glasilo planinske zveze slovenije december 2002 12planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2002_12.pdf ·...

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

102. letnikDecember 2002

Vertikalna rekreacija

Novoletne ÏeljeDekle v previsihNa vrh ArarataDva jubileja

koro‰ke kraljice

od leta

1895

9 770350 434008

cena 600 SIT

12

V letu 2003 Ïelimo vsem bralcem varen

korak v gorah in veliko prijetnih trenutkov

pri branju Planinskega vestnika!

Uredni‰tvo

UVODNIKPLANINSKIvestnik 12 / 2002

IZDAJATELJ IN ZALOÎNIK:Glasilo Planinske zveze SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja vsakega desetega v me-secu, julija kot dvojna ‰tevilka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjer drugod.

NASLOV UREDNI·TVA:Planinska zveza SlovenijeUredni‰tvo Planinskega vestnikaDvorÏakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 Ljubljanatel. 01 4345682faks 01 4345691e-po‰ta: [email protected]://www.planinski-vestnik.com

UREDNI·KI ODBOR:Vladimir Habjan (glavni urednik), Andrej Stritar(namestnik gl. urednika),Emil Pevec (tehniãni urednik),Igor Maher, Marjeta Ker‰iãSvetel, Marjan Brade‰ko,Boris Strm‰ek, Andrej Ma‰era,Adi Vidmajer, Tone ·karja

ZASNOVA IN OBLIKOVANJE:Kojetaj d. o. o.

PRIPRAVA ZA TISK:Studio CTP, d. o. o.

TISK:DELO tiskarna, d. d.

Prispevke, napisane z raãunalnikom, po‰i-ljajte natisnjene in na elektronskem medijuna naslov uredni‰tva ali na elektronski na-slov. Poslanih prispevkov ne vraãamo.·tevilka transakcijskega raãuna PZS je05100-8010489572, odprt pri A banka d. d.Ljubljana. Naroãnina: 5500 SIT, 45 EUR zatujino, posamezna ‰tevilka 600 SIT. âlanari-ni PZS za ãlane A in D vkljuãujeta naroãni-no. Reklamacije upo‰tevamo dva meseca poizidu ‰tevilke. Ob spremembi naslova s tiska-nimi ãrkami navedite tudi stari naslov.Upo‰tevamo samo pisne odpovedi do 1. de-cembra za prihodnje leto. Mnenje avtorjev ninujno tudi mnenje uredni‰tva. Kopiranje re-vije ali posameznih delov brez soglasja izda-jatelja ni dovoljeno. Uredni‰tvo si pridruÏujepravico do objave ali neobjave, kraj‰anja,povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-ãenih prispevkov v skladu s svojo uredni‰kopolitiko in prostorskimi moÏnostmi.

Glasilo sofinancira Ministrstvo za okolje,prostor in energijo RS.

prej pa velja ‰e vedno staro pravilo:veã bo naroãnikov – bolj‰a bo revija. Leto 2002 je bilo zaznamovano z akci-jo Mednarodno leto gora, pa tudi z90-letnico Gorske re‰evalne sluÏbe. Vletu 2003 bo »letna tema« 110-letnicaplaninske organizacije. Priprave nazaznamovanje te obletnice Ïe inten-zivno potekajo. Planinski vestnik sebo praznovanju pridruÏil z objavamiprispevkov na temo planinske organi-zacije. Z eno od tak‰nih tem zaãenja-mo Ïe v tej ‰tevilki, predstavljati smonamreã zaãeli meddru‰tvene odboreplaninskih dru‰tev. In ‰e eni temi bomo poskusili v priho-dnje nameniti veã pozornosti – vam,bralcem! Zato smo pripravili novo ru-briko: Pisma bralcev. Povabilo k sode-lovanju boste na‰li v tej ‰tevilki. Kar setovrstnega sodelovanja tiãe, morampriznati, da sem kar malo razoãaran.Priãakoval sem namreã, da nam bosteveã pisali, da se boste bolj odzivali, paãeprav s kritiko. Vãasih se mi zdi, da bilahko napisal skoraj kar koli, pa se nebi niã zgodilo! Naj vas zato »spet inponovno in ‰e enkrat« povabim, danam pi‰ete. Torej, pero – ali pa tipkov-nico in mi‰ko – v roke in na delo!Pred nami je novoletno praznovanje,zato naj bo resnih tem dovolj! Ure-dni‰tvo je za popestritev decembrskevsebine pripravilo kratko anketo –nekaj znanih ljubiteljev gora smopovpra‰ali po njihovih Ïeljah v letu2003. Îeljam se pridruÏujemo tudimi, vam pa Ïelimo predvsem sreãnopot v gorah. Kaj pa ‰krat iz naslova? Pa se ozrimo‰e enkrat nazaj: letos nam jo je precej-krat zagodel tisti – tiskarski. Ne gledena to, da pred vsako objavo veãkratpregledamo vsebino, se nam vseenokaj izmuzne. Naj zdaj povem, da me jeletos najbolj nasmejal ‰krat, imenovanDeãek, ki se mu je sanjalo. Gre za pe-sem, ki smo jo v PV objavili kar ‰tiri-krat, avtorjev odmev na to pa ste lah-ko prebrali v septembrski ‰tevilki. Vveliko veselje mi je bilo, da sva se leto-‰njega oktobra na sreãanju alpinistovveteranov s pesnikom tudi seznanila. Pa sreãno novo leto in vesel boÏiã!

P. S. Ste natanãno prebrali podnapispod sliko na strani 40 v novembrskemVestniku?

Naslovnica: Veãer na Mrzlem vrhu (foto: Vladimir Habjan)

·krat nastrani 40Pi‰e: Vladimir Habjan

Listam leto‰nje Planinske vestnike inkar ne morem verjeti – koliko gradivaje zbranega, kaj vse smo pripravili,koliko tem smo obdelali! Sam pa stal-no mislim, kaj ‰e manjka, kaj vse bi ‰emorali objaviti, ãesa bi se ‰e morali lo-titi, koga povabiti k pisanju, sodelova-nju ... Oãitno teãe ãas prehitro, zatose ni slabo tu in tam ustaviti in poglednamesto naprej – usmeriti tudi nazaj. Letos smo skupaj prehodili mnogepoti, se vzpeli na ‰tevilne vrhove,prespali v nekaterih koãah in ‰e in ‰ebi lahko na‰tevali. Za urednike lahkoreãem, da smo previharili viharje –pot je bila namreã dolga in naporna:v enajstih ‰tevilkah Planinskega ve-stnika se je nabralo kar 736 strani.Pripravili smo tri priloge, zadnja je vtokratni ‰tevilki, kjer je leto‰nja vsebi-na zbrana v kazalu leta 2002.Verjetno je najbolj razpoznavnasprememba leto‰njega Vestnika obli-kovna drugaãnost revije. Po odzivihsodeã je bila sprejeta ugodno, sajsmo prejeli le malo oãitkov, pa ‰e s ti-stimi smo se v glavnem strinjali tudisami. Îe veãkrat sem zapisal, da setrudimo za uravnoteÏenost med ru-brikami. Da nam je to uspelo, je pri-znal tudi MatjaÏ Kmecl, ki smo ga po-vabili, naj za zadnjo leto‰njo ‰tevilkobralcem, pa tudi urednikom namenikako besedo. Veã teÏav je imelo ure-dni‰tvo pri sledenju pomembnej‰imdogodkom planinske organizacije –teh je bilo namreã toliko, da jih ni-smo dohajali. Tu so nam re‰evali ko-Ïo nekateri (stalni) dopisniki, ki sejim na tem mestu za njihov prispevekzahvaljujem. ·e najveã negodovanjpa smo bili deleÏni na raãun fotogra-fije. Upamo, da bo z novim uredni-kom fotografije tega manj. âe povza-mem: tudi sami si Ïelimo pestro,uravnoteÏeno in slikovno bogato re-vijo. TeÏak voz, ki je prej drvel lenavzdol, smo uspeli zaustaviti. Za na-

PLANINSKIvestnik 12 / 2002

Vertikalnarekreacija (4)Z razvojem ‰portne-ga plezanja nastajavse veã smeri in ple-zali‰ã

Z magnezijem po Majorki (9)Plezalske poãitnicena Balearih v Sredo-zemskem morju

Socialismo o muerte (12)Plezanje na Kubi

4–15 AKTUALNA TEMA

Boris Strm‰ek, str. 4Peter Kuzman, str. 9

Andrej Grmov‰ek, str. 12

NOVICE IZ VERTIKALE 44

V Kranju ‰e mladinciPreplezan prvi leto‰nji slapODMEVI 48–49

Prostovoljstvo na ·entiljski poti – in drugod

KAZALO

2

Nanos (33)Drobno premi‰ljevanje o poeziji, letenju in ljudeh

Vsekakor ga ‰tejem za kar re-sen hrib, z izdelanim karak-terjem in trdnimi principi.Pokonãnimi seveda. Z zapla-tami ametistne moÏine, skriti-mi potonikami, silovito burjoin presenetljivimi pogledi.

33–35 IZLET

Milena OÏbolt

16–32 PLANINSTVO

Franc Verovnik, str. 16Nada Kostanjevic, str. 18Stanko Dolen‰ek, str. 20

Stane Tom‰iã, str. 22Avgust Delavec, Stanko Klinar, str. 24

Milka Bokal, str. 32

Dva jubilejakoro‰ke kraljice (16)Memorial PepceSneÏnikarce (18)Spomini (20)Preko Pontskih Alpna vrh Ararata (22)Trajne sledi velikega moÏa (24)Novoletne Ïelje (28)Po grebenu na Lovrenc (32)


Dekle v previsih(45)18-letna ·kofjeloãan-ka Natalija Gros ple-za vse vi‰je in teÏje

Le kaj je lep‰ega, kot se doka-zati pred domaão publiko? In prav to je na leto‰nji tekmiza svetovni pokal v Kranjuuspelo Nataliji Gros.

45–47 INTERVJU

Boris Strm‰ek

Na‰a dekleta odliãno (39)Tekma za svetovnipokal v ‰portnemplezanju Kranj ‘02

Po grapah nad Ro-banovo planino (42)Smer Palouz-Tschadav vzhodni steni Ojstrice

39–44 ALPINIZEM

Boris Strm‰ek

KAZALO

3

PLANINSKA LITERATURA 49–52

Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih AlpZa »feratarje«

NOVICE IN OBVESTILA 51–56

30 let PD FramTeãaj koro‰kih markacistov30 let Savinjske planinske potiBranje poezije na vrhovih

36–38 LETO GORA

Martin ·olar

Helikopterskosmuãanje –ne, hvala! (36)Obremenitve iz zraka ‰kodljive za gorski svet

Z izrazom »heliski« ali heli-koptersko smuãanje oznaãuje-mo smuãanje v naravnemokolju, kjer smuãarje s heli-kopterjem prepeljejo na vrho-ve gora, od koder ti nato od-smuãajo v dolino.

Vertikalnarekreacija

Z razvojem ‰portnega plezanja nastaja vse veã smeri in plezali‰ã

Besedilo in fotografije: Boris Strm‰ek

Uro‰ Perko v smeri Za staro kolo in majhnega psa (foto: Stanko Gruden)

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 12 / 2002

6

Ko sem razmi‰ljal, kaj napisati kot uvod v to-kratno aktualno temo, sem bil v veliki dilemi, sajje ta izredno ‰iroka in skoraj nemogoãe je zajetivse pomembne postavke na tako omejenem pro-storu. Kar veliko si bomo pustili za naslednjiã, lah-ko reãemo, da se bomo tokrat dotaknili le nekajoprimkov v precej dolgi smeri. In ta smer se vsakdan dalj‰a, saj se ‰portno plezanje izredno hitrorazvija, kar gre predvsem na raãun precej bolj‰eorganiziranosti, vse veãjega zanimanja mladih zatovrstne ‰porte in vse veãje prisotnosti znanosti vtem ‰portu. In pomemben del te dejavnosti soprav plezali‰ãa, o ãemer bo govora na naslednjihstraneh.

V skali je lep‰eZa ‰portno plezanje v zadnjem ãasu sicer ne

potrebujete skale, saj je dovolj umetnih plezalnihsten, ki so veãinoma v zaprtih prostorih in tam ni-ste odvisni od vremena, temperatur, do njih ni da-leã, poleg tega lahko Ïe kar izbirate med ‰tevilni-mi tovrstnimi objekti. A vsekakor je skalno pleza-nje tisto, ki najbolj privlaãi vse ljubitelje plezanja.Oãitno je naãin Ïivljenja v zadnjem ãasu tak, danam manjka izzivov, pustolov‰ãin, predvsem pasmo se oddaljili od narave. Plezanje seveda nudiveliko tega in nam lahko zadovolji marsikatero po-trebo, na koncu koncev pa je to ena od osnovnihoblik gibanja, vsak ãlovek je plezal oz. se plazil, karje podobno, ‰e preden je shodil. Nekoã smo ple-zali po drevju, se podili ãez ograje (predvsem, kosmo rabutali sadje pri sosedih), vsak kamen in ska-la sta bila na‰a, skratka, preÏiveli smo lep delotro‰tva v naravi in tam nehote skrbeli tudi za svojrazvoj. Sedaj je situacija bistveno drugaãna inotroci veãinoma tega ne poznajo, s tem mislimpredvsem na tiste v mestih. In ‰portno plezanje jeena od redkih oblik rekreacije, ki nudi veliko te-ga, kar manjka dana‰nji mladini, obenem pa jihoddalji od »ulice« in slabe druÏbe, kjer se hitrolahko izgubijo. Poleg mladih se s plezanjem ukvar-ja tudi vse veã starej‰ih, ki si na ta naãin pridobiva-jo nove izku‰nje, ki jim lahko koristijo tudi pri var-nej‰i hoji v gore.

Ni lep‰ega kot dihati sveÏ zrak, medtem ko segrejete na soncu pod katero od ‰tevilnih sten poSloveniji, naokoli veter ‰elesti v vejah in listju dre-

ves, obenem pa opazujete martinãke, ki se podijopo skalah. Nato se naveÏete na plezalno vrv, vza-mete potrebno opremo, va‰ prijatelj pa prevzameskrb za va‰e varovanje med plezanjem. Priãne seigra ravnoteÏja na razãlembah, s katerimi so neka-tere smeri obdarjene bolj, druge spet manj, iska-nje oprimkov in stopov ter najugodnej‰ih preho-dov proti vrhu smeri. Oãi boÏajo skalo pred vami,va‰i moÏgani pa Ïe delajo razliãne kombinacijeprijemanja in stopanja, prsti, beli od magnezije,stiskajo drobne robove, luknje in razpoke, gumana plezalnikih pa grabi in objema hrapavo skalo.Vpenjanje vrvi v sidri‰ãe na vrhu stene je trenutekzmagoslavja in olaj‰anje, ne glede na to, ali smoplezali ãez bele in na videz gladke plo‰ãe, ãez sivo-ãrne previse ali po rumenorjavih kapnikih, ki nasvodijo daleã izven vertikale. Spust po zraku nazajproti vznoÏju in stisk roke soplezalca je samo kro-na vzpona.

Tudi ‰tevilni plezalci, ki veãino ãasa trenirajona umetnih stenah in tekmujejo, si vselej Ïelijovzponov v skali, saj je to najlep‰i del plezanja, neglede na vse zmage in druge uspehe v dvoranah.In prav zaradi tega nastajajo ‰tevilne nove smeri,celo nova plezali‰ãa, zelo pomembna pa je tudinenehna skrb za primerno opremljanje in zago-tavljanje varnosti plezalcev.

V Mi‰ki najteÏjeâe pogledamo zadnjo izdajo vodnika Plezali-

‰ãa Slovenije in vse skupaj primerjamo s ãasom iz-pred petnajst, dvajset let, nam je jasno, da je ‰por-tno oziroma prosto plezanje naredilo izreden ko-rak naprej. Nekoã smo lahko plezali na Turncu,kjer so nastale prve smeri Ïe pred 2. svetovno voj-no, pa v ârnem Kalu, Ospu, a tukaj je bilo vse sku-paj ‰ele v povojih. S tem seveda mislimo niÏje ste-ne izven gora. Vse skupaj je bilo bolj namenjenotreningu plezalne in vrvne tehnike, smeri pa so bi-le opremljene z navadnimi klini ali slabimi sve-drovci. Sicer pa se je moderno ‰portno plezanjepriãelo razvijati sredi sedemdesetih let v ZDA, ãe-prav poznamo v Evropi Ïe na zaãetku 20. stoletjatovrstne vzpone, predvsem v ãe‰kih in vzhodno-nem‰kih pe‰ãenjakih, nekateri so celo VII. teÏav-nostne stopnje po lestvici UIAA. A ta lestvica se jeuradno raz‰irila nad VI+ ‰ele leta 1979, leto prej

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 12 / 2002

7

pa so se prvi Slovenci (Iztok Tomazin in BorutBergant) v ZDA spoznavali s prostim plezanjem.Leta 1982 sta Silvo Karo in Janez Jegliã preplezalaprvo »devetko«, spet v ZDA, tri leta kasneje pa staSreão Rehberger in Tadej Slabe preplezala prvoslovensko »desetko« – smer Mansarda v Avstraliji zoceno X-. Tuji plezalci so bili takrat sicer Ïe krep-ko vi‰je, a razlike so postajale vedno manj‰e. In po-tem se spomnimo televizijskega prenosa iz Ospamaja 1986, ko sta Rehberger in Slabe prosto ple-zala smer Goba v osapski Veliki steni. Neposredenprenos iz previsne »devetke«, nekaj novega za slo-vensko javnost. Prav v tistih ãasih so priãele sra-meÏljivo nastajati nove kratke (in seveda teÏke)smeri po raznih stenah, iz teh pa so kasneje nasta-la izredno popularna plezali‰ãa. Lestvica UIAA jepoãasi zapustila na‰a plezali‰ãa in vse bolj se jetam uveljavila francoska teÏavnostna lestvica. VOspu je bila leta 1988 prva tekma v ‰portnem ple-zanju v Sloveniji. Nekatere smeri ‰e vedno spomi-njajo na tisti ãas, kot na primer Îenska finalna 88(VII oziroma francoska 6b), v kateri je zmagala Si-mona ·karja, mo‰ki finale je bil v smeri Pariz-Da-kar (IX- oz. 7b+), zmagovalec pa je bil Vili Guãek.·e isto leto je bila tekma v Vipavski Beli, naslednjeleto v Bohinju, potem pa so se tekmovanja poãasipreselila v dvorane, saj umetne stene nudijo veli-ko veã moÏnosti in tekmovanja niso odvisna odvremenskih razmer. Poleg tega je v naravi teÏkozagotoviti dovolj prostora za gledalce, veãinomapa to pomeni tudi velike posege v naravo. A kljubvsemu so nove smeri in plezali‰ãa priãeli rasti ka-kor gobe po deÏju. V vodniku iz leta 1999 je zaje-tih 69 tovrstnih sten, v novi izdaji jih bo Ïe okoli100. Da o ‰tevilu smeri ne govorimo, saj skorajdnevno nastajajo nove, teÏje. Pred 10 leti je TadejSlabe v levem delu Mi‰je peãi pri Ospu preplezaldolgo neponovljeno smer, poimenovano Za starokolo in majhnega psa, z oceno 8c+. Skoraj desetle-tje je bila najteÏja smer v Sloveniji. Najprej so joponovili tujci, kot prvemu Slovencu pa je v smeriuspelo Uro‰u Perku, ki je zadnja leta opremil inpreplezal ‰e nekaj novih izredno teÏkih smeri. ·e-le lani je pri nas nastala teÏja smer od Starega ko-lesa – Jure Golob je preplezal smer Krpan –8c+/9a, prav tako v Mi‰ji peãi, ki ima nekak‰enprimat med slovenskimi plezali‰ãi, vsaj po ‰tevilunajteÏjih smeri. Pri najteÏjih vzponih oziroma na-

stajanju novih smeri v zadnjem ãasu pridno »po-magajo« tudi Luka Zazvonil, Matej Sova in drugi.

V sodelovanju s Komisijo za ‰portno plezanjepri PZS se plezali‰ãa tudi primerno opremljajo,kar pomeni predvsem varno plezanje, stare smeripa se preopremljajo. Vsi se ‰e spominjamo nekate-rih smeri, na primer v ârnem Kalu, kjer smo setresli do prvega svedrovca, ki je bil zelo visoko,obenem ga je bilo teÏko vpeti, razdalje med nasle-dnjimi pa so bile tak‰ne, da si lahko od tretjega ‰evedno padel na tla. Ah, dobri stari ãasi!

Od Pohorja do Tajske, Avstralije,Ria ...

Nekoã seveda nismo ves ãas viseli po plezali-‰ãih, saj je bilo v poletnem ãasu aktualneje plezati

Luka Zazvonil v smeri Sanje za du‰o - 8b+ v Mi‰ji peãi


8

v gorah, pozimi pa spet, le da takrat v snegu in le-du. Jesen ter konec zime in pomlad so bili nekakotisti ãas, ko smo v plezali‰ãih, skoraj izkljuãno naPrimorskem, nabirali moãi za vzpone v gorah.Predvsem spomladanski ãas je bil pomemben zadobro poletno alpinistiãno sezono. Jesen je bilabolj v znamenju martinovega in slovitih osapskihzabav, kjer je tekel refo‰k v potokih. Prvomajskiprazniki so bili rezervirani za Paklenico pod Vele-bitom. Plezanje gor in dol, kratke in dolge smeri,druÏenje v kanjonu, na obali in predvsem v gostil-ni Rajna. ·e vedno je bilo vse bolj v alpinistiãnemstilu. V devetdesetih pa so mnogi plezalci poãasipozabljali na plezanje v gorah in se usmerili pred-vsem v plezali‰ãa. Sedaj nekateri mlaj‰i, ki plezajo,sploh ne pomislijo, da se pleza tudi v gorah.

·portno plezanje je nato izredno hitro napre-dovalo in rezultat tega so vsa ta plezali‰ãa in sme-ri. Z nara‰ãanjem teÏkih smeri so na‰a plezali‰ãapostala vse bolj zanimiva za tujce, ki obiskujejopredvsem Osp, Mi‰jo peã, ârni Kal, Vipavo, Kote-ãnik nad Libojami, Bohinjsko Belo z bliÏnjimi ple-zali‰ãi in ‰e nekaj manj‰ih podroãij. Plezalski turi-zem bi lahko postal zanimiva veja turizma, ãe bi gaseveda znali primerno izkoristiti. Razen Ospa, kjerje urejen kamp, in plezali‰ã, ki so blizu veãjih turi-stiãnih krajev, nimamo prav veliko moÏnosti za bi-vanje. Veãina plezalcev se nekako znajde s spa-njem v naravi, kar je po svoje tudi super, a povsodni zaÏeleno. A sedaj ima veãina plezalcev solidneavtomobile, Slovenija pa je tako majhna, da tudienodnevni izlet iz Maribora v Osp ni niã posebne-ga. Tisti iz osrednje Slovenije pa imajo tako blizuna vse konce.

Slovenska plezali‰ãa so veãinoma iz apnenca,naletimo na kak‰en konglomerat, kot na primerKamnitnik pri ·kofji Loki in ·tenge nad MeÏico,plezamo lahko tudi po pohorskem tonalitu(Gromberg nad Zgornjo Polskavo), kjer pa je bli-zu ‰e eno zanimivo plezali‰ãe – Buncove skale,kjer plezamo po gnajsu, ki je podoben granitu. Si-cer pa je Pohorje ‰e del vzhodnega dela Central-nih Alp in se ne smemo ãuditi, ãe tudi Pohorciplezajo. Kljub vsemu pa moramo za kak‰ne veãjeneapnenãaste plezalske izlete oditi iz Slovenije. Îeomenjeni pe‰ãenjaki v vzhodni Evropi – nad Laboblizu Dresdna v Nemãiji in Teplice nad Metuji(âe‰ka), ne pozabimo na znamenite gr‰ke stolpeiz konglomerata – Meteora, v Evropi najdete tudinekaj granitnih plezali‰ã, ki pa jih je v ZDA kar le-pa vrsta. Zares ãudovito plezanje vas ãaka v lehnja-ku, s katerim sta na primer obdarjeni plezali‰ãeRed Rocks blizu Las Vegasa in Smith Rock v Ore-gonu, ki je prav gotovo med najlep‰imi plezali‰ãina svetu. A pleza se na vseh koncih sveta, v zad-njem ãasu so plezalsko zanimive tudi turistiãne de-stinacije kot Tenerife, Majorka, Sardinija, gr‰kiotoki, Azurna obala, Tajska in njene obmorskestene, odliãna plezali‰ãa so tudi v JuÏni Afriki, nemoremo mimo Avstralije, vse bolj se razvijata Ku-ba, JuÏna Amerika ... Ste vedeli, da so znamenitiskalnati hribi nad Rio de Janeirom izredno privla-ãen plezalski cilji? In Brazilke!?Plezanje v Paklenici


9

Torej ...âe ste Ïeljni plezanja, seveda ni treba na drug

konec sveta, dovolj je Ïe, da se sprehodite do naj-bliÏje skale. Skoraj zagotovo boste na‰li kak‰no ssvedrovci opremljeno smer. Vendar pa – zavedaj-te se, da ste v naravi in na tujem zemlji‰ãu. Pleza-nje in opremljanje smeri morata biti v dogovoru zlastniki zemlji‰ãa, obna‰anje obiskovalcev pa temuprimerno. Plezalci predstavljajo tako motnjo zanaravo kakor tudi za domaãine, zato bodite ãimbolj neopazni, plezali‰ãa pa naj bodo za vami tak-‰na, kot ste jih na‰li. Da ne bo pri‰lo do kak‰nihobmetavanj s kamenjem, kakor pred nekaj leti vPodpeãi na Primorskem, ali pa vas bodo preganja-li ljubitelji ptiãev, kot je bil primer s plezali‰ãi naKra‰kem robu in ‰e kje. Pa veliko dobrih oprim-kov vam Ïelimo!

Balearske otoke sestavljajo ‰tirje

otoki, ãe ‰tejemo tudi manj‰o Formen-

tero v bliÏini Ibize. Med seboj se sicer

razlikujejo, vendar nam ob misli na Ma-

jorko, Menorko in Ibizo, vsako posebej

ali vse skupaj, vselej priplavajo pred

oãi pojmi, kot so poãitnice, sonce

in zabava.Majorka je najveãji otok v arhipelagu, Palma

de Mallorca pa balearsko glavno mesto in uprav-no sredi‰ãe. Otok ima v izobilju vsega, skrite zaliv-ãke, rodovitne doline, zasajene s sadovnjaki, tera-

sasta poboãja, skalnate gorske vrhove, gosto nase-ljenost kakor tudi samoto s posameznimi kamniti-mi kmetijami. Manj poznana pa je Majorka kotplezalski raj. Za plezalski obisk tega ãudovitegaotoka je najprimernej‰a zgodnja pomlad.

Plezalci v hoteluOtok premore zelo veliko plezalnih podroãij,

najveã jih je na zahodu, kjer se proti severu razte-za gorska veriga Tramontana z najvi‰jim vrhomPuig Mayor (1445 m). Ta veriga se konãa s polo-tokom Cabo Formentor. Slednji velja za eno naj-lep‰ih izletni‰kih toãk, kjer so najvi‰je major‰keãeri in najgostej‰i borovi gozdovi.

Martina âufar v smeri Iglu, 8a v Mi‰ji peãi

Besedilo in fotografije: Peter Kuzman

Z magnezijem po Majorki

Plezalske poãitnice na Balearih v Sredozemskem morju


10

Otok ni velik, saj meri pribliÏno 100 kilome-trov od Cala Ratjada na vzhodu do Puerta de An-draitx na zahodni obali in 75 kilometrov od CabaFormentor na severu do Caba de Salinas na jugu.To je zelo udobno, saj porabite najveã uro voÏnjepraktiãno do vsakega plezali‰ãa ne glede na to, kjeste nastanjeni. Tudi ceste po otoku so vzorno ure-jene. Slaba stran pa je, da druge moÏnosti kot na-jema osebnega avtomobila za prevoz do plezali‰ãskoraj ni. To lahko storite na vsakem vogalu, saj sotovrstne agencije skoraj tako pogoste kot pri nasgostilne. Na letali‰ãu so cene za najem avta precejzasoljene. Najudobnej‰e in verjetno tudi najvar-nej‰e je, ãe se za tovrstno uslugo pozanimate karpri recepciji va‰ega hotela.

Ja, res, prav ste prebrali, plezalci v hotelu, ãistopravem, pozidanem, ne v tistem iz platna. Veã kotdober razlog za to so izredno ugodne cene kom-pletnih aranÏmajev v predsezoni. Takrat so tudinajprimernej‰e temperature za plezanje. Opol-dne so v zaãetku marca dosegle preko 20 stopinjcelzija.

Od obalnih do gorskih stenPlezalnih podroãij je veliko, obiskala pa sva le

najpomembnej‰a. Na vzhodu se nahaja prijetenzalivãek, obdan z do 20 metrov visoko skalno pre-grado. Tu boste na‰li veliko laÏjih smeri in nekajzelo previsnih, ki zahtevajo veliko moãi. V ducatsmeri je potrebno vstopiti kar iz morja, tako da jeambient popoln. Po konãanem plezalskem dnevupa se lahko ‰e osveÏite v vodi. Izlet lahko zdruÏitez ogledom znamenitih jam Arta ali pa mesta Mo-nacor. To je najbolj znano zaradi umetnih bise-rov, ki si jih lahko ogledate in kupite v obratu Per-las Majorica.

Na severu je eno izmed najbolj‰ih plezali‰ã sre-dnje teÏavnostne stopnje na otoku. Smeri dosega-jo vi‰ine preko 30 metrov, tako da je obvezna dol-Ïina vrvi vsaj 60 metrov. Tukaj je tudi veliko resodliãnih lahkih smeri s teÏavnostjo okoli pete sto-pnje. Skala je precej ostra, tako da se po celodnev-nem plezanju rdeãim pikicam na blazinicah pr-stov ne boste izognili. Plezali‰ãe najdete na zaãet-ku polotoka Cabo Formentor, kjer se ponuja po-gled na morje z vi‰ine veã sto metrov.

Predlagava ‰e ogled svetilnika ãisto na sever-nem delu polotoka, ki je obdan z veã kot dvesto-metrskimi stenami nad morjem.

V centralnem delu otoka je Sa Gubia primer-na za tiste, ki imajo radi dalj‰e opremljene in neo-premljene smeri. Po tipu precej spominjajo naznane pakleni‰ke. Vi‰ina sten sega vse tja do 250metrov, teÏavnost pa do devete stopnje. Po mar-kantnem razu, ki ga ob lepem vremenu zagledateÏe iz letala, vodi najdalj‰a in izredno slikovita kla-siãna petica. Za sestop potrebujete dvojno vrv aliutrjene noge.

Obisk znamenitega zaliva Sa Calobra na zaho-dni obali lahko zdruÏite z urico ali dvema v Ïe karvisokogorskem plezali‰ãu. Tukaj res ‰e ni velikoopremljenih smeri, vendar je voÏnja do plezali‰ãapoplaãana s super uÏiva‰kim plezanjem v rahloprevisni, povsem monolitni plo‰ãi z majhnimi,vendar pozitivnimi prijemi in v ãudovitem gor-skem ambientu. TeÏavnost smeri se giblje od 6bdo 7a. Do omenjenega zaliva se peljete skozi divjopokrajino po ‰e bolj divji »dolomitski« cesti. Pravzaradi tega je otok zelo primeren tudi za kolesarje.

Dan lahko zakljuãite z ogledom mesteca Sol-ler, ki stoji v dolini nasadov pomaranãevcev, po-

UÏiva‰ka na vzhodu (Cola Magraner)


11

gled nanj pa uokvirja gorska veriga Tramontana.Mestece je s Palmo povezano z ozkotirno Ïelezni-co. Ta je sluÏila svojemu namenu, ko je tu bujnocvetela tekstilna industrija. Danes industrije skorajni veã, proga pa je ostala kot turistiãna atrakcija.Kdor ima rad vrtove, ki spominjajo na romantiãneãase, si mora vzeti ãas ‰e za ogled parka Alfalia, kileÏi ob cesti C-711, 14 km od Sollerja proti Palmi.

Vidno iz letalaNajprimernej‰i za ogled mesta Inca je ãetrtek,

saj je to tudi trÏni dan. Kupãije se na mestnih uli-cah tradicionalno sklepajo vsak ãetrtek Ïe od 13.stoletja. Tu lahko kupite vsako ãudo, ki obstaja naotoku. Samo mesto pa je center industrije usnja inobutve. âevlje ‰e vedno izdelujejo roãno v maj-hnih delavnicah.

V bliÏini je Alaro, eno izmed najimpozantnej-‰ih plezali‰ã v Evropi. Je tako veliko, da je enaizmed prvih stvari, ki jih zagledate iz letala. V ple-zalnem vodniku pi‰e, da je tukaj najlep‰a plezari-ja po kapnikih na celem svetu. Poleg strmih sme-ri po kapnikih je tudi nekaj odliãnih smeri, ki po-

tekajo po strmih plo‰ãah, prav tako pa tudi nekajklasiãnih smeri v juÏni in vzhodni steni, ki sta po-nekod previsni za celih 150 metrov. Ob jugozaho-dni steni, kjer potekajo kraj‰e ‰portne smeri, je ze-lo priljubljena pot na zanimiv grad na vrhu sten.âe imate med plezanjem radi veliko obãudoval-cev, potem vam vsekakor priporoãam, da to po-droãje obi‰ãete med vikendom.

Svoje glikogenske in tekoãinske rezerve pamorate vsekakor napolniti v bliÏnji, zelo posebnirestavraciji. Ta je v nekak‰ni stari kleti najbliÏjekmetije. Tukaj se vse goste kar po bratsko posedeza leseno mizo ob odprtem ognji‰ãu. O hrani invinu pa ne bom izgubljal besed. Nedaleã od tod je‰e plezali‰ãe Fraguel, v katerem so nekatere najpo-membnej‰e teÏke ‰portne smeri. V desnem deluso tudi izvrstne smeri srednje teÏavnosti. Plezalnopodroãje je v mirni gozdni dolini, skrito z vsehstrani neba.

·e veliko je tukaj neopisanih podroãij, ki sonepredstavljiv plezalni potencial za prihodnost.Izven glavne sezone lahko tukaj preÏivite res ãudo-vite in relativno poceni poãitnice, na katerih lah-ko zdruÏite prijetno z (ne)koristnim.

Februarja v mestu Soller


12

Po blatni rdeãi cesti, ki se vije med polji toba-ka, se s Tan vraãava v mestece Viñales. Polna svavtisov, obenem pa Ïe »fajn crknjena« od obiliceatletskega plezanja. Popoldansko januarsko sonce‰e vedno krepko pripeka.

Îeja in sku‰njava ob pogledu na soãne, zrelegrenivke na drevesih ob cesti sta veliki. Ko zavije-va mimo kolib, naju prijazno pozdravi domaãi»campesino« – kmet. Kljub temu da znava le nekajsto ‰panskih besed, pogovor steãe brez proble-mov. âe se ne razumemo, se mu samo smehljava,on pa seveda nazaj. RazkaÏe nama svoj vrt z razni-mi citrusi, bananami, mangom, kavo in seveda po-lje tobaka ter nama postreÏe z osveÏujoãimi man-darinami. Povabi naju v kolibo in kmalu nama Ïe»kota« domaão cigaro. Pravi, da ne potrebuje ni-ãesar razen svoje kolibe, ruma in cigar, ob veãerih

pa si zabrenka ‰e na kitaro! »Easy«! Malce kasnejese med oblaãki dima le vrneva v Viñales. Pred ve-ãerom bi rada obiskala ‰e eno steno.

Sami previsi, sami kapniki!Viñales je mestece z nekaj tisoã prebivalci na

zahodnem delu Kube, v pogorju Sierra de los Or-ganos. Pravzaprav ne leÏi v kak‰nem pravem, veli-kem gorovju, ampak v razgibani kra‰ki pokrajini,posejani s spektakularnimi mogotami – kopastimiin koniãastimi kra‰kimi vzpetinami, ki se dvigajoiz uravnanih polj koruze in najbolj‰ega tobaka naKubi ter seveda tudi na svetu. Pokrajina je zaresslikovita in temu primerne so tudi mnoÏice turi-stov, ki sogla‰ajo, da je to najlep‰i del Kube. Medturisti pa je v zadnjih letih tudi vse veã plezalcev.

Besedilo: Andrej Grmov‰ekFotografije: Tanja in Andrej Grmov‰ek

Socialismo o muerte

Plezanje na Kubi

Polje tobaka s kolibo su‰ilnico Po plezanju smo z domaãinom eno »zakotali«


13

Vzrok je obilica »od‰tekanih« kra‰kih sten, pri-mernih predvsem za ‰portno plezanje. Ob njih sezaiskri oko prav vsakemu plezalcu.

Tudi JirÏi, poljski Kanadãan, ni bil izjema. Pri-potoval je ‰ele prej‰nji veãer in med potjo do za-dnje stene, kjer smo pred veãerom splezali ‰e enosmer, sva mu razkazala nekaj sten, kjer sva telova-dila prej‰nje dni. »Fucking good! I haven’t seensomething like this before! That’s amazing!« âe-prav se je hvalil, da je v zadnjih letih opremil ogro-mno smeri v tajskih plezalskih rajih, ãesa takega ‰eni videl. Sami previsi, sami kapniki!

Plezanje v takih, izredno previsnih in hkratizelo razãlenjenih stenah je seveda zelo dobro, imapa tudi nekaj slabosti. Z njimi sem se seznanil Ïeprvi dan plezanja v Viñalesu. Veãina sten je nam-reã dalj‰a kot 30 metrov, najdalj‰e smeri pa pre-morejo do ‰est razteÏajev. Stene se zaãenjajo v po-boãjih nad polji, nato pa se prevesijo in visijo da-

leã nad vznoÏje. Tako sem se po dveh kratkih raz-teÏajih, po 50 metrih plezanja, zna‰el na vrhu ste-ne, obenem pa tudi kakih 100 metrom nad po-ljem. Navpiãen spust po vrvi bi me peljal po zrakudaleã mimo vznoÏja oziroma mesta, kjer sem zaãelplezati. Tako mi ni preostalo drugega, kot da semplezal in se vlekel od svedra do svedra ‰e navzdolãez vse preklete previse!

Socializem v ritmih sonaSeveda pa na vse plezalske probleme pozabi‰

ob veãerih, v mestu, med Kubanci. Glasba je se-stavni del kubanskega Ïivljenja, z njo pozabijo navsakodnevne probleme. Pravzaprav se njihovo Ïiv-ljenje odvija kar v ritmih. Glasbeniki na ulici, v ba-rih, zveãer, podnevi; ritmi tradicionalne glasbe so-na, salse, rumbe za turiste, za prijatelje, zase. Ple-‰e se vsepovsod, na ulici, v baru, za ‰ankom, v trgo-vini. Nasmejani, prijazni ljudje. Pa vseeno revni,brez mnogih pravic, omejeni z ostro socialistiãnodiktaturo. Hrano lahko kupijo za simboliãne cenes posebnimi karticami: meseãno na osebo 2,5 kgriÏa, 0,5 kg fiÏola, 270 g soli, 14 jajc itn., mleko sa-mo za otroke do sedmega leta, govedine 1-2 kg le-

Kubanski stalaktit

Îivel socializem!


14

tno ... Za kar koli veã je potrebno na odprtem tr-gu od‰teti 20-krat veã, tega pa si veãina Kubancevs povpreãnimi meseãnimi plaãami okoli 15 USDne more privo‰ãiti. »El Presidente«, tovari‰ Castro,nadzira vse pore Ïivljenja. Uradov njegovega Ko-miteja za obrambo revolucije je mnogo veã, kot jeprodajaln z Ïivili, in drugaãe misleãi hitro konãa-jo v politiãnih zaporih, izgnanstvu ali onostran-stvu.

Ameri‰ki plezalci so eno izmed smeri, ki so jihopremili v Viñalesu, poimenovali »Socialismo?Oh! Muerte« – »Socializem? Oh! Smrt«. Ime jeposmeh kubanski drÏavni paroli Socialismo o mu-erte – socializem ali smrt, vendar pa smer kuban-ski plezalci raje imenujejo Prijateljstvo. Kubanskihplezalcev pa tako ali tako ni kaj veliko. Pravzapravniã ãudnega. Kako pa naj pridejo do plezalneopreme? Kupiti je na Kubi tako ali tako ne more-jo, pa ‰e denarja nimajo. Tako lahko plezajo le stistim, kar so dobili od tujih plezalnih kolegov.Vãasih paã kar v ‰kornjih, brez plezalnega pasu,celo brez vrvi ...

Nekako jasno je, da Kubanci niso tisti, ki soopremili domaãa plezali‰ãa. V stenah Viñalesa sozaãeli plezati Ameriãani, prve smeri so nastale ‰elepred tremi leti in do danes jih je na podroãju sskoraj neomejenimi moÏnostmi le kakih 50, 200razteÏajev. Veãina jih je opremljena s svedrovci, zanekatere pa potrebujete tudi tradicionalno varova-nje. Mnogo smeri je previsnih, nekaj podroãij paponuja tudi vertikalno plezanje. Seveda pa je ple-

zanje v Viñalesu ‰ele v povojih. V veãini sten je lenekaj smeri, pa ãetudi so velike za nekaj Mi‰k. Pra-vzaprav je najveãji problem ugotoviti, kje v steni senahaja kak‰na smer! Veãina sten je v bliÏini mesta,do njih pridete s prijetnim sprehodom, za dostopdo nekaterih nekaj kilometrov oddaljenih podro-ãij pa je najprimernej‰e kolo. Z malo iznajdljivostisi ga lahko sposodite od kakega domaãina.

Avtomobilski muzej na prostemKolo ni najimenitnej‰e, vsekakor pa je daleã

najpogostej‰e prevozno sredstvo na Kubi. Nekakona drugo mesto po pogostosti spadajo konjskevprege. Teh je predvsem na deÏeli vse polno. Priprouãevanju kubanskega voznega parka je hitrorazvidno, da je zelo bodeãe pomanjkanje nafte.To je zaãelo pestiti Kubo predvsem po razpaduSovjetske zveze. Prej so Sovjeti z nafto bogato pla-ãevali ogromne koliãine kubanskega sladkorja,danes pa Rusi kupujejo sladkor drugje in Kubancimorajo goniti svoje bicikle. In avti? Teh res ni to-liko kot v zahodnem, motoriziranem in z avti zasi-ãenem svetu. Vseeno pa so ena najveãjih atrakcijKube. Slaba polovica avtomobilov je sovjetskih, to-rej so to moskviãi in lade, nekaj malega je novej‰ihavtov, predvsem japonskih, ki jih smejo kupiti letuje firme. In tretji del, slabo polovico, predstav-ljajo prave ladje na ‰tirih kolesih, ameri‰ki avto-mobili, ki so bili izdelani pred letom 1960! Pozne-je so namreã ZDA uvedle trgovsko blokado in av-

Kubanski vozni park

Plezanje v stenah Viñalesa


15

tov ni bilo veã mogoãe uvoziti. Veãina jih je skr-bno vzdrÏevana in predstavlja zares prestiÏno pre-moÏenje izbranih Kubancev. Ponavadi se v njihprevaÏajo cele druÏine, tudi po osem in veã ljudi,in mnogokrat ima‰ na cesti obãutek, da si se vrnilv ameri‰ke filme iz ‰estdesetih!

Pohitite!Kakor koli, obisk Kube ni zanimiv samo zaradi

plezanja! âasi se spreminjajo, Castro se stara, soci-alizem najedajo ãrvi, turizem je vse bolj mnoÏiãenin prav turizem ponavadi pokvari prisrãne in sre-ãne domaãine. Verjetno bo v naslednjih letih naKubi nastalo ogromno plezalnih smeri in plezalnaponudba bo bistveno bogatej‰a. Spremenili pa sebodo tudi Kuba in Kubanci. âe Ïelite obãutiti enozadnjih socialistiãnih enklav in doÏiveti tempera-mentne in pristne Kubance ter se hkrati dobro na-plezati, morate pohiteti!

Prevozi:– z letalom do Havane; z avtobusom do Viñalesa (2-krat

dnevno, 3–4 ure, 8–12 $) ali najem avtomobila (od 50 $dnevno) ali taksi (od 30 $),

– do plezali‰ã pe‰, najem kolesa pri domaãinih (»znajdise«), taksi.

Bivanje:– ne‰teto »casas particulares« v mestu (zasebne sobe

pri domaãinih, spite v njihovem stanovanju, jeste za nji-hovo mizo in imate moÏnost spoznati prave Kubance;so zelo gostoljubni; na va‰o Ïeljo vam pripravijo zajtrk(2 $) in veãerjo (5–10 $), 10–20 $ za dvoposteljno sobo),

– bungalovi Campismo dos Hermanos izven mesta (5 $na osebo).

Plezanje:– pribliÏno 10 sten s smermi in ‰e ogromno moÏnosti;

okoli 50 smeri, do 6 razteÏajev, skupaj 200 razteÏajev,veãina opremljena s svedrovci,

– apnenec, predvsem previsi s kapniki in luknjicami, tudirazãlenjene ostre plo‰ãe,

– najugodnej‰i ãas pozimi, ko je na Kubi manj padavin inje hladneje (20–30 °C), kljub temu je opoldne na soncuprevroãe,

– stene so obrnjene na vse nebesne smeri in vedno lah-ko poi‰ãete senco,

– POZOR! Mnogo komarjev – prinesite autan,– na Kubi je ‰e veã podroãij z zanimivimi stenami, ki ‰e ni-

so opremljene; nekaj smeri je opremljenih v bliÏini Ha-vane in Santiaga de Cuba,

– spletni info: www.cubaclimbing.com; http://www.cuba-climbing.com

Zamolãana planinska zgodovinaOb tem visokem jubileju ostaja kar nekako v

senci druga obletnica, ki je tudi povezana z Ur‰ljogoro. Pred devetdesetimi leti je bila namreã do-grajena in slovesno odprta planinska koãa na Ur-‰lji gori. Verjetno se obletnica ne zdi pomembna,ker ni tako ãastitljiva v primerjavi s ‰tiristoletnicocerkve. Morda si tudi ne zasluÏi spomina, ker so jopaã zgradili nem‰ko govoreãi planinci. V Planin-skih vestnikih iz tistih ãasov gradnja in otvoritevkoãe verjetno prav iz tega razloga nista nikjeromenjeni. Danes so tedanje razprtije med obemanarodoma Ïe zdavnaj pozabljene, zato je prav, dase seznanimo z nekaterimi podatki iz zgodovinekoãe na Ur‰lji gori.

Ker je skozi tri stoletja postala cerkev sv. Ur‰u-le na Ple‰ivcu znamenita romarska toãka, so se vãasu hitrega razvoja planinstva na Slovenskem po-javile ideje o gradnji planinske koãe v njeni nepo-sredni bliÏini. Da bi ustregel Ïeljam planincev te-danjega Nem‰ko-avstrijskega planinskega zdruÏe-nja (Deutsch-Österreichischer Alpenverein), je le-ta 1910 grof Douglas Thurn – Valsassina podarilstaro pritliãno kamnito hi‰o skupaj z zemlji‰ãemob cerkvi celjski sekciji Alpenvereina. Zaradi neu-godnih razmer je celjska sekcija prepustila gra-dnjo celov‰ki. Zato je bil 3. marca 1911 v SlovenjGradcu ustanovljen gradbeni odbor, ki so ga se-stavljali nem‰ko govoreãi me‰ãani. Odbor je vodilprimarij dr. Hans Harpf (1866–1937), znani ki-rurg, ustanovitelj in prvi direktor slovenjgra‰kebolni‰nice. Bil je navdu‰en planinec in doberamaterski fotograf. Njegove posnetke lahko ‰e da-nes obãudujemo na takratnih razglednicah Ur‰lje

Letos je minilo ‰tiristo let, odkar je bila posve-ãena cerkev na Ur‰lji gori. Zaãetki njene gradnjesegajo v daljno leto 1570, ko so se okoli‰ki kmetjePle‰ivãnik, Prevolnik, Naravnik, ·isernik in Moãil-nik dogovorili, da bodo sezidali cerkev v ãast svetiUr‰uli vrh Ple‰ivca. Goro so izbrali zato, da v se-dmih deÏelah naokoli ne bo vi‰je leÏeãe cerkve.Sv. Ur‰ula naj bi jim izprosila dobrotljivosti, kru-ha, mo‰ta, volne in prave kr‰ãanske vere, ki so jokazili slovenjgra‰ki luteranski purgarji. Gradnja seje zavlekla in ‰ele ljubljanski nad‰kof TomaÏ Hrenje z nasveti in denarjem pripomogel, da je bila poveã kot tridesetih letih konãana. Posvetil jo je nanedeljo, 18. avgusta 1602. Cerkev sv. Ur‰ule je na-to zaãela privabljati ‰tevilne romarje od blizu indaleã. V njeni bliÏini so zato sezidali ‰e dve stavbi,tako imenovano zgornjo in spodnjo meÏnarijo.SluÏili sta za skromno zatoãi‰ãe romarjem, spod-nja pa je bila hkrati cerkvena gostilna, ki se je ime-novala Gostilna na gori.

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 12 / 2002

16

Besedilo: Franc Verovnik

Dva jubileja koro‰ke kraljice

Zgodovina cerkve in koãe na Ur‰lji gori

Otvoritev koãe 14. 7. 1912 (foto: Hans Harpf)

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 12 / 2002

17

gore. Z gradnjo enonadstropne stavbe so zaãelipoleti 1911 in v tem letu dokonãali groba dela dostrehe. Naslednje leto, ko so dopu‰ãale vremenskerazmere, so opravili ‰e vsa preostala dela. Koão soodprli v nedeljo, 14. julija 1912. Kljub oblaãnemuvremenu je slovesnost potekala v prijetnem vzdu-‰ju. Zbralo se je veã kot 500 ljudi: planinci v tedajznaãilnih temnih pelerinah, zastopniki razliãnihsekcij Alpenvereina in politiãne oblasti ter mnogoprebivalcev iz krajev okrog Ur‰lje. Koão so sprvapoimenovali Zaveti‰ãe na Ur‰lji gori (SchutzhausUrsulaberg), kasneje pa Koãa na Ur‰lji gori (Ursu-laberghaus). V pritliãju so bile kuhinja, soba zagoste in klet, v prvem nadstropju 5 sob z 21 poste-ljami in na podstre‰ju dve sobi za 22 skupnih le-Ïi‰ã in soba za oskrbnika.

Po prvi svetovni vojni je lastni‰tvo nad koão 25.januarja 1920 na podlagi kupne pogodbe prevzeloSlovensko planinsko dru‰tvo v Ljubljani, ki jo jeprepustilo v upravljanje leto dni prej ustanovljeniMislinjski podruÏnici SPD v Slovenj Gradcu. Naj-prej so jo morali temeljito obnoviti in na novoopremiti, saj v zadnjem letu vojne ni bila oskrbova-na, bila pa je tudi veãkrat izropana. Uradna otvori-tev koãe je bila 1. junija 1922. UdeleÏili so se je ‰te-vilni planinci s Koro‰ke in drugih krajev. Do koãeso iz MeÏi‰ke in Mislinjske doline nadelali ter mar-kirali nekaj poti. Za koão so v ãasu med obema voj-nama uporabljali veã imen, kar je moÏno razbratiz Ïigov koãe na razglednicah iz tistega ãasa: Planin-ska koãa sv. Ur‰ula, Planinski dom na Ur‰ki gori inTuristovski dom na Ur‰ki gori. Med obiskovalci pase je ‰e najbolj uveljavilo ime Koãa na Ur‰lji gori,ki velja ‰e danes. Ker je bila koãa med drugo sve-tovno vojno pomembna postojanka za Nemce, sojo zveãer v nedeljo, 29. avgusta 1942, partizani zaÏ-gali, skupaj z njo pa ‰e zgornjo meÏnarijo, imeno-vano tudi Skubiãeva koãa, in spodnjo meÏnarijo, vkateri je bila cerkvena gostilna.

V roke PrevaljãanomPo vojni so planinci v Slovenj Gradcu spozna-

li, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo zmogliobnoviti koãe, od katere je ostalo le zidovje. Mora-li so namreã obnavljati ‰e Koão pod KremÏarjevimvrhom (zgrajena 1934) in Koão pod Veliko Kopo(zgrajena 1937), ki sta bili tudi poÏgani med voj-

no. Zato so na obãnem zboru 18. februarja 1946sprejeli sklep, da koão na Ple‰ivcu odstopijo Pla-ninskemu dru‰tvu Prevalje. Njihov sklep in ÏeljoPrevaljãanov je upo‰tevala Planinska zveza Slove-nije, naslednica Slovenskega planinskega dru‰tva,ki je bilo pravni lastnik koãe. Dala jo je v upravlja-nje PD Prevalje, ostala pa je vpisana v zemlji‰kiknjigi kot njena lastnica. Prevaljãani so pogori‰ãeoãistili in z marljivim delom ‰tevilnih prostovolj-cev v piãlih dveh letih koão obnovili. Slovesnaotvoritev Planinskega doma na Ur‰lji gori, kakorso jo tedaj poimenovali, je bila 22. avgusta 1948.Ob silnem razmahu planinstva v ‰estdesetih in se-demdesetih letih prej‰njega stoletja je postal domza vse obiskovalce ob raznih romanjih in kultur-nih dnevih pretesen. Zato so se marca 1971 pre-valjski planinci na obãnem zboru odloãili, da zgra-dijo prizidek. Po ‰tirih letih je bil predstavljenidejni naãrt in sprejet sklep o gradnji. V nasle-dnjih letih so morali prehoditi pravo trnovo pot vborbi z birokracijo, da so lahko konãno zaãeli zgradnjo junija 1980. Dela so zahtevala mnogo de-narja in ãasa, ‰tevilni prostovoljci in plaãani delav-ci so vztrajali na gori v lepem in grdem vremenu.Konãno je bil prizidek slovesno odprt 17. junija1984, ko je dru‰tvo obenem praznovalo petin‰est-desetletnico obstoja.

Vsi ljubitelji Ur‰lje gore z najvi‰je leÏeão cer-kvijo na Slovenskem in planinskim domom smoponosni na oba jubileja in si Ïelimo, da bi lahko tolepo planinsko toãko obiskali ãim veãkrat!

Za prijazno pomoã pri iskanju podatkov se iskrenozahvaljujem gospe Edith Schadiner, arhivarki pri Öster-reichischer Alpenverein – Sektion Klagenfurt.

Koãa na Ur‰lji gori leta 1912 (foto: Drobnitsch)

no, ki je vse prej kot ravna. Tu je domaãija mojihprijateljic. Hi‰a, krita s salonitkami, z veliko cister-no – vode jim nikoli ne zmanjka – a v hi‰i ‰e dan-danes ni elektrike. Tu Ïivita teta in neãakinja. Kostopi‰ skozi vedno odklenjena vrata, pride‰ v po‰-teno okajeno veÏo, kjer obvezno visi nekaj me-snin. Desno pa se gre v »hi‰o«, ki jo greje ogro-mna peã, okrog katere so klop, nato postelja, mi-za, »bohkov« kot in obvezno v vseh gorskih hi‰ahnekoã »ubelbank« – po slovensko povedano sko-beljnik. Kdo ve, koliko let ni bilo mo‰kega pri hi-‰i, a to orodje je ostalo. Zraven hi‰e se drÏi hlev, vnjem kravica, ovãica in nekaj koko‰i. Pa tudi ko-lovrat sta Ïenici imeli, pa ne star 200 let, temveã le25 – izdelal ga je domaãi mizar.

Tako se je zaãelo na‰e prijateljstvo. Ko so na‰ohi‰o zadele nesreãe, nekaj let nisem k njima zaha-jala. A ko sem prviã pri‰la, mi je Pepca resno rekla:

»Kar vas je moglo hudega zadeti, vas je, sedajboste Ïe vse prestala ...«

Od neke druge ârnovr‰anke sem izvedela, daje Pepca kot dekle imelo nezakonska dvojãka (ver-jetno bi sedaj bila mojih let), a je ubogo GorjankomoÏakar zapustil, pa ‰e dvojãka sta umrla ... Pepcani tega nikoli omenjala ... Vsaj ‰tirikrat letno semjo obiskala: ob telohu, ob »kronicah«, ob jagodahin jeseni, da sem ji prinesla grozdja.

Ob telohu je Pepca godovala in nekoã sem jiprinesla steklenico vinãka, ki ga je ponosno posta-vila na mizo. A je videla, da po poti prihaja drugiVi‰ãivec s ko‰aro, in je brÏ rekla:

»Malka, skrij vino!«Radio na baterije je vaÏen kos pohi‰tva – Ïeni-

Dominik je naglo zavrl avto in me poklical. »Teta, prej‰nji petek smo pokopali teto Sne-

Ïnikarco, Pepco. S peãi je padla, peljali so jo v bol-ni‰nico, in je podlegla. Sedaj je Malka sama ...«

»In kaj bo z Malko?«»Eh, kdo ve? Ali jo bodo dali v dom ali ... Saj,

Malka je bila vedno bolj druga violina.«Zavrtela sem telefon Ïupni‰ãa v ârnem Vrhu.

Nihãe ne ve prav, kaj bodo z Malko poãeli ... To pamoram preveriti kljub 74 letom in vedno zasede-nim domaãim avtom. Saj, sveti Kri‰tof, zavetnik av-to‰toparjev, mi bo pomagal ...

Z otrokoma v vasico Kanji »Gor«Pred tridesetimi leti so v Vipavo zahajale Ïeni-

ce z Gore. Po vseh grapah in samotnih domaãijahso kupovale ko‰e in kuhalnice in jih nosile pre-prodajat v Vipavsko dolino. Tudi k nam so kdajpri‰le – nekoã so mi prinesle ‰katlo teloha. Spopri-jateljila sem se z njimi in so me nekoã povabile,naj jih obi‰ãem. Takrat sem bila, no, recimo, ‰emlada. Vzela sem s seboj sina in pastorko. ·li smoz avtobusom (blaÏeni ãasi, ko je ta ‰e po znosni ce-ni in ob znosnem ãasu vozil) do Cenca (danes sereãe Pri Vodnjaku) in od tam pe‰ po cesti za Javor-nik.

»Mati, kam gremo?«»Paã, v Kanji Dol.« Marija je jezno sopihala navkreber in zarenta-

ãila: »To je Kanji Gor in ne Kanji Dol!«Odcepi se z Javorni‰ke ceste lepa cestica do

prevala med Kanjedolsko dolino in ·ajsno ravni-


18

Besedilo: Nada Kostanjevic

Memorial PepceSneÏnikarce

Izlet na velikonoãni ponedeljek


19

ci sta vedeli vse, kar se po svetu dogaja, vedeli staza zalivsko vojno, za padec Vukovarja, za podira-nje Sarajeva in Dubrovnika. Le papeÏev obisk sta‰li tudi gledat na ·ajsno Ravan. Ko pa so nedaleãod kapelice na Javorni‰ki cesti duhovniki zgradililiãen in preprost vikend, sta Ïenici veãkrat imelima‰o kar v kuhinji. ·kof Metod ju je veãkrat obi-skal in na uglednem mestu v hi‰i je slika, kjer Pep-ca in Malka s tem uglednim dostojanstvenikom Ïa-gata drva.

Slovo od SneÏnikarjeve PepceTako! Sedaj sem vam predstavila SneÏnikarje-

vi tetki, pa pojdem pogledat, kaj bo z Malko!Velikonoãni ponedeljek je in pojdem k Malki

v Emaus. Pa nisem prav niã daleã pri‰la, Ïe takojza tablo »Vipava« – preãrtano – mi ustavi mladaÏenska. Zaupam ji, da me je Ïe enkrat peljala. Imahud spor s sosedi, kjer zida hi‰o. Pri spovedi za ve-liko noã ji je duhovnik dal za pokoro, naj naredieno dobro delo. In me bo peljala, kamor hoãem!Zaupala sem ji usodo SneÏnikarjeve Malke. Pove-dala sem ji, da so ji najbrÏ za praznik ljudje nano-sili vsega, da bo potrebna le obiska. Ne bom pove-dala, od kod je Ïenica doma. Ker je bila dopoldnev sluÏbi, me le za en hip zapelje pred svojo hi‰o,naroãi moÏu in otrokom, naj pojedo brez nje, sajupa, da ji bo to dobro delo prineslo sreão. Upam,da ji jo je res!

Vozili sva se po znanih rajdah, vpra‰ala je, alije res, da govorim veã jezikov. Povedala sem ji, ka-ko sem se jih nauãila: nem‰ãine v ‰oli, italijan‰ãinepod okupatorjevim ‰kornjem, franco‰ãine pa odpoljske begunke, ki so jo moji star‰i sprejeli 1939.leta in je znala dobro francosko. Vendar mi vãa-sih, ko moram iz enega v drug jezik prevajati, na-stane v glavi nek ãuden esperanto.

»Res, ‰e mene so roke bolele, ko sem moralagovoriti italijansko ...«

Ko sva se ustavili pred SneÏnikarjevo hi‰o, svadobili Malko v kuhinji. Vsa zmedena je bila.

Ure sploh ni premaknila na poletni ãas, in ãe-prav je Ïe bila 13. ura, je komaj pristavljala krom-pir za kosilo. PotoÏila je, da ji je teta umrla. Îen-ska, ki me je pripeljala, jo je spra‰evala, kako sedajÏivi. Prinesejo da ji vse, kar potrebuje, drugaãe jeMalka vedno bolj redkobesedna. Moja dobrotnicase je poslovila, jaz pa sem ostala. Malka je ve‰ãe ku-

rila ‰tedilnik in veliko kmeãko peã iz veÏe v »hi‰o«.Povedala sem ji, da so uro premaknili vãeraj – te-ga ni vedela. Premaknila in navila sem vse ure pohi‰i, spotoma pogledala po omarah – Malka ni ‰laza menoj. Videla sem, da je res preskrbljena zvsem potrebnim. Prej vzorno postlana postelja jebolj razkopana. Malka pravi – poleti bo Ïe – pozi-mi bom brÏkone ‰la v dom. Res, v ârnem Vrhu vnekdanjem hotelu Bor urejajo nov, a luksuzendom. Malka plaãila ne bo zmogla. Ajdov‰ãine pase ne bo privadila ...

Poslovim se ... grem po znani poti do kapelicein duhovni‰kega vikenda. Naberem ‰e nekaj kronic– letos so zgodnje, so skoraj odcvetele. Potem po ja-vorni‰ki cesti do kanjedolskega otro‰kega doma du-hovnosti. Tu je bila nekoã montaÏna ‰ola z vsemiosmimi razredi. Danes v Kanjem Dolu in na Javor-niku ni veã otrok – pridejo, ja, ãez poletje v doma-ãije starih star‰ev. ·ole pa tu Ïe trideset let ni veã ...

·e malo naprej in potem grem raje po cestiproti Vodicam. Gor na Javornik danes ne bom ‰la.

Tod so vse gozdne ceste odliãne in prevozne.Kriva je seveda nekdanja jugoslovansko-italijanskameja. Pa menda so tudi Francozi marsikaj dobre-ga tu naredili ... Dolgo hodim skozi samotni gozdin premi‰ljujem o Pepci in Malki. Izkopljem kakodivjo in neza‰ãiteno roÏo. Sadila jo bom pod drev-je v svojem vrtu – zaspanãek, spominãica, ãemaÏ in‰e kaj ...

Naenkrat se odpre pred menoj razgled na Vo-di‰ko dolino, ki jo je Ïe veã obãudovalcev opisalov Planinskem vestniku. Obdajajo jo Sv. Duh, Sre-dnja gora, Javornik, Suhi vrh, Streli‰ki vrh ... Tu jevikend, pred njim dve druÏinici ... Povabijo me kmalici. Od tu je le majhen korak do asfalta. Dva-krat hop – ‰top in Ïe sem doma ...

Tako sem vas, Pepca blagega spomina, poãasti-la na velikonoãni ponedeljek. Prva nisem, ki semvas omenila v Planinskem vestniku – omenil vas jepokojni Lado BoÏiã Ïe 1973. leta. Bojim pa se, dasem zadnja! Poãivajte v miru.

www.planinski-vestnik.com

set metrov pod vrhom stopili iz megle v jasen son-ãen dan. Zimsko preãenje Stegovnika – hladna,meglena noã je na drevju ustvarila neverjetne kri-stale, ki so se ob na‰em prihodu zable‰ãali v son-ãnih Ïarkih. Topel jesenski vzpon na ·krlatico,spanje na Bivaku IV in prebujenje v prvi zimskidan z nekaj centimetri snega ...

In na koncu – kolo iskanja se ustavi na izletu,ki bi verjetno ostal v pozabi, ãe ne bi vseboval po-globljenega notranjega doÏivljanja in visoke sto-pnje zavedanja naravnih sil.

Sonce v spominu se prepleta z deÏjem tu in zdaj

Napovedani dvodnevni jesenski izlet (12. in13. oktobra 1991) v FuÏinske planine je bil boljpodoben potaplja‰kemu teãaju kot ãudovitim son-ãnim dnem s sinje modrim nebom in zlatimi ma-cesni. Temni oblaki so zastrli nebo in od ãasa doãasa so se spustili celo do jezera.

Neprestano je deÏevalo.Posedanje v koãi nas je zdolgoãasilo. Zato smo

se popoldne kljub nalivu z deÏniki odpravili nasprehod do planine Vi‰evnik. Na sedlu se je nali-vu pridruÏil ‰e veter. Nekaj ãasa smo vedrili podnapu‰ãi stanov in opazovali neprijazno vreme, kinam je sku‰alo dopovedati, da so sile narave lemoãnej‰e od nas in se ne pustijo obvladovati. Po-polnoma druga slika kot pred letom:

Preko planin Ovãarije in Vi‰evnika smo se vra-ãali s poznojesenskega obiska Doline Triglavskihjezer. Macesni so hiteli odmetavat zadnje zlatoru-mene iglice. Planina Vi‰evnik se je lesketala v pr-vem snegu. Sivi stanovi, ki so se zgnetli na sedlu,so vna‰ali toplo vzdu‰je v hladno zimsko pokraji-

Mnogokrat ljudje obujamo spomine in v pre-teklosti i‰ãemo dogodke, ki so odigrali pomem-bno vlogo v na‰em Ïivljenju. Tako tudi med pla-ninskimi doÏivetji sku‰amo poiskati nekatere boljizstopajoãe. Pri iskanju odgovora na to ugankomisli bliskovito potujejo skozi ãas. Pred oãmi sezvrstijo ‰tevilne prigode in odloãitev je navadnoteÏka, ãe ne celo nemogoãa.

Jesensko preãenje Velikega ·piãja s kozorogina Lepi ·pici in triglavsko panoramo v ozadju.Vzpon po Hanzovi poti preko divjega ostenja. Kotpeã razgrete skale na Grossglocknerju v kristalnojasnem poletnem dnevu. Zimska pravljica v DoliniTriglavskih jezer. âudoviti izleti s prijatelji v manjobljudene predele na‰ih gora. Zimovanja na Ko-mni od januarskih pohajanj v kratkih rokavih domedvedovih sledov na planini Govnjaã, sonãnegazahoda na vrhu Bogatina ali ‰tirimetrske sneÏneodeje. Jesenski vzpon na Grintovec, ko smo dvaj-


20

Besedilo: Stanko Dolen‰ek

SpominiV deÏju je toplina najmoãnej‰a

Mahav‰ãek s Planine na Kalu (foto: Vladimir Habjan)


21

no. Iz nekega dimnika se je veselo sukljal dim inplaninski prijatelji so nas prijazno pogostili s to-plim ãajem. Bil je dan svetlobe in vesele razigrano-sti, ki ãloveku trajno zapolni du‰o.

DeÏju in vetru se je pridruÏila ‰e megla, malopremoãene nas je priãelo zebsti. Sledili smo potinavzdol in se izmikali vodi, ki je drla po njej. Sta-rej‰i so se vrnili v koão, mlaj‰i pa smo se odloãili ‰eza obisk planine Dedno polje. Na planini so naspozdravile koze, nad starim lesenim stanom se jedvigoval dim. Nekaj Ïivali si je pred deÏjem poiska-lo zavetje v staji pod stanom. Sli‰al nas je pastir innas povabil v svoje skromno domovanje.

Toplota se z ognji‰ãa seli v du‰oV temaãni sobici smo posedli okrog preproste-

ga ognji‰ãa, ozraãje je bilo prijetno prepojeno zdimom. V ãrnem loncu nad ognjem se je grela vo-da. Skozi ‰pranje v stenah sta v prostor vdirala me-dla svetloba in sveÏ zrak. Radovedno smo si ogle-dovali skromno bivali‰ãe – postelja ob steni, nekajpolic s hrano in obleko, ãista posoda. MoÏak je Ïeveã mesecev na planini. Pustili so mu le ‰e dvajsetkoz, ki so bolj trdoÏive za poznojesensko pa‰o,medtem ko so ostalo Ïivino Ïe odgnali v dolino. Zaburne junijske dogodke in vojno je sli‰al le iz pri-povedovanja redkih mimoidoãih planincev. Kakozelo blizu imamo oaze, do katerih ne prodrejo no-bene civilizacijske zdrahe in teÏave.

Zunaj se je naliv ‰e okrepil, veter je buãal pookoli‰kih vrhovih. PoboÏno smo se stiskali okrog

ognja, lovili toplotne valove z ognji‰ãa ter ãakaliãaj iz planinskega maha. Pastir pravi, da je najbolj-‰e zdravilo proti prehladu. Hladni prsti so se kma-lu pogreli s skodelico in telo je hvaleÏno sprejema-lo njeno vroão vsebino. Prazen lonec smo ponov-no napolnili z vodo in ga postavili na ognji‰ãe. Vsenas je zajela prijetna ãarovnija trenutka. Strmelismo v ogenj, srebali vroãe poÏirke ãaja in se pol-glasno pogovarjali. Zunaj pa je vr‰al veter, deÏ jeudarjal po stre‰nih skodlah, kljub jeseni je oglu‰u-joãe grmelo. Od ãasa do ãasa smo pogledali naognji‰ãe, kdaj bodo mehurãki pare v loncu nazna-nili, da je ãaj kuhan. Takrat smo s skodelicami po-hiteli k posodi in pastir nam je zadovoljen nalival.Kako malo je potrebno, da je ãlovek popolnomamiren in sreãen. Morda pa je ta ãudovita moãosreãevanja prav v planinskem mahu. Turobendan smo si razsvetlili z dogodkom, ki nam bo ve-ãno ostal v spominu.

Naslednji dan je okoli‰ke vrhove pobelil prvisneg. Iz doline so pri‰li ljudje in odgnali Ïivali splanine. Pastir, na‰ znanec, je vriskajoã sledil ãre-di. Hvala!

Planina Vi‰evnik (foto: Stane Klemenc)

Povabilo v DrÏavni zborO dnevu planincev, ki je bil leto‰njega

septembra na Lisci, smo pisali Ïe precej.Nismo pa napisali neãesa, kar je za pla-ninsko organizacijo zelo pomembno: te-ga namreã, da je predsednik DrÏavnegazbora Borut Pahor med svojim slavno-stnim govorom povabil predstavnikePlaninske zveze na obisk v DrÏavni zbor!In kak‰en je bil odziv mnoÏice? Dolgaplavz seveda! Planinski vestnik se bopotrudil, da bo takrat zraven, in bo odogodku seveda poroãal.

no lepoto. V zadnji vasici obvezni ãaj, malo naprejpa Ïe ãakajo konji na na‰o prtljago. Prvi stik s pra-vo gorsko vasico in njenimi prebivalci. Kmalu sepodamo na pot k na‰emu planinskemu taboru,kjer prenoãimo. Naslednjega dne se v jutranjemhladu in mraku odpravimo navzgor po dolini. Potpostaja strma, vendar se sneg ravno prav prediraza prijetno in varno hojo. Kmalu prispemo do za-mrznjenega ledeni‰kega jezera pod vznoÏjem nav-piãnih sten. Vzpenjamo se naprej v smeri najvi‰je-ga vrha pogorja Kaãkar. Na robu strmine, okra‰e-ne z opastmi snega, se konãno pojavi pred nami vvsej svoji lepoti. Pa tudi v grozeãi nevarnosti, saj sos snegom zalita poboãja videti zelo strma, vmes papotekajo proge zdrobljenega bazaltnega skalovja.Ugotovimo, da smo glede na razmere na goriustrezno opremljeni samo trije, ki imamo derezein cepin. Zato se veãji del skupine po isti poti vrnev tabor. Strmino prepredajo manj‰i plazovi sveÏe-ga snega, ki je zapadel med neurjem prej‰njega te-dna. SneÏni strmini sledi pas razdrapanega skalov-ja in balvanov z manj‰imi prekinitvami vse do vr-ha. Celoten vzpon zahteva slabih ‰est ur. Na vrhstopimo trije Slovenci, PrimoÏ Umek, MatjaÏ Pir‰,Stane Tom‰iã, in tur‰ki vodnik ·irali iz Yusufelija.Vpisna knjiga vsebuje predvsem tur‰ka imena. La-ni septembra se je vpisal tudi Kranjãan, ki je sampotoval s kolesom po svetu. Letos smo prvi na go-ri! Razgledi s 3937 metrov visokega vrha Kaãkar soneskonãni. Kolikor daleã nese pogled, se razteza-jo nove in nove gorske verige, prekinjene z globo-kimi grapami in soteskami. Zrak je ãist, saj tisoãekilometrov naokoli ni nobene industrije – pravigorski raj!

Planinsko dru‰tvo Po‰te in Telekoma Ljublja-na se je po lanskem planinskem potepanju po za-hodnem delu Turãije podalo na tur‰ki vzhod. Vprvem delu potovanja smo udeleÏenci od ârnegamorja preãili Pontske Alpe in se povzpeli na vrhKaãkar. Nato pa smo se podali do iranske meje inopravili ‰e vzpon na Ararat.

Kaãkar, 3937 m, 26. junij 2002Vzhodna Turãija. Divje reke, globoke soteske,

visoki zasneÏeni vrhovi Pontskih Alp. Noã pod ‰o-tori ob deroãi reki Barhal. Po nekaj turistiãnihdneh se zjutraj konãno odpravimo v gore! S pla-ninsko opremo se stisnemo v kombi. Sledi divjavoÏnja skozi soteske pogorja Kaãkar. Nevarnost vo-Ïnje omili mimo beÏeãa pokrajina s svojo neizmer-


22

Besedilo: Stane Tom‰iã

Preko Pontskih Alpna vrh Ararata

Po gorah Turãije

Vas pod goro Kaãkar


23

Sestopimo skozi strm ozebnik, prebredemo ‰i-rok hudournik in se ponovno znajdemo v taboru.Celoten sestop traja uro in pol.

Ararat, 5153 m, 10. julij 2002Proti veãeru prispemo v pra‰no kurdsko mesto

na iranski meji – Dogubajazit, nad katerim kralju-je oãak Ararat ali po tur‰ko Bujuk Agri Dagi, poslovensko pa Velika ognjena gora.

Ararat – nekdanji vulkan, biblijski oãak, svetagora Armencev, najvi‰ji vrh Turãije.

ZasneÏeni vrh je veãinoma v oblakih. Tudi tojutro, ko se z razmajanim tovornjakom odpeljemoizpred hotela, je tako. Na Ïandarmerijski postaji sivzamejo tri ure ãasa za preverjanje Ïe zdavnaj pri-dobljenega dovoljenja za vzpon in vpis na‰ih ose-bnih podatkov, vkljuãno s krvno skupino. Navaje-ni tur‰kega »java‰, java‰« se ne razburjamo. Veselismo, da je po dveh desetletjih gora ponovno ura-dno odprta za obiskovalce.

Konãno se odpravimo najveãji dogodiv‰ãininaproti. Tovornjak nas potegne po razdrapani ce-sti do gorske vasice. Planinsko opremo preloÏimona konje in se odpravimo do prvega tabora na vi-‰ini 3200 metrov. Preostanek dneva porabimo zaaklimatizacijo in pripravo opreme. Naslednji danse dvignemo ‰e tisoã metrov vi‰je do roba snega inpostavimo drugi tabor. Spet opravimo ‰e nekaj stovi‰inskih metrov za aklimatizacijo. Tretjega dne obtreh zjutraj nas zbudi ploha sodre. Rana ura, zlataura. Sedaj gre zares. Enega ãlana odprave priklenevi‰inska bolezen na posteljo, drugi omaga kmalupo zaãetku vzpona in se nerad vrne v tabor. Osemnas poãasi napreduje po strmem sneÏi‰ãu. Del po-ti se vzpenjamo po bazaltnem skalovju, ki ‰trli izsnega. Prispemo do serakov na robu kraterja, ki jev celoti zalit s snegom in ledom. Po ravnem plato-ju pred zadnjim vzponom se prijetno sprehodimo.Vzpon na vrh preko ledeni‰kih razpok mine v glo-bokem zajemanju sape. Na 5153 metrov visoki vrhstopimo: Tja‰a Uãakar, Barbara Rojnik, Slavka Po-je, Du‰an Grabnar, Bo‰tjan Placet, PrimoÏ Umek,MatjaÏ Pir‰, Stane Tom‰iã in vodnik Mehmed iz

Dogubajazita. NaveÏemo slovensko zastavo nadrog in slikanju ni ne konca ne kraja. Megle se go-stijo in redãijo. Obãasno se razgled raz‰iri protiMalemu Araratu, kak‰nih posebnih razgledov pani. Z vrha nas preÏeneta veter in mraz. Sestopamopoãasi in uÏivamo v lepoti gore. Po vrnitvi v taborpospravimo ‰otore in se odpravimo v dolino. Nagori se Ïe zbirajo ãrni oblaki, kmalu zaãne treska-ti. Prevedrimo v kurdski plan‰ariji ob ãaju. DeÏ seunese, sestopimo do tovornjaka, medtem prispejokonji z na‰o prtljago. Proti veãeru zapelje tovor-njak pred hotel. Prha, veãerja, pijaãa, zmagoslavje.Naslednje tri dni preÏivimo spro‰ãeno.

Na obeh vrhovih sva stala ãlana Planinskegadru‰tva Po‰te in Telekoma Ljubljana: MatjaÏ Pir‰,naãelnik Izletni‰kega odseka, in Stane Tom‰iã,predsednik. Potovanje je organizirala AgencijaOskar iz Kranja.

Ararat (5153 m)

Na gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,

Ljubljana. Telefon: 041-325-432

miza se je izãrpala. O velikih dejanjih tiste genera-cije priãata danes vsaj dve knjigi, Na‰ alpinizem inV na‰ih stenah, ki sta jedro in sistematiãni povze-tek bogate literature s Planinskim vestnikom naãelu. DoseÏki tistih generacij so bili sicer ‰e delnoobarvani z narodnostnim bojem za slovenskostslovenskih gora proti nem‰ki alpinski invaziji (âo-pov JoÏa je zmeraj poudarjal, kar je naroãal Kle-ment Jug: »Ne smemo pustiti, da nas Nemci pre-hite na domaãih tleh!« – A to je zdaj zgodovina.),vendar so hkrati dokaz visoke ‰portne usposoblje-nosti, ki se je v nekaterih vrhuncih enakovrednokosala s svetovno elito. To so bile generacije, ki sotlakovale pot za dana‰nji slovenski himalajizem inandinizem, kjer se je slovenski planinski ‰port do-kazal kot svetovna alpinistiãna velesila.

Janez Brojan morda ni korakal ãisto na ãelu al-pinskega razvoja, bil pa je enakovreden sopotnikskala‰kih skupin okoli JoÏe âopa, Miha Potoãnika,Mirka Kajzelja, Borisa ReÏka, Vinka Modca, PavleJesihove, Mire Marko Debelakove, ki so se uvelja-vile v tridesetih in ‰tiridesetih letih, in viden pred-hodnik in sodobnik generacije petdesetih let terpomemben soustvarjalec plezalskih umetnin. Ne-katere njegove smeri so trajno zapisane v reper-toar najbolj priljubljenih vzponov, tako npr. Bro-janov raz v Stenarju (iz leta 1937, z Maksom Di-mnikom, Francetom Globoãnikom in DragomKoreninijem) in steber Rogljice nad Krnico (iz le-ta 1940, z Mihom Arihom in Maksom Dimni-kom). Pomembna je tudi teÏavna zahodna cen-tralna smer v ·krlatici (iz istega obdobja, z Ma-ksom Dimnikom). Zagnana ljubezen, ki je ‰e pri

Iztekla se je Ïivljenjska doba neutrudnega de-lavca, skrbnega druÏinskega oãeta, planinca, alpi-nista, gorskega re‰evalca in vodnika Janeza Broja-na (16. 7. 1906–14. 6. 2002). Pripadal je, in po svo-jih delih ‰e vedno pripada, tisti sreãni generacijiskala‰ev, ki je imela na domaãih tleh bogato pogr-njeno mizo za prvenstvene vzpone. âez mejo jehodila v glavnem toliko, da je svoje doseÏke pri-merjala s tujimi, jim »izmerila daljo in nebesnostran« in doloãila ceno. Tisti sreãni ãasi so minili,


24

Besedilo: Avgust Delavec in Stanko Klinar

Trajne sledi velikega moÏa

Spomini na Janeza Brojana

Janez Brojan (foto: Marjeta Ker‰iã Svetel)


25

njegovih osemdesetih letih, prav na njegov osem-deseti rojstni dan, iskala pote‰itev v Triglavski ste-ni – vzpon treh generacij: on, Janez starej‰i, kotdedek, njegov sin Janez mlaj‰i kot oãe hãerke alivnukinje Erike – je seveda sejala bogato Ïetev ta-ko v lastni druÏini, kjer je sin Janez povzel druÏin-sko tradicijo vrhunskega alpinista (himalajca, re-‰evalca, organizatorja), kot v »‰ir‰i druÏini«, to jev Alpinistiãnem odseku in GRS Dovje – Mojstra-na, kjer so pod njegovim naãelni‰kim mentor-stvom dozorela imena kot Klavdij MlekuÏ, JankoAÏman, Zvonko Kofler – znamenite »mojstran‰keveverice«, ki so ‰e za rep lovile take skrajnostneprvenstvene vzpone, kot sta Raz Sfinge ali Osred-nja smer v Stenarjevem Trikotu. Plezalska de-di‰ãina se ohranja v najnovej‰em rodu, ãetudi taseveda iz Janezovega znanja neposredno ni veãzajemal.

Janez Brojan je izhajal iz delavske druÏine.Njegov oãe se je doselil iz kamni‰ke ·marce zara-di zaposlitve v mojstran‰ki cementarni. Poroãil seje z domaãinko iz dov‰ke Kvedrove gorskovodni‰-ke rodbine, rodilo se jima je enajst otrok, Janez je

bil najstarej‰i. Kmalu po konãanem osnovnem ‰o-lanju se je zaposlil na Ïagi Lesne industrije Belca.

Îe v mladih letih je v prostem ãasu rad stopil nata ali oni vrh Karavank in Julijskih Alp, predvsemna Triglav. Ljubezen do gora se mu je krepila in za-ãel je s plezalnimi vzponi. Postal je ãlan domaãegaplaninskega dru‰tva, Triglavske podruÏnice SPD.Do leta 1936 je opravil vse teãaje in izpite ter bilsprejet v TK Skala, bil je tudi Ïe gorski vodnik in re-‰evalec. Razvil se je v izvrstnega plezalca in bil ude-leÏenec uspe‰ne alpinistiãne odprave SPD v Dau-phinejo leta 1937, ki jo je vodil dr. Anton Mrak.

V ãasu gospodarske krize in nato trgovskihsankcij Dru‰tva narodov proti Italiji, ko ni bilo de-la, je nekaj let vodil predvsem tuje turiste po na‰ihplaninskih poteh in plezalnih smereh. Zatem se jeredno zaposlil v Îelezarni Jesenice in si tam prislu-Ïil pokojnino.

Vodenje, plezanje in vsakr‰no gibanje v visoko-gorski naravi so mu bila srãna potreba. Njegoviplezalni tovari‰i so bili predvsem Maks Dimnik, Ja-nez Mrak, Miha Arih in nekateri Jeseniãani. Z nji-mi je dosegel za tisti ãas vrhunske plezalne uspehe.

Severozahodna stena Rakove ‰pice in Rogljice. Oznaãena je smer po osrednjem stebru, ki jo je JanezBrojan preplezal 26. julija 1940 skupaj z Mihom Arihom in Maksom Dimnikom (foto: Janko Ravnik)

gorah (PV 1967/208), Po Kugyjevih stopinjah (PV1967/578), Jubilejna naveza v smeri Prusik-Szalay(PV 1970/120), Za novo leto s smuãmi nad Lu-knjo (PV 1971/86), Mojstran‰ki alpinisti in re‰e-valci v Zapadnih Julijcih (Alp. novice) (PV1971/36), V kraljestvu Visokega Atlasa (PV1972/476), âez Kopice na Dov‰ki KriÏ (PV1976/119), Dve zgodbi (PV 1976/486), Po Dolginem‰ki s sedmimi kriÏi (PV 1976/553), OÏivelispomini na nesreão (PV 1978/718), Pozimi naTriglav (PV 1980/445), Zimski vzpon na ·krlatico(PV 1980/555), Veliãina narave in planin (PV1981/227), Moje prvo re‰evanje (PV 1984/69),Naveza treh rodov (PV 1986/447), Bos na vrhuTriglava (PV 1988/111), Preko Kopic na Dov‰kiKriÏ (PV 1990/340). V PV 1987/73 najdemo zapisDragice Manfreda o Brojanovi 80-letnici.

Tako bogato Ïivljenje seveda v javnosti ni osta-lo prezrto, poleg mnogih priznanj in odlikovanjmu je izkazal ãast tudi predsednik Republike Slo-venije Milan Kuãan, ki je gorni‰ko povezan z dru-Ïino Brojanovih in se je osebno udeleÏil pogrebain pogrebne ma‰e: zgledna pietetna gesta, polnaspo‰tljivosti do pokojnikove druÏine in do seda-njega triglavskega Ïupnika Franceta Urbanije.

Po vojni je bila njegova velika zasluga, da jeprej‰nja Triglavska podruÏnica spet zaãela delova-ti kot Planinsko dru‰tvo Dovje – Mojstrana. Vse-skozi je bil ãlan upravnega odbora. Îe v letu 1946so ustanovili Postajo GRS Mojstrana, ki ji je Janeznaãeloval vrsto let. Naslednje leto je nastal pridru‰tvu alpinistiãni odsek in tudi tu je bil dolgonaãelnik. Kot vodja in najstarej‰i razsodnik je zmladimi rodovi delal preudarno, uvajal tovari‰keodnose v organizaciji in upo‰teval najveãjo merozanesljivosti pri plezanju, skrbel za hitrost, uspe-‰nost in varnost pri re‰evalnih akcijah.

Svoje planinske doÏivljaje je rad objavljal v Pla-ninskem vestniku. Njegove ãlanke zasledimo odleta 1937 naprej, pomembnej‰i med njimi so na-slednji: Preko Barre des Ecrins (PV 1938, str. 135),Velika noã v triglavski Severni steni (PV1939/172), Triglavska Severna stena ob koncu zi-me (PV 1940/47), Osrednji steber Rogljice (PV1946/11), Jugovzhodna stena Kukove ‰pice (PV1947/219), Na silvestrovo v juÏni steni Kukove ‰pi-ce (PV 1951/104), Mraku Janezu v spomin (PV1954/28), Preko zapadne stene ·krlatice (PV1955/518), Kukova ‰pica (PV 1955/632),Durmitor (PV 1965/363), Spomini na doÏivetja v


26

V Zaveti‰ãu pod ·piãkom nas je pred mno-gimi leti s svojo duhovitostjo, humorjem inparolami, izpisanimi po stenah znotraj za-veti‰ãa, sprejemal oskrbnik Francelj. Vsa-ko situacijo je obrnil na ‰alo, bivanje podnjegovo streho je bilo pravi uÏitek. Tudi to-krat popoldne se nas je zbralo Ïe mnogopreveã za normalno noãitev. Ljudje pa so‰e kar prihajali. Mize v jedilnici so bile polnein do noãi so obiskovalci sedeli tudi zunaj.Vsake toliko je kdo, ki je sedel zunaj, zakri-ãal: »Francelj, prihajata ‰e dva, ‰e trije, ‰edva ...!«Francelj pa: »Mejdu‰, spet bo treba poraj-klati to konzervo.« Mislil je na kovinskoogrodje zaveti‰ãa. Ko smo bili Ïe prepriãani, da ne bo nikogarveã, se na vratih pojavijo trije Zagrebãani.Spet se stisnemo pri mizah, ‰e za tri. Kopopijejo obvezni ãaj, vpra‰a gospa: »Bomodobili sobo za prenoãi‰ãe?«»Ja, dobili boste sobo, t´ko kot vsi.«»Katero ‰tevilko?«

Francelj malo pogleda v zrak, nato pa iz-streli: »38, 39, 40!«»Mi potrebujemo le eno sobo.«»Dobili boste eno samo sobo.«»Jo lahko vidim?«»Seveda.«Francelj odpre edini prostor, ki je za pre-noãi‰ãa. Gospa pogleda: »Kje so pa vsedruge sobe?«»Vse so tukaj, sosednje so pa na Vr‰iãu.«Omizje je bruhnilo v smeh, gospa pa je ne-hala spra‰evati. Seveda ji je potem poja-snil vso majhnost in stisko in veseli so bili,da so pod streho. Pojasnjeval je: »Sam sidopovedujem, da imam toliko sob, kolikorje pri‰lekov za noãitev.«Je pa vedno skromnim obiskovalcem nudilveã, kot je za razmere moÏno, zahtevne pasi je do neke mere privo‰ãil.

Stane ·tucin


27

NajbrÏ je treba prav vsem dosedanjimurednikom Planinskega vestnika priznati, daso z najbolj‰o vnemo in star‰evsko ljubeznijoskrbeli za tega na‰ega skupnega ljubljenca,ki navsezadnje tudi ni zadnje dete slovenskekulture. Dana‰nji generacijski spomin nesepredvsem do Tineta Orla, ki slejkoprej ostajapojem; toda tudi Marjan Kri‰elj, ki si je upal zanjim prevzeti skrb za to teÏavno in ljubeznivogalejico, ni pozabljen. Da seveda ne pi‰em oMarjanu Raztresnu, ki je s ãasnikarskim po-sluhom in neverjetno marljivostjo leta in letaskrbel zlasti za njegovo informacijsko teh-tnost in ‰irino. Na podobno odliãni poti so da-na‰nji uredniki, ki so sodobnim potrebam insvojemu tehtanju primerno presnovali celo-tno podobo glasila; za zdaj se zdi, da so ubra-li predvsem pot uravnove‰enosti med infor-macijsko in kulturno, naãelno in dru‰tveno,‰odrovsko in alpinistiãno, priroãni‰ko in pla-ninsko filozofsko funkcijo; dodali so moderno,dinamiãno, z bogato sliko opremljeno zuna-njost – in tako se lahko slovenski hribovci po-hvalimo z redko odliãnim glasilom. Tako kot sose pravzaprav lahko Ïe vsi rodovi doslej; vãa-sih resda malo bolj in drugiã malo manj, vse-kakor pa zmeraj, od zaãetka naprej. Kdor neverjame, naj kdaj prelista kak‰en starej‰i le-tnik, kateregakoli: ne samo da bo osupnil nadnjegovo dokumentariãno vrednostjo, osupnilbo tudi nad uÏitkom, ki se mu bo porodil obbranju. Saj se je slog spotoma precej spremi-njal; uredniki so dajali zdaj prednost enemu indrugiã drugemu, zdaj z veãjim zdaj z manj‰impotrpljenjem so objavljali otro‰ko ãiste in le-pe (ãeprav pogosto zaradi ponavljanja pre-cej dolgoãasne) izbruhe vi‰inskega navdu‰e-nja, toda v vsaki ‰tevilki spet je hribovska du-‰a na‰la kaj, kar ji je bilo po meri. Zgodba sez uspehom nadaljuje tudi zdaj, v drugem Ïiv-ljenjskem stoletju Planinskega vestnika.

Opla, se zasaãim, tole se pa bere kot na-roãena reklama! Kaj naj storim, se spra‰u-jem, da popravim vtis? Niã, si pravim; kdorverjame, sem mu hvaleÏen; kdor ne, mu bogpomagaj, in meni z njim. Se pa popravljam:vsaj jaz ga neizmerno rad berem, ta na‰ Pla-ninski vestnik; zelo veliko sem mu dolÏan vtem in drugaãnem smislu (v drugaãnem

predvsem »prej‰njemu« Marjanu Raztresnuzapis o znameniti Angelci ·trosovi z Velegapolja; obljubil sem, napisal nikoli, pa je bila ze-lo prijazna in potrpeÏljivo vesela oskrbnica, kije veliko vedela, ãeprav jo je bilo teÏko razu-meti).

Tako. Pa sreãno hodi, Planinski vestnik!(Obrabljen in vendar iskren pozdrav!)

MatjaÏ Kmecl

Fiat lux!... ali boÏiãno-novoletna hvalnicaNepremagljivemu Soncu

Luã, slapovi luãi! Kraljevsko Sonceizganja temo, ubija hlad zime,zajahat’ nas vabi vedri val plime,zmago oznanja v najskrivnej‰e konce.

Ne le v doline, na strme bregove,spopada se z mrkosti ãrno noãjo!Omeãit’ obljublja z re‰enjsko moãjosrca in du‰e oglate robove,

razkleniti prsi jeão ledeno,spustiti duha na rezke vi‰ave,v jarki svetlobi pozdravit’ strupenobledico mrzle meglene niÏave.

O, Sonce! Zvesti povratnik Ïivljenja!Tvoj lok ãez nebo je klic prebujenja.

Stanko Klinar

S Planinskim vestnikom v leto 2003

(foto: Stane Klemenc)


28

Iztok Tomazin, alpinistZase in za prijatelje: mo-

Ïnost sodelovanja na kak‰niodpravi v visokogorje. Obilosreãe pri zahtevnih turah. Pre-dvsem pa dovolj zdravja, od-prtosti in modrosti za vse, karlahko dobimo v gorah ali zara-di njih.

Za druge obiskovalce gora: pamet v glavi, do-bro opremo na sebi, dobre sopotnike ob sebi.

Za morebitne ponesreãence: ‰e bolje organizira-no in usposobljeno gorsko re‰evalno sluÏbo.

Za gore: ãim manj »civiliziranih« posegov vnaravo in gomazeãih mnoÏic, med obiskovalci paãim veã ekolo‰ko osve‰ãenih; takih, ki so jim gorekaj veã kot turistiãna atrakcija ali ‰portni objekt.

Tone Sazonov – Tonaã, alpi-nist

Sem prijetno preseneãen,da me sploh kdo vpra‰a, kak-‰ne Ïelje imam v naslednjemletu. ·koda, da nisi zlata ribi-ca, ki bi mi gotovo izpolnila triÏelje, ki jih pa raje ne povem.

Moja Ïelja je, da bi imel ãim manj Ïelja, ker le ta-ko se jih bo veã uresniãilo, in da bi se izpolnile Ïe-lje moje druÏine. Na vsak naãin pa je ‰e Ïelja, dabi pri‰el ‰e na kak tri- ali ‰tiritisoãak.

Marko Prezelj, alpinistV naslednjem letu si ose-

bno Ïelim zdravja in druÏinskesreãe ter dovolj moÏnosti, dabom lahko uresniãil veãinoidej, ki sem jih Ïe in jih bom ‰eprivlekel na plano za izvedbo vletu 2003.

Pred prihajajoãim novim letom smo v uredni‰tvu Planinskega vestnika nekaj ljubiteljev gora povpra-‰ali o Ïeljah v prihajajoãem letu 2003. Vpra‰anje je bilo za vse enako, in sicer: »Kaj si Ïelite kot ljubiteljgora v letu 2003?« Poglejmo, kaj so nam odgovorili.

TomaÏ Humar, alpinistVsem bralcem Planinskega

vestnika Ïelim vse, kar tudioni Ïelijo drugim.

Radi se ‘mejte, pa na hribene pozab’te ...

Pavle Kozjek, alpinistLeto 2003? Da bi bile gore

malo manj obremenjene s pro-blemi in aferami iz dolin. Zasepa predvsem to, da mi ne bo ãi-sto zmanjkalo ãasa zanje in dase mi tudi v naslednjem letu us-pe pripraviti za vsaj en dobervzpon v visokih hribih.

AljaÏ Anderle, alpinistKot vsako leto bi tudi v no-

vem letu rad gore doÏivljal ne-posredno, skozi ãiste in globokodoÏivete izku‰nje, ki ãloveka pri-bliÏajo naravi, soljudem, pred-vsem pa postavljajo ogledalonjemu samemu. Îelim, da bi se

ãim veã obiskovalcev gora zavedalo, da v gorah ni-smo gospodarji, paã pa gosti, in da se moramo takotudi ravnati. Skromno, spo‰tljivo in hvaleÏno. In ...poskusimo se ãesa nauãiti iz prehojenih stopinj.

Marko âufar, oskrbnik Ko-ãe na Gozdu

Da bi bilo prijazno sonãnoleto, zima s pravim pr‰iãem inpoletje, da reÏe‰ modrino nanebu. Zato ker mislim, da de-lujemo na sonce, in ãe se dobropoãutimo, pa tako veste, kaj jepotem!

Îelje … Ïelje … Ïelje …


29

Marija ·tremfelj, alpinistkaV letu 2003 si kot ljubite-

ljica gora Ïelim, da bi vsem, kise bomo podali v gore, zamerein nesporazumi izgoreli v na-porih in da bi bili hvaleÏni,da smo lahko v tem ãudovitemsvetu, kjer Ïivljenje dobi pravo

vrednost in navade dolinskega Ïivljenja postanejoresniãne pustolov‰ãine.

Adi Vidmajer, podpredse-dnik PZS

·e kako si Ïelim, da bi biloslovensko planinstvo tudi na-prej ugledna in mnoÏiãna dru-Ïina, ki jo vodijo spretni orga-nizatorji in nesebiãni planin-ci.

Îelim, da bi nam bilo bogastvo lepot na‰ih go-ra, jezer, alpskih dolin ... v letu 2003 naklonjeno,da bi s tiho sreão v srce spremali okolje, ki se namponuja v naravi na vsakem koraku.

Natalija Gros, ‰portna ple-zalka

Îelim si, da bi bili ljudjebolj solidarni glede samih sme-ti, saj gore vedno bolj postaja-jo odlagali‰ãe smeti. Pravim,da kar prinese‰ s seboj, ‰eodnesi nazaj! Njihova lepota

bi morala ostati veãna. Druga stvar je ta, da lju-dje precenjujejo svoje sposobnosti ter svojo opremoin se nepripravljeni podajajo v gore. Zato bi si Ïe-lela, da bi, preden se podajo kam vi‰e od mest, po-mislili, kje so meje njihovih sposobnosti, in temutudi podredili izlet v gore, saj bi s tem veliko pris-pevali k manj nesreãam, pa ‰e gorskim re‰evalcembi prihranili marsikateri Ïivec!

Borut Per‰olja, predsednikPD DomÏale

S svojo druÏino si obetamnekaj otro‰ko razburljivih gri-ãevskih doÏivetij (upam, da boLukova teÏa v nahrbtniku ãimmanj‰a), v dru‰tvenem okoljupa si Ïelim spro‰ãenosti in tr-

dnih oprimkov (in da bi DomÏalski dom zdrÏal dopetdesetletnice v avgustu). Upam, da bo tudi Pla-ninski vestnik ohranil vznemirljivo napetost priãa-kovanja ob vsakokratnem izidu in da bomo obisko-valci gora znali prisluhniti govorici narave.

Jana Racman, vodja pisarnePZS

Îelim, da bi vsi obiskoval-ci gora preÏiveli veliko nepoza-bnih ur med tratami in pla-ninskim cvetjem, v gostolju-bnih planinskih koãah, pa ãe-prav ne le tedaj, ko se gore pri-

jazno smehljajo v soncu. Vãasih so ‰e lep‰e in prvo-bitnej‰e takrat, kadar se jezijo in divjajo v svojemspro‰ãenem elementu. Îelim, da bi bilo ‰tevilo ne-sreã manj‰e in da bi obiskovalci upo‰tevali napot-ke za varno hojo.

Zame je najlep‰a jesen, ko gore zaÏare v svojipisani podobi. Rdeãa bukev, rumeni macesen, zele-ne smreke, bele skale in siva meli‰ãa pritegnejo po-gled in s potepom, pa ãeprav le v dolino Radovne,v Krmo ali Tamar napolni‰ »baterije«. Zato Ïelim,da bi lepoto narave ob dana‰njem neusmiljenemtempu Ïivljenja pribliÏali vsem, zase osebno pa, dabi mi bil ãas, namenjen sprostitvi, bolj naklonjenkot v letu, od katerega se poslavljamo.

Vsem skupaj Ïelim sreãno 2003.

Pogovarjal se je Vladimir Habjan

za leto 2003


30

Priznanja za zasluÏno deloPredsednik republike Milan Kuãan je

za poÏrtvovalno in vztrajno delo v pla-ninski organizaciji na posebni slovesno-sti v sredo, 13. novembra 2002, izroãilodlikovanja ãastni znak svobode Repu-blike Slovenije zasluÏnim ãlanom Planin-ske zveze Slovenije: BoÏidarju Jordanu,JoÏetu Melan‰ku, JoÏetu Stanoniku,Danilu ·kerbinku, Adiju Vidmajerju inTonetu ·karji (v odsotnosti). V nagovo-ru na slovesnosti je predsednik pouda-ril, da v letu gora prejemajo visoka pri-znanja za svoje delo in zasluge, hkratipa je s tem ovrednotena posebna na-vezanost Slovencev na gore. Po pred-sednikovem mnenju je to poseben ãu-stven odnos, ki se kaÏe v na‰em izroãi-lu. Nekdaj so ljudje doÏivljali hribe kotnekaj, kar jih je loãevalo. Prav po zaslu-gi tistih, ki so nam odpirali in pribliÏe-vali gore, pa so te danes za Slovencenekaj, kar ljudi povezuje in zdruÏuje, karjih uãi solidarnosti in tovari‰tva, vsegatistega, ãesar nam morda ne daje veãtekmovalno Ïivljenje v dolini. Pred pode-litvijo je predsednik sprejel oÏje vod-stvo PZS. Franci Ekar je ob tej prilo-Ïnosti v imenu Planinske zveze SlovenijeMilanu Kuãanu podelil naziv ãastnega

ãlana PZS in plaketo ‰tirje srãni moÏje– prvi pristopniki na Triglav, delo aka-demskega kiparja Stojana Batiãa. (V. H., foto: V. H.)

Ob prejemu odlikovanja ãastni znaksvobode RS se iskreno zahvaljujemovsem planinskim prijateljem, planinskimdru‰tvom in drugim, ki so nam izrekli ãe-stitke!

BoÏo Jordan, JoÏe Melan‰ek, JoÏeStanonik, Tone ·karja, Danilo ·kerbinekin Adi Vidmajer.

Prejemniki odlikovanj s predsednikom Kuãanom

Meddru‰tveni odbori planinskih dru‰tevOb zakljuãku mednarodnega leta gora priãenjamo s predstavitvijo med-

dru‰tvenih odborov (MDO) planinskih dru‰tev v Sloveniji. Trenutno imamo dva-najst takih odborov, ki imajo vlogo koordinatorjev med planinskimi dru‰tvi (tehje 238) in Planinsko zvezo Slovenije. Ta regijski planinski organ (po letu 2004 bopokrajinski) sestavljajo planinska dru‰tva, ki so geografsko (lahko tudi po Ïeljidru‰tva) najbliÏja sredi‰ãu ali sedeÏu, kjer se nahaja meddru‰tveni odbor: Po-murje, Savinjska, Podravje, Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Koro-‰ka, Zasavje, Kamni‰kobistri‰ka, Posoãje in Primorska. Kako pomembno vlogo vplaninstvu igrajo meddru‰tveni odbori, je razvidno iz dobrega povezovanjamed dru‰tvi in PZS, ‰e posebno v ãasu naãrtovanja razliãnih akcij: izobraÏevanj,izletov – pohodov, oznaãevanja planinskih poti, upravljanja s koãami, varstvagorske narave, dela vodnikov, dela mladih itn.


31

Koro‰ki meddru‰tveni odborOsebna izkaznica:Sestavljen je iz 12 obãin in 16 planinskih dru‰tev, v katerih je skupaj 6364 ãlanov PZS.

Trenutno povezuje ‰estnajst dru‰tev: Planinski klub Peca – Ol‰eva, PD ârna, PD MeÏi-ca, Alpski klub MeÏica, PD Prevalje, Postaja GRS Prevalje, PD Ravne, PD Dravograd, Rekre-acijsko PD Dolga pot Dravograd, PD Slovenj Gradec, PD Mislinja, PD Bricnik Muta, PD Vu-zenica, PD Radlje, PD OÏbolt – Kapla, PD Ribnica na Pohorju. Zelo dobro je razvejana de-javnost ‰estih odborov pri MDO Koro‰ke: mladinskega, ki ima 10 registriranih odsekov poplaninskih dru‰tvih, 13 vodni‰kih odsekov s 43 mladinskimi vodniki ter 107 vodniki PZS, 13 od-sekov za pota s 53 markacisti, ki skrbijo za 58 poti. Varstveniki gorske narave imajo 11 od-sekov s 60 gorskimi straÏami. Kar 12 koã je v domeni planinskih dru‰tev Koro‰ke. Na Ko-ro‰kem je GRS Prevalje z 32 re‰evalci in 21 obve‰ãevalnimi toãkami.

V letih po plebiscitu (10. oktober 1920), ki je Koro‰ko loãil od matiãne deÏele, je planin-stvo doÏivelo pomemben razvoj: ustanovljene so bile ‰tiri podruÏnice Slovenskega planin-skega dru‰tva – leta 1919 Mislinjska v Slovenj Gradcu, leta 1921 na Prevaljah, leta 1926 po-druÏnica Peca v MeÏici in leta 1939 v Dravogradu. Marca leta 1977 je bil ustanovljen Med-dru‰tveni odbor planinskih dru‰tev Koro‰ke. Kot predsednik ga je 18 let uspe‰no vodil Pav-li Stropnik, za njim je delo uspe‰no nadaljeval Mirko Mlakar, ki v letu 2002 predaja planin-sko ‰tafeto predsedniku PD Slovenj Gradec gospodu Arihu. Koro‰ki planinci so se vsa letaobstoja meddru‰tvenega odbora dokazovali z velikimi doseÏki v vseh elementih planinstva.

Adi Vidmajer

Pripravni‰ke tureZa potrditev naziva vodnik PZS je potre-bno po uspe‰no opravljenem izpitu opra-viti ‰e vsaj pet tur pod nadzorom men-torja. Pa je nekdo, ki se mu je precej mu-dilo pridobiti naziv, vpra‰al:»Se mi bodo ture, ki sem jih opravil predizpitom, tudi upo‰tevale kot pripravni-‰ke, ãe mi jih bo mentor podpisal?«»Pripravni‰kih tur ne more‰ narediti polleta prej oziroma pred izpitom. To je ta-ko, kot ãe bi dobival otro‰ki dodatek letodni pred rojstvom otroka!« B. P.

Predsednik PZS ãestital Drnov‰kuPredsednik Planinske zveze Franci Ekarje ãestital Janezu Drnov‰ku ob izvolitviza predsednika drÏave Slovenije. V ãe-stitki je izrazil Ïeljo in priãakovanja, dabo Drnov‰ek naklonjen obseÏnim planin-skim prostovoljnim aktivnostim, ki jihopravlja planinska organizacija. Ekar jepredsedniku predlagal skupni razgovor,na katerem bi ga predstavniki Planinskezveze seznanili z naãrti za prihodnji ra-zvoj planinstva.

Dnevi varstva pred sneÏnimi plazoviV zimi 2002-2003 bodo Dnevi varstva pred sneÏnimi plazovi potekali v soboto, 18., in nede-ljo, 19. januarja, v Vadbenem centru Slovenske vojske na Pokljuki. Zbor udeleÏencev je ob8. uri. V soboto dopoldne bodo predavanja, popoldne terensko delo, v nedeljo pa tura vspremstvu gorskih re‰evalcev. Zakljuãek izobraÏevanja bo ob 13. uri. Prijave sprejema pi-sarna GRS Slovenije na naslov: PZS, DvorÏakova 9, 1000 Ljubljana do 10. 1. 2003. Kotizacijaje 3.500 SIT in se plaãa ob prihodu na Pokljuko. Zaradi nastanitvenih kapacitet je ‰teviloudeleÏencev omejeno na 50.

Tudi ob tej stezi je tako. Gosta, ostra, ‰e ne su-ha trava, ki jo sem in tja popestrijo lilaste kepiceglavinca in drugih poletnih roÏ, spominja, da so jotudi na teh strminah nekoã kosili. Borovci jih ve-dno bolj zara‰ãajo in njihove veje se dvigujejo v si-njino neba. Potem se mednje pome‰a grmiãevjegabra in jesena, ki sili na potko. Steza se skorajzravna in spet dvigne. Pogled na Polhov Gradeczajame tudi grajski park. Njegove lepe geometri-ãne oblike in pisanost cvetja v njem mu dajejo ele-gantno podobo. Taka je pritikala tistim, ki so senekoã sprehajali po njem in Ïiveli v gra‰ãini.

V di‰eão poletno soparo je planilo opoldanskozvonjenje. PokaÏe se belina lovren‰ke cerkve. ·eskok ãez obzidje in cilj je za danes doseÏen. Spo-min na na‰o gara‰ko kmeãko preteklost in dana-‰njo delavnost po teh poboãjih, robovih in doli-nah pa ne zatrt.

Nevihta je odvr‰ala, ozraãje se je umirilo insonce je stopilo oblake na Polhograjskem. Gora,Lovrenc, je zeleno vabila zraven Prapro‰kega gri-ãa in Velike trave in Ïelja se je prebila v odloãitev.

Poletno sonce ni prizana‰alo s pripeko, ko se jekorak napotil po stezi, ob kateri je na drevesu ozna-ka »zahtevna pot«. Od jasli, ki so pozimi dobrodo-‰la hrana divjadi, je viselo ‰e nekaj sena. Zrak je bilpoln poletnih vonjav gozdnih dreves in roÏ. Posa-mezne skale se belijo iz povresel trav. ·e posebej soizrazite nad Tur‰ko dolino. Tu naj bi v preteklostipri‰le prav za odvrnitev Turkov. Preganjani naj bijih valili nanje. Pogled nazaj poãasi razkriva cerkvi-ce: na Koreni, v ârnem Vrhu, na Setniku in na Bri-‰ah. âisto ozraãje jih je tako pribliÏalo, da so kotizrisane. ·tirje planotasti, drug drugemu podobnipomoli so se v preteklosti izoblikovali nad dolinoMale vode. ·tebavnikov in Ravnohribov imata do-maãiji na zgornjem koncu, pri Lepinu je spodaj,·kofije pa so Ïe celo naselje. Ljudsko izroãilo pravi,da so lego zgoraj kmetije izbrale zaradi odvoza gno-ja. Gnoj je teÏak in ga je bilo laÏje voziti navzdol. Vtej hribãkasti pokrajini so tudi drugod raztresenedomaãije. Kot majãkena gnezda tiãijo med gozdo-vi. Okoli njih so temno zelene njive koruze in ble-do rumene zaplate strni‰ã, kjer je raslo Ïito. Svetlozelenkaste ko‰enine poko‰ene otave se z njimi sta-pljajo v razgibano barvito pokrajino. Ta pisanostnaravnih barv okrog domaãij je odraz Ïivljenja nanjih. Tam, kjer se okrog hi‰ razprostira enoliãenrjav svet, pa je Ïivljenje Ïe zamrlo ali pa uga‰a. Sla-mnate suhe bilke so simbolni spomenik tistim, ki soÏiveli in garali na teh bregovih. Potem te oleseneleiglice zlomijo hladni jesenski vetrovi in deÏevje.


32

Besedilo: Milka Bokal

Po grebenu na Lovrenc

Raztresene domaãije govore

Sv. Lovrenc nad Polhovim Gradcem (foto: Stane Klemenc)


33

IZLET

dar se nimajo kam dati. S slednjimi se LoÏanje inCerkniãani v imenu dobrih sosedskih odnosov tra-dicionalno soãno »‰potamo«. Saj ne, da imam samakaj proti njim, Postojncem, nasprotno, nekaj pravodliãnih du‰ poznam med njimi, a draÏimo se Ïeod pamtiveka, ãe za drugega ne, pa zato, da namkri ne zastane. Oni nam pravijo koÏarji – zaradi lo-‰kih strojarjev polhovih in tur‰kih koÏ – in ãufarji,zaradi furmanov in prevozni‰tva, znajo pa si ‰e mar-sikaj izmisliti. DolÏni jim pa nikoli nismo ...

A tudi od vsepovsod drugod lezejo ljudje nanj.Tako sreãam kdaj stare prijatelje, s katerimi se

le tu in tam ‰e sli‰imo in vsakiã znova obÏalujemo,ker se ne utegnemo obiskati in v miru kak‰ne pa-metne reãi. Kako se bomo obiskovali, ko pa bezlja-mo po hribih! Namesto da bi se nerode vnaprejzmenili, recimo na Nanosu, in ostali skupaj vesdan. Kaj se vam zdi, Tea, Silvan, MatjaÏ?

Pot za muãna premi‰ljevanjaTista dolga pot naokoli mimo svetega Hieroni-

ma je zelo primerna za kak‰na muãna premi‰ljeva-nja. âe ti je do cviljenja, jamranja, smiljenja same-mu sebi – kar daj, privo‰ãi si. Tu ne bo‰ nikogarmotil in zanesljivo ti bo prihranjeno poniÏanje, dabi v oãeh drugih razbral svojo pomilovanja vrednorevo, ‰ibkost in mizerijo. Pot ni posebno obljude-na, traja pa dovolj dolgo, da se izcmeri‰ in potemzlagoma vse lepo pretehta‰, loãi‰ bistveno od nebi-stvenega, najde‰ pogum, da stvar pogleda‰ ‰e zdruge strani, morda spozna‰, da se ni vredno Ïre-ti, da »se nobena juha ne poje tako vroãa, kot se jeskuhala«, in da bo Ïe nekako ‰lo. Na zunaj se niniã spremenilo, vendar je zorni kot na teÏave dru-gaãen, gleda‰ bolj od daleã in predvsem od zgoraj,zato tisto neznosno glodanje od znotraj poneha,

Kak‰en je in kako se obna‰aVsekakor ga ‰tejem za kar resen hrib, z izdela-

nim karakterjem in trdnimi principi. Pokonãnimiseveda. Z zaplatami ametistne moÏine, skritimipotonikami, silovito burjo in presenetljivimi po-gledi. Tudi s kak‰no nevihto, toão in treskanjem.Pa z vzpodbudnimi in prijaznimi napisi ob poti, atudi obeleÏji, ki sporoãajo o ponesreãenih in umr-lih planincih.

âe takole na hitro pomislim na Nanos – kaj semi najprej prikaÏe? Pogled na zelene ‰trukeljce zrazgledi‰ãa tam nekje na pol vi‰ine, vse enake intesno poloÏene drug poleg drugega, kot bi jih Ve-lika gospodinja dala vzhajat in bodo zdaj zdaj po-romali v peã. Posameznih imen jim ne vem, v kar-ti pi‰e le Vipavska Brda ... Potem se postavi prednotranje oãi prenoãevanje na vrhu v nekem maj-cenem prostorãku, tako ozkem, da je bilo trebapostaviti nahrbtnik na hodnik, ãe si hotel zapretivrata; pa hoja po travnati planoti tja do Abrama inpotem dol v Vipavo – pri spustu po razdrapani po-ti opiranje na grãavo palico, ki se v najveãji strmi-ni nesramno zlomi in s ‰trcljem kresne po glavi(»Saj si se sama, kolikor si se hotela, ha, ha!«). Îu-ljev tistikrat ni bilo, paã pa korakanje po Vipavi zlepim modrikastim roÏiãkom na ãelu. Kaj vse sezgodi ãloveku! Tudi to, da mu razdivjana burja naNanosovi Ple‰i iz Ïepov izpiha denar in ga raztro-si naokoli. âeprav le nekaj desetakov, a je zelo po-uãno ... (»Pomislite, kak‰na nemarnost! Urejenãlovek nosi denar vendar v denarnici!!«).

Torbarji, koÏarji, ãufarjiTrÏaãani, predvsem pa Postojnci – torbarji, ker

so iz zmajeve koÏe torbo naredili – mnoÏiãno oble-gajo Nanos vsako nedeljo, pa ‰e med tednom, ka-

Besedilo: Milena OÏbolt

NanosDrobno premi‰ljevanje o poeziji, letenju in ljudeh


34

IZLET

Slovo, eno od mnogihA da se vrnem k Postojncem. Ko se v mraku

ves preÏarjen od naporov, burje, sonca in ãudovi-tih razgledov s potolaÏeno in pomirjeno du‰o kjepod Nanosom poslavlja‰ od njih, ti v pozdrav postari ‰egi zrecitirajo:

»Lehko nouã,eno bouho ze pomouã!âe te piãi,pa mene pokliãi!«Ne verjamem, da jih je res varno poklicati, za-

kaj falotje bi te nemara ‰e ob bolhe spravili!! ·ko-da bi bilo, kajti kar ima‰, je dobro, pravi ljudskiglas – pa ãeprav smolo, ‰peh, bolhe ali u‰i ...

Mi smo ãisto drugaãni; privo‰ãimo vsem:»Lehko nuã,eno bouho ze pomuã,pa ‰e mal’ uo‰i,de se laÏje spi!«

tesnoba se razkadi, jeza ukroti, poãuti‰ se oãi‰ãenin okrepljen. Nazadnje zacepeta‰ nestrpno: »Najzdaj kar pridejo sitnosti in problemi! Ja sam júnakod Bogá, ne bojím se níkoga!« Poãuti‰ se kot Tar-zan, ki bo zdaj pobobnal po prsih in zarjul dol v ci-vilizacijsko dÏunglo. To so ta ãudeÏna hribovskazdravila, te ãarne vode in ãudodelne roÏe, ti Zlato-rogovi zakladi. Vendar pa sami ne pridejo k tebiin tudi za denar se jih ne dobi.

Ogledalo in kaj vidi‰ v njemNe govorim na pamet. Z Marjeto, Tolminko,

sva nekoã na tej poti zaostali daleã za ãredo, govo-rili ko deÏ, se ustavljali in si razkazovali srãne rane.Muãno poãetje, celo v hribih. Pravzaprav nevre-dno zapriseÏenega planinca, saj te na‰e du‰e so –priznajte – vse po vrsti vsaj malo ranjene, prikraj-‰ane, prizadete, popraskane, obtolãene – ãemusploh govoriti o tem. Naju pa je prav tisti ãas hu-do krotoviãilo, blodili sva po meglenih pokrajinahnotranjega vesolja, ne vedoã, kam naj bi pri‰li. Pasva preÏvekovali ... In si navsezadnje zaupali, dasva odkrili ogledalo v pesmih, v poeziji, v umetno-sti. Pretreslo naju je, kar sva uzrli v njem: bitje, kiima krila, s katerimi lahko leti zelo visoko, a si pu-li perje – ker se boji. Vi‰ine. Vsega.

Ko se kdaj sreãa‰ v globoki in iskreni izpovediresniãnega umetnika, je to lahko moãno zdravilo.LaÏe se je sooãiti s sabo tako, preko izpovedi, izra-za nekoga drugega. A je tudi to redko, prava mi-lost. Z milostjo je pa Ïe tako, da ni prav gosto po-sejana.

Takrat sva posku‰ali druga drugi vsaj popihatisrãne bu‰ke, potem ko so se bile tako nepriãako-vano razgalile, zakaj te reãi lahko zares zdravi leranjeni zdravilec – tisti, ki je sam izkusil. Drugi nevedo, kajti tu ni predpisanih postopkov, tehnolo-‰ke predvidljivosti, receptov. Zato so prijatelji indruge bliÏnje du‰e najbolj‰i in edini zveliãavni te-rapevti za marsikaj.

Toda ptiãi se ne uãijo vzletati s tal, ampak z vi-‰ine kro‰enj in streh, ker je laÏje. Mi pa s hribov. ZNanosa na primer. Tudi z Marjeto sva takrat sku-‰ali poleteti. Navznoter. Presneto, kje si, Marjeta?·e bere‰ pesmi? Da te Ïivljenje vsake toliko zmika-sti, ne dvomim. Zdi se, da se le tako izcedi iz nas,kar je nebistvenega.

Sv. Hieronim (foto: Stane Klemenc)

IZLETPLANINSKIvestnik 12 / 2002

35

Nekaj koristnih napotkov povzpetniku na Nanos(zbrala NeÏka Smrekar, PD Postojna, priredilaMilena OÏbolt)

Poti na Nanos:Najbolj obiskana je pot iz Razdrtega, kakih 13 km od

Postojne.

Dostopi do Razdrtega:

– po avtocesti iz Ljubljane (60 km),

– redni avtobusi za Koper (izstopite na kriÏi‰ãu predRazdrtim),

– redni avtobusi za Novo Gorico (pelje skozi vas),

– vlak do Postojne, naprej avtobus.

âe smo pri‰li z avtom po avtocesti, peljemo do izvo-za v Razdrtem, nato v vasi zavijemo levo; ãe smo pri‰li postari cesti iz ljubljanske ali koprske smeri, zavijemo desno,vozimo nekaj sto metrov proti Velikemu Ubeljskemu intakoj po preãkanju avtoceste parkiramo.

Iz Razdrtega gremo na vrh Nanosa lahko po dvehpoteh: kraj‰i, strmej‰i, in dalj‰i, poloÏnej‰i; lahko ju tudizdruÏimo v kroÏno pot.

Iz Velikega Ubeljskega markirana in dokaj zloÏna potveãinoma skozi gozd. 1.30 ure.

Iz Predjame skozi vas Strane po vzhodnem poboãjuNanosa. Skupaj dobre ‰tiri ure.

Na Nanos lahko pridemo tudi po cesti, ki se odcepipred Podnanosom, pribliÏno 14 km. PribliÏno pol je asfalti-rane, ostalo mestoma slab makadam. Pot je primernatudi za kolesarjenje.

Opisi: Vodnik po planinskih postojankah v Sloveniji(ZaloÏba PZS); Slovenska planinska pot (ZaloÏba PZS); 111izletov po slovenskih gorah (Sidarta); 50 zavarovanih ple-zalnih poti (Sidarta).

Zemljevidi: Notranjski kras, 1:50.000.

Vojkova koãa na Nanosu je odprta:

– od 1. 5. do 30. 9. vsak dan razen ponedeljka,

– druge mesece od petka popoldne do nedelje zveãer,

– za skupine jo odprejo tudi ob drugih dneh po dogo-voru z oskrbnikom ali PD.

Telefon v koãi: 05/726-45-29, PD Postojna pa na 041-688-696.

V koãi je 62 skupnih leÏi‰ã v 4 sobah in ena soba s 4 le-Ïi‰ãi.

MnoÏiãni pohodi:

V marcu zimski pohod na Nanos, jeseni, prvo nedeljov septembru pohod Sto druÏin na Nanosu.

Iz Podnanosa sta na voljodve moÏnosti:

1. Mimo Abrama: po gozdu in poplanoti do kmetije Abram(2.30 ure), nato pa ‰e pribliÏnodve uri po planoti do Vojkovekoãe.

2. Deloma po stezi in deloma pocesti do lovske koãe, kar tra-ja pribliÏno dve uri, nato pa ‰epribliÏno uro in pol do Vojkovekoãe mimo cerkvice svetegaHieronima.

Iz Vipave:

1. Do vasice Gradi‰ãe in nato pozavarovani plezalni poti (zelozahtevna pot) do vrha Gradi-‰ke Ture, nato do Abrama innaprej do Vojkove koãe. Pleza-nja je za dobre pol ure, doAbrama pa ‰e pribliÏno dveuri hoje.

2. Iz Gradi‰ãa naokrog po steziskozi gozd do vrha in nato kAbramu, skupaj pribliÏno dveuri in pol do tri ure hoje.

Nanos

janje te dejavnosti. Glavni ponudnik je podjetjeHudournik iz Celja, helikoptersko smuãanje pa seje s sodelovanjem gorskih vodnikov in re‰evalcevizvajalo predvsem v Kamni‰ko-Savinjskih Alpah.Tudi v zaãetku leta 2002 so bili na problem heli-kopterskega smuãanja in ponudbe podjetja Hu-dournik opozorjeni pristojni ministrstvi, PZS inZdruÏenje gorskih vodnikov.

Obremenitve za okoljeHelikoptersko smuãanje pomeni velike okolj-

ske obremenitve in je v veãini alpskih drÏav prepo-vedano ali moãno omejeno, saj zdruÏuje za okoljein naravo moteãe elemente turnega smuãanja inzraãnega prometa.1. Zaradi tovrstnega smuãanja pride do poveãa-

nja hrupa v gorskem svetu. Zaradi relativnemajhnosti so slovenske Alpe ‰e posebej obre-menjene in je zraãni promet za naravo ter tu-di za ljudi (domaãine, obiskovalce) moteã.

2. Poveãani hrup izredno moteãe vpliva na pro-stoÏiveãe Ïivalske vrste, ki zimo preÏivljajo vnekak‰nem polaktivnem stanju na prezimova-li‰ãih. Zaradi nenadnega pojava zraãnega plo-vila in nenadne, veãkrat poveãane jakosti hru-pa Ïivali paniãno reagirajo. Adrenalinske reak-cije, brezglavi beg po zahtevnem terenu, dosti-krat po visokem snegu, vse to lahko pripeljetudi do pogina, padcev ali skokov v prepade.Izguba energije je zelo velika, Ïivali jo v zim-skem ãasu zelo teÏko nadomestijo. Zaradi po-skusa nadome‰ãanja se poveãa objedanje mla-dja, kar poslediãno pelje k ‰kodi v gozdu. Ne-

Z izrazom »heliski« ali helikoptersko smuãa-nje oznaãujemo smuãanje v naravnem okolju, kjersmuãarje s helikopterjem prepeljejo na vrhove go-ra, od koder ti nato odsmuãajo v dolino. Gre torejza neko vrsto turnega smuãanja izven urejenihsmuãi‰ã, pri katerem se udeleÏenci na izhodi‰ãespusta ne povzpnejo pe‰, paã pa jih tja pripelje he-likopter.

V Sloveniji do sedaj ne opaÏamo mnoÏiãnej‰e-ga helikopterskega smuãanja. Do pred nekaj letista bila edina helikopterska prevoznika pri nas lepolicija in vojska. Razen redkih izkori‰ãanj svojihpooblastil in priloÏnostnega prevoza smuãarjev nanekatere vrhove ali izhodi‰ãa za smuãanje v doli-no (npr. Kredarica, Hribarice, Krn, Vogel) se na-vedeni instituciji nista ukvarjali s komercialnimprevozom smuãarjev.

S pojavom zasebnih helikopterjev v Slovenijipa sta se pred nekaj leti (od 1996 naprej) poveãa-li tudi moÏnost in ponudba za helikoptersko smu-ãanje v na‰ih gorah. Najveã preletov za potrebe to-vrstnega smuãanja smo beleÏili v Karavankah(Dov‰ka Baba, Stol), izvajalec prevozov je bilFranc Stroj, sodelovali pa so tudi nekateri gorskivodniki in re‰evalci. Îe takrat so Komisija za var-stvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije(PZS), Lovska zveza Slovenije, odbor CIPRA(Mednarodna komisija za varstvo Alp) in ‰e neka-teri zavedni posamezniki na problem opozorili ta-ko Ministrstvo za okolje in prostor kot tudi Mini-strstvo za promet in zveze. V naslednjih letih je bi-lo helikopterskega smuãanja manj, od leta 2000pa spet beleÏimo poveãano ponudbo in tudi izva-


36

Besedilo: Martin ·olarFotografiji: Andreja Braganini

Helikoptersko smuãanje – ne, hvala!

LETO GORA

Obremenitve iz zraka ‰kodljive za gorski svet


37

LETO GORA

naden pojav plovila in obremenitev zaradihrupa sta zelo nevarna za vrste, ki so pozimibreje (posebej gams, kozorog), saj prihaja dospontanih izgub zarodka oziroma motenj prinjegovem razvoju.

3. Helikopterski prevoz smuãarjev je ‰e posebejproblematiãen v na‰ih razmerah, ko helikop-ter dobr‰en del do vrha leti v obmoãju gozdain gozdne meje, kjer se zadrÏuje divjad. âe seprimerjamo z ostalimi Alpami, kjer so goreprecej vi‰je, so obremenitve pri nas veãje.

4. Zaradi delovanja helikopterskih motorjev pri-haja do poveãane onesnaÏenosti zraka. Gorivoza zraãna plovila ima veliko vsebnost du‰ikovihspojin, kar se kaÏe v visoki vsebnosti du‰ikovihplinov v izpustih. Du‰ikove emisije pa so za ve-getacijo med najnevarnej‰imi.

5. Tudi pri helikopterskem smuãanju prihaja donesoglasij z ostalimi uporabniki prostora. Tumislimo predvsem na domaãine (hrup v krajihpod gorami), lovce in ne nazadnje tudi drugeobiskovalce gora (gornike, smuãarske tekaãe,turne smuãarje).Razlog za mnoge omejitve in prepovedi v tujini

so bile tudi ‰tevilne nesreãe, predvsem zaradi pla-zov. Pri obiãajnem turnem smuãanju ob vzponusmuãar, ki je praviloma tudi tehniãno in kondicij-sko izurjen ter gore pozna, spozna in opazuje ra-zmere, predvsem sneÏne razmere in nevarnosti zaplaz. Nevarnostim se pravi turni smuãarji tako lah-ko umaknejo, turo prekinejo ali podobno. S heli-kopterjem pa na vrhove prihajajo smuãarji, ki hri-bov in trenutnih razmer ne poznajo in obiãajno ni-so dovolj ve‰ãi turnega smuãanja. V podkrepilo te-mu lahko navedemo zdrs in teÏje po‰kodbe povsemneizku‰ene in neve‰ãe smuãarke, ki so jo januarja1997 do Pre‰ernove koãe na Stolu pripeljali s heli-kopterjem Franca Stroja. Pri nesreãi je morala po-sredovati GRS s pomoãjo policijskega helikopterja.

Primeri omejitevV drÏavah alpskega loka veljajo razliãne regu-

lative, ki urejajo helikoptersko smuãanje. Na Ba-varskem v Nemãiji, kjer so vse nem‰ke Alpe, je he-likoptersko smuãanje prepovedano. Osnova jezvezni zakon o zraãni plovbi. V Franciji velja po-polna prepoved, prepovedano je pristajanje. V Ita-liji so razlike po provincah, npr. v Piemontu in av-

tonomni provinci Aosta je dovoljeno. Veljajo paomejitve v zavarovanih obmoãjih in prepovedi vparkih. V provinci JuÏna Tirolska je tovrstno smu-ãanje prepovedano, osnova pa je deÏelni zakon ovarstvu narave in krajine. V ·vici je pristajanje he-likopterjev za kakr‰ne koli namene dovoljeno lena oznaãenih in predpisano opremljenih helio-dromih. Takih lokacij je 43 nad 1100 metri na-dmorske vi‰ine. V narodnem parku Engadin jeprepovedano helikoptersko smuãanje. V celotniAvstriji z izjemo deÏele Vorarlberg je helikopter-sko smuãanje prepovedano. V Vorarlbergu pa stadve predpisani in dovoljeni pristajalni mesti.

V Sloveniji razen splo‰nih doloãil, konvencijin predpisov s podroãja zraãnega prometa, ki paso predvsem tehniãne narave, konkretnih omeji-tev za zdaj ni. Zakon o letalstvu sicer omogoãaomejevanje letenja nad obmoãji posebnega po-mena za varstvo narave ali okolja, Ïal pa niso pri-pravljeni podzakonski akti.

Obveznosti pri varovanju okolja in narave vgorah, tudi pred ‰kodljivimi vplivi helikopterske-ga smuãanja, izhajajo iz ‰tevilnih konvencij. Slove-nija je podpisala Alpsko konvencijo (1991) – Kon-vencijo o varstvu Alp (ratificirana 1995), ki imastatus zakona. Podpisnice se obvezujejo za omeje-vanje tak‰nih turistiãnih in rekreacijskih dejavno-sti, ki ‰kodijo okolju in ‰e posebej zavarovanimobmoãjem. Bonska konvencija (podpisana in rati-ficirana 1998) je konvencija o varstvu selitvenihprostoÏiveãih Ïivali, doloãa pa izvajanje in varova-nje posameznih mirnih con pred hrupom v zrakuin vznemirjanju na tleh. Te mirne cone predstav-ljajo obãasna in stalna bivali‰ãa selitvenih vrst in

Helikopter pri Pre‰ernovi koãi na Stolu

veljajo za ptice, parkljasto divjad in zveri. Bernskakonvencija (podpisana in ratificirana 1999) jekonvencija o ohranjanju prostoÏiveãega evropske-ga rastlinstva in Ïivalstva ter njunih naravnih Ïiv-ljenjskih prostorov. Njen 6. ãlen prepovedujevznemirjanje prostoÏiveãih Ïivali v ãasu razmnoÏe-vanja in vodenja mladiãev, posebej to velja za pre-zimovali‰ãa in teÏke zimske razmere.

Zakon o Triglavskem narodnem parku na celo-tnem obmoãju parka prepoveduje uporabo zraãnihplovil razen za potrebe rednih dejavnosti (oskrboobjektov v visokogorju, oskrbo meteorolo‰ke sluÏbe,pripravo raziskovalnih in dokumentarnih gradiv)ter za re‰evalne namene, uporabo voja‰kih zraãnihplovil v izjemnih razmerah in aerosnemanja v okvi-ru geodetskih del. Na tej osnovi je v TNP prepove-dano in kaznivo vsako komercialno prevaÏanje po-tnikov, kar velja tudi za helikoptersko smuãanje.

Enotno proti helikopterjemGorski ekosistemi v Sloveniji so vse bolj ogroÏe-

ni tudi zaradi turizma in prostoãasnih dejavnosti.Mednje brez dvoma sodi helikoptersko smuãanje.Iz do sedaj zapisanega je jasno razvidno, da je takosmuãanje problematiãno predvsem za Ïivalske vr-ste. Gre za vrste in njihova bivali‰ãa, ki so v gor-skem svetu posebej obãutljivi ter predstavljajo krh-ke in ogroÏene ekosisteme. Vsaka dodatna obre-menitev lahko vodi v po‰kodovanost, uniãenje alicelo izginotje vrste. Hrup zraãnih plovil v gorskemsvetu pomeni veliko obremenitev tudi za ljudi, ki vgore prihajajo zaradi fiziãne in duhovne sprostitve,namesto ti‰ine in miru pa se sreãujejo z nepresta-nim ropotom letalskih in helikopterskih motorjev.

Razen naravovarstvenih problemov in obre-menitev za ljudi pa je prisotno in ne nepomem-bno vpra‰anje gorni‰ke etike. Omenjen je bil tudiproblem nesreã. Morda helikoptersko smuãanje vSloveniji ta trenutek ni velik problem, lahko pa obrazvoju tehnike, zasebnih podjetni‰kih interesovin ob Ïelji po avanturi to prav kmalu postane. Za-to je prav, da se »gorni‰ka srenja« zdruÏi in eno-tno nastopi proti helikopterskemu smuãanju.

Besedilo je prirejeno po predstavitvi, ki jo je imel avtor 11. maja2002, ko je bila v ãasu 1. festivala gorni‰kega filma na Bledu tu-di skup‰ãina zdruÏenja Mountain Wilderness in na njej tiskovnakonferenca, na kateri so opozorili na nekatere posege in dejav-nosti, ki ogroÏajo in obremenjujejo gorski svet.


38

LETO GORA

Helikopter je odloÏil smuãarje

BukevJanez Medve‰ek

Hej, ti bukev sku‰trana,kaj se je zgodilo s tabo,nisi za nobeno rabo,hej, ti bukev sku‰trana!

Kot da z vragom si plesala,nad prepadom si obstala,veje zmr‰ene so, zvite,kot od deklic malih kite ...

Vem, kaj se dogaja s tabo,pride veter in te vzame,sku‰tra veje, s tabo ple‰e,skoraj, da te s sabo nese,te pohabi, zvija, lomi,potlej nad prepadom goni‰e oblake in meglice,jih preganja iz ravnice,se zdivja kot mladec pravi,dokler sonce ga ne ustavi ...

Hej, ti bukev sku‰trana,zmr‰ena in pa vsa zvita,ko bi vsaj – lahkomu u‰la!

39

PLANINSKIvestnik 12 / 2002 ALPINIZEM

ga v svetovnem pokalu in je letos prvi, ki je odne-sel prvo mesto Francozu Chabotu, skupnemuzmagovalcu svetovnega pokala. Izredno dobro jenastopil tudi Ukrajinec Kazbekov, ki je bil Ïe blizuvrha, vendar se je nato moral zadovoljiti s tretjimmestom. Eden najbolj‰ih in drugi v skupnem se‰-tevku svetovnega pokala ter vodilni iz polfinalaâeh Mrazek je sicer priplezal tik pod vrh, vendarga je prepozno vpenjanje vrvi na sredi smeri stalodrugega mesta in je v finalu zasedel le deveto me-sto.

Na razglasitvi najbolj‰ih po tekmi sta skupnazmagovalca svetovnega pokala Sarkanyjeva inChabot prejela prelepe steklene skulpture italijan-skega umetnika Antonia Segusa, ki jih je izdelalposebej za to priloÏnost.

Rezultati:Îenske: 1. Muriel Sarkany (Belgija), 2. Natali-

ja Gros (Slovenija), 3. Sandrine Levet (Francija),4. Maja Vidmar, 5. Martina âufar (obe Slovenija),6. Emilie Pouget (Francija), 7. Angela Eiter (Av-strija), 8. Damaris Knorr (Nemãija)

Mo‰ki: 1. Ramon Julian Puigblanque (·pani-ja), 2. Alexandre Chabot (Francija), 3. Serik Kaz-bekov (Ukrajina), 4. Francois Petit (Francija), 5.Christian Bindhammer (Nemãija), 6. Gerome Po-uvreau (Francija), 7. Donato Lella (Italija), 8.Eduard Marin Garcia (·panija), 9. Toma‰ Mrazek(âe‰ka)

Svetovni pokal – konãni rezultati:Îenske: 1. Sarkany (Belgija), 2. Levet (Franci-

Kot Ïe pred nekaj leti je tudi letos Tomo âe-sen s svojo ‰tevilno ekipo odliãno pripravil tekmoza svetovni pokal na plezalni steni v kranjski dvo-rani Zlato polje. Dobra organizacija in vzdu‰je, ‰eposebej na nedeljskem finalu, ko je bila dvorananabito polna, sta verjetno tudi nekoliko pripomo-gla k temu, da smo lahko med najbolj‰imi gledalikar tri slovenske nastope, vse tri v Ïenski konku-renci. Fantje so sicer prav tako nastopili dobro,vendar pa v zares moãni konkurenci Matej Sova inKlemen Beãan nista pri‰la dalje kot do polfinala.

Kot prva so nastopila v finalu dekleta. Îe na-stop prve med finalistkami, Natalije Gros, je dalvedeti, da bo to dober dan za na‰o reprezentanco,saj je plezanje konãala malo pod vrhom smeri. Ta-koj za njo je plezala Maja Vidmar in padla le maloniÏje. Na‰i dekleti je nato presegla le najbolj‰a vsvetovnem pokalu Muriel Sarkany, ki je suverenosplezala do vrha in odnesla zmago in seveda leto-‰nji svetovni pokal. Sandrine Levet je konãala na-stop na enaki vi‰ini kot Vidmarjeva, vendar je ime-la bolj‰i rezultat iz polfinala, zato je na‰a mladaplezalka na koncu zasedla ãetrto mesto, za njo paje bila uvr‰ãena Martina âufar, tako da smo imeliSlovenci kar tri tekmovalke med prvimi petimi,kar je izreden uspeh in obenem kaÏe, da imamoizredno homogeno reprezentanco.

Mo‰ki finale je nato minil v izredno atraktiv-nih nastopih, saj so se postavljalci smeri ‰e posebejpotrudili za zakljuãek svetovnega pokala. Tekmo-valne smeri so pripravili ·vicar Simon Wandeler,Aljo‰a Grom, Tomo âesen in Nejc âesen. Spet jesamo zmagovalec dosegel vrh stene, to je uspelo·pancu Puigblanqueju, za katerega je to prva zma-


Na‰a dekleta odliãno

Tekma za svetovni pokal v ‰portnem plezanju Kranj ‘02

40

PLANINSKIvestnik 12 / 2002ALPINIZEM

ja), 3. âufar , 4. Gros (obe Slovenija) ... 9. Maja Vi-dmar, 14. Katja Vidmar, 33. Lucija Franko (vseSlovenija)

Mo‰ki: 1. Chabot (Francija), 2. Mrazek (âe-‰ka), 3. Pouvreau (Francija) ... 15. Sova, 36. To-maÏ Valjavec, 59. Beãan (vsi Slovenija)

Po tekmi so na‰e plezalke in plezalci izjavili:Maja Vidmar: »Zelo sem zadovoljna z leto‰njo

sezono, ‰e posebej na svetovnih pokalih, kjer mi jetrikrat uspelo priti v finale. ·e posebej me veseli do-ber nastop pred domaão publiko. Zdajle pride navrsto poãitek, nato pa se Ïe priãnejo treningi za na-slednjo sezono. V njej si Ïelim ‰e veã uvrstitev v fina-le. Na zaãetku leta bom posku‰ala kar dosti plezativ skali, predvsem na pogled, saj je to zelo pomem-bno tudi za tekme. V reprezentanci nam zelo po-maga, da imamo plezalko, kot je Martina âufar, kimi je tudi vzor. ·e pred enim letom smo videle, ko-liko je ona bolj‰a, sedaj pa smo spoznale, da se tudinjo da premagati in mi je to ‰e dodatna motivacija.

Mogoãe tudi fantom manjka kak‰en plezalec, kot jeMartina âufar, da bi jih ‰e bolj motiviral. Sicer pami plezanje vzame ves ãas poleg ‰ole. Ko imam po-ãitek, teãem, za kaj drugega pa ni veã ãasa.«

Martina âufar: »Leto‰nja sezona mi bo ostalav lepem spominu predvsem po zmagi na mastru vSerre Chevalieru, to je ‰e zmeraj moj vrhunec, pav malo slab‰em spominu zaradi manj‰ih po‰kodb,ki so mi onemogoãale normalen trening od te-kme do tekme. Bilo je toliko veã tekem in se ni-sem mogla pripraviti, kot bi hotela. Za Kranj semse uspela pripraviti dobro kljub po‰kodbam, tedni sem imela dober obãutek. Vãeraj je bil napo-ren dan in sem se zjutraj zbudila s kar utrujenimirokami, vendar sem nato cel dan skrbela zanje, dasem imela pred tekmo spet dober obãutek, in semvesela, da sem odplezala, kakor znam. Imela sem‰e dovolj moãi za kaj veã, vendar pa sem tudi z do-seÏenim zadovoljna, ‰e posebej zato, ker sem spetna stopniãkah v skupnem se‰tevku. In zelo sem ve-sela, da je Natalija odplezala, kakor zna, saj je vãe-raj rekla, da ni bila spro‰ãena. Vedela sem, da ãeima dobro glavo, lahko tudi zmaga.«

âemu bi pripisala dobre rezultate celotne Ïen-ske ekipe v zadnjem ãasu?

»Ja, ne vem, z Natalijo treniram skupaj, z Ma-jo in Katjo ne, vendar pa mislim, da sta obe zelozagnani in sem jim mogoãe res tudi jaz dala nekajmotivacije s svojimi rezultati. Îe na drÏavnem pr-venstvu so videle, kaj je svetovni vrh. Zanje je v re-du, da dobijo motivacijo, zame pa tudi, da imamdoma tak‰no moãno konkurenco. Sploh se ne ãu-tim obremenjene s tem, temveã se mi zdi v redu,da je enkrat ena bolj‰a, drugiã pa spet druga, stem se samo vzpodbujamo za ‰e bolj‰e rezultate. ZNatalijo greva ‰e na en master, zato se moram do-bro spoãiti, nato pa si moram vzeti veã dopustakot lansko leto, da se vse male po‰kodbe zacelijo.Zelo bi si Ïelela ‰e letos splezati kak‰no 8b ali 8b+v skali, vendar je to odvisno od mojega telesa, ãebom preveã utrujena, bodo smeri paã poãakale.In diplomsko nalogo moram dokonãati.«

Matej Sova: »Letos sem s sezono zadovoljen,ker je bila veliko bolj‰a kot lanska. Pokazal semkonstantno formo in na vsaki tekmi svetovnegapokala dobil toãke, razen enkrat sem se povsod

Nabolj‰e tri v Ïenski konkurenci


41

ALPINIZEM

uvrstil v polfinale. Sicer sem si Ïelel finale, dvakratsem bil enajsti in mi je le malo manjkalo. Upalsem, da bi se dalo pred domaãim obãinstvom, ven-dar sem v polfinalu naredil veãjo napako in ni ‰lo.Zadovoljen sem zaradi konstantnih rezultatov insem dokazal, da se lahko pribliÏam tudi vrhu sve-tovnega pokala. Po zakljuãni tekmi drÏavnega pr-venstva bo zame sezone konec, verjetno si bomvzel tri tedne ali en mesec poãitka, potem pa Ïesledijo priprave za naslednjo sezono. Zimsko ob-dobje je zelo pomembno, da si pridobi‰ moã, ki jopotrebuje‰ za celo sezono. Naslednje leto posta-nem absolvent in bom imel veã ãasa, zato sem seodloãil, da se resno posvetim ‰portnemu plezanjuin posku‰am priti tudi v vrh svetovnega pokala.Poskusil bom ãim veã potovati in plezati v skali terresno zastaviti treninge. Zase vem, da mi manjka‰e nekaj psiholo‰ke pripravljenosti, vãasih sem ze-lo Ïivãen in delam napake, popusti mi koncentra-cija, pa malo veã moram plezati v skali na pogled,kar je pomembno za tekme. Letos sem preplezal

najteÏjo smer v Sloveniji (Krpan – 8c+/9a v Mi‰jipeãi, op. p.), prvi sem jo ponovil za Juretom Go-lobom, za drugo leto pa imam Ïe svojo smer. Nazaãetku leta sem jo pripravil, vendar letos ni biloãasa zaradi tekmovanj, da bi jo preplezal. Kolikorsem jo poskusil do sedaj, bo zagotovo ena najte-Ïjih, ãe ne celo najteÏja v Sloveniji. âaka pa ‰e ne-kaj zanimivih projektov, smeri ne bo zmanjkalo.«

Katja Vidmar: »Po koncu tekmovalne sezoneimam v naãrtu predvsem poãitek, potem pa pri-dejo Ïe treningi za naslednjo sezono. Upam, dabomo ãim veã plezali v skali, ker imam to rada.Seveda je vse odvisno od ãasa, tudi zaradi ‰olskihobveznosti. V reprezentanci se imamo dobro, su-per je, ker smo tako moãna ekipa. Martina je bilavedno pred nami, vsem nam je bila vzor in zdajsmo se ji nekako pribliÏali. Seveda s tem ne mi-slim, da smo enako dobre kakor ona, vendar pa jeãisto drugaãen obãutek, ko se zavedam, da semjaz tudi marsiãesa sposobna in lahko plezam tuditako dobro kot ostale. Plezanje mi vzame velikoãasa in nimam drugih hobijev. Vse, kar delam,poleg ‰ole seveda, tudi poãitek, nekako podredimtemu. Rada bi preplezala smer z oceno 8b, ven-dar pa mislim, da je letos Ïe malo prepozno. Nazaãetku leta sem veliko plezala v skali, v jeseni pazaradi tekmovanj skoraj niã. Za to mi je malo Ïal,vendar pa se bom naslednje leto ukvarjala s tem,pa tudi na pogled v skali bi rada preplezala kak-‰no smer z oceno 7c+, sedaj sem najveã 7c. Skrat-ka, da bi stopila stopniãko vi‰je.«

Prvo uvr‰ãeni v mo‰ki konkurenci

Tomá‰ Mrazek v tekmovalni smeri

Smer Palouz–Tschada v vzhodni steni Ojstrice

Po grapah nad Robanovo planino

Na‰a smer

WBesedilo

in fotografiji: Boris Strm‰ek

Glede na to, da je iz‰el nov vodnik zaRobanov kot, ãas pa ni veã primeren zaobisk kak‰nega KriÏevnika (mmm, to pridena vrsto pozno spomladi), bi Ïe bil ãas, dase nekoliko lotimo sneÏnih smeri. Pa netak‰nih, kjer je v kak‰nih gladkih, navpiãnihplo‰ãah nalepljenih nekaj kepic snega,temveã se bomo odpravili kar v pravograpo, ki ni preveã strma in ne vsebuje no-benega »drytoolinga«. Ampak – nikar nepodcenjujte ture! Se kar vleãe, od koãe naRobanovi planini je do vrha Ojstrice (2350m) toãno 1460 vi‰inskih metrov, potem paje treba seveda ‰e nazaj navzdol, zato nehodite na turo brez svetilke. In predvsemkrenite zgodaj zjutraj, kar se mi zdi, da jenovodobnim gornikom najveãja kazen. Ja,ko pa se je tako »fajn« stiskati pod toploodejo v zgodnjem zimskem jutru!

Do Robanove planine bo treba kar pe‰,svoj kup ploãevine bomo pustili pri Roba-novi kmetiji na zaãetku doline. Kak‰no uroin pol traja hoja, odvisno od razmer, odRobanove planine do grape pa bo ‰e kak-‰no uro. Uradna ocena smeri je III, vendarpa nam to pozimi ne pove skoraj niãesar.Tudi v nobenem od vodnikov, niti v najno-vej‰em, ne boste na‰li kak‰nega podatkao nakloninah, ãeprav je smer zanimiva lepozimi, poleti je to bolj »‰oder«. Da ne bo-ste preveã v skrbeh, najveãja naklonina jeokoli 65 stopinj, v najzanimivej‰ih delih gra-pe se giblje med 40 in 55 stopinjami, osta-lo je precej poloÏno. Okoli 700 vi‰inskih me-trov smeri vas pripelje na Kopin‰kovo pot,po njej pa je do vrha ‰e okoli 250 vi‰inskihmetrov. Za laÏjo orientacijo bosta kori-stna vodnik Robanov kot (PZS, 2002) inzemljevid Grintovci 1:25.000.

Nem‰ka smerKonec 19. in na zaãetku 20. stoletja so

bili po na‰ih gorah izredno aktivni Nemci,ki so kot prvi preplezali tudi marsikaterosteno in smer. Med njimi sta bila tudi MaksPalouz in Klodvig Tschada, ki sta nekje sre-di leta 1911 preplezala izrazito grapo v

vzhodni steni. Edini zabeleÏeni vzpon predtem je bil po grapi na ·krbino in po seve-rovzhodnem grebenu leta 1907, vendar nipovsem jasno, ali so plezali tudi po zgor-njem delu. Tschada, ki je bil iz Celja, je bilnekoliko drugaãen od veãine takratnihNemcev in mu je bolj ‰lo za gorni‰ke podvi-ge kakor pa za ponemãevanje na‰ih gora,za kar si je prizadevala veãina. In rezultatso nekatere kar znamenite smeri, medkaterimi je izredno plezana smer v Turskigori (II, 300 m), ki jo je plezal sam leta 1912,leto poprej pa je skupaj s Palouzem pre-plezal tudi smer v desnem delu Planjave(IV/III, 1000 m).

Prav zanimivo bi bilo videti, s kak‰noopremo so takrat plezali, ãeprav je bilvzpon verjetno opravljen, ko ni bilo kaj do-sti snega. S primerno (zimsko) opremo jevzpon verjetno enostavnej‰i kakor v pole-tnem ãasu, seveda pa je vse odvisno od ra-zmer. Îe v spodnjem poloÏnem delu lahkonaletimo na led, srednji del pa se pona‰a znekoliko veãjo naklonino (65 stopinj), pred-vsem tam, kjer pridemo do skalne stene innas priãaka nekak‰na votlina. Pravo me-sto za malico in poãitek. Od tam natopreãkamo proti levi, da pridemo v nekak-‰en kotel, in po njem navzgor. Nato strmi-na spet naraste, grapa pa se razdeli nadva dela. Oba prehoda sta nekoliko »za-bavna«, najbolje je izbrati levi Ïleb, kjer senad nas prevesi skalna stena in skoraj do-bimo obãutek, da lezemo skozi nekak‰enrov. Nad tem, nekoliko oÏjim delom se gra-pa spet raz‰iri, vendar pa zgoraj zapre.Poi‰ãemo najugodnej‰o linijo proti desninavzgor in okoli 200 metrov plezamo popoboãju z naklonino 50 stopinj. Ker nismoveã v grapi, se poãutimo izpostavljene, sajje teren odprt, in zaradi enakomerne str-mine nas poãasi »navija« v meãa. Na vrhudoseÏemo greben in mogoãe gleda izpodsnega celo kak‰na jeklenica, saj smo dose-gli Kopin‰kovo pot, prav na to mesto papoleti priplezamo po ojstri‰ki klasiki –Herletovi smeri. A na‰a tura ‰e zdaleã nikonãana.

43

Smer Palouz–Tschada v vzhodni steni Ojstrice

Na‰a smer

44

Proti dolini ãez vrh OjstriceLahko se odloãimo za sestop po Kopin-

‰kovi poti, a za prave alpiniste ni ture brezvrha. Teh 250 metrov bomo Ïe ‰e pripraska-li, ãe nas je kaj v hlaãah! In tako se po ozkemrazu odpravimo do strme stopnje, ki jeopremljena z jeklenicami. Malo skal, ledu insnega, a ne bo nam hudega, ãe smo vsaj ma-

lo poskoãni. Na vrhu te stopnje doseÏemosneÏi‰ãe pod vr‰nim delom Ojstrice, ki gapreãimo proti levi. Tukaj le previdno, saj naslahko kak‰en zdrs zapelje na ogled severnestene Ojstrice v vsej njeni vi‰ini. Kopin‰kovapot preãi vr‰ni del proti desni in nato okoliroba ter navzgor proti vrhu. To pot si lahkonekoliko skraj‰amo, ãe na sredi uberemo bli-Ïnjico. Krenemo naravnost navzgor, kjer vo-di proti vrhu oÏji Ïleb, ki pa se razcepi na dvadela, in eden nas pripelje na vzhodni vrh Oj-strice, drugi pa na glavnega. Izbira je na‰a.

Sestop z vrha v Robanov kot je sevedanajugodnej‰i po vzhodnem grebenu protiMoliãki peãi oziroma Moliãki planini, kjer soostanki stare Kocbekove koãe in obnovljenakapelica sv. Cirila in Metoda. Od tukaj lahkokrenemo v dolino po dveh variantah – poplaninski poti, ki je pozimi slabo vidna in zah-tevna, ali po Kocbekovi grapi, v kateri sonaklonine nekje do 40 stopinj. 400-metrskagrapa ima poleti oceno III/II, a ni kak‰ne po-sebne gneãe. Vendar pa bodimo pri sestopuv temi pazljivi, saj se lahko hitro zaplezamo.DrÏati se je treba nekoliko levo (proti Oj-strici). Midva sva paã imela to sreão, da svaplezala navzdol skozi zelo strme Ïlebove incelo led, tam do dobrih 70 stopinj. Bilo je za-nimivo, Ïe zaradi kletvic. Tisti, ki so bili tampred nama podnevi, tega niso sreãali. Samiso si krivi.

Ojstrica nad Robanovim kotom

Preplezan prvi leto‰nji slapLedne razmere letos ‰e nisoprimerne za plezanje, vseenopa je bil Ïe novembra preplezanprvi slap. Jasna in Andrej Pe-ãjak sta pod Rjavino splezala 40m dolg slap (Wi 4), ki je bil verje-tno letos prviã narejen. Nahajase levo od poti iz Kota protiStaniãevem domu v vogalu skal-nega skoka (Beli kamen) in se-verne stene Rjavine na pribliÏno1900 m nadmorske vi‰ine. Ime-novala sta ga Zdenkin slap. V. H.

V Kranju ‰e mladinciTeden dni po zakljuãni tekmisvetovnega pokala v Kranjusmo lahko na isti stenispremljali ‰e zakljuãek ev-ropskega mladinskega poka-la. âez 100 tekmovalcev iz 13drÏav je nastopilo v trehstarostnih kategorijah, na‰i»pajki« pa so bili spet zelo us-pe‰ni in so se v vseh katego-rijah uvrstili v finale. To je ‰eposebej pomembno, saj sonastopili tudi plezalci, ki se

uvr‰ãajo v finale na svetov-nem pokalu. Dekleta so bilazelo uspe‰na, saj sta Maja Vi-dmar pri kadetinjah in AnaKosmaã pri starej‰ih dekli-cah zmagali, pri mladinkahpa sta se Katja Vidmar in Lu-ãka Franko uvrstili na drugooziroma tretje mesto. V sku-pnem se‰tevku evropskegamladinskega pokala je Slove-nija osvojila eno prvo mesto– to je uspelo Katji Vidmarpri mladinkah. Njena sestraMaja je zasedla tretje mestopri kadetinjah, ãeprav se jeudeleÏila le dveh tekem. B. S.

INTERVJUPLANINSKIvestnik 12 / 2002

45

Le kaj je lep‰ega, kot se dokazati pred doma-ão publiko? In prav to je na leto‰nji tekmi zasvetovni pokal v Kranju uspelo Nataliji Gros,ki je po leto‰njem tretjem mestu na tekmi vBolzanu tokrat stopila ‰e stopniãko vi‰je. Aãe pogledamo statistiko njenih uspehov v za-dnjem ãasu, lahko priãakujemo v prihodnosti,da bo stopila ‰e vi‰je oziroma najvi‰je, vendarpa je to seveda treba prepustiti ãasu. Ra-zveseljuje predvsem to, da imamo sedaj v Slo-veniji poleg Martine âufar ‰e nekaj plezalk, kiposegajo v svetovni vrh, kar daje ‰e veãji za-gon tistim, ki prihajajo za njimi. Zgledi vleãejoin prav Martina âufar, ki je bila vselej tudivzornica Nataliji, v zadnjem ãasu pa precejtrenirata skupaj, je eden od poglavitnih vzro-kov, da smo dobili eno najmoãnej‰ih ekip vÏenskem svetovnem pokalu ‰portnega pleza-nja. In kar nenadoma se vsi spra‰ujejo, kdo jeNatalija Gros, kdo je dekle, ki se v zadnjemãasu pojavlja na fotografijah v mnogih slo-venskih ãasopisih in revijah. 18-letna dijakinja ‰kofjelo‰ke gimnazije, kjer sije izbrala jezikoslovno smer, je pravzapravizredno uspe‰na ‰portnica, saj se s tak‰nimiuspehi lahko pohvalijo le redkokateri ‰portni-ki v Sloveniji. Letos je dosegla Ïe svoj tretjinaslov mladinske svetovne prvakinje, dvakratje bila na mladinskih svetovnih prvenstvihdruga, v ãlanski konkurenci pa je Ïe od svoje-ga prvega nastopa lani v Chamonixu vselejmed najbolj‰imi in se v zadnjem letu standar-dno uvr‰ãa v finale na tekmah svetovnegapokala, kjer nastopi vselej osem najbolj‰ih. Si-cer pa je Ïe v svojem uvodnem nastopu vãlanski konkurenci zasedla 5. mesto, kar je bi-

lo prvovrstno preseneãenje. Na leto‰njihmednarodnih tekmah sploh ni zasedla slab-‰ega mesta od petega, ‰e posebej veliko imanehvaleÏnih 4. mest, a vse to dokazuje, da jetrdno v svetovnem vrhu. Tako je bila tudi navseh treh leto‰njih masters tekmah (Bruselj,Arco in Serre Chevalier) ãetrta, a ãaka jo ‰ezadnja masters tekma na Kitajskem, kamorodhajata skupaj z njeno prijateljico, soplezal-ko in sotekmovalko Martino âufar. Sicer papravi, da si Ïe kar Ïeli poãitka in sprostitvepo naporni sezoni. Letos je bila uspe‰na tudipri plezanju v skali.»Letos sem se nekoliko veã posveãala plezanjuv skali, kar je tudi eden od razlogov za moj na-predek. Med poletnimi poãitnicami sva z Mar-tino mesec dni plezali v Franciji. In leto‰njo se-zono lahko ocenim kot zelo dobro,« je poveda-la plezalka, za katero sta letos Ïe dva vzponana pogled z oceno 8a. Najprej smer Hoy me


Dekle v previsih18-letna ·kofjeloãanka Natalija Gros pleza vse vi‰je in teÏje

Natalija Gros in Martina âufar

INTERVJU PLANINSKIvestnik 12 / 2002

46

voy v Franciji, nato pa ji je uspel tovrstni vzpon‰e v smeri Giljotina v Mi‰ji peãi. Predvsem ple-zanje na pogled je odliãna priprava za tekmein tukaj ima Natalija Ïe lepo zbirko odliãnihvzponov. Sicer pa je njena najteÏja preplezanasmer do sedaj Veper lady v Ospu z oceno 8b,tam je splezala tudi Fantastic voyage – 8a,pa Ecosistem – 8a v Bohinjski Beli, v Ertu v Ita-liji je bila uspe‰na v Pole position – 8a+, v Mi‰jipeãi je pred kratkim v drugem poskusu pre-plezala Iglu – 8a in ‰e bi lahko na‰tevali.

Kaj te je sploh pripeljalo med plezalce oziro-ma plezalke?»V bistvu ni bilo nobenega posebnega razlo-ga, le to, da sta star‰a Ïelela, da ne bi bilaprepu‰ãena ulici. Zato sta me vpisala na te-ãaj ‰portnega plezanja v ·kofji Loki. Drugaãepa se pred tem nobeden od njiju ni nikoliukvarjal s plezanjem ali s ãim podobnim. Mamije prej trenirala le smuãanje.«

In ‰estletna je priãela razkazovati svoj talentza ‰port, ki jo je popolnoma zasvojil. Ob ‰oli jenajveã ãasa priãela preÏivljati na umetni ple-zalni steni, priãela so se tekmovanja, uspehi,reprezentanca ... A ‰e vedno je vzorna v ‰oli,ne spi na lovorikah in ves ãas se trudi na vsehpodroãjih, lahko bi rekli, da se ne »‰para«.

Kje pa najraje pleza‰? Katera plezali‰ãa so tiv‰eã?»Pri nas najraje plezam v Ospu in pa na Go-renjskem, v Bitnjah in pa Bohinjski Beli. Najra-je seveda plezam v skali, drugaãe pa so miv‰eã tudi francoska plezali‰ãa, a priznam, daje bil moj obisk doslej le kapljica v morje.«

Kak‰en tip skale in smeri ti najbolj ustreza?»Glede same strukture skale sem plezala do-slej le v apnencu, drugaãe pa mi leÏi previsnitip stene ter skala, kot je v Ospu. Najraje paimam ãim dalj‰e ‰portnoplezalne smeri, kjerse od zaãetka do konca primerno stopnjuje-jo teÏave. Nekega dne pa bi se Ïelela nauãitiplezanja poãi v granitu.«

Si Ïe plezala kdaj v visokih stenah, dolge sme-ri v gorah?»V hribih ‰e nisem plezala niti ne hodim v hri-be. Rada pa plezam dolge smeri v Paklenici, vAniãa kuku.«

Kako pa pokriva‰ stro‰ke plezalskih poto-vanj? Ima‰ kak‰ne sponzorje?»Veãino potnih stro‰kov pokrijeta Planinskazveza Slovenije ter moj klub – AO Kranj. Imampa tudi sponzorje, in sicer Maya Maya, ProMontana in Bolle.«

Obiãajen delovni dan?»Priãne se zgodaj, saj imam ‰olo ob 7 in 20 mi-nut, tam preÏivim dopoldan. Ko pridem do-mov, nekaj pojem in se odpravim na trening,kar je v povpreãju petkrat na teden po tri do‰tiri ure. Najprej vaje za raztezanje, nadalju-jem z lahkim ogrevanjem, plezanjem. Ogrevamse toliko ãasa, da se ãutim sposobno preple-zati najteÏji problem. Trening priredim poãu-tju ter obdobju, v katerem sem. Pred tekma-

Pred vstopom v smer

INTERVJUPLANINSKIvestnik 12 / 2002

47

mi so smeri na treningu dalj‰e in bolj podobnetekmovalnim. Trening zakljuãim z rahlim raz-tezanjem, razplezavanjem in masaÏo rok. Zve-ãer je najteÏji del dneva – uãim se obiãajno do

pol enajste. In spanje ob enajstih. Poleg pleza-nja in ‰ole ne poãnem niã posebnega, malo te-ãem, tudi ple‰em, pa fant, prijateljice ...«

In kak‰no glasbo poslu‰a Natalija Gros, kate-re knjige bere ...?»Rada poslu‰am vse vrste glasbe, od Enye pado U2. Le kak metal in pa alternativa in po-dobne zvrsti mi niso v‰eã. Rada pa imam tudiVanesso Mae, kot je bilo mogoãe opaziti natekmi v Kranju. Knjige zelo malo berem, kernimam ãasa. âe pa Ïe, so to knjige za obveznoãtivo v ‰oli. Filmi – rada gledam vse vrste, leznanstvene fantastike ne maram.«

Ja, res, saj je rada trdno na tleh oziroma natrdnih oprimkih, ki so za mnoge kar premaj-hni. Njena vzornica je bila vselej Martina âu-far, s katero sta sedaj tekmici, a obenemprijateljici. Pravi pa, da je ena najbolj‰ih ple-zalk zanjo ‰e vedno Lynn Hill, ki je zmagovalatudi na nekdanjih rock mastersih v Kranju.Kakor je takrat Natalija hodila obãudovatslovita plezalska imena, tako sedaj hodijo lju-dje obãudovat njo in njene tekmice. In sedaj je‰ele na pragu pravih plezalskih uspehov, ãebo tako vztrajna in neutrudna ‰e naprej.

Natalija Gros elegantno premaguje teÏave v smeri Iglu (8a) v Mi‰ji peãi.

Akcija odsekaNa obãnem zboru alpinistiãnega odse-ka je bilo v poroãilu napisano tudi o us-pehih znanega alpinista Klemena. Kerje nekdo nekaj pripomnil, je ‰el naãel-nik preverjat v zapisnik in je v ‰ali do-dal, da bi moral povedati tudi to, da jeKlemen dobil hãerko, ker je tako zapi-sano v enem od zapisnikov sestankovAO. Pa se je pritoÏil Matej: »To pa niprav. Tudi jaz sem dobil otroka, pa toni nikjer zapisano. Nisem vedel, da jetudi to akcija odseka.«

»Tvoja verjetno Ïe ni bila!«

Bojan Pollak

Nihãe ni nedolÏen?Tudi na sestankih alpinistiãnega odse-ka je med glasovanjem o doloãeni za-devi obiãajno pre‰tevanje glasov: »Kdoje za?«

»Dvajset.«

»Kdo je proti?«

»Eden.«

»Se je kdo vzdrÏal?

A ‰e preden je lahko predsedujoãi za-ãel ‰teti dvignjene roke, je Klemen po-vedal svoj komentar:

»Nobeden, vsi so ...! Saj se nismo zao-bljubili vzdrÏnosti!«

Bojan Pollak

Nova podoba, stari spodrsljajiuredni‰tva PV

Odmev na objavo prispevkaGreben Lo‰ke stene v PV 10/2002

Novi uredni‰ki odbor Planinske-ga vestnika, ki se je svojega dela lo-til s precej‰njo zagnanostjo (in nanekaterih podroãjih tudi precejuspe‰no), je Ïe veãkrat pozval bral-ce k sooblikovanju na‰e najstarej-‰e planinske revije. Bralci pi‰emo vPlaninski vestnik iz razliãnih vzgi-bov. Sam nisem najbolj ve‰ã lite-rarnega pisanja, zato Ïelim s pisa-njem navadno zaokroÏiti serijo us-pelih popotni‰kih in drugaãnih fo-tografij in jim s tem dati neko ce-loto. Ne nazadnje sem kot ljubitelj-ski fotograf Ïe uveljavljen, saj semna‰el potrditev na veã kot 25 sku-pnih in samostojnih razstavah do-ma in v tujini z nekaj nagradami inpohvalami, sodeloval pa sem Ïe prifotografski opremi kar nekaj kole-darjev, knjig in katalogov, med te-mi nekaj prav tako v tujini.

Ko sem prejel ‰tevilko PV 7–8 zmojim ãlankom o divjem petelinukot simbolu neokrnjene narave,sem poÏrl nemajhen cmok, saj no-bena priloÏena fotografija ni bilamoja. Na Ïalost se takrat nisemoglasil ...

Pravo razoãaranje pa me jepriãakovalo v deseti ‰tevilki PV,kjer so bile namesto mojih foto-grafij v ãlanku Igorja ·kamperletain mene priloÏene fotografije sicerspo‰tovanega glavnega urednikaPV Vladimirja Habjana. PriloÏenefotografije so bile Ïe objavljene vvodniku Manj znane poti slovenskihgora (zaloÏba Sidarta, 1999, str.168 in 172), s ãimer je sam kr‰il ure-dni‰ko politiko PV, zapisano v kolo-fonu, »da PV objavlja izvirne pris-pevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjerdrugje«. Povrh vsega se fotografi-je nana‰ajo na ostale gore iz gre-bena Lo‰ke stene, ki jih v ãlanku zIgorjem ne opisujeva. âar fotogra-fije je namreã prav v tem, da vse-binsko, estetsko in dokumentarnodopolnjujejo nek ãlanek (ali obra-

tno), zato je tako poãetje neskla-dno Ïe z Zakonom o avtorskih insorodstvenih pravicah (Uradni listRS, ‰t. 120-01/94). Uredni‰tvo se jesicer v kolofonu za‰ãitilo s stav-kom, »da si pridrÏuje pravico doobjave ali neobjave, kraj‰anja, po-vzemanja ali delnega objavljanjanenaroãenih ãlankov v skladu ssvojo uredni‰ko politiko in prostor-skimi moÏnostmi«, vendar to ne ve-lja za spreminjanje vsebine oziromazamenjavo slikovnih prilog. In ãe go-vorimo o vsebini: ne vem, kako siuredni‰ki odbor predstavlja divje-ga petelina kot ponosen simbol ne-okrnjene narave ob fotografiji div-jega petelina, slikanega v zadnjico?Ali pa samotne, le redko obiskanepoti nad Lo‰ko Koritnico, opisane vprej‰nji ‰tevilki, ob fotografiji sskupino osmih planincev, verjetnoHabjanovih »klientov«, ki bodo mor-da naslednjiã tja pripeljali svojeprijatelje, druÏine?

Na tak naãin gotovo ne mislimveã sodelovati pri soustvarjanjuvsebine PV! Prepriãal sem se, da sobili podobno razoãarani ‰e nekate-ri drugi avtorji prispevkov. Dolgo-roãno taka uredni‰ka politika ni-kakor ne zagotavlja pestrosti si-cer lepo obarvanega novega PV.Prepriãan sem, da bo Ïe ob mojempisanju glavni urednik ponudil nekaj»tehtnih« razlogov za to, morda vtehniãnih pomanjkljivostih foto-grafij, pomanjkanju ãasa ali ãempodobnem (uredni‰tvo vsake revijeima paã zadnjo besedo). Ali je resvzrok samo »profesionalni« pri-stop nove uredni‰ke politike? Kosem pred nekaj dnevi po po‰ti do-bil vrnjene svoje fotografije nazgo‰ãenki (med petimi priloÏenimibi se lahko izbralo vsaj kak‰noatraktivnej‰o, kot so bile objavlje-ne) z obvestilom, da naj v primeruobjave fotografij v PV po‰ljem svojtekoãi raãun (zanimivo, za avtor-ske pravice samega ãlanka to nevelja!), sem omenjena dva Planinskavestnika s »svojima« ãlankoma po-tisnil globoko pod stare letnike, kijih je sicer brez pretiranega bli‰ãa,a s posebnim obãutkom ustvarjalurednik Tine Orel ...

Edo Kozorog

Îal nam je, kadar prejmemotako pismo, saj nas seveda priza-dene, ãe kdo porine Planinski ve-stnik na dno kupa. ·e zlasti seveda,ãe so oãitki upraviãeni. Tokrat je zoãitkom o objavi dveh Ïe drugjeobjavljenih slik Ïal tako. Pri postav-ljanju ‰tevilke smo poiskali foto-grafije v arhivu in spregledali, daso bile Ïe objavljene. Sedaj se lahkozgolj potrudimo, da se kaj takegaveã ne ponovi.

Presojo o primernosti slik zaobjavo pa si resniãno Ïelimo zadr-Ïati kot del uredni‰ke politike. Av-torjeve se nam tokrat Ïal nisozdele vsebinsko niti tehniãno pri-merne, zato smo poiskali druge. NaÏalost pa smo si v ãasovni stiskipred izidom preveãkrat pomagalikar s slikami urednikov, ãesar sebomo sku‰ali v bodoãe izogibati.

Mnenje o tem, koliko ljudi smebiti na sliki pod Lo‰ko steno, je se-veda stvar vsakega posameznika.Mi smo revija za planince, zato siÏelimo njim pomagati obiskovatigore.

Honorar pa seveda gre tudiavtorjem besedil. Fotografom paãvrnemo slike s standardnim dopi-som, ki ga je prejel tudi gospod Ko-zorog. Avtorjem besedil pa do se-daj sploh nismo pisali, le v raãuno-vodstvo PZS smo dali nalog za iz-plaãilo (tudi za gospoda Kozoroga).V bodoãe bomo pazili, da bomo av-torjem, ki so poslali slike in besedi-lo, poslali drugaãno pismo, v kate-rem bo omenjen tudi honorar zabesedilo.

O tisti sliki divjega petelina vpoletni ‰tevilki pa naj presodijobralci sami. Nam se zdi ena najbolj-‰ih objavljenih slik v tem letniku, paãeprav je slikan v zadnjico!

Uredni‰tvo PV

Prostovoljstvo na ·entiljski poti – in drugod

Sreãko Najmajster, avtor Vo-dnika po ·entiljski poti, ki smo gana kratko predstavili pri Literatu-ri v oktobrski ‰tevilki PV, nam je

ODMEVI PLANINSKIvestnik 12 / 2002

48


49

poslal obseÏno pismo. âe na krat-ko povzamemo, se avtor ne strinjaz oceno svojega vodniãka, saj je obvsem prostovoljnem delu, ki ga jevloÏil v ·entiljsko pot in vodniãek ponjej, po njegovem mnenju naredilveliko delo. In tu moram kot avtorocene popolnoma sogla‰ati z njim.Namreã, prostovoljnega dela jedanes silno malo in tisti redki po-samezniki, ki se ga ‰e lotijo, potemdoÏivijo ‰e kritiko. Moja ocena pa nibila toliko kritika kot enostavnomnenje, da je ‰koda, da ob vseh na-porih na koncu zmanjka denarja alipa prostovoljcev, da bi izdelku dalikonãno podobo, pentljico v podobilektorskega in oblikovnega pregle-da. Ob pisanju svoje ocene nisemvedel, da je bilo to vse prostovolj-no. Ne glede na to pa mislim, da seoba strinjava, da je ‰koda, ker je vcelotni zgodbi en prostovoljec paã»zmanjkal«. Na tem mestu napakopopravljam in ãestitam SreãkuNajmajstru in PD Paloma Sladki vrhza vloÏeno prostovoljno delo. Stri-njam se, da taka oblika dela le pre-veã izumira, saj je vãasih potrebenle majhen vloÏek posameznika zavelik uãinek – le takih posamezni-kov mora biti veã. Avtorju vodniãkapa obljubljam, da se bom po njihovipoti vsekakor odpravil. (MarjanBrade‰ko)

Visokogorska jezera v vzhodnemdelu Julijskih AlpVisokogorska jezera v vzhodnemdelu Julijskih Alp, uredil AntonBrancelj, Ljubljana, zaloÏba ZRC SA-ZU, 2002, 266 str.

DrÏava Slovenija, vladne in ne-vladne organizacije, pa tudi Planin-ska zveza Slovenije v zadnjih letihveliko govorijo in pi‰ejo o ohranja-nju na‰e prvobitne narave, zanj patudi veliko storijo. Rodovitni rav-ninski deli na severovzhodu na‰edrÏave so zaradi intenzivne pride-lave hrane z umetnimi gnojili one-snaÏeni s pesticidi. Gorski svet pazaradi velike popularizacije obisku-

je vse preveã ljudi, ki pu‰ãajo tammnogo nezaÏelenih stvari.

Tudi Slovenska akademija zna-nosti in umetnosti, njen Znanstve-noraziskovalni center z In‰titu-tom za geografijo in In‰titutomza biologijo so pripravili in objaviliÏe marsikatero ‰tudijo o na‰i na-ravni dedi‰ãini. Pred kratkim je iz-‰la obseÏna monografija z naslo-vom Visokogorska jezera v vzho-dnem delu Julijskih Alp. Zbornik jeposveãen mednarodnemu letu go-ra, celotno besedilo pa je nati-snjeno vzporedno v slovenskem inangle‰kem jeziku. S tem si izdaja-telj Ïeli pribliÏati védenje o na‰ihprizadevanjih za ãisto okolje tudidrugim v Evropi, kjer smo nekoã Ïebili in kjer Ïelimo biti tudi v priho-dnje. Knjiga je plod veã kot dese-tletnih raziskav. Vsebuje 14 pogla-vij, ki jih je napisalo 18 avtorjev. Prisedmih poglavjih je sodeloval dr.Anton Brancelj, ki je zbornik tudiuredil.

Knjiga je interdisciplinarna insku‰a celovito predstaviti na‰agorska jezera. Podaja njihov geo-grafski opis in nastanek, hidrolo-‰ke povezave med jezeri ter fizi-kalne in kemijske lastnosti jezer-skih voda. Opisuje Ïivljenje v njih da-nes in spremembe, ki so jih jezeradoÏivela v zadnjih stoletjih. Klimat-ske znaãilnosti so prikazane na lo-kalni ravni in vkljuãujejo tudi spo-znanja o spreminjanju obsega Tri-glavskega ledenika. Dogajanja v vi-

sokogorskem okolju se ohranjajo vjezerskih sedimentih, kjer poleg kli-matskih sprememb lahko zasledu-jemo tudi posledice ãlovekove de-javnosti na tem obmoãju. Knjigaopozarja na problem onesnaÏeva-nja visokogorja, ki ima lokalne inprekomejne razseÏnosti. Dotaknese tudi problema vna‰anja tujero-dnih vrst rib v ta jezera. Zakljuãujes pregledom ãlovekovega vpliva natem obmoãju.

Dokler ni ãlovek zaãel posegativ ta svet, so Ïiva bitja, Ïivali in ra-stline, pa tudi mikroorganizmi,ohranjali medsebojno ravnovesje,ki se je s ãlovekovim aktivnim priho-dom poru‰ilo. Odveã pa je strah,da so vse vode v Alpah »zastruplje-ne«. Avtorji knjige so nam zagotovi-li, da je voda v vi‰e leÏeãih jezerih,nad koãama pri Kri‰kih in Triglav-skih jezerih, ‰e pitna.

Ciril Velkovrh

Za »feratarje«Bine Mlaã, Varneje po feratah inVodnik po dolomitskih feratah,PZS, 2002

Takoj ko sem v roke prijel liãenvodniãek, primeren za vsak nahrb-tnik, sem se vpra‰al: »Zakaj ne vdveh kosih?« Namreã. Îe iz naslovaje razvidno, da bi besedilo lahko iz-‰lo v dveh loãenih zvezkih – prviã,laÏje za no‰njo, drugiã, prvi del upo-raben vedno, drugi le v Dolomitih.Naj bo Ïe kakorkoli, Bine Mlaã s so-avtorjema (Nado Mlaã in Aleksan-drom âiãerovim) nam v zaloÏbi PZSponuja vse, kar je bilo kdaj zapisa-no v raznih planinskih ‰olah, in naspouãuje, kako se lotiti tistih naj-zahtevnej‰ih poti, ki jih ‰e ‰tejemomed »poti« – vse drugo je potemÏe pravo alpinistiãno plezanje. Av-tor nam tako pove, kako zaãeti,kje dobiti potrebno znanje, kakoorganizirati obiske teh poti, kak-‰ne sploh so, nekaj o varovalih,opremi, strategiji in taktiki, varno-stnih vidikih, navede pa tudi nekajprimerov takih poti.

Seveda pa preko sto strani pi-sanja tudi ve‰ãemu obiskovalcu go-

LITERATURA


50

LITERATURA

ra na trenutke ponuja stvari, ki somorda malce prestrokovne, podrugi strani pa nas avtor ponekodpouãuje o povsem osnovnih zade-vah. Prepriãan sem, da bi bilo mo-goãe vsebino bolje prilagoditi ra-zmeram, ki obiskovalce priãakajo valpskih navpiãnicah, opremljenih zÏelezjem. Namreã, osnove morajobiti nekomu, ki sploh razmi‰lja o od-hodu na tako pot, Ïe v krvi. Smer-nice, ki nam jih avtor ponuja, so za-pisane na trenutke v nekoliko hu-domu‰nem slogu, kar gotovo pope-stri branje, po drugi strani pa staurejenost znotraj poglavij in zlastismiselnost nekaterih mednaslovovvpra‰ljivi, saj vsaj meni pri branjunista pomagali, prej nasprotno –nekako nisem zaãutil strukture.Tako je denimo poglavje o snegupri Strategiji in taktiki, o stro‰kihobiska ferat pa avtor pi‰e v Var-nostnih vidikih.

Drugi del vodniãka nas zarespovede na pot – v dolomitske nav-piãnice, v naslednje skupine: Tofane,Monte Cristallo in Pomagagnon,Cadini di Misurina, Sekstenski Dolo-miti, Sorapiss, Monte Pelmo, Civet-ta, Moiazza, Schiara, Catina-ccio/Rosengarten in Brenta. Vsakoskupino nam avtor na kratko tudipredstavi, pove, kako do tja pride-mo, na‰teje koãe in poti, doda pa‰e seznam zemljevidov, in, kar je no-

vost, nekaterih spletnih povezav.Dobra ideja! Opisanih je ‰tiriinpet-deset ferat – od informacije oparkiri‰ãu preko vseh potrebnihpodatkov o potrebnem ãasu do sa-mega opisa poti. Vse poti so pona-zorjene s skico, ponekod panoram-sko, ponekod samo v »tlorisu«.

In za konec ‰e nekaj – izraz fe-rate se je oãitno prijel, ne vem pa,ali mora tisti, ki se vzpenja po njih,res biti »feratar«. Konec koncevpa se v navpiãnici o tem ne bo nih-ãe spra‰eval, tam bo imel vsakdodovolj dela z napredovanjem, rav-noteÏjem, iskanjem poti ... In Mlaãe-va dva vodniãka mu bosta v dobrooporo.

Marjan Brade‰ko

Mojstrova SlovenijaMoja Slovenija (fotomonografija),fotografije Joco Înidar‰iã, spre-mno besedilo Îeljko Kozinc. Ljublja-na, Veduta AÎ, 2002.

Morda ste ljubiteljski foto-graf, morda se veliko potepate poslovenskih pokrajinah, morda vamje uspelo nekaj lepih posnetkov inmorda si zato Ïe domi‰ljate, daimate dobre krajinske fotografije,da ste dober krajinski fotograf.Vsi, ki vam po glavi rojijo take misli,potrebujete nekaj, kar vas bostreznilo in postavilo na realna tla.Niã laÏjega, le novo fotomonogra-fijo Joca Înidar‰iãa Moja Slovenijavzemite v roke. âe bo po prelista-nju knjige kdo ‰e vztrajal na svojihpozicijah, mu paã nikoli ne bo jasno,kaj je mojstrstvo. Kdor se le malospozna na krajinsko fotografijo,bo vedel, da ni maãji ka‰elj spravitiskupaj za celo knjigo fotografij zvseh koncev Slovenije, in to ne pov-preãnih, posnetih ob katerikoli pri-liki, ampak fotografij, ki so nasta-le v izjemnem svetlobnem trenut-ku, fotografij, ki jih je v okvir ãasain prostora ujelo oko mojstra. A ni-sta potrebna le izjemen pogled inobãutek, potrebno je tisoãe in ti-soãe ur, ko ãaka‰ na sonce, nastrelo, na meglico, na drobne ma-lenkosti, ki dajo posnetku du‰o. Ve-

sel sem, da mi je do sedaj nekaj ta-kih posnetkov uspelo, ampak na-brati jih za knjigo, to je pa Ïe dru-ga pesem. Zato sem po eni strani znavdu‰enjem pregledal knjigo, podrugi strani pa sem Ïe zaãel pisatioglas, da prodajam fotografskoopremo. Naj obupam ali naj seuãim? âeprav nas kvaliteta pred-stavljenih fotografij peha v prvomoÏnost, bo bolje, da se lepo use-demo, gremo od slike do slike in seposku‰amo kaj nauãiti.

Zdaj verjetno mnogi Ïe sumite,da sem mastno plaãan za te bese-de. Sicer se ne bi branil, ampak to-kratni zapis je le odraz tega, kar seje uleglo na mojo du‰o, na du‰o, ki jipotepanje po Sloveniji ni tuje in kipribliÏno ve, kak‰na je pot do takihposnetkov. V svojo obrambo lahko‰e zapi‰em, da prav vse fotografi-je v knjigi niso in ne morejo biti ume-tnine, pri nekaterih bomo zamiÏalina eno, morda tudi na obe oãesi,ampak celotne podobe to ne bopokvarilo. In kriviãen bom, ãe bompri tej podobi omenjal le fotogra-fa. Knjigo je namreã do konãne obli-ke in vsebine pripeljala trojica moj-strov. Poleg fotografa sta za toposkrbela ‰e oblikovalec Miljenko Li-cul in pisec spremnega besedilaÎeljko Kozinc. âe pobliÏe pogledamoÏivljenjepise in doseÏke vseh treh,niti ne moremo biti kaj dosti prese-neãeni nad knjigo, o kateri je ‰koda


51

LITERATURA

na dolgo besediãiti, jo opisovati odstrani do strani, od slike do slike.Tudi ne bom predlagal, da jo kupiteza novoletno darilo, le vzemite jo vroke, se udobno usedite, navijtesvojo priljubljeno glasbo in pojditena potep po Sloveniji. âe kaj, potemboste na koncu vedeli, da Slovenije‰e ne poznate – ali pa ste povsembrez obãutka za lepoto.

Igor Maher

Raznolikost Ïivljenja v gorahMountain biodiversity: a global as-sessment, uredila ChristianKörner in Eva Spehn, ParthenonPublishing, 2002, ISBN 1842140914.

Ob koncu mednarodnega letagora, katerega cilj je bil tudi izbolj-‰ati znanje o gorah, bo prav, daopozorimo na knjigo, pa ãeprav tu-jo. Priznana ‰vicarska znanstveni-ka sta v obseÏno, dobrih tristostrani debelo knjigo zbrala pris-pevke ‰e 56 kolegov z vseh koncevsveta, ki so na razliãne naãine po-sku‰ali oceniti biotsko raznovr-stnost gora, toãneje gozdov nazgornji gozdni meji, same gozdneoziroma drevesne meje in pa seve-da raznovrstnost najvi‰jih prede-lov nad to mejo. Obravnavali so tu-di ekosisteme, kot so vi‰inski pa‰ni-ki, ki jih je v tem okolju ustvaril ãlo-vek. Vsekakor okolje, ki s skoraj pe-timi odstotki kopne povr‰ine do-slej ‰e ni bilo deleÏno tako celovitepozornosti naravoslovcev. Okolje,ki kaÏe pusto, surovo podobo, pakljub temu skriva veliko biotsko bo-gastvo, marsikje veãjo kot v niÏjihlegah, kar je posledica geografskein genetske izolacije ter mnoÏicemikrookolij, ki nastajajo v razgiba-nem gorskem svetu, izpostavlje-nem najrazliãnej‰im klimatskim ra-zmeram. Prispevki pa niso name-njeni zgolj oceni stanja raznovr-stnosti tako rastlinskega kot Ïi-valskega sveta v razliãnih gorstvih,ampak je pomemben del knjige na-menjen vplivu klimatskih spre-memb, izdelavi scenarijev, po kate-

rih se bodo vrste odzivale na spre-membe, pa tudi vplivu ãlovekoverabe gorskega sveta in uãinkovito-sti za‰ãite v okviru zavarovanihobmoãij. Prav segrevanje ozraãjapredstavlja hudo groÏnjo za gor-sko okolje in njegovo raznolikost,predvsem v robnih predelih gor-stev, kjer se spremembe najhitrejepokaÏejo.

Pregled stanja biotske raznovr-stnosti in krajinske pestrosti vSloveniji, uredila Branka Hlad inPeter Skoberne, Ministrstvo zaokolje in prostor RS, 2001Strategija ohranjanja biotske ra-znovrstnosti v Sloveniji, Ministr-stvo za okolje in prostor RS, 2002

Slovenci Ïal v svojem jeziku ni-mamo knjige, ki bi tako podrobnoobravnavala biodiverziteto gorske-ga sveta. Je pa Ministrstvo za oko-lje in prostor oziroma njegovaAgencija za okolje Ïe aprila pred-stavila dve publikaciji, ki predstav-ljata bogastvo Ïivljenja, rastlinskihin Ïivalskih vrst, pa tudi krajin v Slo-veniji. Marsikdaj smo Ïe sli‰ali, da jeSlovenija nekak‰na vroãa toãka nele v evropskih, temveã tudi v sve-tovnih razmerah, kar pomeni, da jena majhni povr‰ini nakopiãeno ne-verjetno naravno bogastvo, izjemnaraznolikost, ki je posledica preho-dne lege, posebne zgradbe in zani-mive geolo‰ke zgodovine na‰egaozemlja. S prvo publikacijo pa bomote govorice lahko podkrepili, jih do-kumentirali, saj – kot pove naslov –prina‰a podroben pregled stanjabiotske raznovrstnosti in krajinskepestrosti. Veã kot dve leti so jo pri-pravljali razliãni strokovnjaki, ki sose zbrali v delovnih skupinah, medkaterimi je bila tudi skupina za gor-ske ekosisteme. Niso pa te raznovr-stnosti obdelali samo iz naravoslov-

nega vidika, ampak so se lotili tudipravnih in ekonomskih vidikov. Takoje knjiga razdeljena v dva obseÏnej-‰a sklopa. V prvem je najprej poda-no stanje na ekosistemski ravni, na-to pa ‰e po rastlinskih in Ïivalskihskupinah. V drugem delu pa so po-dani mehanizmi ohranjanja biotskeraznovrstnosti in njene trajnostnerabe, tako pravni kot ekonomski.Publikacijo si lahko ogledate tudi velektronski obliki na spletni straniministrstva (www.gov.si/mop).

Podroben pregled stanja je se-veda dobra osnova za pripravostrate‰kih dokumentov, progra-mov in politik na vladni in lokalniravni. Med take strate‰ke doku-mente seveda sodi Strategijaohranjanja biotske raznovrstnosti,ki jo je vlada sprejela konec leta2001. Z njo so postavljene desetle-tne usmeritve za dejavnosti, ki po-membno vplivajo na trajnostno ra-bo sestavin biotske raznovrstno-sti in trajnostni razvoj. Strategijaje v publikaciji vzporedno predstav-ljena v slovenski in angle‰ki razliãici,na ogled pa je tudi na Ïe omenjenispletni strani ministrstva.

Igor Maher

Izdaje ob letu goraV zadnjem ãasu v uredni‰tvo

prihajajo razliãni dokazi, da je leto-‰nje mednarodno leto gora ven-darle doseglo doloãene uãinke.

Tako smo nedavno iz Gorice(od SPD Gorica) prejeli v spiralo ve-zano knjiÏico GGG – Gori‰ka gorni-‰ka gledanja, ki jo je uredil Aldo Ru-pel, vanjo pa je uvrstil razliãneprispevke preteklih in sedanjih pla-ninskih avtorjev z Gori‰kega. Medvstavki ãrno-belih fotografij razli-ãnih avtorjev (‰koda, ker nisoopremljene s podpisi) tako lahkoberemo razmi‰ljanja Staniãa, Se-tniãarja, Zupanãiãa, Tume, Juga,Lupinca, Abrama, Jelinãiãa in Zor-zuta, knjigi pa zakljuãita dva pris-pevka Alda Rupla, zadnji je njegovgovor z leto‰njega praznovanja naTrstelju. Izbor je posreãen, saj soprispevki predvsem razmi‰ljanja opotrebnosti in smotrnosti obisko-


52

vanja gora, o uãinkih na ãloveka inkonec koncev tudi o ãlovekovihuãinkih na naravo, ki jo obiskuje. Ta-ka sta posebej Ruplova prispevka,torej ekolo‰ko obarvana. Koneckoncev gre pri obiskovanju gora zasoÏitje in stapljanje ãloveka z nara-vo, to pa je harmoniãno le ob pre-tanjenem ãlovekovem posluhu zanaravo. Posebej pa je pohvalno, dase slovenska planinska dejavnostna oni strani meje predstavlja tudis pisnimi izdelki, pa ãeprav le v na-kladi 100 izvodov.

Iz O· Gustava ·iliha iz Velenjapa so nam poslali drobcen zbornikPojdimo skupaj varno v gore, ki gaje ob pomoãi svojih sodelavcev, ‰ol-skih otrok, uredila mentorica pla-ninskega kroÏka Anka Pugelj. Iz pi-sanja in risbic, tudi nekaj fotogra-fij je notri, odseva navdu‰enje, ki jeveãino otrok prevzelo na gorskoobarvanih izletih. V sklopu medna-rodnega leta gora so otroci obi-skali tudi alpinista Ivãa Kotnika,predsednika PD Velenje JoÏeta Me-lan‰ka in se pogovorili ‰e z nekate-rimi goram predanimi ljudmi. Inter-vjuji so zanimivi, saj so jih opraviliotroci sami. Kot pa smo Ïe veãkratzapisali tudi za druge izdaje – kon-ãni pregled vsega pisanja tudi vtem zborniku ni bil opravljen (vsajlektoriranje), kar je ‰koda. Otrociso v ‰oli, lahko bi se ‰e ãesa nauãili.To pa seveda ne izniãuje tistega,kar jim bo ostalo od planinskoobarvanih dejavnosti. ·e veã podo-bnih zbornikov si lahko zaÏelimo.

Marjan Brade‰ko

30 let PD FramS sveãano akademijo smo pla-

ninci PD Fram 21. junija letos obele-Ïili 30 let uspe‰nega dela. Le danpred tem je dru‰tvo na osrednjiproslavi ob prazniku Obãine Raãe-Fram prejelo spominsko plaketoobãine. Z veseljem lahko ugotovi-mo, da smo s svojim uspe‰nim de-lom prepoznavni v obãini in tudi ‰ir-‰e. Sveãane akademije se je udele-Ïilo veã kot 150 ãlanov in gostov,odvijala pa se je v dvorani DTV Par-tizan v Framu, kjer je bil pred tri-

desetimi leti ustanovni obãni zbordru‰tva. S prikupnim kulturnimprogramom so prireditev pope-strili uãenci O· Fram pod vod-stvom uãiteljice JoÏice Rav‰, ob njihpa ‰e violinist PrimoÏ Ribariã – tu-di ãlan dru‰tva – in Mo‰ki pevskizbor svete Ane iz Frama. Predse-dnik dru‰tva Leon Vrhov‰ek je vsvojem slavnostnem govoru pred-stavil prerez delovanja dru‰tva vteh treh desetletjih. Ves ãas je bi-lo v ospredju delo z mladimi planin-ci, ki delujejo v sklopu planinskihskupin na osnovnih ‰olah in vrtcih vHoãah, Raãah. Nismo pa pozabili naizobraÏevanje vodnikov in mento-ric, ki so trdna garancija za uspe-‰no in varno zahajanje v gorskisvet. Od tridesetih vodnikov z us-

pe‰no opravljenim teãajem jih jeaktivna ‰e polovica. Organiziralismo okoli 600 izletov, vse brez re-snej‰ih nezgod. Markacisti skrbijoza poti iz Frama na Mariborsko ko-ão in na Areh. Dru‰tvo se je v pre-teklosti veãkrat izkazalo z odliãnoorganizacijo tekmovanj Mladina ingore in tekmovanj v ‰portnem ple-zanju, na predavanjih smo gostili‰tevilna znana imena slovenskegain svetovnega alpinizma ter pri-pravili Ïe 15 ‰tevilk dru‰tvenegaglasila Planinski odmevi. Zbranesta nagovorila ‰e Ïupan BrankoLedinek in podpredsednica PZSSlavica Tov‰ak. NajzasluÏnej‰i ãlaniso ob tej priloÏnosti prejeli brona-ste (9), srebrne (5) in zlate (2) ãa-stne znake PZS. Vsi pa so bili nav-du‰eni nad multivizijsko projekcijo sprikazom diapozitivov ob glasbenispremljavi in izbranih besedilih izslovenske proze in poezije. Obletni-ci so posvetili jubilejno izdajo glasi-la, ki prina‰a pregled delovanjadru‰tva, novost pa je tudi dru‰-tvena spletna stran na naslovuhttp:/ /www.planinskodrustvo-fram.si. (JoÏe Bobovnik)

10 let APPV nedeljo, 13. oktobra, je bil 15.

vodeni planinski pohod mimo Bajh-ta, rojstne hi‰e pesnice NeÏe Mau-rer in Juga na Goro Oljko (733 m).Spust je ‰el ãez Brezovec, mimo Ve-

NOVICE IN OBVESTILA

Proslava ob 30-letnici PD Fram


53

deta in Praprotnika na zaãetek –‰portno izhodi‰ãe v AndraÏu. Popohodu je bila v domu krajanovproslava v poãastitev desete oble-tnice Andra‰ke planinske poti (od-prte 6. 9. 1992) s prijetnim kultur-nim programom. V desetletju jepot prehodilo 1084 pohodnikov, to-krat jih je bilo 137, ki so jih na koncupostregli z golaÏem, Ïe med potjopa s kmeãkimi dobrotami, jabolki inãajem. (BoÏo Jordan)

Teãaj koro‰kihmarkacistov

Koro‰ki meddru‰tveni odbor jepod vodstvom Komisije za pota priPZS organiziral teãaj za nove mar-kaciste. Vodil ga je Igor Glaseni-ãnik, pomagali pa so ‰e Tone Tom-‰e, Florjan Nunãiã, Stanko Ga‰pa-riã in Milan Kotnik. Nanj se je prija-vilo 24 teãajnikov, potekal pa je vKoãi Planinc (PD Vuzenica). V prvemdelu teãaja 28. in 29. septembra soobdelali organiziranost, pomen po-ti, oznaãevanje, tehniko, varovalnenaprave in dokumentacijo, prakti-ãno delo pa je prvi dan potekalo napoti na KremÏarico, drugi dan paso na novo markirali planinsko potPodvelka–Sv. Ignacij na Rdeãembregu. Krajani Podvelke so namreãÏeleli, da se sredi‰ãe kraja poveÏe zobstojeão Koro‰ko planinsko potjo,ki poteka po vrhu Rdeãega brega.Naslednjiã so se sreãali 12. in 13. ok-tobra. Najprej predavanja o var-stvu narave, pravicah in dolÏno-stih, o zgodovini markiranja, natopraktiãno delo v okolici koãe, za za-kljuãek pa ‰e izpit, ki so ga vsi uspe-‰no opravili.

Na teãaju pa je nastala tudizanimiva kronika:

Smo kar nekaj let na ta teãajãakali z Ïeljo, da markacisti bi po-stali. Zato pa smo sedaj veliko no-vega spoznali, ãeprav smo pikice inkroge Ïe prej poznali. Kako in kamjih namestit, da v planinah, gorahne more‰ se zgubit, se je Igor z na-mi trudil v dobri veri, da markaci-sti bi bili po meri. Vse nam je pri-pravil, uredil, in‰truktor nam, tud’

vodja bil – ter tehniko in zgodovinomarkiranja razkril. Naãelnik mar-kacistov Tone nam je organizira-nost markacistov Slovenije razloÏil,pomen in vsebino planinskih potirazkril in upamo, da bo tudi tamna zvezi o nas kaj govoril, da tudita del Slovenije kaj naredi, in tudimed nas jih povabili bi. Z varovalni-mi napravami se Florjan je trudil,da se ja v gorah ne bi kdo zgubil, ‰emanj po‰kodoval ali celo tam ostal.Stane nam je varstvo narave po-dal, da vsak bi jo ãuval in varoval,saj narava nam vraãala bo, ãe jovarovali bomo skrbno. Z dokumen-tacijo nas je Milan moril, a lepo potod Ko‰enjaka do Pernic razloÏil. Tosmo tudi takoj spoznali, saj brezzemljevida in opisa bi se teÏko kampodali. Ko pa smo markiranja se lo-tili, smo planinsko pot Podvelka-Sv.Ignacij uredili. Jo poãistili, stopnice,table in ograje namestili, pa ãe-prav smo skoraj se zgubili. ·e do-bro, da smo Hermino imeli, da jepot pod noge vzela, se prepriãalao smeri, da pot je prava, zdaj pomeri. Ja, s tem teãajem smo ugo-tovili, da pravega smo posla se lo-tili, da z nami so markacisti pravi,da znajo ograje in ‰e kaj naredit intudi dobre volje bit. Nam, ki pa ‰ekaj manjka, se bomo trudili, da pri-pravni‰tvo bomo dopolnili, da pra-vi naziv markacista si bomo zaslu-Ïili. Torej, hvala vam vsem, ki ste sez nami trudili, nam poguma vlili, dapravi bi markacisti bili. Mi pa oblju-bimo, da bomo ‰e veliko planinskihpoti naredili in tudi stare obnovili.(Malãka Kvasnik)

30 let Savinjskeplaninske poti

Na Homu je bila 19. oktobraproslava ob 30-letnici Savinjskeplaninske poti, zdruÏena z 22. jesen-skim pohodom, 30-letnico planinskeorientacije in 35-letnico planinskepostojanke na Homu. Za proslavo jevsako dru‰tvo ob SPP pripravilokratek nastop. Zvrstili so se prisr-ãni nastopi cicibanov, mladih plesal-cev v no‰ah, zapeli so Dobroveljski

fantje, poslu‰ali smo deklamacije inrecitacije pesmi. PridruÏila sta setudi Ïalski in preboldski Ïupan. Nakoncu je bila predstavljena tretjaizdaja Vodnika po Savinjski planinskipoti, ki obsega kar 124 strani male-ga formata. Opisu poti so pridru-Ïeni ‰e opisi hribov in dolinic, po ka-terih vodi pot, pa tudi vse posto-janke in dostopi. Dodani sta ne-obvezni toãki Mrzlica in grad Îov-nek. Trasa je glede na prvotnospremenjena in ima 26 obveznihtoãk. Ni veã kroÏna, ampak je dobi-la podkvasto obliko, zanjo pa skrbiodbor s predstavniki vseh desetihdru‰tev ob poti. Kot zanimivostlahko povemo, da so opisi opremlje-ni z vsemi podatki, potrebnimi zaGPS-orientacijo. V treh desetletjihjo je prehodilo 2150 obiskovalcev, sajse vodi natanãna evidenca, ki lahkosluÏi za analizo obiskov veznih poti.(BoÏo Jordan)

Skup‰ãina IKAR183 gorskih re‰evalcev, ãlanov

31 gorskih re‰evalnih organizacijEvrope in Severne Amerike, zdruÏe-nih v IKAR – Mednarodno komisijoza re‰evanje v gorah – je bilo trioktobrske dni zelo delavnih, tokratna svojem rednem strokovnemzboru v Malbunu v Lihten‰tajnu. Pr-venstvena naloga IKAR-ja so razvojre‰evalne doktrine, razvoj ter pre-izku‰anje re‰evalne opreme, obrav-nava prakse v organizacijskih pri-stopih pri razliãnih re‰evalnih izzi-vih, analiza nesreã pri re‰evanjuter analiza gorskih nesreã, obrav-nava vpra‰anj s podroãja gorskemedicine, rezultatov ‰tudij snegater plazov, obravnava tehnike delas psi pri iskanju zasutih v plazu terpogre‰anih v gorah, izmenjava vsehtozadevnih izku‰enj, in ‰e bi lahkona‰teval. Vsa ta gora za gorskere‰evalce zanimivih podatkov je bi-la vzporedno organizirana inobravnavana v strokovnih komisi-jah za tehniko, medicino, letalskore‰evanje in sneg ter plazove. Zelokoristni in dobrodo‰li za nadaljnjedelo re‰evalcev so bili preizkusi termeritve oz. njihovi rezultati v osre-

NOVICE IN OBVESTILA


54

dnjem tehniãnem laboratoriju v St.Gallenu, kjer so predstavili obre-menitve in nosilnosti vrvi ter vozlovv razliãnih razmerah ter pogojih, kinastopajo v gorah. Popoldne za-dnjega dne je zasedala skup‰ãinaIKAR-ja, ki je sprejela poroãilo oopravljenem delu v minulem letu,izrekla priznanje za obilico storje-nega ter odobrila program dela zaleto 2003. V teku so dogovori z Bru-sljem, ki naj bi dosegli, da bo IKARspoznan kot organizacija, ki delujena ravni Evrope za potrebe gor-skega re‰evanja. (Danilo ·kerbinek)

Teãaj GRSSV izobraÏevalnem centru v

Poljãah je 23. novembra 2002 pote-kal izobraÏevalni teãaj iz prve po-moãi za gorske re‰evalce. UdeleÏi-lo se ga je 128 gorskih re‰evalcev izvseh postaj GRSS, od tega 6 zdrav-nikov, 29 in‰truktorjev, 53 ãlanovre‰evalcev in 36 pripravnikov zagorske re‰evalce.

Teãaj je potekal po programu, kiga je pripravila Podkomisija za medi-cino pri Komisiji GRSS. Nosilci obrav-navanih tem so bili zdravniki – gor-ski re‰evalci. Obdelali pa so nasle-dnje teme: boleãine v prsnem ko‰u(Eva Pogaãar), boleãine v trebuhu(Sandi Poteko), nezavestnega gorni-ka (Igor Tekavãiã), otroka kot nujne-ga bolnika v hribih (Peter Najdenov),alergijo (MatjaÏ FleÏar), zastrupitve(Jurij Gorjanc) in praktiãno delo napostopkih oÏivljanja. (Igor Maher)

Ekoturizem v gorah

Ob mednarodnem letu gora inletu ekoturizma je Triglavski naro-dni park v sodelovanju s Turistiãnozvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slo-venije, Obãino Kranjska Gora in Slo-vensko nacionalno komisijo za Une-sco organiziral posvetovanje na te-mo Ekoturizem v gorah. V KranjskiGori so se 7. novembra tako zbralipredstavniki Ministrstev za okolje,prostor in energijo ter za kulturo,

predstavniki planinskih in turisti-ãnih dru‰tev z obmoãja parka, papredstavniki obeh zvez, turistiãnein planinske, zatajilo pa je turistiãnogospodarstvo (hotelska podjetja,agencije). V dopoldanskem delu soprisluhnili ‰tevilnim referatom. Mla-den Berginc z okoljskega ministr-stva je izpostavil velik pomen ohra-njene narave za razvoj turizma, sajanaliza turistiãnega obiska jasnokaÏe, da gosti k nam prihajajo zara-di narave. Silvester Gabr‰ãek s kul-turnega ministrstva je v ospredjepostavil avtohtono prebivalstvo,saj le to lahko ohranja Ïivljenje v za-varovanih obmoãjih in s tem tudiprivlaãnost za turizem. Janez Bi-zjak, direktor parka, je opozoril nadejstvo, da smo marsikaj, kar je da-nes zapakirano v izraz ekoturizem,nekoã Ïe poznali (gorsko vodni‰tvo,Rikli na Bledu). Za planince je bilo ‰eposebej zanimivo razmi‰ljanje dr.TomaÏa Vrhovca, ki se je razgovorilo trajnostnem razvoju gorskegaturizma in planinstva, Marjeta Ker-‰iã Svetel pa je predstavila mnogezanimive primere ekoturizma, naÏalost le iz tujine. Na posvetu smosicer sli‰ali misel, da je najbolj eko ti-sti turizem, ki je brez turistov, ven-dar bo treba re‰itve iskati drugod,ne le v prepovedih in omejitvah. Vpopoldanskem delu se je na delavni-ci razvila razprava o tem, kak‰enturizem sodi v gore, ‰e posebej v za-varovana obmoãja. (Igor Maher)

Branje poezije na vrhovih

Mednarodno leto gora 2002 ninamenjeno zgolj opozarjanju naokoljske probleme goratih prede-lov, ampak je v enaki meri usmerje-no tudi v opozarjanje na druÏbeneprobleme, na premo‰ãanje razlikmed kulturami, verami in narodi. Stem namenom je letos stekel tudiprogram Poezija na vrhovih (Poe-try on the Peaks), ki je praktiãnonadaljevanje lanskega programaZdruÏenih narodov S poezijo do di-aloga med civilizacijami (DialogueAmong Civilisations Through Poe-

try). Program je predstavljen naspletni strani http://www.dialogue-poetry.org/mountain.htm. Îelja po-budnikov je, da bi z branjem pesmina vrhovih ali v krajih pod njimivzpodbudili zanimanje ljudi za po-slanstvo leta gora in krepili kultur-no dedi‰ãino gorskih ljudstev. Le-tos so Ïe bila ali pa ‰e bodo branjapoezije na vseh sedmih najvi‰jih vr-hovih celin, ob tem pa so taka bra-nja ‰e na ‰tevilnih drugih vrhovih.Îe spomladi je bilo naãrtovanobranje pesmi Iztoka Osojnika naTriglavu, vendar so napovedani do-godek prepreãile pesnikove zdrav-stvene teÏave. Vsekakor bo IztokOsojnik teÏavam navkljub posku‰alizpeljati branje ‰e do konca leta.

Po vsem svetu se zbirajo planin-ci, pesniki in domaãini na najrazli-ãnej‰ih vrhovih, na najvi‰jih gorah alipa na hribãkih, ki teÏko zasluÏijo imegora. Ne glede na vi‰ino in strminopa povsod z branjem pesmi krepijopovezavo med naravo in ãlovekom.»Velike stvari se zgodijo, ko se sre-ãajo ljudje in gore, kar pa se ne mo-re zgoditi med prerivanjem na ulici,«so bili verzi na enem od branj.

Poezija je razvedrila tudi turo-bno jesensko soboto pri planinskikoãi na Koko‰i. Planinsko dru‰tvoSeÏana je namreã 26. oktobra pri-pravilo prav poseben dogodek v po-ãastitev mednarodnega leta gora,branje poezije na Koko‰i. Skoraj 500primorskih in notranjskih planincevse je zbralo na tem kra‰kem vrhu,da so prisluhnili izbranim 10 pesmim.Îe spomladi je namreã dru‰tvoobjavilo literarni nateãaj za osnov-no- in srednje‰olce na temo medna-rodno leto gora. Najbolje so ocenilipesem Jasmine Înebelj z Osnovne‰ole Dragomirja Benãiãa Brkina vHrpeljah. Mladi ustvarjalci so nasreãanju sami prebrali svoje pesmi,pridruÏili pa so se jim ‰e starej‰i ko-legi iz Dru‰tva pesnikov iz SeÏane. Vkulturnem programu so sodelovali‰e duet glasbenikov in otro‰ki pev-ski zbor iz Divaãe.

Branje poezije pa je bilo tudiuvod v praznovanje 50-letnice PDSeÏana, ki je vrhunec doÏivelo no-vembra s predstavitvijo zbornika,otvoritvijo fotografske razstave

NOVICE IN OBVESTILA


55

ral je leta 1955, doktoriral pa 1971. Strokovno izpopolnjevanje ga je

vodilo v Davos, na Institut za razi-skave snega in plazov. Okoli‰ãine ni-so hotele, da bi Ïe tedaj nadaljevaldelo, ki ga je na SAZU zaãel IvanGams s ‰tudijo SneÏni plazovi v Slo-veniji. Ni pa obupal, marveã se je v60. letih kot oboÏevalec gora, ki gaje moãno mikal tudi alpinizem, pove-zal z GRS in sodeloval s skupino, kise je ukvarjala s plazovi. Ob ustano-vitvi podkomisije, leta 1969, je po-stal njen polnokrvni ãlan in nadvsemarljivo sodeloval v vseh njenih de-javnostih. Bil je udeleÏenec ali pre-davatelj na teãajih za plazovne pse,na dnevih varstva pred sneÏnimiplazovi, teãajih za minerje sneÏnihplazov, zimskih teãajih matiãne Po-staje GRS Ljubljana, na posvetih ovarnosti v gorah in drugod.

Posebno skrb je posveãal opo-zarjanju pred plazovi ter leta 1975dosegel, da je bila pri tedanjem Hi-drometeorolo‰kem zavodu SRSustanovljena SluÏba za sneg in pla-zove. Kot njen prvi vodja jo je vodil doupokojitve in jo povezal z ustreznimasluÏbama v Celovcu in Vidmu. Oral jeledino, organiziral mreÏo opazoval-nic ter pripravil ne‰teto opozoril.

V zgodnjih 80. letih sva obredlavse plazovite konce na‰e domovinein pripravila Preliminarno poroãiloo delu na katastru sneÏnih plazovna ozemlju SR Slovenije, ki je bilo vdevetdesetih letih izhodi‰ãe za na-stanek dana‰njega katastra sne-Ïnih plazov pri Podjetju za urejanjehudournikov, v katerem je tudi

Francetovo delo. Kot dober poznavalec razmer

je prizadevno pomagal pri obliko-vanju Komisije za sneÏne plazovepri Republi‰kem sekretariatu zavarstvo okolja in bil vse od ustano-vitve leta 1976 pa do smrti njenãlan. Skupaj smo opravili ne‰tetoogledov na krajih predvidenih gra-denj ali obstojeãih naprav Ïiãnic,smuãi‰ã, cest, Ïeleznic v naseljih ingorah. Kot ãlan Podkomisije za pla-zove je sodeloval tudi na zasedanjihpodkomisije za plazove IKAR-ja naBledu, v Bovcu in v Kranjski Gori.

France je bil dober in razgle-dan pisec. Med veãjimi deli, ki zade-vajo obiskovalce gora, ne moremozgre‰iti priroãnika Vremenoslovjeza planince in prevoda Vremeno-slovje za vsakogar. Za smuãarje jepri Smuãarski zvezi Slovenije pri-pravil opomnik Pozor – plaz. Na po-dlagi materialov iz Davosa sta vtipkopisih ostali Klasifikacija sne-ga in Klasifikacija plazov. O snegu,plazovih in nevarnostih je objavilveliko ãlankov v Planinskem vestni-ku, Ujmi in drugih publikacijah, in-tenzivno je sodeloval tudi na prire-ditvah geografske stroke.

Bil je prijeten druÏabnik in to-vari‰. âe bi dopu‰ãalo zdravje, bizanesljivo storil ‰e marsikaj kori-stnega za planinsko srenjo in vsplo‰no korist. Îal je usoda hoteladrugaãe – ãeprav Ïe dolgo ne veãmlad, je prezgodaj zapustil na‰evrste. Nekdanji sodelavci ga bomopogre‰ali in se pogosto spominjalinapornih, pa tudi nadvse prijetnihdni, ki smo jih skupaj preÏiveli v mi-nulih desetletjih. Naj si v miru od-dahne! (Pavle ·egula)

V spomin JoÏetuMermalu (1920–2001)

Pred dobrim letom smo se naljubljanskih Îalah poslovili od gos-poda JoÏeta Mermala – magistraveterine, krajana Ljubnega ob Sa-vinji, prijatelja, planinca. Treba seje bilo ãasovno oddaljiti, da se za-vemo, kako je bil gospod Mermal

NOVICE IN OBVESTILA

GoraGora, izÏarevanje svobode,kot ptica na sinjem nebu.

Gora, kot zavetnik prednevihto in grmenjem,h kateremu se zateãe‰.

Gora, mir in spokojnost,ki ti ri‰e na ustnice sreão,radost in ljubezen.

Je lahko Ïalost,ki ti zada boleãino ob izgu-bi ljubljene osebe ...

Ali nevarnost,ki preÏi na poti med vrhomin breznom ...

PA NAJ BO LJUBEZENIN PROTISTRUP ZA BOLE-ZEN!

Jasmina Înebelj, O· DBB Hrpelje

Mentorica: Ksenija Lazar

Simona Strnada in osrednjo pro-slavo v seÏanskem kulturnem cen-tru. (Igor Maher)

Francetu Bernotuv spomin

4. novembra 2002 je v osemde-setem letu starosti preminil dr.France Bernot, dolgoletni ãlanPodkomisije za plazove GRS in ãlanPostaje GRS Ljubljana. Sinu Ïelezni-ãarske druÏine je bilo v mladih letihusojeno, da obrede velik del Slove-nije, med okupacijo pa preizkusi ‰eblagodati la‰kih tabori‰ã Gonarsin Treviso. S stiskami in odrekanjimu ni bilo prizaneseno niti po osvo-boditvi. Mikala ga je medicina, ven-dar je dveletnemu sluÏenju v JLAsledilo udarni‰ko delo na progi Bo-rovnica-Preserje, potem pa delo zaljubi kruhek, ki ga ni prekinil nitimed ‰tudijem geografije. Diplomi-


56

prepleten z na‰imi Ïivljenji, kaj namje pomenil. Rodil se je leta 1926 vGornjem Gradu. Po konãani osnov-ni ‰oli je obiskoval klasiãno gimnazi-jo v Ljubljani, kjer je leta 1946 matu-riral, sedem let kasneje pa diplomi-ral na Veterinarski fakulteti v Za-grebu. Po konãanem ‰tudiju jeopravljal pripravni‰ki staÏ na Ve-terinarskem zavodu v Ljubljani, na-to se je kot Ïivinozdravnik zaposlilna Veterinarski postaji v Mozirju,bil nekaj let direktor in leta 1974magistriral. Le kdor pozna ‰irnaprostranstva Zgornje Savinjskedoline – hribe in gore, doline in so-teske, strma poboãja in po njihraztresene hribovske kmetije –lahko razume, kak‰en je bil delovnivsakdan magistra Mermala. Bila soleta, ko ‰e ni bilo gozdnih cest inprevoznih sredstev. Pe‰ ali v naj-bolj‰em primeru s kolesom jeopravljal svoje poslanstvo – poma-gati ljudem v stiski. Bil je pravi ljud-ski Ïivinozdravnik, ki ni samo poma-gal s svojim strokovnim znanjemre‰evati kmetu imetja, znal je tuditolaÏiti, vlivati vero in upanje v bolj-‰e ãase.

Zanj je bilo znaãilno, da na svo-jih poteh ni vzljubil samo ljudi, am-pak tudi naravo, to na‰o lepoZgornjo Savinjsko dolino. Poznal jevse poti do najvi‰jih, najsamotnej-‰ih gorskih kmetij. Zato je bil velikljubitelj gora, gorni‰tva. Îe leta1956 se je vkljuãil v Planinsko dru‰-tvo Ljubno ob Savinji in v njem delo-val do konca, tudi v ‰tevilnih njego-vih organih. Redno je sodeloval nasejah dru‰tva, imel je svojo vizijo o

delu in razvoju planinstva v kraju.Sodeloval je na pohodih, izletih,sreãanjih planincev. Neprecenljivaje tudi njegova angaÏiranost prigradnji koãe na Travniku. S svojorazsodnostjo, preudarnim pristo-pom do problemov, vselej premi-‰ljenimi nasveti je bil du‰a na‰egadru‰tva. O tem priãajo tudi ‰tevil-na odlikovanja, bronasti in srebrniãastni znak PZS, priznanje Savinj-skega meddru‰tvenega odbora,posmrtno pa so mu podelili tudizlati ãastni znak PZS.

Gospod Mermal je bil predandru‰tveni delavec v kraju. Pod nje-govim vodstvom je Ljubno dobilopravo turistiãno podobo in posta-lo znano daleã naokoli. Njegovo de-lo v krajevni skupnosti je neprecen-ljivo. Dajal je nasvete, razsojal, vodilakcije. Bil je preprost, topel ãlovek.Kako pogre‰amo njegovo ãlove‰kotoplino, njegov optimizem, druÏa-bnost in njegovo vitalnost! Bil jetako na‰ in radi smo ga imeli. (Z. T.)

Gino Buscaini(1931–2002)

Konec leto‰njega turobnega indeÏevnega poletja je za moÏganskokapjo umrl znani alpinist in gorni‰kipublicist Gino Buscaini. Rodil se jeleta 1931 v Vareseju, bil sprva oficirpri mornari‰kem letalstvu, kasnejepa se je popolnoma posvetil goram.Opravil je nad 1000 pomembnih al-pinistiãnih vzponov po vsem svetu(med drugim je prvi solo ponovilsmer Bonatti-Ghigo v Grand Capu-cinu), mednarodni sloves pa si jepridobil predvsem kot pisec gorni-‰kih vodnikov in monografij. Sam alipa skupaj s svojo nerazdruÏljivo Ïiv-ljenjsko sopotnico Silvio Metzeltinje napisal veã odliãnih enciklopedi-ãnih ali izbirnih vodnikov po Alpah inAndih. Za vzornika pri pisanju vodni-kov mu je bil sloviti alpinist in na-predni razumnik Ettore Castiglio-ni, ãigar delo je Buscaini nadaljeval.Za vodilo pri svojem delu si je izbralrek Saint-Exupéryja, da »knjiga ninapisana takrat, ko se ji ne da veãniã dodati, ampak takrat, ko se jine more niã veã odvzeti«.

Med njegova najbolj‰a dela ne-dvomno sodi mojstrsko napisanivodnik po skupini Mont Blanca, ki jepo natanãnosti, preglednosti inberljivosti ostal neprekosljiv v ev-ropskem merilu. Edinstvene so tu-di njegove monografije o Dolomitih,opremljene s sijajnimi in informa-tivnimi fotografijami. Za nas Slo-vence je Buscaini pomemben pre-dvsem kot pisec odliãnega vodnikaAlpi Giulie iz leta 1974. Menim, da nibolj‰ega vodnika v tujem jeziku ona‰ih Julijcih; iz njega izÏarevataveliko obãudovanje do na‰ih gora innaklonjenost do na‰e deÏele. Da-nes vodnika Ïal ni moã nikjer dobiti,tisti sreãneÏi, ki ga imamo, pa sebomo Buscainija vedno spominjali sspo‰tovanjem in toplo mislijo v sr-cu. (Andrej Ma‰era)

NOVICE IN OBVESTILA

Uredni‰tvo Planinskega ve-stnika je sklenilo, da bo janu-arja 2003 zaãelo z novo ru-briko Pisma bralcev. Spo‰to-vane bralke in bralce vabi-mo, da nam pi‰ejo o svojih Ïe-ljah in predlogih, prav takobomo veseli tudi pripomb inkritik, kar nam bo v velikopomoã pri nadaljnjem ureja-nju revije. Prav tako bododobrodo‰la pisma, ki se bodonana‰ala na splo‰no proble-matiko gorni‰kih aktivnosti,delovanje planinske organi-zacije in sploh vse, kar je vzvezi z gorami. Pisma naj bo-do ãim kraj‰a in jedrnata, sajse v nekaj stavkih da pove-dati veliko; taka pisma bodoimela prednost pri objavi,uredni‰tvo pa si pridrÏujepravico do kraj‰anja, pri tempa bomo sku‰ali izlu‰ãiti bi-stvo. Objavljali bomo samopodpisana pisma s preverlji-vimi podatki o avtorju. Pi‰itenam na naslov: Uredni‰tvoPlaninskega vestnika, Planin-ska zveza Slovenije, DvorÏa-kova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljanaali na e-naslov [email protected].

KevlarskeojaËitve:omogoËajovisoko zaπËitona izpostavlje-nih delih

Zatezni trak:boljπa zaπËita nogproti vetru, mrazu,insektom

Schoeller Strechlite:tkanina z visokimizahtevami po trpeænostiin elastiËnosti materiala,udobnosti in svobodigibanja

Namembnost:GORNI©TVOALPINIZEMPLEZANJE

hlaËe CLIMBING

Fot

o in

des

ign:

M.

Trob

ec

Informacije: IGLU ©PORT d.o.o., Ljubljana

T d.o.o., Ljubljana

glasilo planinske zveze slovenije december 2002 12planinskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2002_12.pdf ·...

Documents