenci/učenke 2/3 Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac,

Tomaţič, Jarc Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Šegula

KOŠARKA ml. učenci/učenke 5/1 Habulin, Herman, Kokelj, Vedlin, Slana, Novak, Ţagavec, Tomaţič, Rozman,

Novak, Koren J., Vujačič, Bor Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,

Dvoršak, Meršnik, Hacin

VELESLALOM učenci/učenke 2/2 l. 00/01: 4. m: Soldo Tim; 9. m: Koren Jaka; l. 96/97: 1. m: Jarc Martin; 4. m: Mejal Matic; 5. m: Čopi Ţiga; L 02 in mlajše: 7. m: Kadiš Lara; l. 00/01: 4. m: Veljkovič

Marina; 9. m: Veljković Kristina; l. 98/99: 2. m: Ţvan Kaja; 3. m: Dovnik Zala

l. 96/97: 3. m: Petelin Tjaša; 6. m: Čopi Staša

SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI st. 1 1. m: Varda Luka; 3. m: Petrovič Marko; 4. m:Štraus, Deni; 2. m: Bučar Jernej

Registrirane: 5. m: Domanjko Nina

SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI

ml. 2 6. m: Boštjančič Nika; 8. m: Veljkovič Marina; 9. m: Gustinčič Ivana; 20. m:

Lavrenčič Tea

ROKOMET st. učenci/učenke 2/4 Varda, Leban,Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Jarc, Flis, Petrovič Caf, Maver, Poznič, Vujačič, Šeligo, Šulič, Soldo

ROKOMET ml. učenci/učenke 2/4 Herman, Vedlin, Habulin, Pajk, Topolovec, Šerbinek, Budja, Vujačič, Slana, Ţaga-

vec, Tomaţič Poznič, Škobalj, Lah, Beţan, Dvoršak, Dovnik, Poznič, Hacin, Ţvan

AKVATLON l. 2000 in mlajši: 5. m: Koren Jaka; l. 96/97: 3. m: Čopi Staša

BADMINTON 2 Dovnik, Beţan, Kreševič, Čopi, Knez, Debevc

ODBOJKA NA MIVKI učenci 3 Čopi, Mejal, Flis, Debevc

KROS, jesenski l. 04 in mlajši: 1. m: Drame Petja; 2. m: Varda Maša; 8. m: Herman Alina; 10. m: Lakner Nuša; 1. m: Zapečnik Jan; 2. m: Dragšič Gal; 3. m: Martinec Patrik; 5. m:

Rauter Konjiček Simon; l. 03: 1. m: Foster Vita; 2. m: Kšela Liza; 6. m: Verdonik

Ema; 8. m: Jakopovič Tamara; 10. m: Muršec Ana; 12. m: Tomaţič Maj; 18. m:

Damiš Nik; 19. m: Dimnik Gašper; l. 02: 1. m: Kampuš Nika; 3. m: Kolar Tjaša

9. m: Gajer Adrijana; 9. m: Janţič Jure; 10. m: Rantuša Rene; l. 01: 9. m: Širec Ema

10. m: Cajnko Chiara; 11. m: Kšela Pika; 4. m: Verdonik Miha; 11. m: Fermišek

Anej; l. 2000: 3. m: Škobalj Satja; 7. m: Toplak Heidi; 9. m: Boštjančič Nika; 10. m: Sakač Blaţ; 11. m: Gluk Gregor; l. 98: 6. m: Vedlin Vid; l. 96: 7. m: Bučar Jernej;

l. 99: 5. m: Velec Urška; l. 96: 2. m: Maver Maja

KROS, spomladanski l. 99: 5. m: Slana Amadej; l. 03: 2. m: Jakopovič Tamara; l. 02: 1. m: Kampuš Nika;

2. m: Foster Vita; l. 2000: 1. m: Heinrich Eva; 6. m: Toplak Heidi

NAMIZNI TENIS 2 Flis, Varda, Maver, Dovnik

Posamezno: 5. m: Flis Ţan; 9. m: Varda Luka; 17. m: Čopi Ţiga; 17. m: Mejal

Matic; 3. m: Kreševič Hana; 5. m: Maver Maja; 9. m: Dovnik Zala; 9. m: Velec Urška

STRELJANJE st. učenci/učenke 3/3 9.m: Debevc Jernej; 12. m: Zavratnik Jaka; 13. m: Jarc Martin;

8. m: Čopi Staša; 9. m: Maver Maja; 10. m: Bojkovič Maša

STRELJANJE ml. učenci/učenke 4/3 11. m: Florjančič D. Luka; 12. m: Kokelj Nino; 14. m: Muminovič Blaţ

4. m: Poznič Klara; 5. m: Dovnik Zala; 6.m: Vide Martina

PLAVANJE posamezno l. 2002 in mlajši: 6. m: Korošec Jure; 9. m: Uduč Miha; l. 1999 do 2001: 6. m: Vuja-čič Petar; l. 1996 do 1998: 2. m: Ţvan Vid; Kategorizirani: 5. m: Stopinšek Maša;

Nekategorizirani: l. 2002 in mlajši: 2. m: Kšela Liza; 6. m: Horvatič Katja; 8. m:

Garmut Anteja; 9. m: Kolar Tjaša; l. 1999 do 2001: 3. m: Veljkovič Marina

DESKANJE učenci 3 l. 96/97: 2. m: Varda Luka; 6. m: Zavratnik Jaka; 9. m: Štraus Deni; l. 98/99:

7. m: Zavratnik Jure

PLAVANJE ekipno učenci/učenke Ţvan, Zavratnik Jaka, Soldo, Vujačič; Čopi S., Veljkovič M., Kšela L, Horvatič

Page 23: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠPORTNI ATOMČKI - DRŢAVNA TEKMOVANJA

Športniki šole v šol. letu 2010/2011:

Luka Varda, 9. c

Maja Maver, 9. c, in Staša Čopi, 9. a

ŠPORTNA PANOGA

DOSEŢENO

MESTO

ŠPORTNIKI

ATLETIKA posamezno starejši Daljina: 3. m: Maver Maja

ATLETIKA ekipno st. učenci/učenke 69/119 Varda, Bučar, Petrovič, Obrovac, Leban, Ţvan V., Gosak, Jarc, Beljev, Majer, Kur-

nik, Debevc, Voglar, Kontrec

Poznič, Maver, Dovnik, Kreševič, Pintarič, Ličina, Vorih, Ţvan K.

KOŠARKA st. učenci/učenke 22/19 Varda, Zavratnik, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Habulin, Obrovac,

Tomaţič, Jarc Vujačič, Bojkovič, Šeligo, Maver, Škobalj, Dvoršak, Lah, Beţan, Velec, Poznič,

Dovnik

KOŠARKA ml. učenke 16 Škobalj, Lah, Velec, Beţan, Anders, Dovnik, Poznič, Koţelj, Šegula, Uduč, Dovnik,

Dvoršak, Meršnik, Hacin

VELESLALOM učenci/učenke 4/4 7. m: Jarc Martin; 22. m: Mejal Matic

24. m: Čopi Staša; 25. m: Šeligo Lina

SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI st. 2 6. m: Varda Luka; 10. m: Petrovič Marko; 14. m: Štraus Deni; 15. m: Bučar Jernej

SKOKI NA MALI PROŢNI PONJAVI

ml. 6 33. m: Boštjančič Nika; 37. m: Veljkovič Marina; 40. m: Gustinčič Ivana;

41. m: Lavrenčič Tea

ROKOMET st. učenci 16 Varda, Leban, Štraus, Jakopovič, Voglar, Beljev, Čopi, Jarc, Flis, Petrovič

ORIENTACIJSKI TEK 4 8. m: Varda Luka; 31. m: Kokelj Nino; 35. m: Slana Amadej; 57. m: Čopi Ţiga; - Petrovič Marko

3. m: Čopi Staša; 8. m: Poznič Klara; 21. m: Dovnik Zala; 36. m: Kreševič Hana;

37. m: Dvoršak Neţa; 44. m: Reher Nika; 53. m: Vorih Nika

AKVATLON 3. m: Čopi Staša

Pokal za 2. mesto med mariborskimi šolami.

Čestitke vsem tekmovalcem! Seveda pa tudi športnim pedagogom: Hermanu Novaku, Niki Brumen in Špeli Bergoč.

Page 24: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

ŠO L SKO L ETO 2010/2 011 , ŠTEV I L KA 2

Velika sreča (opoteča?)

… igrača mala se je dala

otroku malemu, ki kriči,

ker igrač preveč dobi.

Pa hoče ati, hoče mami,

da ta malček bil bi 'njami',

da z veseljem jedel bi,

kar na mizo se dobi.

Pa 'to' noče, 'tisto' hoče,

(še ato streljal bi tak' rad),

a kaj, ko to ni več junak,

ki imel rad bi ga vsak.

Kaj naj zdaj, ko ni več tak,

kot hotel bi ga vsak

imeti le za

»šik in oh sploh«, se ve,

saj dete noče vedet' to,

kar mora, sme, kaj je lepo.

Je res laţje pisat`, kot učit`

junaka iz trme prelevit`,

v tisto srečo, tisto lepo,

vse v meje ţe odeto

/ dobro hočem, ne slabo,

ne sebi / drugim – to je to.

Manja Sgerm

STR AN 24

USTVARJALNA STRAN ZA UČITELJE

Izdelki na fotografijah so ročno delo ge. Elizabete Zakrajšek.

Page 25: Glasilo OŠ Tabor I Maribor

Ustavil se je sredi sto-

pnic med pritličjem in

nadstropjem šole. Raz-

tegnil meh svoje har-

monike ter s spontanos-

tjo, vedrostjo in odlič-

nim igranjem poţel

aplavz učencev, ki so

mu navdušeno prisluh-

nili.

jih je dodalo, da jim je

prav posebej všeč hip-hop

stil in da se ravnajo in

oblačijo po njem.

Sedmošolci prisegajo na

preprost stil, osmošolcem

pa je všeč dvoje: hip-hop

in skejterski stil.

Prav tako je hip-hop stil

všeč devetošolcem, nekaj

pa jih je izpostavilo tudi

visoko modo.

Nika Reher, 6. b

Učence naše šole sem

povprašala o tem, kako

se oblačijo, saj me je

zanimalo, kateri modni

stil je med njimi najbolj

popularen.

Iz odgovorov, ki sem jih

dobila od učencev od 6.

do 9. razreda, sem izve-

dela naslednje:

V šestem razredu so mi

učenci povedali, da jim

je najbolj všeč "navaden"

stil oblačenja , nekaj pa

STR AN 25

Naj vas nasmeji ...

ŠOLSKE DROBTINICE

Ali sem po modi?

Prašen globus

"Marjan, ti si reditelj.

Povej mi, zakaj je globus

tako prašen?"

"Verjetno ste šli s prstom

preko Sahare!"

Pripravljenost

Študent je mami poslal

telegram:

"Pripravi očeta. Izpiti se

niso posrečili!"

Mama mu je odgovorila:

"Oče je pripravljen!

Pripravi se še ti!"

PUŠČ IC A

Leteče ribe

Med uro biologije profe-

sorica učencem pripove-

duje o letečih ribah.

"Je kdo ţe kdaj videl

letečo ribo?" je vprašala

učence.

"Jaz!" se oglasi Miro.

"Kje si jih pa videl?"

"V ribarnici, ko sta se

prepirali prodajalka in

stranka!"

Nečitljivo

Profesor slovenščine

učencem vrne šolsko

nalogo. Peter vpraša

profesorja:

"Ne znam prebrati, kaj

ste napisali na koncu

moje naloge.

Profesor vzame njegovo

nalogo in prebere:

"Peter, bolj razločno in

lepše piši!"

Zbrala:

Eva Gregorinčič, 6. b

Peter in

harmonika

Peter Prohart, 8. a

Na informativnem dnevu sem bila na ekonomski gim-

naziji. Bilo je odlično. Srednja šola se mi je zdela zelo

lepa. Na gimnazijo se bom vpisala skupaj z nekaj pri-

jatelji in mislim, da bom sprejeta v to šolo. Kaj bom po

poklicu, še ne vem.

Nina Domanjko, 9. a

Ţelim obiskovati III. gimnazijo Maribor in upam, da

bom sprejet. Ne vem še, kaj bom po poklicu, a vem, da

ţelim posebno kariero. V osnovni šoli mi je bilo všeč.

Na informativnem dnevu v šoli, kamor se ţelim vpisa-

ti, je bilo zanimivo. Srednja šola je po izgledu nekoli-

ko dotrajana. Profesorji so mi bili všeč. V to gimnazijo

se bo vpisal tudi moj sošolec.

Aljaţ Mamič Lebar, 9. b

Rad bi obiskoval III. gimnazijo. Tudi nekaj mojih

sošolcev se bo vpisalo tja, obiskujejo pa jo tudi moji

prijatelji. Po poklicu ţelim biti ţilni kirurg. To poklic-

no delo sem izbral zaradi tega, ker imam teţave z oţil-

jem. Osnovna šola se mi zdi "tako tako". Na informati-

vnem dnevu je bilo v redu. Vtis o srednji šoli je bil

dober. Mislim, da bom sprejet na šolo, ki sem jo ome-

nil.

Tine Šerbinek, 9. a

Na nekaterih srednjih šolah ni toliko prostora, kot se

ţeli vpisati bodočih dijakov. Če hočeš obiskovati ţele-

no srednjo šolo, moraš imeti zelo dober učni uspeh.

Na kratko bom poročala o informativnem dnevu in o

poklicni poti učencev, ki hodijo na našo šolo. O tem se

vprašala nekaj devetošolcev.

Kaj sploh je informativni dan?

Informativni dan bodočim dijakom in študentom ponu-

ja moţnost, da se pobliţe seznanijo s srednjo, višjo ali

visoko šolo oz. fakulteto, ki jo bodo morda obiskovali,

in da se poučijo o tem, kaj ponuja učni program, ki jih

zanima. Informativni dan je organiziran vsako leto.

V Mariboru so najbolj zaželene gimnazije, II., I. in III.

Onja Livić, 6. a

Informativni dan