Glasnik Občine Divača • letnik 20 • št. 2 • junij, 2014

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA junij 2014, letnik 20, številka 2Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;

urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,

Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;.

Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.

Naslednji Glasnik bo izšel septembra. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 3. 9. 2014

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko

ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

Fotografija na naslovnici: JOŽE POŽRL

Pravila za prostor v občinskem glasilu Občine Divača GLASNIK~ za lokalne volitve 2014~Občina Divača bo vsem organizatorjem volilne kampanje za

lokalne volitve 2014 zagotovila enake pogoje za predstavitev

v javnem glasilu Občine Divača Glasnik v naslednjem obsegu:

Vsak organizator volilne kampanje za volitve župana ima na

razpolago brezplačno predstavitev v velikosti ene strani –

to je 6200 znakov s presledki ali fotografi ja 59 mm x 85 mm

(pokončna) in 5600 znakov s presledki.

Vsak organizator volilne kampanje za volitve članov občin-

skega sveta ima na razpolago brezplačno predstavitev v ve-

likosti 1/3 strani – to je 2000 znakov s presledki ali fotografi -

ja 59 mm x 85 mm (pokončna) in 1300 znakov s presledki.

Predstavitev lahko vključuje tudi znak politične stranke in

fotografi jo kandidata za župana ali fotografi je kandidatov za

člane občinskega sveta v velikostih, navedenih v prejšnjih

točkah.

V primeru daljše predstavitve bo organizator opozorjen, da

tekst oziroma slike ne bodo objavljene v celoti. Predstavitev

bo odrezana pri maksimalno dovoljeni dolžini.

Občina prav tako ne zagotavlja lektoriranja predstavitev.

Predstavitve bodo objavljene v vsebini, kot bodo dostavljene.

Organizatorji volilne kampanje dostavijo predstavitve po ele-

ktronski pošti na naslov obcina@divaca.si z naslovom: »Za

lokalne volitve 2014 – Glasnik« ali na zgoščenki na naslov

Občina Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača do

vključno ponedeljka, 8. 9. 2014, do 15. ure.

Poslano besedilo mora biti v word formatu, slika v JPG ali TIFF

obliki.

Vrstni red predstavitev v glasilu bo določen z žrebom, ki ga

bo izvedla občinska volilna komisija.

Kandidati imajo možnost dobiti tudi plačljivi oglasni prostor,

za katerega je potrebno oddati naročilnico ali skleniti pogod-

bo z Občino Divača in se oddaja po ustaljenih pravilih in ceni

za oglasni prostor v Glasniku, ki so objavljena na internetni

strani Občine Divača. Kontaktna oseba na Občini Divača je

Iztok Felicjan.

Drago Božac

Župan Občine Divača

Letošnje leto je leto volitev in referendumov. Poleti bomo volili

novo vlado, jeseni pa nas čakajo lokalne volitve, na katerih bomo

izbirali župana/županjo?, občinske svetnike in predstavnike

krajevnih skupnosti. Kot si lahko preberete v izčrpnih navodilih

občinske uprave v rubriki Aktualno, bodo letošnje volitve nekoliko

drugačne, ker se bo upoštevalo večinsko načelo, kar pomeni, da

bomo volili posamezne kandidate, ki jim zaupamo, ne pa strank

oziroma list. Kdor namerava kandidirati za župana ali svetnika,

naj si dobro prebere pravila za prostor v Glasniku, saj bo občina

Divača vsem organizatorjem volilne kampanje za lokalne

volitve 2014 zagotovila enake pogoje za predstavitev v javnem

glasilu Občine Divača Glasnik, ki bo izšel dober teden oziroma

dva pred volitvami.

Poleg volitev pa v Aktualnem objavljamo tudi poročilo o obnovi

stare šole, v kateri bomo imeli muzej letalstva in oddelke glas-

bene šole, nekaj učilnic pa bo imela tudi osnovna šola, ki sedaj

gostuje v divaškem vrtcu. Tudi divaška društva bodo prišla na

svoj račun. Tako bomo s pomočjo evropskih sredstev rešili kar

nekaj prostorskih problemov.

Svetnik Dobrivoj Subić, ki je med drugim tudi predsednik komisije

za koordinacijo med občino in Železniškim gradbenim podje-

tjem – izvajalcem del na prenovi železniške postaje Divača, nam,

naveličanim hrupa, prahu in vsega, kar spada med prenovo naše

železniške postaje, optimistično zagotavlja, da bo vseh nadlog

konec še to leto. Končno bodo dobili tudi nekaj naši »južnjaki«,

saj je v »teku izdelava projekta za prestavitev Lokavske ceste, ki bo

omogočil nemoten dostop do hiš in bo na ta način zmanjšan tudi

vpliv državne ceste, ki vodi proti Lokvi«. Dobili bomo tudi novo

krožišče, na katerega se bo povzpela vpadnica v Divačo čez novi

železniški most. Tudi prebivalcem ulice Gregorja Žiberne se obeta-

jo boljši časi, saj bodo po 30-ih letih s podhodom zopet povezani s

centrom. Na zaskrbljena in jezna vprašanja o popravilu poškodova-

nih cest zaradi gradbenih del pa Subić odgovarja: »Po sporazumu

med občino in Slovenskimi železnicami ter izvajalcem ŽGP bodo

po končanem delu popravljene in urejene vse poškodovane ceste,

ki so bile med gradbenimi deli tako ali drugače poškodovane. Tudi

v vasi Dolnje Ležeče bodo vse vozne poti povrnjene v prvotno

stanje v skladu s pripombami in predlogi vaške skupnosti.«

Pa še malo o vetrnicah. Bilo je veliko hude krvi med pristaši vetr-

nic, ker smo v prejšnjem Glasniku objavili nekaj mnenj domači-

nov, ki so bili proti postavitvi vetrnic. Za prejšnji Glasnik ni prispel

noben članek, ki bi vetrnice podpiral, zato ga nismo mogli

objaviti, objavljamo pa sedaj edinega, ki je prispel, sicer malo

zastarelo javno mnenje o zadovoljstvu domačinov s postavitvijo

vetrnic na Senožeškem, ki ga demantira rezultat svetovalnega

referenduma. Bomo videli, koliko lahko vpliva volja ljudstva na

državne odločitve.

Zadnja stran Glasnika je kot po navadi v junijski številki rezervi-

rana za program prireditev divaškega občinskega praznika, ki se

delno pokriva tudi s Škocjanfestom. Oglejte si številne prireditve

v čim večjem številu in ob zvokih zabavne glasbe pozabite na

tegobe, ki nas vsakodnevno tarejo.

Pa lep pozdrav!Urednica

Sprejem divaških odličnjakov pri županuV ponedeljek, 23. junija, je divaški župan Drago Božac

sprejel učence 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole dr. Bogo-

mirja Magajne Divača, ki so letošnje šolsko leto zaključili

z odličnim uspehom. To so Mia Ražem, Tjaša Kobal, Anja

Metlikovec, Eva Švigelj, Zala Reberc in Neža Škamperle iz 7.

razreda, Špela Resman iz 8. in Klemen Škrlj, Lara Može, Špela

Urh, Anna Jedrejčić, Taja Vatovec in Jaka Suša, ki so zaključili

9. razred z odličnim uspehom.

Odličnjaki so ovekovečeni tudi na naslovnici Glasnika.

BLIŽAJO SE LOKALNE VOLITVE 2014VOLILI BOMO ŽUPANA, ČLANE OBČIN-SKEGA SVETA IN ČLANE SVETOV KRA-JEVNIH SKUPNOSTIV slovenskih občinah bodo jeseni potekale lokalne volitve.

Redne volitve razpiše predsednik državnega zbora, opravijo

pa se lahko najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo

ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih

rednih volitev v občinske svete. Glede na to lahko predsednik

državnega zbora za dan lokalnih volitev izbere katero koli

nedeljo ali drug dela prost dan od 27. avgusta do 5. oktobra,

vendar sta najverjetnejša datuma volitev 28. 9. 2014 ali 5. 10.

2014.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak

državljan RS, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti,

državljan druge države članice EU, ki ima stalno prebivališče

v Sloveniji ter tujci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, in

sicer v občini, v kateri ima volivec stalno prebivališče.

VOLITVE ŽUPANAVolitve za župana se izvajajo po večinskem načelu. Za župana

je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov. V primeru, da v

prvem krogu noben kandidat ne prejme večine glasov, se

opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila

največje število glasov.

VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETAČlani občinskega sveta se lahko volijo po večinskem ali pro-

porcionalnem načelu. V primeru, da ima občinski svet več kot

11 članov, se le-ti volijo po proporcionalnem načelu.

Občinski svet Občine Divača je letos sprejel nov Statut

Občine Divača in z njim spremenil – zmanjšal število članov

občinskega sveta iz 15 na 11 ter tako spremenil tudi način

volitev v občinski svet občine Divača, ki se bo v letošnjem

letu izvajal po večinskem načelu.

Zakon določa, da se za večinske volitve oblikuje volilne enote

tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako

število prebivalcev. V volilni enoti se voli načeloma en član

občinskega sveta, vendar če je to smotrno zaradi oblikova-

nja volilnih enot, se v volilni enoti lahko voli tudi več članov

občinskega sveta, vendar ne več kot tri.

Letošnje volitve članov občinskega sveta bodo potekale v

štirih volilnih enotah, in sicer bomo volili v volilni enoti št. 1 tri

člane občinskega sveta, v volilni enoti št. 2 dva člana občin-

skega sveta, v volilni enoti št. 3 tri člane občinskega sveta in v

volilni enoti št. 4 tri člane občinskega sveta.

Volilna enota št. 1 obsega območje:del krajevne skupnosti Divača – del naselja Divača, in sicer

naslednje ulice: Bevkova ulica, Gregorčičeva ulica, Kaju-

hova ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Kosovelova

ulica, Kraška cesta, Ležeška cesta, Na Vrtači, Nova cesta,

Partizanska ulica, Poslovna cona Risnik, Sončna pot, Stara

pot, Ulica Albina Dujca, Ulica Brkinskega odreda, Ulica dr.

Bogomirja Magajne, Ulica Istrskega odreda, Ulica preko-

morskih brigad, Ulica Stanka Volka, Ulica Stara Divača,

Ulica 1. maja.

V volilni enoti št. 1 se volijo trije (3) člani občinskega sveta.

Volilna enota št. 2 obsega območje dela krajevne skupnosti Divača:del naselja Divača, in sicer naslednje ulice: Trg 15. aprila, Loka-

vska cesta, Ulica Gregorja Žiberne, Ulica Ludvika Požrlja, Ulica

brinja, Cesta v Gabrovo naselje, Cesta v zeleni gaj in

območje naselij: Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači,

Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun,

Naklo in Škocjan.

V volilni enoti št. 2 se volita dva (2) člana občinskega sveta.

Volilna enota št. 3 obsega območje:krajevne skupnosti Vreme, in sicer območje naselij: Vremski

Britof, Dolnje Vreme, Gornje Vreme, Famlje, Goriče, Škofl je,

Zavrhek, Podgrad pri Vremah in Gornje Ležeče,

krajevne skupnosti Barka, in sicer območje naselja Barka in

krajevne skupnosti Mislič, in sicer območje naselij: Kozjane,

Misliče, Vareje in Vatovlje.

V volilni enoti št. 3 se volijo trije (3) člani občinskega sveta.

Volilna enota št. 4 obsega območje: krajevne skupnosti Senožeče, in sicer območje naselij: Dole-

nja vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Senadole in Senožeče.

V volilni enoti št. 4 se volijo trije (3) člani občinskega sveta.

Pri volitvah po večinskem načelu se glasuje o posameznih

kandidatih. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov,

kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti.

Če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta in sta

zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila

enako število glasov, odloča o izvolitvi med njima žreb.

Žreb opravi občinska volilna komisija.

Torej, glasovnice za volitve članov občinskega sveta ne bodo

več sestavljene iz list kandidatov, temveč bodo na njih kan-

didati, za katere bomo volili tako, da bomo obkrožili številke

pred imeni in priimki kandidatov, katerim bomo želeli oddati

svoj glas.

VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTIVolitve v svete krajevnih skupnosti se izvaja po večinskem na-

čelu. Izvoljeni so kandidati, ki dobijo največ glasov. Če zadnja

dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako

število glasov, odloča o izvolitvi med njima žreb, ki ga opravi

občinska volilna komisija.

Tudi za volitve v svete krajevnih skupnosti so oblikovane volil-

ne enote. Člane svetov krajevnih skupnosti bomo volili v vseh

6-ih krajevnih skupnostih v skupaj 23-ih volilnih enotah.

Letošnja sprememba je nova krajevna skupnost DOLNJE

LEŽEČE ter posledično sprememba števila članov v svetu

krajevne skupnosti Divača. Tako se bo letos volilo v svete

krajevnih skupnosti naslednje število članov:

KS BARKA 3 člane, KS DIVAČA 5 članov, KS MISLIČE 3 člane, KS SENOŽEČE 10 članov, KS VREME 9 članov in KS DOLNJE LEŽEČE 3 člane.KANDIDIRANJE Nekatere politične stranke, volivci in bodoči kandidati za žu-

pana ste verjetno že začeli s pripravami na lokalne volitve, vsa

uradna dejanja pa se lahko začnejo šele po datumu, ki bo z

razpisom volitev veljal za rok, od katerega dalje tečejo volilna

opravila.

Politične stranke bodo morale v skladu s pravili stranke dolo-

čiti kandidate.

Kandidate pa lahko na lokalnih volitvah določi tudi skupina

volivcev s podpisovanjem. Vsaka skupina volivcev lahko v po-

samezni volilni enoti določi največ toliko kandidatov, kolikor

članov občinskega sveta se voli v volilni enoti. Kandidate bo

v volilni enoti moralo podpreti najmanj 15 volivcev s stalnim

prebivališčem v volilni enoti (1 % od volivcev v volilni enoti, ki

so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar

3aktualno

ne manj kot 15), kandidata za župana

pa 42 volivcev (2 % od volivcev, ki so

glasovali v prvem krogu zadnjih rednih

volitev za župana).

Kandidate za člana sveta KS prav tako

lahko predlagajo politične stranke, ki

kandidate določijo skladno s pravili

stranke ali pa s podporo skupine voliv-

cev, ki se od zadnjih volitev ne spre-

minja, in to je vsaj 10 volivcev, ki imajo

stalno prebivališče v volilni enoti.

Politična stranka ali skupina volivcev,

ki v volilni enoti določi več kot enega

kandidata za člana občinskega sveta ali

člana sveta krajevne skupnosti, mora

sestaviti kandidature tako, da pripada

vsakemu od spolov (moški, ženska) naj-

manj 40 odstotkov kandidatur, kandida-

ti in kandidatke pa bodo morali biti na

prvi polovici liste razporejeni izmenično

po spolu (MŽ ali ŽM; MŽM (lahko ŽMM)

ali ŽMŽ (lahko MŽŽ)).

VOLILNA KAMPANJAOpozoriti pa je potrebno še na nekatera

določila zakona, ki ureja volilno in refe-

rendumsko kampanjo. Organizator vo-

lilne kampanje mora namreč najkasneje

45 dni pred dnem glasovanja odpreti

poseben transakcijski račun z oznako

»za volilno kampanjo« in pri tem navesti

volitve, za katere organizira kampanjo.

Vsa fi nančna sredstva, ki jih sam nameni

ali dobi od drugih pravnih ali fi zičnih

oseb, mora zbrati na tem računu, ki ga

je dolžan zapreti v roku štirih mesecev

po dnevu glasovanja. Podatke o orga-

nizatorju volilne kampanje je potrebno

sporočiti tudi občinski volilni komisiji

hkrati z vložitvijo kandidatur. Organiza-

tor volilne kampanje pa mora v roku 15

dni po zaprtju transakcijskega računa

predložiti občinskemu svetu in račun-

skemu sodišču poročilo o vseh zbranih

in porabljenih sredstvih za volilno

kampanjo.

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA, VOLILNI ODBORIVolitve v občinski svet, volitve župana in

volitve v svete krajevnih skupnosti vodi

in izvaja občinska volilna komisija.

Glasovanje na voliščih vodijo volilni

odbori, ki jih imenuje občinska volilna

komisija.

Glede imenovanja volilnih odborov

je pomembno, da predsednik, član

volilnega odbora in njun namestnik

ne more biti zakonec, oče, mati, otrok,

sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec

kandidata v volilni enoti, v kateri je ta

odbor imenovan, niti ne sme živeti s

kandidatom v zunajzakonski skupnosti

ali registrirani istospolni skupnosti.

Vsak kandidat za člana volilnega odbora

bo tako moral podati soglasje k imeno-

vanju v volilni odbor ter izjavo, da bo

najpozneje v treh dneh po javni objavi

»kandidatur« obvestil pristojno občin-

sko volilno komisijo o sorodstvenem ali

drugem razmerju s kandidatom. Člana

volilnega odbora, ki občinske volilne

komisije v tem roku ne bo obvestil o

sorodstvenem ali drugem razmerju s

kandidatom ali ki je podal lažno izjavo

o sorodstvenem ali drugem razmerju

s kandidatom, se kaznuje z globo 600

evrov. Naloge prekrškovnega organa

opravlja Inšpektorat za notranje zadeve.

Vse informacije v zvezi s kandidiranjem

in izvedbo volitev, obrazci, zakonodaja

… so dostopne na internetni strani

občine Divača (www.divaca.si) pod

zavihkom »Lokalne volitve 2014«.

Iztok Felicjan, univ. dipl. inž.el., MCP

Tajnik Občinske volilne komisije

4 aktualno

Foto

: BR

UN

O B

OM

BA

Č

Krajani Dolnjih Ležeč so že pred več kot

letom dni podali pobudo o ustanovitvi

krajevne skupnosti Dolnje Ležeče in jo

na vaškem sestanku, ki je bil sklican 21.

3. 2013, tudi potrdili ter jo posredovali

na Občino Divača. Predlog je bil predsta-

vljen na 20. seji občinskega sveta Občine

Divača, ki je potekala 12. 6. 2013. Izdan je

bil sklep o začetku postopka ustanovitve

krajevne skupnosti Dolnje Ležeče in bil

soglasno sprejet. 28. 3. 2014 je župan Ob-

čine Divača, Drago Božac sklical zbor ob-

čanov Dolnjih Ležeč, ki se ga je udeležilo

65 volilnih upravičencev (32,7 %), ki so

soglasno potrdili predlog. Na 25. seji ob-

činskega sveta Občine Divača, ki je bila 9.

4. 2014, je bil predlog za ustanovitev Kra-

jevne skupnosti Dolnje Ležeče z večino

sprejet. Menimo, da je ustanovitev svoje

krajevne skupnosti dobra predvsem za

vaščane, saj bomo lahko sredstva, ki nam

bodo namenjena v proračunu za KS,

oplemenitili z lastnim delom ter tako pri-

čeli s postopnim urejanjem našega kraja

v prijazno in lepo okolje. Občina Divača

je sicer z nekaterimi projekti, ki čakajo na

realizacijo že vrsto let in se fi nancirajo iz

občinskega proračuna, že pričela, vendar

ti niso bili izpeljani.

Bruno Bombač

5

Rekonstrukcija železniške postajeDela na železniški postaji Divača so se začela v jeseni leta

2012 in so danes v polnem teku. Zaradi koordinacije in dobre

komunikacije ter sodelovanja Občine Divača s Slovenskimi

železnicami in izvajalcem del Železniškim gradbenim podje-

tjem (ŽGP) je župan Občine Divača Drago Božac s soglasjem

občinskega sveta imenoval komisijo. Komisijo sestavljajo

gospa Sonja Terčič in gospod Dobrivoj Subić (s strani Občine

Divača) ter gospoda Veljko Flis in Duško Davidovič (s strani iz-

vajalca ŽGP Ljubljana). Za predsednika komisije je bil določen

občinski svetnik Dobrivoj Subič.

Dela na železniški postaji v Divači so torej v polnem teku in

Divačani kot tudi drugi slučajni obiskovalci, ki jih pot vodi

skozi Divačo, to »občutijo na svoji koži«. Vrsta pred semafor-

jema pontonskega mostu, hrup, prah, vožnja težkih tovornja-

kov in še bi lahko naštevali … To vse je sestavni del vsakda-

njega dela na gradbišču postaje Divača. Na drugi strani se

moramo zavedati, da je Divača »vedno« živela ob železnici,

z železnico in seveda za železnico, tako da je železnica »od

nekdaj rezala pomemben del kruha« našim občanom.

Upravičeno me veliko ljudi sprašuje, kdaj bodo dela zaključe-

na in kdaj se bomo lahko peljali čez novi most in sprehodili

pod železniškim podvozom v Gabrovo naselje. To vprašanje

je z naše strani ob vsakem sestanku komisije zastavljeno tudi

izvajalcu del ŽGP-ju kot tudi nadzornemu organu in njihova

zagotovila so, da bo to predvidoma konec letošnjega leta.

Torej še v mesecu septembru pričakujemo možnost upo-

rabe novega podhoda pod železniško progo, ki bo večji

del Divače povezal z Gabrovim naseljem in po toliko letih

omogočil otrokom varno pot do šole, ostalim prebivalcem

pa varen prehod do trgovin, pošte, banke, ambulante oz.

življenjsko potrebnih ustanov. Podhod bo namenjen tudi

potnikom, ki bodo imeli dostop do obeh železniških pero-

nov na postaji Divača in bo opremljen z dvigali za potrebe

starejših in invalidov.

Ob samem podhodu načrtujemo tudi ureditev okolice, saj

želimo z ureditvijo zelenih površin (za bencinsko črpalko) po-

tnike in prebivalce pripeljati v urejen park, iz katerega bodo

imeli razgled na celotno železniško postajo. V samem parku

pa načrtujemo ureditev osrednjega prostora s stojnicami za

tržnico. Tako bo tudi prvi stanovanjski blok v Divači končno

dobil urejeno zeleno površino ob bloku.

Poleg tirne ureditve postaje in novih dveh peronov poteka-

jo dela na drugem podhodu, ki bo omogočil varen dostop

potnikov do otočnega perona. Sledi tudi ureditev postajnega

nadstreška pred postajnim poslopjem, ki bo potnikom in

obiskovalcem nudil varen umik ob slabem vremenu.

Veliko truda je bilo vloženega, da bi prišlo do tretjega podhoda

v Divači. Idejna zasnova za tretji podhod, ki smo ga poimeno-

vali kar ''podhod Gregorja Žiberne'', je narejena in pripravlja se

projektna dokumentacija za izvedbo. Podhod bo po 30-ih letih

povezoval severni in jugozahodni del Divače, ujet v trikotnik

med progo Ljubljana–Trst, Ljubljana–Koper in Sežana–Koper,

in približal najlepši turistični del – Divaško jamo, naravoslovne

učne poti, lovsko kočo samemu naselju Divača kot tudi turi-

stom in obiskovalcem. V sklopu tega podhoda je načrtovana

tudi ureditev poti – ceste do omenjenega podhoda.

Vsem nam je jasno, da je modernizacija proge Koper–Divača

s širitvijo postaje Divača velik mednarodni projekt za boljšo

logistično povezavo Luke Koper z notranjostjo Evrope. S

končanjem tega projekta bo tudi Divača pridobila veliko. Prav

železniška postaja Divača je eno najbolj zahtevnih gradbišč,

saj povezuje vse stroke in najnovejše tehnične dosežke na

tem področju.

Žal ne moremo mimo dejstva, da smo ob »napredku« izgubili

tudi objekte, ki so nas spominjali na zgodovino – progo Južne

železnice Dunaj–Trst. A po končanih delih naj bi železniška po-

staja Divača bila ena izmed najbolj urejenih postaj v Sloveniji.

Zavedamo se, da so določena področja, ki so najbližje postaji

oz. gradbišču (Lokavska cesta, del Ulice Ludvika Požrlja) naj-

bolj ogrožena od hrupa, delovnih strojev in samega železni-

škega prometa preko postaje.

S skupnimi močmi smo dosegli, da bo območje Lokavske

ceste zavarovano s protihrupno ograjo in da je v teku izde-

lava projekta za prestavitev Lokavske ceste, ki bo omogočil

nemoten dostop do hiš in bo na ta način zmanjšan tudi vpliv

državne ceste, ki vodi proti Lokvi.

Trenutno je ta prestavitev izdelana kot idejna zasnova. Ogled

je možen na sedežu občine Divača. Prestavitev ceste sicer

ne posega direktno v območje Nature 2000, vendar gre po

njenem robu, zato bodo potrebni še strpni dogovori.

K projektu ureditve postaje sodi tudi izgradnja novega kroži-

šča na Lokavski cesti, ki bo povezava na novi most in samo

Divačo. Po sporazumu med občino in Slovenskimi železnica-

mi ter izvajalcem ŽGP bodo po končanem delu popravljene

in urejene vse poškodovane ceste, ki so bile med gradbenimi

deli tako ali drugače poškodovane. Tudi v vasi Dolnje Ležeče

bodo vse vozne poti povrnjene v prvotno stanje v skladu s

pripombami in predlogi vaške skupnosti.

V Divači pa, v skladu z dogovorom z izvajalcem ŽGP, že poteka-

jo dela sanacije ponikovalnega polja čistilne naprave, ki predvi-

deva tudi zasutje doline pod čistilno napravo in njeno končno

ureditev. Več kot 30 let smo se ukvarjali s problemom smradu

in nesnage v tem delu Divače. Po projektu bo urejeno poniko-

valno polje čistilne naprave in zaključna ureditev prostora.

Gradbena in ostala dela na postaji Divača potekajo po načrtih.

Železniški del gradbenih del naj bi bil končan konec leta 2014,

dela z ureditvijo okolice, ki bodo pokazala naselje Divača v novi

luči, pa naj bi bila končana v začetku pomladi naslednjega leta.

Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da pridobitev tega projekta

ne bo samo urejenost nove postaje z okolico, temveč tudi za-

gotovilo, da bodo vsi zaposleni železničarji v Divači še naprej

imeli delo, saj nam dobre napovedi o povečanem prometu

in tovoru obetajo tudi nove zaposlitve na železnici. Ker pa

je Divača železniško pomembno križišče in kraj, v katerem

smo skoraj vsi vezani na železnico, pričakujem razumevanje

vseh krajanov. Seveda bomo veseli tudi predlogov pobud in

podanih mnenj, ki bi pripomogla, da bomo vsa dela zaključili

z razumevanjem in zadovoljstvom.

Dobrivoj Subić

5aktualno

Foto

: IZ

TO

K F

EL

ICJA

N

6

DELA NA STARI ŠOLI SO V POLNEM TEKUPo podpisu pogodbe z izvajalcem so se pričela dela na stari šoli

v Divači, ki bo s prenovljeno podobo zopet dobila svoj pomen.

V spodnjih in delno v zgornjih prostorih bo nastal Muzej

letalstva, ki ga skupaj s partnerji iz Slovenije in Italije v okviru

projekta »ALISTO – Na krilih zgodovine« izvaja Občina Divača

in je sofi nanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja

Slovenija–Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za

regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Del zgornjih pre-

novljenih prostorov bo namenjen za učilnice osnovne šole,

ki sedaj prostorske potrebe rešuje v sodelovanju z Vrtcem.

Predvsem bomo veseli urejenih prostorov za Glasbeno šolo,

ki svoj pouk sedaj izvaja v skoraj vseh učilnicah, hodnikih in

kabinetih osnovne šole v Divači. Otrokom, ki obiskujejo pouk

glasbene šole v Divači (pouk obiskuje okrog 70 otrok), bomo

s prenovljenimi prostori omogočili boljše pogoje in kvalite-

tnejši pouk. S tem pa tudi njihove boljše rezultate.

V popoldanskem in večernem času pa bodo prenovljene pro-

store lahko uporabljala ostala društva, ki se ukvarjajo s kultu-

ro, predvsem Pevski zbor Divača, ki v letošnjem letu praznuje

120 let delovanja in še vedno gostuje v Osnovni šoli Divača.

Večji učilnici bosta omogočali tudi interne nastope in izpite

glasbene šole ter nastope otroškega orkestra.

Šola bo s prenovljeno podobo dala tudi lepši in drugačen

pogled na Kraško cesto in obenem tudi izziv, da se čim prej

pristopi k urejanju Kraške ceste kot glavne ulice v Divači od

starega dela Divače do novega mostu preko železniške proge.

Prenove bodo veseli tudi vsi tisti, ki so to šolo obiskovali kot

učenci in imajo nanjo take ali drugačne spomine.

Dela naj bi bila predvidoma končana do konca avgusta leto-

šnjega leta, septembra pa naj bi potekal prevzem in predaja

prostorov v uporabo.

Vrednost izvedbe gradbenih del za »Obnovo stare šole v Di-

vači za kulturne dejavnosti in za projekt Alisto« je 395.572,70

EUR, od tega so pridobljena sredstva 158.874,12 EUR.

Dobrivoj Subič

aktualno

Foto

: SO

NJA

TE

RČ

IČFo

to: S

ON

JA T

ER

ČIČ

Začetek postopka DPN za Senožeška brda potrdila vladaRaziskava javnega mnenja kaže na sprejemljivost vetrne ener-

gije za krajane – Pismo o nameri za vračanje dela prihodkov

od proizvodnje v lokalno okolje

Ljubljana, 15. 5. 2014 – Danes je vlada sprejela predlog sklepa

o začetku priprave postopka Državnega prostorskega načrta

(DPN) za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda in tako dala

zeleno luč za nadaljevanje vseh postopkov priprave tega

velikega energetskega projekta.

Na območju krajevne skupnosti Senožeče sta v fazi načrtovanja

namreč trenutno dva večja projekta vetrnih elektrarn; del stojišč

vetrnic je predvidenih na območju Senožeških brd, del pa nad

Gabrčami. Nobeno konkretno stojišče v tej fazi še ni določeno.

Umeščanje in preverbe se bodo za vetrni park Senožeška brda

pričele šele s postopkom DPN-ja. Z uresničitvijo teh projektov bi

Slovenija dobila priložnost, da stopi korak bliže k uresničevanju

zahtev po proizvodnji čiste, zelene energije, s tem pa tudi korak

bliže k energetski samozadostnosti države. Lokalno gospodar-

stvo (gradbeništvo, transport, logistika, gozdarstvo, gostinstvo

in trgovina) lahko že v času gradnje aktivno sodeluje pri pripravi

postavitve stojišč, kasneje pa investitorji načrtujejo tudi ureditev

informacijsko-izobraževalnega centra o vetrni energiji in učno

sprehajalno-kolesarsko pot po parku vetrnic.

Krajani so za zeleno energijo

Javnomnenjska raziskava na območju KS Senožeče, ki jo je za

podjetje Amicus opravila raziskovalna agencija Valicon letos

aprila, je pokazala, da večina krajanov podpira vetrno energijo.

VIR: VALICON, RAZISKAVA JM APRIL 2014, KS SENOŽEČE

Primož Kapus, direktor, Amicus: »Zanimal nas je odnos krajanov

v KS Senožeče do te oblike obnovljive energije, zato smo se

odločili za raziskavo. Naše podjetje namreč načrtuje postavitev

do 8 vetrnic na območju Zajčice, kjer smo že podpisali pogod-

bo z Agrarno skupnostjo Gabrče. V kratkem pričakujemo tudi

energetsko dovoljenje. Načrtovanja projekta smo se pred-

vsem zaradi krajanov lotili na način, da smo najprej preverili

podporo med lokalnimi prebivalci. Projekt je še v začetni fazi,

zato je v tem trenutku še nemogoče govoriti o tem, koliko

vetrnih elektrarn bo po pridobitvi energetskega dovoljenja in

vseh potrebnih raziskavah, ki nas še čakajo, zares stalo na tem

77

območju. Vendar želimo lokalne

prebivalce ozaveščati o vetrnem

vidiku zelene energije, zato smo

skupaj s podjetjem Vepa pripravili

tudi informativne zloženke za

gospodinjstva v KS Senožeče,

ki jih bodo prejeli prav te dni in

ozaveščevalne plakate.«

Direktor podjetja Vepa Aleš Musić,

ki je investitor pri projektu vetrni

park Senožeška brda pravi, da je

ne glede na današnji sklep vlade

projekt šele v fazi načrtovanja.

»Ni še znano ne končno število

stojišč niti natančne lokacije stojišč.

Pred postavitvijo parka moramo

v skladu s postopkom umeščanja

v državni prostorski načrt izvesti

številne raziskave in preveritve,« še

pojasnjuje Musić in dodaja, da je

podjetje že prisluhnilo dosedanjim

opozorilom kot tudi strahovom

krajanov, saj je družbena spre-

jemljivost projekta za podjetje

pomembna. »Dvignili smo tudi že

mejo oddaljenosti na najmanj 800

m od naselij. V lokalno okolje bomo

tudi vračali 3 % celotnega letnega

prihodka vetrnega parka. 3/9 teh

sredstev bo namenjen letnim ren-

tam lastnikov zemljišč, 2/9 sredstev

bo dobila neposredno Občina

Divača, 4/9 sredstev pa neposre-

dno prebivalci posameznih krajev,

v bližini katerih naj bi elektrarne

stale,« razlaga Aleš Musić in ki

še ocenjuje, da bi v primeru, da

bo cena električne energije, ki je

sestavljena iz obratovalne podpore

in cene na trgu, za proizvedeno

MWh iz vetrnih elektrarn dosegla

najmanj raven 75 EUR/MWh in bi

bilo na področju Senožeških brd

postavljenih 30 vetrnic moči 3 MW,

z letnim izkoristkom 25 %, bi lahko

lokalna skupnost prejela skupaj

letno nekaj več kot 400.000 EUR.

Več informacij:Aleš Musić, direktor, Vepa, d.o.o.

Mail: info@vepa.si

Telefon: 01 583 00 20 begin_of_

the_skype_highlighting 01 583

00 20 FREE end_of_the_skype_

highlighting

Spletna stran: www.vepa.si

Primož Kapus, director Amicus

d.o.o.

telefon: 01 / 722 - 54 - 30

email: primoz.kapus@amicus.si

aktualno

SVETOVALNI REFERENDUM V KS SENOŽEČEV občini Divača se že nekaj časa srečujemo s poskusi umestitev vetrnih elektrarn v naš

prostor. Pobude, ki smo jih na občini sprejemali, so od pobud po umestitvi v OPN, pa vse

do pobud in pričetka postopka Državnega prostorskega načrta na območju Senožeških

brd. Mnenja krajanov in občanov so bila v preteklem letu večkrat izražena na predstavi-

tvah, tako v prid kakor tudi proti umeščanju vetrnih elektrarn v prostor. Prav tako so bila

mnenja deljena tudi o škodljivosti oz. neškodljivosti delovanja teh naprav.

Občinski svet Občine Divača se je zato na 25. redni seji 9. 4. 2014 odločil, da za stališče, ki

naj ga zagovarjajo izvoljeni predstavniki ljudi in občanov, vprašajo občane same, in razpi-

sal svetovalni referendum o vprašanju umeščanja vetrnih elektrarn v prostor.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da se na območje krajevne skupnosti

Senožeče v prostor umešča vetrne elektrarne?«

Ker so se bližale volitve v Evropski parlament se je občinski svet odločil, da je primerno in

racionalno, da se referendum izvede na isti dan, to je v nedeljo, 25. 5. 2014.

Svetovalni referendum je izvajala občinska volilna komisija in dva volilna odbora na voliščih v

Senožečah in Dolenji vasi. Na območju KS Senožeče smo v času pred referendumom srečevali

plakate, ki so nas prepričevali tako o pozitivnih kot negativnih vplivih, prednostih in slabostih.

Ker referendumske kampanje ni prijavil nihče, je za vse plakate in oglaševalne panoje, ki so stali

na javnih in občinskih površinah, občina oglaševalcem zaračunala komunalno takso.

Glasovanje na nedeljo 25. 5. 2014 je potekalo mirno. Izgredov ni bilo. Prav tako ni bilo ob-

činski volilni komisiji sporočenih nikakršnih kršitev. Po zaključku glasovanja in po prejemu

vseh materialov od volilnih odborov Senožeče in Dolenja vas je občinska volilna komisija

pristopila k ugotavljanju izida svetovalnega referenduma o vprašanju umestitve vetrnih

elektrarn v prostor na območju krajevne skupnosti Senožeče v občini Divača. Ker zahtev

za glasovanje po pošti občinska volilna komisija ni dobila, je lahko še isti dan ugotovila

tudi uradni izid glasovanja na svetovalnem referendumu.

Svetovalnega referenduma se je udeležilo 569 od 888 volivcev, oziroma 64,08 % volivcev,

kar pomeni, da je bila udeležba zelo visoka. Oddane so bile vse glasovnice. Devet glasov-

nic je bilo neveljavnih, od ostalih 560 pa jih je 229 glasovalo ZA, 331 pa PROTI.

Pripomb ali pritožb zaupnikov ni bilo, zato je glede na navedeno občinska volilna komi-

sija ugotovila, da so se občani in občanke v KS Senožeče odločili, da so PROTI umeščanju

vetrnih elektrarn v prostor na območju krajevne skupnosti Senožeče.

Občinska volilna komisija je sestavila Poročilo o izidu svetovalnega referenduma, ga ob-

javila v Uradnem glasilu slovenskih občin in ga predala županu Občine Divača, ki ga je na

naslednji redni seji predložil v potrditev občinskemu svetu Občine Divača.

Izid svetovalnega referenduma sicer ni bil obvezujoč za občinski svet, ki bi lahko sprejel

tudi drugačno odločitev, vendar so se občinski svetniki pred sprejemom sklepa o razpisu

referenduma odločili, da vas bodo, dragi občani in občanke, poslušali in se odločili tako,

kot bo pokazal izid svetovalnega referenduma.

Tako se je tudi zgodilo. Po potrditvi Poročila občinske volilne komisije o izidu svetovalnega refe-

renduma je občinski svet na svoji 26. redni seji dne 28. 5. 2014 na predlog občinske svetnice Lili-

jane Kocjan Žorž in skupine svetnikov sprejel sklep, da naj se večinska volja krajanov KS Senožeče,

izkazana 25. 5. 2014 na svetovalnem referendumu o umeščanju vetrnih elektrarn na območju KS

Senožeče, realizira tako, da se v OPN ne umešča novih vetrnih polj na območju KS Senožeče.

V nadaljevanju sklepa je še navedeno, da naj se na Vlado Republike Slovenije skupaj z izkazano

voljo krajanov na referendumu (Poročilo) pošlje tudi zahteva o ustavitvi postopka priprave

državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda s priporočilom, da naj

se priprave novih »državnih prostorskih načrtov« ne začenjajo, dokler se ne sprejme ustrezna

zakonodaja, ki bo upoštevala dognanja o škodljivosti infra hrupa za ljudi in živali, ki bo strokov-

na podlaga za umeščanje vetrnih elektrarn z vidika ustrezne zaščite zdravja ljudi.

Po sprejemu tega sklepa je župan Občine Divača v začetku junija na Vlado Republike

Slovenije in na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor poslal zahtevo o ustavitvi postopka

priprave državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Zahtevi

je priložil Poročilo občinske volilne komisije in zgoraj navedeni sklep, ki ga je na 26. redni

seji dne 28. 5. 2014 sprejel občinski svet Občine Divača.

Do dneva priprave tega članka niti od Vlade Republike Slovenije niti od Ministrstva za

infrastrukturo in prostor Občina Divača ni dobila nobenega odziva. Čas bo pokazal, ali zna

tudi vodstvo države prisluhniti navadnim ljudem in njihovi volji, izraženi na demokratičen

način na referendumu.

Iztok Felicjan, univ. dipl. inž. el., MCP

Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje

8

V divaški občini darovali za defibrilatorV občini Divača smo v pogledu zdravstvenega varstva in

reševanja življenj bogatejši za polavtomatski defi brilator.

To je aparat, ki v primeru nenadnega srčnega zastoja lahko reši

življenje. Sicer imamo v Divači že enega profesionalnega v zdra-

vstvenem domu, enega ima Park Škocjanske jame in po enega

zdravstveni dom v Senožečah in Gasilsko društvo Senožeče.

Zaradi omejene dostopnosti je to premalo za naše krajane, kaj

šele za vse enodnevne goste in turiste, ki obiskujejo naš kraj,

naše gostinske lokale in nastanitvene kapacitete. Ob tem dej-

stvu smo podjetniki in obrtniki cele občine začutili potrebo, da

prispevamo fi nančna sredstva za ta še kako potreben aparat. Ob

strokovni pomoči našega splošnega zdravnika dr. Mirana Fakina

smo kupili defi brilator. Njegova vrednost je okrog 4.000 evrov.

V tej humanitarni akciji so prispevali denarna sredstva naši podje-

tniki: Avtokleparstvo Matevljič Franko s. p., Select Milenko Šukalo,

Gradbeništvo Klavdij Skuk, gostilna Denis Ambrožič, Elektroin-

štalacije Boris Zadnik, bencinski servis Aleš Kobal, Mesarija Prunk

Marko Prunk, avtoprevoznik Slavko Cerkvenik, Pizzerija Pri Bzku

– Gerželj Damjan, Divas – Dragan Maletić, Koplast – Skok Rajko

s. p., Gradbeništvo Ninković Slavko s. p., Picerija ETNA – Pereson

Igor s. p., odvetnik Bogomir Horvat, Pizzerija Orient Express – Sto-

jan Cerkvenik, frizerski salon Sanja Frank, Tiskarna Mljač Divača

Polovico zneska je darovalo pet družin ob smrti svojcev. Izven

občine pa imamo tudi donatorja, in sicer podjetje Petrol,

katere bencinski servis ima v najemu naš podjetnik. Akcijo

zbiranja sredstev je vodil Boris Zadnik ob pomoči zdravstve-

nega osebja iz divaške zdravstvene postaje.

Uporaba defi brilatorja je ob priloženem navodilu zelo eno-

stavna, saj je namenjen širokemu krogu ljudi za laično upo-

rabo. Kjub temu bo v kratkem organiziran tečaj, kjer bomo

ob strokovni razlagi preizkusili aparat. Zaradi celodnevnega

dostopa bo defi brilator shranjen v recepciji Hotela Malovec v

Divači. V želji, da bi bilo v bodoče čim manj intervencij ali raje

nobene, kjer bi ta zdravstveni pripomoček potrebovali, bi se

zahvalili vsem donatorjem za srčno gesto, podjetniki občine

Divača pa se že podajamo na naslednjo humanitarno akcijo.

Jože Mljač

aktualno

Foto

: LU

CIJ

A K

LA

NA

C

DOBRODELNI TENIŠKI TURNIR14. maja je bil v tenis centru Škibini v organizaciji Tenis kluba

Sežana in Rdečega križa Slovenije krajevne organizacije Diva-

ča izpeljan drugi dobrodelni teniški turnir KRAS 2014. Zbrana

sredstva so namenjena Centru za usposabljanje Elvire Vatovec

Strunjan, enota Divača za pomoč pri opremi senzomotorne sobe

(sobe za umirjanje) za izvajanje programov, namenjenih osebam

z lažjo, zmerno in težko motnjo v osebnem razvoju.

Odziv med članicami in člani domačega kluba je bil zelo do-

ber. Posebej smo bili veseli udeležbe igralk in igralcev iz vse

primorske regije in iz sosednje Italije.S prispevki sodelujočih

in s sredstvi donatorjev smo uspeli zbrati 1.200 evrov.

Turnir je potekal v veselem in športnem vzdušju, navzoči pa

so lahko uživali ob lepih igrah na terenu. Posebej smo lahko

uživali v zaključku turnirja in seveda v fi nalni tekmi.

Čeprav tekmovalnost ni bila na prvem mestu, naj omenimo

dobitnike priznaj:

3. mesto Radivoj Fajt in Jaka Arko

2. mesto Sandi Čuk in Aleksandro Mezzavilla

1. mesto Ivo Bašič in Sergej Čebulec

Vsem sodelujočim in gostom se zahvaljujemo za udeležbo,

dobro voljo in prispevek k uspehu turnirja. Posebna zahvala

gre gospodu Marjanu Nedohu, ki nam je omogočil brezplačno

uporabo teniških igrišč, piknik prostora in vso ostalo pomoč,

gospe Sonji Prelec s svojo ekipo za veliko pomoč pri organi-

zaciji, zbiranju donacij, postrežbi in izvedbi turnirja, gospodu

Nejcu Kaplju za odlično izpeljavo tekmovalnega dela turnirja in

za vsestransko pomoč in podporo pri organizaciji ter gospodu

Marku Rebcu za pomoč in podporo pri organizaciji.

Še posebej pa se zahvaljujemo donatorjem:

Resinex d. o. o., Počkaj d. o. o., Ad Infod d. o. o., Mik bar Karmen

Rebec s. p., KZ Metlika z. o. o., Adriatic Bori zavarovalno zasto-

panje d. o. o., Pivka perutninarstvo d. d., Tengo sporting goods

– Primož Trampuž s. p., Picerija Etna, Igor Pereson s. p., Lokal

Mahne d. o. o., Bar Metuljček – Irena Črgan s. p., Frizerski salon

Ingrid, Ingrid Grželj s. p., Frizerski studio Sanja Frank s. p., Salon

Nives Beauty Center Nives Mevlja s. p., frizerski salon Cik Cak

Martina Konjic s. p., Oštirjeva kmetija Voglje Ravbar in Kovačič

Voglje, Vultes Aleš Berne s. p., Luna bar Slavica Ravbar s. p., Varen

d. o. o. vulkanizerstvo in hitri servis Lokev, Kmetija Malečkar –

Damjan Malečkar Barka, Slaščičarna Vesna Vesna Bubnič s. p., Pe-

karna Kukaj Kukaj d. o. o., Matjaž Volk – Barka, Meta in Toni Jauh

– Barka, Zorka Škrlj – Škofl je, Ljubo in Anica Prelc – Famlje, Drago

Kalendrič – Lokev, Grafi čni studio Brajdih, anonimni darovalec.

Namen turnirja je bil druženje igralcev, prijateljev in znancev ob dobri

hrani, pijači, glasbi in v športni aktivnosti. Glavni cilj pa je bil seveda

zbiranje sredstev v dobrodelne namene in oboje nam je v nedeljo,

kljub ne prav idealnemu vremenu, uspelo, zato še enkrat hvala vsem,

ki ste kakor koli pripomogli k uspešni izpeljavi tega dogodka.

Darjo Humar

Predsednik TK Sežana

9

Zavod Sopotniki, zavod za medgenera-

cijsko solidarnost, je nastal z namenom

pomagati starejšim pri vključ evanju

v aktivno družbeno življenje. Z med-

generacijskim sodelovanjem želimo

prepreč iti ali prekiniti izoliranost in

osamljenost starejših prebivalcev iz

predvsem manjših, odroč nejših krajev,

ki zaradi oddaljenosti, odsotnosti avta

ali slabih prometnih povezav skoraj ne

zapušč ajo doma.

Z brezplač nimi prevozi jim omogoč amo,

da se udeležujejo kulturnih dogodkov,

obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdrav-

niku, v trgovino ipd. Tako lahko ne le

samostojno in brez skrbi opravijo nujna

opravila, temveč tudi spletajo nova

poznanstva in prijateljstva ter ohranjajo

družabne stike s širšo okolico, ki jim je

sicer brez avta predaleč in s tem nedo-

segljiva. Starejši odslej lahko enostavno

poklič ejo Sopotnike in se zapeljejo po

opravkih, na obisk, kulturno prireditev ali

zgolj na izlet.

Kdo smo Sopotniki

Sopotniki smo prostovoljni vozniki,

nekoliko mlajši, pa vendar različ nih let

in poklicev. Svoje študijske in delovne

obveznosti ter prosti č as smo razpore-

dili na nač in, da lahko z izmenič nimi de-

žurstvi zagotavljamo izvajanje storitve

vse dni v tednu, od jutra pa vse dokler

zadnji (so)potnik ne pride na cilj. Pokri-

vamo manjše in več je kraje na območ ju

Brkinov in Krasa, ki gravitirajo predvsem

v Divač o, Sežano in Kozino. Seveda pa

po želji (so)potnika odpeljemo tudi dlje.

Osnovna nač ela Sopotnikov:

starejšim nudimo brezplač ne prevo-

ze do želene lokacije in nazaj v prilagoje-

nem in tej dejavnosti namenjenem vozilu;

starejše spodbujamo k aktivnosti –

zakaj bi č akali na pomoč drugih, č e se

po opravkih lahko odpravijo sami;

sodelujemo – poleg prevoza starej-

šim nudimo tudi druženje ob vožnji in

pomoč pri opravkih (pomoč pri prena-

šanju težjih stvari, spremstvo);

povezujemo – ljudem, ki živijo

izven mestnih središč in več jih krajev,

omogoč amo obisk kulturnih prireditev,

razstav, prijateljev v mestu, tako da zaradi

lokacije bivanja niso izključ eni iz kultur-

nega dogajanja in družabnega življenja;

spreminjamo stanje, kjer pomoč

starejšim zagotavljajo samo dru-

žinski č lani – krepimo medsebojno

povezovanje, zaupanje in sodelovanje.

Marko Zevnik

Medkrajevna srečanja Od ljudi za ljudiV CI Brkini smo v aprilu 2014, v sodelo-

vanju z Lokalnim odborom stranke Soli-

darnost Divača, organizirali Medkrajevna

srečanja Od ljudi za ljudi po krajevnih

skupnostih občine Divača. Začeli smo v

Divači, nadaljevali v Senožečah, na Misli-

čah, v Vremah in zaključili doma, na Barki.

Namen srečanj je stopiti v pristen stik s

soobčani, v skladu z imenom srečanj, to

je Od ljudi za ljudi.

Od nas je za ljudi tekla predstavitev, kdo

smo, saj smo se pred nekaj leti preselili

iz vseh krajev Slovenije, dobri prijatelji,

na Barko. Naše sporočilo, ki ga želimo

prenesti med ljudi, je, da je globlji smisel

življenja v pristnih medčloveških odnosih,

v katerih lahko živimo vrednote, kot so

iskrenost, poštenost, spoštovanje, dobro-

ta, dobronamernost, sodelovanje. Ko jih

živimo skupaj z zavedanjem, da delamo

v skupno dobro vseh vključenih in da ne

poškodujemo nobenega dela življenja,

začnemo živeti globlji smisel življenja.

Zelo pomembni vrednoti, ki ju moramo

nujno ohranjati in živeti, sta naravna in

kulturna dediščine, saj na njiju temelji

naša slovenska identiteta. Izpostavili smo,

da je nujno zavedanje vseh nas, da živimo

v edinstvenem svetovnem čudežu parku

Škocjanske jame. Katja Kavšek je predsta-

vila našo obnovo stare Smrčeve domačije

na Barki. Pomembnost zavedanja o tem,

kdo so bili naši predniki in zakaj je tako

pomembno, da se spomin nanje ne izgu-

bi, je podkrepila s citatom Srečka Koso-

vela iz njegovega dela Kratko, a potrebno

pismo: “… Kajti drevo ne more rasti tam,

kjer ni tal, kjer ni zdravih, močnih tal.”

Pred nekaj leti smo se združili v Civilno

iniciativo Brkini, saj smo spoznali, da

se v občini Divača dogaja tisto, kar je v

nasprotju z našimi vrednotami in načeli.

Nespoštovanje naravne in kulturne dedi-

ščine, kot so širjenje zazidljivih območij,

divje pozidave, industrijske cone le nekaj

metrov stran od zavarovanega območja

Parka Škocjanske jame, širjenje Letališča

Divača, umeščanje vetrnih elektrarn v

naš ranljivi prostor, umeščanje avtoce-

ste čez Vremščico in Vremsko dolino je

za nas nesprejemljivo in napačna smer

razvoja naše občine Divača.

Predstavili pa smo tudi naše projekte za

prihodnost: medkrajevna srečanja Od

ljudi za ljudi se bodo razvila v predava-

nja na področju svetovanja kmetom,

na področju zdravega načina življenja.

Poleg medkrajevnih srečanj smo orga-

nizirali semnje izmenjave naravnega

izobilja rast+, sledijo pa še kulturne

prireditve in zgodovinska predavanja.

Med projekti, ki že tečejo, je novoustano-

vljeni Zavod za medgeneracijsko solidar-

nost Sopotniki. Ta je nastal z namenom,

da se starejšim omogoči aktivno vklju-

čevanje v družbo z brezplačnimi prevozi

po opravkih. Projekt je predstavil vodja

Zavoda Sopotniki Marko Zevnik.

Civilna iniciativa Brkini pa ni ostala

aktivna le v občini Divača, ampak se

je v času protestniških gibanj v Slove-

niji 2012/2013 zavzela za spremembo

stanja v državi. O našem sodelovanju z

gibanjem Vseslovenska ljudska vstaja in

našo odločitvijo, da se priključimo de-

lovanju stranke Solidarnost je povedal

naš član Mario Benkoč: “Namen delova-

nja stranke Solidarnost je v tem, da je

ustvarjena ZA ljudi, saj je nastala IZ ljudi.

Stranka Solidarnost je politična alter-

nativa. Odločna je v svojem zopersta-

vljanju nepravični družbi. Odločna je v

postavljanju pravih ljudi na prava mesta.

Njena pot je nova pot. Je pot iskanja re-

šitev, sprememb in združevanja. Z novo

politiko v nove možnosti za življenje. ”

Našo predstavitev smo zaključili s pred-

stavitvijo za nas dveh najboljših primerov

slovenskih občin. To sta Občina Šentru-

pert in Občina Brda. S svojo odločnostjo

sta pogumno dejali DA zmernemu

turizmu in kmetijstvu. Za nas je to prava

pot za našo občino in našo državo.

Nadaljevali smo v duhu iskrenega po-

govora z ljudmi. Nagovorili smo jih, naj

nam povedo svoje poglede na razvoj

naše občine in jih pozvali, kaj je tisto,

kar lahko spremenimo skupaj.

zgodilo se je

MARKO ZEVNIK, V. D. DIREKTOR OB PREDSTAVITVI

ZAVODA ZA MEDGENERACIJSKO SOLIDARNOST

SOPOTNIKI

10

Spominska slovesnost v počastitev domoljuba Danila ZelenaSenožečani imamo kar nekaj pomembnih žena im mož, ki so za-

znamovali zgodovino ne samo našega kraja ampak tudi širše in

smo na njih lahko ponosni. Eden izmed njih je tudi Danilo Zelen.

Kdo je Danilo Zelen? Je domoljub, tigrovec, rojen v Senožečah,

v družini Zelen, ki je za takratne čase veljala za premožnejšo.

Družina se je iz Senožeč izselila v Ljubljano ob koncu dvajsetih

let prejšnjega stoletja, ker ni želela živeti pod tujim okupatorjem.

V Ljubljani je Danilo končal srednjo šolo in se vpisal na univerzo,

vendar je ni dokončal. Predal se je borbi za osvoboditev primor-

skih krajev izpod italijanskih okupatorjev. Posvetil se je gverili.

Hodil je po Primorski še z dvema ali tremi somišljeniki, zmeraj

pripravljen na strel. Gverilsko življenje je Danilo živel celih 13 let.

Žal je njegovo delovanje prekinila izdaja domačina in padel je

pod streli karabinjerjev na Mali gori pri Ribnici 13. maja 1941.

leta. Njegova dva tovariša Kravanja in Majnik pa sta bila ujeta.

V spomin nanj in na delovanje TIGRA je vsako leto na Mali gori pri

Ribnici spominska slovesnost. Letos je bila slovesnost 10. maja.

Organizacija Tigr ni politična organizacija, ampak organizacija,

ki skrbi za ohranjanje rodoljubne tradicije in spoštovanja bor-

be naših Primorcev. Tigrovci so začeli svoj boj proti fašizmu

že v letu 1930 z ustrelitvijo bazoviških žrtev. Primorci moramo

poskrbeti za to, da to obdobje ne gre v pozabo.

Pred odhodom na Malo goro je bila v rojstni vasi Danila Zelena

krajša slovesnost. Delegacije občinskega sveta občine Divača in

društva Tigr in krajevne skupnosti Senožeče so položile ob spome-

niku spominske venčke. Po končani prireditvi je delegacija občine

Divača z županom g. Dragom Božcem, predsednica KS Senožeče,

in predstavniki društva Tigr nadaljevali pot na Malo goro, kjer smo

se udeležili spominske slovesnosti.

Alenka Dovgan Štrucl

10

Ljudje smo preprosti, ne potrebujemo veliko, da bi bili srečni

in zadovoljni. Največ naredi topla beseda, dobra namera in

upanje na boljši jutri, katerega bomo zgradili mi in sodobniki,

ki želijo prispevati k življenju.

Hvaležni smo vsem, ki ste sodelovali z nami in veseli nas

vsaka dobronamerna misel, ki ste nam jo namenili. Želimo

si sodelovanja v prihodnje. Vabljeni vsi na naša medkrajevna

srečanja Od ljudi za ljudi tudi v bodoče.

Skupaj bomo spremenili vse, kar je potrebno.

Anu Kahuna

za CI Brkini in Lokalni odbor Solidarnost Divača

rast+Za vse ljudi je izobilja dovoljV soboto 3. maja in v soboto 10. maja smo Civilna iniciativa

Brkini v sodelovanju z Lokalnim odborom stranke Solidarnost

Divača na parkirišču pred divaško knjižnico in na parkirišču

ob balinišču organizirali semnja z imenom rast+.

Namen semnjev rast+ je izmenjava naravnega izobilja. Tako je lah-

ko na semnju vsakdo ponudil v zameno drugemu presežek svojih

rastlin. Gospa, ki je imela npr. doma presežek posejanih paradi-

žnikov, je lahko zamenjala z gospodom svoje sejance za presežek

njegove blitve. Na semnju smo se srečali pogumni ljudje, ki se ne

bojimo sprememb in drugačnega načina vedenja, saj je izmenja-

va v naši družbi novo, a hkrati tisto, kar vsi najbolj potrebujemo.

Bistvo in smisel življenja ni samo denarno materialno izobilje.

Zakaj rast+?

Bistvo spremembe so medčloveški odnosi. S spreminjanjem

le-teh v pristne odnose izobilje kroži in doseže vsakogar.

Naravno izobilje tako postane način življenja vseh ljudi.

Začetek kroženja naravnega izobilja se prične spomladi z

izmenjavo semen, poganjkov, sejancev in potaknjencev. Zao-

kroži pa se v jeseni s presežkom plodov. Semenj rast+ bomo

tako imeli vsako pomlad in jesen.

Hvala vsem, ki ste sodelovali, ki ste prinesli svoje rastline in jih delili

z drugimi. Upamo, da vam je bil dogodek v veselje in spodbudo in

da vam je vlil upanja na boljšo prihodnost. Bili smo veseli prav vsa-

kega, ki je pristopil k nam in s komer smo si izmenjali ne le rastline,

ampak tudi kakšno življenjsko izkušnjo in pogled na življenje.

Sedaj gremo naprej.

Vabljeni v jeseni, ko si bomo izmenjali presežek naravnega

izobilja, ki ga bomo pridelali čez poletje: kompote, sokove,

zelišča, zelenjavo, sadje, marmelade itd. In morda bomo med

seboj stkali še kakšno prijateljstvo.

Anu KahunaZa CI Brkini in Lokalni odbor Solidarnost Divača,

Foto

: JO

ŠT

HO

BIČ

Foto

: JO

ŠT

HO

BIČ

zgodilo se je

11

Krajevna skupnost Senožeče je za svoj

praznik izbrala 2. junij kot spomin na 1.

junij 1944. leta, ko so Nemci in belogar-

disti v Dolenji vasi pobili sedem doma-

činov in trupla zmetali v plamene. Tega

dne sta II. bataljon Južnoprimorskega

odreda in zaščitna četa štaba odreda

priredila miting v Dolenji vasi. Navzo-

čih je bilo okrog 50 domačinov in 100

odredovcev. Za ta dogodek so izvedeli

Nemci in belogardisti in neopazno

prišli v Dolenjo vas. Vas je bila v hipu

obkoljena. Trije borci, ki jih je tako kot

domačine presenetil sovražnik, so se

poskušali skriti na podstrešju gostilne.

Belogardisti so preiskali vse prostore v

stavbi in izsledili dva, Albina in Milana,

medtem ko je bil Ludvik dobro skrit

in ga niso našli. Ujetega intendanta in

obveščevalca so strašno mučili in nato

še s šestimi domačini ustrelili in trupla

zmetali v gorečo gostilno. Kot spomin

na krute dogodke in kot opomin, da

se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo,

vsako leto KS Senožeče in KO ZZB za

vrednote NOB Sežana organizirajo spo-

minsko slovesnost na osrednjem trgu v

Dolenji vasi.

Letos je prireditev potekala 31. maja.

V bogatem kulturnem programu so

sodelovali MEPZ Divača, Pihalni orkester

Divača, plesno društvo Srebrna iz Seno-

žeč, učenci podružnične šole Senožeče.

Prisotne sta pozdravila predsednica KS

Alenka Štrucl Dovgan in župan občine

Divača g. Drago Božac. Slavnostni go-

vornik je bil zgodovinar dr. Jože Pirjevec.

Prireditve so se udeležili tudi domačini

in povabljenci, svetniki občine Divača,

predstavniki ZZB za vrednote NOB

in njihov predsednik g. Bojan Pahor,

predstavniki društva TIGR, predstavniki

veteranskih organizacij, praporščaki,

podžupan občine Sežana in ostali kraja-

ni KS Senožeče.

Prireditev je povezovala domačinka

Zdenka Može Jedrejčič.

Po končani slovesnosti je sledilo prije-

tno druženje v senci vaških lip.

Alenka Štrucl Dovgan

V imenu KS Senožeče se zahvaljujem

RBD Bandera Dolenja vas za pomoč pri

organizaciji proslave, Enzu Jedrejčiču za

ozvočenje prireditve, vsem nastopajo-

čim, predstavnikom KO ZZB za pomoč,

g. Mihu Pogačarju, Občini Divača in

vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali

pri izvedbi prireditve.

Posebna zahvala gre tudi voditeljici za

profesionalno voden program.

Člani društva Kraški gadje so 15. avgusta

2013 pešačili iz Doline pri Trstu na Triglav.

Na svoji poti so v občinah, skozi katere

jih je vodila pot, podpisali tudi listine

prijateljstva. V Dolenji vasi so to listino

podpisali župani ali njihovi namestniki

iz občin Postojna, Sežana, Komen in

Divača.

Kraški gadje so svojo pot od Doline do

Triglava posneli in pripravili v obliki fi l-

ma, ki ga je režiral Marjan Zega. Film so

predstavili v gostilni Pri mlinu v Dolenji

vasi 14. 2. 2014. Ogled je organiziralo

razvojno društvo Bandera v okviru

rednega občnega zbora. Dogodka so

se poleg članov društva in pohodnikov

udeležili tudi župan občine Komen g.

Danijel Božič, podžupan občine Sežana

g. David Škabar in župan občine Diva-

ča g. Drago Božac. Večer se je nadalje-

val s prijetnim druženjem.

Alenka Štrucl Dovgan

zgodilo se je

12

40-letnica KUD-a Pepca Čehovin – Tatjana, SenožečeDruštvo, ki je bilo ustanovljeno 11.

februarja 1973, ponosno nosi ime po

Pepci Čehovin – Tatjani, padli Senožejki,

pogumni mladi partizanki, komaj 22-

letni učiteljici, ki so jo 13. marca 1943.

leta fašisti v preboju iz obroča ustrelili

pri vasi Kozjane v Brkinih.

Danes šteje društvo 58 članov in v sobo-

to, 24. maja, smo v sejni dvorani krajevne

skupnosti Senožeče obeležili 40-letnico

njegovega delovanja. Ob uradnem

začetku slavnostne seje je zbrane sprva

nagovoril Valter Cerkvenik, predsednik

društva in Zdenka Može Jedrejčič, ki je

slavnostno sejo tudi povezovala. Kasneje

pa je sedanji predsednik društva Valter

predstavil brošuro, ki smo jo v društvu

izdali ob tej častitljivi obletnici.

Člani uredniškega odbora: Valter

Cerkvenik, Lijana Benčič, Jerneja Volk,

Bruno Kocjan in Andrej Škapin smo se v

zimskem času potrudili in v lično knjigo

povezali nekaj gradiva o delovanju

društva. Od leta 1973, ko je bilo društvo

ustanovljeno, pa do leta 1995, ko smo

organizirali prvič sedaj tradicionalne Pa-

stirske igre v Senožečah, nam ni uspelo

najti veliko gradiva.

Na slavnostni seji je prisotne nagovorila

tudi ga. Vladislava Navotnik, vodja ob-

močne izpostave JSKD Sežana in skupaj

z Jankom Šenkincem, predsednikom

komisije za podelitev pohval pri dru-

štvu, sta podelila plakete članom, ki so

se v preteklih letih še posebej potrudili

in v društvu pustili vidno sled. Plakete

smo prejeli: Valter Cerkvenik, Nada

Premrl, Andrej Colja, Gregor Kocjan,

Mihaela Kocjan, Bruno Kocjan, Mojca

Može Škapin, Andrej Škapin, Lijana

Benčič, Jerneja Volk, Slavica Čehovin,

Pavla Tašič, Andrej Jelačin, Marjan Sotlar,

Marjan Suša, Drago Škamperle, Zdravko

Čuk in vse žene, združene v Aktiv žena.

Zahvale za sodelovanje z društvom pa so

prejela naslednja društva, organizacije,

zavodi in skupine: PGD Senožeče, Ribiška

družina Senožeče, Kulturno društvo

mešani pevski zbor Senožeče, Plesno

društvo Srebrna, Lovska družina Seno-

žeče, Razvojno društvo Bandera – Do-

lenja vas, Razvojno društvo Lipa – Laže,

Podjetje Cimos – Senožeče, Podjetje

Yulon – Senožeče, Društvo rejcev drobni-

ce Krasa in Brkini, Center za sonaravno

bivanje – Vremščica, Zavod za gozdove –

Sežana, Društvo lastnikov gozdov Vrhe –

Vremščica, Turistično društvo – Škocjan,

Občina Divača, SCS Adria, Osnovna šola

Senožeče in Vrtec Senožeče.

Prireditev je bila ravno tako kot brošura

nekakšen pregled časovnice društva skozi

vsa leta svojega delovanja. Gregor Kocjan

nam je ob tej priložnosti zbral in pokazal

nekaj slikovnega gradiva iz delovanja dru-

štva, kulturni program pa je z nastopom s

fl avto popestrila Karin Može Pavlin .

Sejo je zaključil Valter z besedami

prvega predsednika društva Marjana

Sotlarja: »Sodobni človek, še vedno je

čas, da ujameš korak s samim seboj in

obnoviš brvi, ki so te nekoč že trdno

povezovale s kulturo, pa te je pehanje

za zgolj materialnimi dobrinami odtujilo

od sebe samega. Še več: nisi se zavedal,

da to pehanje pomeni kali, ki rojevajo

karierizem, zavist, hinavščino, nemir,

egoizem, včasih celo kriminal in sovra-

štvo. To pa ni in ne sme biti svet tvoje

sreče in tvojega življenja. Nikakor ne

gre za zanikanje tehničnega napredka,

nasprotno – borimo se za njegov razvoj.

Ta boj pa ne sme biti enostranski. Hkrati

z njim moramo bojevati tudi kulturni

boj, ki je boj za osvoboditev ljudstva, ka-

kor je nekoč dejal Cankar. Naj bo ta boj

kažipot tudi bodočim rodovom.«

Po koncu slavnostne seje smo člani

društva in gostje pokramljali ob prigriz-

ku. Prireditev pa se je nato odvijala še

pri gornji fontani, kjer smo nadaljevali

z druženjem vseh krajanov in naših

prijateljev. Igral nam je duet Felicijan, še

dolgo v noč.

Vsem želim še mnogo aktivnih let delo-

vanja v domačem društvu. Izdano brošu-

ro pa lahko kupite pri našem društvu.

Andrej Škapin

zgodilo se je

Foto

: VO

JKO

FR

AN

ET

IČ

Senožeško kresovanjeKot že nekaj let zapovrstjo smo tudi letos kresovali. V aprilu so naši vrli fantje v

enem dnevu postavili kres na »Grisci« z odvečnimi vejami in ostalim lesom, ki ga

je to zimo poškodoval žled. Kulturno društvo Pepca Čehovin – Tatjana Senožeče

je poskrbelo za hrano in pijačo, da so se fantje okrepčali. Kasneje je kar nekaj dni

neprestano deževalo, zato nismo vedeli, ali bomo kresovanje sploh lahko izpeljali.

Na tridesetega v mesecu aprilu pa se nas je vreme le usmililo. Pripravil se je prostor

za kresovanje s pokritim prostorom za obrok, pri koči je bila tudi pijača, ki je bila

samopostrežna. Jedlo se je pasulj, ki ga je skuhal domači gostinec Sotlar. Kar nekaj

obiskovalcev je tja prišlo peš, pa tudi vreme je zdržalo brez neviht. Kres je gorel

do naslednjega dne. Skupaj smo se poveselili ob gorečem kresu in ob harmoniki

zapeli nekaj pesmi. Tako smo kresovanje zaključili v prijetnem vzdušju.

Jerneja Volk

Prireditve ob 110. obletnici rojstva Dr. Bogomirja Magajne v VremahPisatelj in zdravnik Bogomir Magajna

se je rodil v Gornjih Vremah. Motive

za svoje pisanje je jemal večinoma iz

rodne Vremske doline. Poleg mladinske

literature in del za odrasle je pisal v

revije članke, ki so se nanašali na ljudsko

medicino. Ustvaril je veliko dobrih

literarnih del, zato ga imamo za vrhun-

skega literata. Kot zdravnik pa je bil

čuteč, znal je prisluhniti ljudem, cenjen

je kot velik človekoljub. V naši občini in

v njegovi Vremski dolini smo zelo po-

nosni, da je naš kraj prepoznaven tudi

po njem, zato se ga spominjamo vsako

leto z občinskim kulturnim praznikom

in vsakoletnimi pohodi po Magajnovi

poti na Vremščico in seveda ob večjih

obletnicah. Letos je to 110. obletnica

njegovega rojstva.

Komisija za pripravo občinskih priredi-

tev je v dogovoru z organizatorji priredi-

tev Občino Divača, Razvojnim centrom

Divača, Osnovno šolo dr. Bogomirja

Magajne Divača, Knjižnico Divača,

Turistično-kulturno-športnim društvom

Urbanščica Vreme ter Športnim dru-

štvom Divača pripravila ob tej visoki

obletnici niz prireditev, ki so se zvrstile

od občinskega kulturnega praznika v

mesecu januarju pa do konca meseca

marca.

Eno izmed kulturnih prireditev je v me-

secu marcu organiziralo društvo TKŠD

Urbanščica v večnamenski dvorani v Fa-

mljah. Obiskalo jo je veliko število ljudi.

V uvodnem delu prireditve se je modera-

torka Vesna Matevljič pogovarjala z Ivkom

Spetičem, pisateljevim nečakom, ki se

pisatelja spominja po njegovi dobroti do

vaških otrok in krajanov. Takrat, ko jih je

obiskal, je v Gornjih Vremah vse zaživelo.

V nadaljevanju prireditve je dramska

sekcija društva uprizorila premierno

gledališko predstavo Pravljico v jami,

ki jo je po motivih Magajnove pravljice

Brkonja Čeljustnik dramatiziral Bojan

Podgoršek. Igrali so odrasli in mladi čla-

ni društva, ki so gledalce zelo navdušili.

V drugem delu prireditve so zaple-

sali mladi plesalci Društva ljubiteljev

baletne umetnosti Divača, z igranjem

klavirskih skladb pa je navdušila Neža

Škamperle, učenka Glasbene šole Seža-

na, podružnice v Divači.

Naslednji dan pa je Športno društvo

Ruj iz Divače pripravilo 6. tradicionalni

pohod po Magajnovi poti, ki se ga je

udeležilo nekaj čez osemdeset ljudi.

Pohodniki so se pod vrhom Vremščice

okrepčali s čajem v novi Okrepčevalnici

Vremščica ter štiriurni pohod zaključili

pri športnem centru Vreme, kjer jih

je čakala okusna jota. Prireditev se je

nadaljevala s kulturnim programom s

plesalci Plesnega društva Srebrna ter

mladimi harmonikarji, ki jih vodi Niko

Poles. Program je povezovala Maru-

ška Cerkvenik, mlada članica TKŠD

Urbanščica. Pohodniki in obiskovalci

so si ogledovali in tudi okusili dobrote

na kmečkih stojnicah, s katerimi so se

predstavili Milena Štolfa in Milena Gec,

ki sta cvrli kruhovo testo in ponujali še

ostale dobrote. Lastne izdelke so po-

nujali tudi člani CI Brkini. Na eni izmed

stojnic so se predstavili tudi šolarji po-

družnične šole v Vremah. Tem so sledile

še stojnice družinske kmetije Biščak iz

Buj, ekološke kmetije Helene Železnik

iz Artviž, čebelarstva Bevc iz Povirja,

vinarstva Pri Starčevih iz Križa in Dišav iz

mesta nad Reko iz Divače.

Dan je bil prekrasen, da se je bilo kar tež-

ko posloviti iz že precej ozelenele Vrem-

ske doline, katero je imel pisatelj neizmer-

no rad. Pred odhodom so si pohodniki in

tudi nastopajoči ogledali spominsko sobo

Magajnovih v Gornjih Vremah.

Mirjam Frankovič Franetič

13zgodilo se je

Domače društvo TKŠD Urbanščica je

pred velikonočnimi prazniki organiziralo

delavnico, kjer so udeleženci s stro-

kovno pomočjo Mojce Furlan in Žana

Ražma izdelovali velikonočne košarice, s

katerimi naj bi okrasili mizo z velikonoč-

nimi dobrotami.

Mirjam Frankovič Franetič

14

Strokovna ekskurzija z ogledom primerov dobrih praksČlani TKŠD Urbanščica iz Vrem smo zadnji

dan v mesecu maju namenili poučni

ekskurziji z ogledom primerov dobre

prakse. Pot nas je vodila v eno najstarejših

mest na Kranjskem, v Kamnik z bogato

mestno zgodovino, ki sega že v davno

leto 1229. V njem smo si ogledali Medob-

činski muzej Kamnik, ki ga je z Odlokom

o ustanovitvi javnega zavoda ustanovila

Občina Kamnik s soustanoviteljicami,

z Občino Komenda in z ObčinoTrzin,

meseca decembra 2003. Muzej ima svoje

upravne, razstavne in depojske prostore

v gradu Zaprice, ki leži na majhni vzpetini

nad Kamnikom. Tu je že v 14. stoletju stal

grajski stolp, v virih omenjen kot dvor, ki

je bil porušen zaradi velikega potresa leta

1511. Javni zavod predstavlja premično

kulturno dediščino, z bogato muzejsko

zbirko, ki ga sofi nancira Ministrstvo za

kulturo RS. Združuje arheološko, ume-

tnostnozgodovinsko, zgodovinsko in

kulturno dediščino širšega zgodovinsko

zaokroženega ozemlja. V sklopu muzeja

je tudi lani obnovljena Maistrova hiša, ki

stoji na Šutni v Kamniku in smo si jo tudi

ogledali. V tej hiši se je rodil in prva tri

leta živel slovenski general in domoljub,

pesnik in bibliofi l Rudolf Maister. Raz-

stava priča o njegovi življenjski poti in o

njegovem močnem vplivu na Slovence.

General Maister je 23. novembra 1918

osvobodil Maribor in ta dan praznujemo

državni praznik – dan Rudolfa Maistra.

Pot proti Logarski dolini smo skrajšali z

vožnjo po slemenski cesti mimo Kranj-

skega Raka pod Podvolovjekom v Luče

in se ustavili v Solčavi, v Centru Rinka, v

večnamenskemu središču za trajnostni

razvoj Solčavskega, ki je nastal s fi nančno

podporo iz Norveških fi nančnih meha-

nizmov. Po degustaciji tipičnih solča-

vskih jedi je sledil zanimiv ogled stalne

razstave z multimedijsko predstavitvijo

Solčava – s sprehodom v naročje Alp.

Kaj vse se da narediti iz volne, smo si

lahko ogledali na delavnici polstenja ali

fi lcanja volne, ki jo dobijo s striženjem

tamkajšnjih ovac. Brez ogleda Krajinske-

ga parka Logarska dolina in sprehoda

do slapa Rinka izlet ne bi bil popoln.

Tja nas je vodila simpatična in prijetna

lokalna turistična vodnica Marjeta, ki je

nadomestila Branko in nas pospremila

še na pozno kosilo, ki je bilo na Turistični

kmetiji Govc v Robanovem kotu, s pogle-

dom na Ojstrico in še zasnežene vrhove

Kamniško-Savinjskih Alp. Ekskurzijo smo

zaključili polni vtisov in idej, ki bi jih radi

uresničili tudi v svojem kraju. Vsi skupaj

se moramo še bolj potruditi za turistični

razvoj krajev v naši lokalni skupnosti,

kjer leži prelepa Vremska dolina, katere

naravna in kulturna dediščina ne zaostaja

za ostalimi slovenskimi kraji.

Mirjam Frankovič Franetič

Letošnjo pomlad smo navezali stike

s predstavniki Etnološkega društva

Srečno iz Migojnic pri Grižah, v občini

Žalec. Pri vzpostavitvi stika nam je preko

gospoda Matjaža Cerovca pomagal

Jože Požrl iz Gorič. Izrazili so željo, da bi

si ogledali nekdanje rudnike v Vremah.

Njihova rudarska druščina obišče vsako

leto eno izmed lokacij bivših premo-

govnikov, lani so bili v Sečovljah.

Skupaj s članoma njihovega društva,

dr. Jožetom Hribarjem ter gospodom

Matjažem Cerovcem, smo s predstavni-

co Parka Škocjanskih jam, Darjo Kranjc,

z Občino Divača ter društvom TKŠD

Urbanščica pripravili program ekskurzi-

je, ki je bila prvo soboto v juniju.

Obisk » rudarskih kameradov« se je pričel

v Parku Škocjanske jame s predstavitvijo

Parka in značilnosti Krasa. Z vodjo Jano

Martinčič so ga gostje doživljali s krajšim

sprehodom do razgledišča, s pogledom

na Malo in Veliko dolino, na naravni most

čez Reko, na Vremščico in na Brkine.

Z avtobusom smo se zapeljali v Famlje,

se namestili v dvorani bivšega rudniške-

ga objekta, kjer smo se uradno pozdra-

vili in izmenjali darila. V imenu Občine

Divača smo podžupanu Žalca, gospodu

Ivanu Jelenu, podarili knjigo avtorice

Klelije Potokar Vremska dolina med

Krasom in Brkini. Dobrodošlico je v ime-

nu KS Vreme izrekel predsednik Dušan

Škrlj. Dr. Jože Hribar nas je presenetil z

izjemnimi darili, ki predstavljajo njihovo

rudarsko in hmeljarsko dediščino.

Po manjši pogostitvi, ki ga je pripravilo

društvo Urbanščica, smo udeležencem

predvajali fi lm Jadrana Strleta Zakriti

premogovniki Krasa. Podrobneje sem

predstavila zgodovino premogovništva

na Vremskem z ogledom prostorov

nekdanjega »šhta« in njegovih zunanjih

rudniških objektov ter predstavila tudi

objekte, ki so bili povezani z gradnjo

Južne železnice, z najstarejšim vodovo-

dom na Krasu – Cesarsko štirno s Tajhi ter

»vodarno Drago«, ki so si jo tudi ogledali.

Prijetno druženje se je zaključilo z načrti

v prihodnje. Naša dramska sekcija bo

sodelovala s skečem na njihovi kna-

povski prireditvi, ki bo v mesecu juliju

v Zabukovici pri Žalcu. V jesenskem

terminu pa si bomo ogledali tamkajšnji

rudniški muzej in tako nadaljevali z

ogledi primerov dobrih praks.

Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

15

Letošnje prvomajske počitnice so se za

nekatere otroke iz osnovnih šol Hrpelje,

Divača in Sežana začele prav posebno,

saj so spoznavali življenje in delo na

kmetiji. MDPM Sežana je skupaj z eko

kmetijo Jurčetovi organiziralo nepo-

zaben izlet v Skadanščino, ki ga je bilo

potrebno, zaradi velikega števila prijavlje-

nih, razdeliti na kar dva dneva. Tako so

28. 5. kmetijo obiskali otroci od drugega

do petega razreda, naslednji dan, 29. 5.,

pa še skupina prvošolčkov. Skupno je

kmetijo obiskalo kar 63 otrok, spremljale

pa so jih odlične vzgojiteljice Nataša Pe-

čar, Katja Čeh, Janja Matko, Tina Mahnič,

Taša Cucek in Ana Pangos. Drugi dan se

nam je pridružil še Igor Matko.

Kljub zelo nestanovitnemu vremenu, ki

nas ni prav nič oviralo, so bile skupne

urice naravnost čudovite in nepozabne.

Že ob samem prihodu nas je na oknu

pozdravila prijazna kobila Lina in njena

mala prijateljica, kozica Lola. Zelo veseli

sta bili naših korenčkov, s katerimi smo

ju posladkali. Še posebej Lina je uživala

ob veliki pozornosti otrok. Svoj ogled

kmetije smo nadaljevali proti hlevu,

kjer sta nas pričakala dva prisrčna bikca,

Cvetko in Frančko. V njuni družbi smo

morali biti še posebej umirjeni in tihi,

da ju nismo preveč vznemirili. Za njuno

potrpežljivost so se jima otroci oddolžili

z nekaj koščki kruha. Gospodar nam je z

veseljem pokazal, kako se živali nakrmi

in poskrbi za njihovo čistočo. Pot nas je

vodila mimo senika proti kokošnjaku. Tu

nas je pričakala skupinica mladih kokošk

s petelinčkom Lenartom na čelu. O njih

smo izvedeli marsikaj zanimivega in jih

nahranili z njihovim najljubšim pribolj-

škom – kuhanim rižem. Ko smo napolnili

še svoje lačne trebuščke, smo se odpravili

do bližnjega pašnika, kjer nas je pričakala

čredica krav. Ob tem smo bili pozorni

na električnega pastirja, ki jih je obdajal.

Miška in ostala družba so bili obiska zelo

veseli, še posebej ko so opazili vrečko,

polno suhega kruha. Videli smo marsikaj

zanimivega, med drugim, kako se krava

oblizuje in čisti nos. Ugotovili pa smo

tudi, zakaj imajo rogove in kako ločimo

kravo od bika. Ali ste vedeli, da ima gove-

do zobe samo na spodnji čeljusti? No, mi

smo to preverili in res je tako.

Čas je bežal s svetlobno hitrostjo in

odpraviti smo se morali proti lovski koči,

kjer nas je že čakal lovec, gospod Vinko

Kljun. Povedal nam je veliko novega o

lovski koči in gozdu, delu lovca in o skrbi

za gozdne prebivalce. Lovska koča je bila

bogato okrašena z različnimi trofejami.

Videli smo divjega petelina, kuno, risa,

divjo mačko in medvedjega mladiča.

Navdušeni smo bili! Vendar smo se mo-

rali kmalu posloviti, saj nas je na kmetiji

že čakala gospodinja in peka domačega

kruha. Vsak si je čisto sam zamesil ptička

iz testa. Medtem ko smo čakali, da se

spečejo, smo si ogledali vaški studenec,

ki je prebivalcem vasi nekdaj služil kot vir

vode. Po dobri uri smo kruhove ptičke

še tople odnesli s seboj na avtobus in žal

je bilo dneva še prehitro konec. A smo

se v en glas strinjali, da je potrebno tak

poučen in zabaven dan ponoviti.

Ob tej priložnosti bi se še enkrat za

gostoljubje najlepše zahvalili družini

Gerdevič, še posebej gospodinji Nataši,

ki je kar dva dneva skrbela za nas, ter

lovski družini Slavnik in gospodu Vinku

Kljunu, ki si je nesebično vzel čas za

dve skupini radovednih dobrovoljčkov.

Hvala vam za dva nepozabna dneva!

Lucija in Veronika Gerdevič

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

Poziv na očiščevalne akcijeŽe nekaj let zapored vabita turistično dru-

štvo Urbanščica in KS Vreme krajane, da se

v ob dnevu Zemlje, v času pred prvomaj-

skimi prazniki udeležijo očiščevalnih akcij

po vaseh. Vsako leto je potek teh akcij

uspešen in tudi letos je bilo tako. Vaščani

so pometali po vaseh, urejali gredice,

pobirali odvržene smeti ob cesti, med

katerimi se je v bližini Famelj našel tudi

računalnik. Pohvale za najbolj urejeno vas

bodo organizatorji podelili za Vremski pra-

znik, ki bo tretjo soboto v juniju. V enem

izmed kasnejših terminov namerava

društvo skupaj s Parkom Škocjanske jame

organizirati tudi akcijo čiščenja okolice

nekdanjih rudnikov v Vremah

Za čisto okolje v kraju, ob reki in v goz-

du redno skrbita tudi Ribiška družina

Bistrica – sekcija Vreme in LD Timav

Vreme, ki je akcijo uspešno organizirala

drugo nedeljo v maju.

MFF

zgodilo se je

16

Na pustno soboto in nedeljo so kralje-

vale pustne maškare v Danah, Kačičah

in Paredu. V soboto so imele oblast v

rokah starejše maškare. Zbrale so se v

»Oštariji na Planinci«, kjer so se poslad-

kale s krofi , nato pa začele s poberijo po

Danah, Paredu in Kačičah. Da maškare

niso bile lačne, so poskrbeli na Doma-

čiji Vrbin v Paredu, kje so jim pripravili

pustno kosilo in večerjo.

V nedeljo po kosilu pa so se v Kačičah

zbrale maškare, stare od enega leta pa

do petnajst. Poberijo so začele v Kačičah,

nato pa še v Paredu in Danah. Otroške

maškare so od hiše do hiše zbirale do-

brote. V vsaki hiši so jih z veseljem spre-

jeli in jih postregli s pustnimi dobrotami.

V košaro pa so jim gospodinje položile

klobase, jajca, sladkarije in denar. Prijetno

druženje je bilo pri Jožkotu na Planin-

ci, kjer so se utrujene mlajše maškare

okrepčale s toplim čajem in pico.

MS

8. marecV petek, 7. marca, smo dan žena pra-

znovali na kmetiji Vrbin v Paredu, kjer

smo se ob dobri večerji in živi glasbi

zadržali pozno v noč. Vse ženske so bile

obdarjene s cvetjem.

Pohod po Kurirski poti Dane – Vareje 27. 4. 2014Kljub zelo slabim vremenskim napovedim

se je ob 9. uri zbralo na startu v Danah

okrog 50 pohodnikov. Podali smo se na

pot, po gozdni poti nas je nekaj časa spre-

mljalo tudi sonce. Zadnji so prispeli na

Vareje ob 11. uri, tik pred pričetkom pro-

slave ob spomeniku. V uvodu je MOŠKI

PEVSKI ZBOR SLAVNIK zapel himno. Nato

je vse prisotne najprej pozdravil organiza-

tor pohoda, predsednik TKŠD MEJAME in

predsednik Združenja borcev za vre-

dnote NOB krajevne organizacije Divača

Jožko Valečič. V imenu občine Divača je

prisotne nagovoril predsednik občinske-

ga odbora ZB Divača in občinski svetnik

Mirko Martinčič. Slavnostni govornik pa

je bil podpredsednik Združenja borcev

za vrednote NOB Sežana Karlo Mahnič.

Na turistični kmetiji BENČIČ, kamor se nas

je zbralo okrog 80 vseh skupaj, so bili vsi

navdušeni nad dobro joto in veliko kloba-

so. Po enournem počitku smo se podali

spet na pot v Dane, kjer nas je pričakala še

topla polenta in fi žol v solati, ki nam jo je

med tem časom pripravila Dora Valečič,

partizanska kurirka, ki je to pot prehodila

med vojno tud večkrat na dan, večinoma

pa kar pretekla, kot sama pove. Zadnji po-

hodniki so prispeli v Dane nekaj po 15.30.

Šele tedaj se je ulil dež. Z malo sreče smo

preživeli lep dan, saj se je vreme poslab-

šalo, šele ko smo se že vrnili.

TKŠD Mejame

Letošnja bela nedelja je minila v zname-

nju razglasitve dveh svetnikov, Janeza

XXIII. in Janeza Pavla II. Ta dogodek

smo obeležili tudi v naših župnijah. S

koncertom Korajža velja v cerkvi Marije

Vnebovzete v Vremah smo se spomnili

edinstvenih trenutkov v maju leta 1996,

ko je papež Janez Pavel II. prvič obiskal

Slovenijo in z množico mladih v Postoj-

ni praznoval svoj 76. rojstni dan.

Pod vodstvom Petre Sosič so nam ob

kitarski spremljavi Dejana Sosiča zapeli

Antončki, otroško-mladinski pevski zbor

župnije Divača, posebej pa še njihova

fantovska zasedba. Sprejeli so izziv in

s pesmimi, ki so bogatile papeževo

srečanja z mladimi v Postojni, prikli-

cali spomine na nepozabne trenutke

ter pričarali vzdušje za vse tiste, ki se

srečanja takrat niso udeležili. Koncert

sta popestrili pričevanji župnika Tomaža

Kodriča in Mirana Čajka, ki sta se s pa-

pežem osebno srečala. Slišali smo tudi

pismo očeta takrat nekajletnemu sinu v

spomin na papežev blagoslov. Koncert

smo sklenili s skupno pesmijo Jezus se

ob morju ustavi, katere besedilo je na

duhovnih vajah z mladimi napisal prav

Karel Wojtyla, papež Janez Pavel II. V

pesmih, prežetih s pozitivno energijo, so

odmevale njegove spodbudne besede

»Korajža velja!«, dobra volja in nasmeja-

ni obrazi pa so pregnali dežne kaplje.

Papež Janez Pavel II. je svetnik našega

časa, človek, ob katerem smo rasli in ga

imeli priložnost poslušali tudi na sloven-

skih tleh. Mimo ustaljenih pravil je med

prvimi priznal samostojnost naše države

in nam vsako leto v slovenskem jeziku

voščil ob božičnih in velikonočnih pra-

znikih. Njegova karizma, človeška toplina

in spontane besede »Papež ma vas rad!«

so se vtisnili v spomin vsem, ki smo spre-

mljali njegov prvi obisk Slovenije.

Mojca Štembergar

zgodilo se je

Foto

: MIL

OŠ

GU

ST

INČ

IČ

Obisk študentov iz Rottenburga pri AS-u DivačaAgrarna skupnost Divača je v prvem tednu junija gostila študen-

te zaključnih letnikov Univerze za uporabne gozdarske študije

iz Rottenburga v Nemčiji. Poleg študentov klasične gozdarske

smeri so bili na ekskurziji prisotni še študentje iz študijskih

programov: obnovljivi viri energije, krajinska arhitektura, okolje

in upravljanje z vodami. Ekskurzija je trajala en teden. S spo-

znavanjem Slovenije so pričeli na Gorenjskem, kjer so si poleg

Bleda in Bohinja ogledali še gozdove na Pokljuki. Preko Vršiča

jih je pot vodila v Trento, Kobarid, Vipavsko dolino, na Kras. Tudi

v Divači smo jih na njihovi poti prijazno sprejeli. Namen obiska

je bil spoznati Agrarno skupnost Divača. Podrobno smo jim

predstavili zgodovino naše AS, kako smo organizirani in kako

delujemo v kraškem prostoru. Z nami je bil tudi predstavnik ZZG

območne enote Sežana, revirni gozdar g. Drobnjak. Študentje so

si z zanimanjem ogledali tudi raziskovalne ploskve, na katerih se

spremljajo možnosti premene borovih sestojev v listnate sesto-

je, ki smo jih pripravili skupaj s študenti Biotehnične fakultete iz

Ljubljane. Po tipični kraški malici, postregli smo jim kar v gozdu v

Mlakah, so nadaljevali pot proti Obali. Navdušeni nad krajino in

sprejemom so študentje kakor tudi njihovi spremljevalci obljubi-

li, da se bodo ponovno vrnili. Za pomoč pri izvedbi dogodka se

zahvaljujem Veterinarski fakulteti in gostilni Malovec.

Ivan Dolenc

17zgodilo se je

Ob praznovanju 69. obletnice osvoboditve Italije so se v

občini San Canzian d' Isonzo vrstile številne komemoracije,

posvečene zmagi proti fašizmu v Italiji. Dr. Silvia Caruso, župa-

nja tamkajšnje občine je na osrednjo slovesnost, ki je bila 25.

aprila v Pierisu pri San Canzianu, povabila tudi našo pobra-

teno občino, župana in predstavnike občinskega Združenje

borcev za vrednote NOB. Delegacijo so sestavljali predsednik

občinskega Združenja borcev za vrednote NOB Divača in ob-

činski svetnik, Mirko Martinčič, predsednik krajevne organiza-

cije Združenja borcev za vrednote NOB Divača, Jožko Valečič,

praporščak in član združenja, Silvo Jankovič ter Mirjam

Frankovič Franetič, članica združenja in občinska svetnica.

Na svečanosti je gostitelje in vse prisotne v imenu občine Di-

vača in občinskega združenja pozdravil njen predsednik Mir-

ko Martinčič. Svečanosti sta se udeležila tudi župan sosednje

občine San Giorgio di Nogara in predstavnica občine Gorica.

Po slovesnosti smo si v spremstvu županje ogledali razstavo

del preminulega slikarja Alfonsa Filiputija iz San Giorgia di

Nogare. Slike v tempera barvi prikazujejo vojne motive, bitke

na morju, v zraku in na kopnem. Njegova dela so bila javnosti

razkrita šele v novejšem času. Naslikal je nekaj čez 400 slik.

Gostoljubnost se je nadaljevala z ogledom novejše knjižnice, ki so

jo po zaslugi županje umestili v stavbo iz 16. stoletja, v zelo mo-

dernem stilu, z vso potrebno računalniško in varnostno opremo.

Druženje smo zaključili s kosilom, kjer smo gostitelje povabili, da

se nam pridružijo na spominski slovesnosti 17. maja na Kozjanah.

MFF

Tradicionalna komemorativna svečanost Na KozjanahSpominski dan Občine Divača, tradicionalna komemorativna

svečanost v spomin na preboj Brkinske čete in fašistični teror nad

prebivalci Kozjan, 13. marca leta 1943, je letos potekala 17. maja.

Zbrane je najprej nagovoril župan občine Divača, g. Drago

Božac. Nato je sledil govor predsednika Združenja borcev za

vrednote NOB Sežana, g. Bojana Pahorja. Po spominskemu po-

laganju vencev k spomeniku na Kozjanah je sledil še slavnostni

govor g. Marjana Bevka, predsednika društva TIGR Primorske.

Prireditvi je dal svoj pomen tudi kulturni program, v katerem

so sodelovali recitator Bojan Podgoršek, učenci podružnične

osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Vrem, Mešani pevski zbor

Divača pod vodstvom Vladislava Korošca, Pihalni orkester Divača

z dirigentom Borisom Benčičem ter povezovalka Ana Godnik.

Svečanost so obiskali številni obiskovalci od blizu in daleč,

nekdanji borci, predstavniki združenj borcev ter organizacije

TIGR, veterani vojne za Slovenijo, pripadniki Slovenske vojske

in policije, praporščaki, predstavniki primorskih občin, nekdanji

prebivalci Kozjan in seveda domačini. Ne smemo pozabiti tudi

pohodnikov, ki so prišli iz dveh smeri, iz Vatovelj in Orehka.

Nataša Matevljič

18

Zbor prostovoljcev Rdečega križaV Območnem združenju Rdečega križa Sežana so

konec marca izpeljali programsko in volilno skupšči-

no. Prostovoljke in prostovoljci krajevnih organizacij

Rdečega križa z območja občin Sežana, Divača, Komen in

Hrpelje - Kozina so pregledali delo in poslovanje v preteklem

letu, izvolili organe za naslednji štiriletni mandat in si zastavili

naloge za naprej.

Pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu se je pokazalo,

da je bil pretežni del dejavnosti združenja namenjen socialnim

programom. Materialno pomoč v hrani in higienskih pripo-

močkih, vredno 39.089 evrov je prejelo 553 ljudi. Poleg tega

so razdelili še za 11.928 evrov fi nančnih pomoči družinam in

otrokom. Ljudem so vse leto pomagali tudi z rabljeno obleko,

obutvijo, posteljnino … Z Rdečim križem je na Debelem rtiču

brezplačno letovalo 24 otrok in 6 starejših ljudi.

Rdeči križ že tradicionalno izvaja vrsto programov za boljšo

kakovost življenja starejših ljudi. Na našem območju so lani

že trinajsto leto delovale Skupine starih ljudi za samopomoč,

ki so bile namenjene druženju starejših ljudi. Skupine so se

srečevale v Dutovljah, Krepljah, Sežani, Divači, Štorjah, Lokvi,

Povirju in Hrpeljah, vsaka pod vodstvom voditeljskega para iz

vrst naših prostovoljk in prostovoljcev. Prostovoljke krajevnih

organizacij so se ob različnih priložnostih spomnile na starej-

še ljudi, tako doma kot tudi v domovih upokojencev. Samo v

prazničnem decembru so v občinah Hrpelje - Kozina, Sežana,

Komen in Divača obiskale 910 ljudi. V domu upokojencev

Sežana so stanovalcem pripravili več družabnih srečanj.

V programe za starejše so vključili tudi mlajšo generacijo. V

medgeneracijskem družabništvu v domu upokojencev je

sodelovalo 12 dijakov in dijakinj.

Rdeči križ opravlja tudi več nalog iz javnih pooblastil, ki jih je dr-

žava zaupala tej organizaciji. V letu 2013 je minilo 60 let, odkar

Rdeči križ v Sloveniji organizira krvodajalske akcije. Območno

združenje RK Sežana letno organizira v Sežani tri dvodnevne

krvodajalske akcije. Vmes pa z različnimi aktivnostmi pridobiva-

jo nove mlade krvodajalce in spodbujajo ljudi k darovanju krvi.

V letu 2013 so našteli 751 krvodajalcev, ki so kri dali skupno

1385-krat. Med njimi jih je 113 kri dalo prvič.

Na tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil in podjetja

so za nudenje prve pomoči usposobili 264 kandidatov. V pro-

stovoljnem gasilskem društvu Materija so izvedli tudi 70-urni

tečaj za bolničarje, ki ga je uspešno zaključilo vseh 16 gasilcev.

Otroški parlament – razmere v družbiV torek, 25. 3. 2014, je v Kosovelovi knjižnici v Divači potekal

medobčinski otroški parlament. Letos so tako naši mladi

parlamentarci že štiriindvajsetič prišli do besede in na podlagi

svojih stališč, razmišljanj in izkušenj oblikovali predstavitve na

temo Razmere v družbi. Otroškega parlamenta so se udeležili

predstavniki iz osnovnih šol Dutovlje, Dragomirja Benčiča

Brkina Hrpelje - Kozina, Antona Šibelja Stjenka Komen, Srečka

Kosovela Sežana in dr. Bogomirja Magajne Divača ob sprem-

stvu njihovih mentorjev.

Parlamentarci so iskali vzroke in posledice trenutnih razmer v

družbi ter podali svoje rešitve oziroma izboljšave trenutnega

stanja v današnji družbi. Razpravljali so o zdravju, kakovosti ži-

vljenja, sodobni tehnologiji, družinskem življenju, potrošništvu,

enakosti med spoloma in o tem, kako današnje družbene raz-

mere vplivajo na mlade. Učenci so bili zelo kritični glede dana-

šnjih razmer v družbi in so mnenja, da so za boljšo prihodnost

potrebne spremembe. Kljub zavedanju, da živimo v kriznih

časih in da razmere v družbi niso rožnate, pa menijo, da lahko

vsak izmed nas stori nekaj za lepši jutri nas samih in drugih.

V ponedeljek, 7. aprila 2014, je v državnem parlamentu v

Ljubljani potekalo zasedanje 24. nacionalnega Otroškega par-

lamenta. Poslanci so svoje sedeže za en dan odstopili mladim

iz vseh slovenskih regij. Udeležili sta se ga tudi dve učenki

divaške osnovne šole. Devetošolka Lara Može je bila v vlogi

parlamentarke, kot novinarka pa se je preizkusila osmošolka

Špela Resman.

Mentorica: Barbara Skalec Volk

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

zgodilo se je

Foto

: AN

A P

AN

GO

SFo

to: D

OR

A S

ED

MA

K

19

60 let Centra za usposabljanje Elvire Vatovec StrunjanV letošnjem šolskem letu praznujemo

60. obletnico delovanja našega centra.

Center za usposabljanje Elvira Vatovec

Strunjan je sodobna strokovna usta-

nova, ki že 60 let skrbi za vzgojo in

izobraževanje otrok in mladostnikov z

lažjo, zmerno in težjo motnjo v dušev-

nem razvoju na slovenski obali in Krasu.

Naše delo temelji na timskem pristopu

in skupni ter individualni obravnavi

otrok. Smo razvejana ustanova, v kateri

izvajamo več programov vzgoje in

izobraževanja oziroma usposabljanja

oseb s posebnimi potrebami. V sestavi

centra delujejo: osnovna šola s prilago-

jenim programom, oddelki s posebnim

programom vzgoje in izobraževanja,

predpoklicni oddelek, mobilno special-

na in rehabilitacijska pedagoška služba,

podaljšano bivanje in domska vzgoja. K

splošnemu napredku učencev prispe-

vajo specialni pedagogi, šolska sveto-

valna služba, fi zioterapevt, logoped,

medicinska sestra in nekateri zunanji

strokovni sodelavci: pediater, pedopsihi-

ater in zobozdravnik. Učencem nudimo

sistematično zobozdravstveno

in preventivno zdravstveno oskrbo

v lastni ambulanti. Zato skrbi redno

zaposlena medicinska sestra. Naš

skupni cilj je pri otroku razviti delovne

navade, samostojnost in strpnost v

odnosu do drugih in ga tako usposobiti

za uspešno vključevanje v družbeno

življenje. Skozi razvijanje samostojnosti,

splošne poučenosti, športnih, kulturnih

in drugih področji želimo pri otrocih in

mladostnikih razviti telesne in duševne

sposobnosti do optimalnih zmožnosti.

Uspešno izvajamo tudi mobilno special-

no in rehabilitacijsko delo v osnovnih

in srednjih šolah ter vrtcih na Obali in

Krasu. Že 39 let v Divači deluje tudi naša

dislocirana enota za učence s posebnim

programom vzgoje in izobraževanja. Od

leta 2010 delujemo v novih in sodobnih

prostorih. Pred kratkim smo v enoti v

Divači uredili tudi sobo za umirjanje,

ki bo s pridom služila našim učencem,

predvsem tistim z MAS (motnje avtistič-

nega spektra). V našem centru izvajamo,

poleg konkretne vzgoje in izobraže-

vanja otrok s posebnimi potrebami

in mobilne službe, še mnogo drugih

aktivnosti. Naša prednostna naloga

je svetovanje staršem, ki ga izvajamo

v različnih oblikah, od govorilnih ur,

roditeljskih sestankov do neformalnih

srečanj. Naši učenci se po končanem

šolanju vključijo v nižje poklicno izo-

braževanje. Učenca pri tem še vedno

spremljamo in nudimo pomoč. Stro-

kovni tim tako obravnava vse učence in

če je potrebno, napotimo otroka tudi k

ustreznemu zunanjemu strokovnjaku.

Poleg tega vsako leto organiziramo za

starše in skrbnike različna strokovna

predavanja in kratke seminarje, kjer jih

seznanjamo z različnimi pristopi v vzgoji

in izobraževanju otrok. V zadnjih letih k

nam prihajajo tudi učenci z motnjami

avtističnega spektra. Strokovne delavke

se na tem področju stalno izobražujejo,

zato bi lahko v prihodnosti nudile sve-

tovanje s področja avtizma tudi ostalim

ustanovam v regiji. V centru izvajamo

različne inovacijske projekte, pri katerih

smo dosegli že tako raven, da lahko

govorimo o uvajanju primerov dobre

prakse v naše delo. V enem izmed ino-

vacijskih projektov so naše strokovne

delavke napisale in izdale priročnik za

izdelavo individualiziranega programa.

Vsebuje tako navodila za pripravo indi-

vidualiziranega programa kot različne

teste, naloge, aktivnosti, s katerimi lahko

učitelji preverjajo otrokove sposobnosti

in jih nato po potrebi kot cilje opredelijo

v otrokovem programu. Drugi projekt

pod naslovom »Mi in vi skupaj«, ki še ve-

dno poteka, je namenjen staršem naših

učencev, njihovim sorodnikom in prija-

teljem. Staršem želimo z neformalnimi

srečanji (športna, družabna srečanja,

planinski izleti, ustvarjalne delavnice ... )

omogočiti kakovostno preživljanje

prostega časa z njihovimi otroki, omo-

gočamo pa jim tudi druženje in izme-

njavo izkušenj z drugimi starši. Na takih

srečanjih imamo tudi strokovni delavci

možnost, da spoznamo otroka izven

šole in s tem uvidimo nove individualne

pristope dela z otrokom. Med aktivnost-

mi, ki so potekale več let oziroma še

potekajo v šoli, so tudi projekti Comeni-

us, aktivnosti otrok z živalmi – terapijo s

pomočjo konja in psa, projekt – Kras v

očeh otrok in mladostnikov in delavnice

vseživljenjskega učenja. Med pomemb-

ne aktivnosti spada tudi vsakoletna

zimska šola v naravi in tečaj plavanja,

sodelovanje učencev iz posebnega

programa v specialni olimpiadi Sloveni-

je, sodelovanje z osnovnimi šolami na

Obali in Krasu, sodelovanje s krajevno

skupnostjo Strunjan in širše. V našem

centru organizirano delovno prakso za

učence višjih razredov v obliki tehniških

dnevov, ki jih s pridom izkoristijo za

pridobivanje izkušenj na posameznih

delovnih področjih. Poklicne želje se

zelo spreminjajo in prav pri izvedbi

tehniških dnevov učenci ugotovijo, ali

je neko delo lahko poklic, ki bi ga želeli

opravljati. Ker želimo, da bi v naše vrste

pridobili čim več strokovnjakov na na-

šem področju, smo povezani tudi s Pe-

dagoško fakulteto v Ljubljani in Kopru.

Vedno bolj postajamo študijsko središče

za bodoče specialne in rehabilitacijske

pedagoge, na katerega se obračajo štu-

dentje različnih pedagoških usmeritev.

Pri nas izvajajo svojo študijsko prakso

tako študentje specialne in rehabilita-

cijske pedagogike, razrednega pouka,

študentje predšolske vzgoje, v zadnjem

času pa tudi inkluzivne pedagogike.

V prihodnosti želimo naše dejavnosti in

naloge še razširiti:

preko strokovnega tima se želimo še

bolj povezati z rednimi osnovnimi šola-

mi in drugimi ustanovami, ki obravna-

vajo otroke s posebnimi potrebami;

poudarek bomo dali na dodatno

strokovno izpopolnjevanje strokovnih

delavcev; želimo si, da bi pri nas lahko

učenci nadaljevali šolanje v verifi cira-

nih, prilagojenih oblikah usposabljanja;

strokovne delavce bomo izpopolnjevali

zgodilo se je

Vse leto se je pod okriljem Območne-

ga združenja RK Sežana in s fi nančno

pomočjo Občine Hrpelje - Kozina ve-

stno urila ekipa prve pomoči Rdečega

križa občine Hrpelje - Kozina. Ekipa

se je udeležila regijskega preverjanja

usposobljenosti ekip prve pomoči in

dosegla odlično drugo mesto. Sode-

lovala je tudi na evropskem prven-

stvu v košarki kot pomoč ekipi nujne

medicinske pomoči v enem izmed

tekmovalnih dni.

V programu za leto 2014 si je zdru-

ženje zastavilo podobno obsežen

program dela, ki pokriva vsa področja

delovanja Rdečega križa.

Vodenje združenja so prostovolj-

ke in prostovoljci še naprej zaupali

predsednici Saši Likavec Svetelšek.

Na mestu podpredsednice je ostala

zdravnica Ljubislava Škibin. V devet-

članski območni odbor so bili izvoljeni

Zdenka Furlan, Ana Godnik, Stanka

Cergonja, Sonja Prelec, Neva Filipčič,

Marija Godnič, Marija Turk, Anica Ban

in Minka Kos.

Dora Sedmak

za OZRK Sežana

20

na področju vzgoje in izobraževanja

avtističnih otrok (delo z avtisti, semi-

narji, predavanja, organizacija srečanj

strokovnih delavcev ...);

želimo si, da bi se strokovni delavci

usposobili za izobraževanje otrok na

domu;

z inkluzijo učencev v družbeno okolje

in v življenje borno nadaljevali tako, da

bomo sodelovali z lokalnimi skupnost-

mi, vzgojnoizobraževalnimi ustanovami

v lokalnem okolju in tudi širše.

Mednarodna organizacija UNESCO

navaja, da bodo v duhu kulture inkluzije

v specializiranih ustanovah le najzahtev-

nejši primeri otrok s posebnimi potre-

bami. V našem Centru imamo sedaj

približno 1 odstotek osnovnošolske

populacije področja, ki ga pokrivamo.

Imamo pa in seveda še razvijamo oblike

mobilne specialnopedagoške službe in

druge oblike dela, s katerimi na rednih

osnovnih šolah nudimo ustrezno stro-

kovno obravnavo 152 otrokom s poseb-

nimi potrebami in svetovanje njihovim

učiteljem in staršem. Trenutno imamo

v Strunjanu v osnovni šoli z nižjim

izobrazbenim standardom in v poseb-

nem programu vzgoje in izobraževanja

vključenih 70 učencev, v enoti Divača

pa še 9 učencev. Obdobje, v katerem

živimo, zahteva neprestano prilagajanje

novi zakonodaji in novim družbenim

razmeram, ki včasih niso najbolj prija-

zne. Učenci s posebnimi potrebami in

značilnim razvojem, ki jih obravnavamo,

so specifi čni. Zato moramo izhajati iz

njih samih, njihovih možnosti in potreb.

Menim, da je bilo v preteklih šestdese-

tih letih narejenega veliko dobrega za

vrsto generacij otrok s posebnimi potre-

bami. V razvoju, pri učenju in vključitvi v

življenje smo pomagali velikemu številu

mladim ljudem. In to je lep občutek.

Vsem otrokom moramo omogočiti, da

se lahko osamosvojijo in da doseže-

jo samouresničitev. Naša dolžnost in

dolžnost družbe pa je, da zagotovimo

možnosti za to. Zato je naše sporočilo

Zato je naše sporočilo ob šestdeseti

obletnici zavoda – pustimo otrokom

pravico biti drugačni. Zagotovimo jim

primerne pogoje in možnosti za razvoj

ter jih sprejmimo medse.

Takrat bomo lahko tudi rekli, da je inklu-

zija uspela.

Korado Lešnik, univ. prof. def.,

V ponedeljek, 2. 6. 2014, na švedski

državni dan biosfernih območij, so Ob-

čina Lindköping, Muzej jezera Vänner,

Biosferno območje Vänerskärgården

Kinnekulle, Švedski odbor za visoko

šolstvo in Regionalni ekspertni center

Götaland organizirali konferenco ob

zaključku projekta Comenius Regio Slo-

venija – Švedska »To Do It« 2012-2014.

V dvoletnem projektu smo partnerji

Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne

Divača, Občina Divača, Park Škocjanske

jame, Slovenija, Osnovna šola Vinninga-

Filsbäckenheten, Občina Lindköping in

Muzej jezera Vänner izvajali dejavnosti s

prvenstvenim ciljem odkrivanja kon-

cepta in seznanjanja s praksami trajno-

stnega življenja in razvoja in njihovo

uvajanje v osnovnošolske izobraže-

valno-vzgojne vsebine in posredno v

vsakdanje življenje naših občanov.

Ob zaključku projekta so švedski par-

tnerji 2. junija v Muzeju jezera Vänner

organizirali konferenco, ki so se je

udeležili predstavniki vrtcev, osnovnih

in srednjih šol ter šol s prilagojenim uč-

nim programom Biosfernega območja

Vänerskärgården Kinnekulle in pred-

stavniki univerze iz Göteburga. Vseh

udeležencev je bilo 95.

Program konference je bil sestavljen iz

predstavitve našega projektnega dela

in rezultatov ter Biosfernega območja

Kras in primera dobre prakse Mreže šol

parka Škocjanske jame, ki so ga švedski

partnerji med projektom prepoznali kot

možen model za sorodno mreženje tudi

v njihovem biosfernem območju.

Sledila je živahna in uspešna razprava

po metodologiji »open space« – odprti

prostor, v kateri so udeleženci razpra-

vljali o različnih možnostih uvajanja

principov trajnostnega razvoja v svoj

obstoječi šolski učni načrt ter o možno-

stih in motivih za mreženje šol in drugih

relevantnih ustanov.

Vsi udeleženci so izjemno pozitivno oce-

nili projekt in rezultate, zlasti predloge,

ki jih je predstavil Park Škocjanske jame

za nadaljnje sodelovanje med šolami

obeh biosfernih območij. Eden izmed

predlogov vključuje aktivno izvajanje 10.

zapovedi za trajnostni razvoj za otroke in

starše, ki so nastale v sklopu projekta.

Projekt To Do It, ki se v letošnjem letu

zaključuje, je pedagoškim delavcem

iz obeh držav omogočil podrobnejšo

seznanitev s šolskima sistemoma in izme-

njavo najrazličnejših izkušenj na področju

svojega dela, učencem, s pomočjo novo

pridobljenih prijateljev, spoznavanje dru-

ge kulture in urjenje v angleškem jeziku,

strokovnim inštitucijam pa izmenjavo

izkušenj na področju mreženja in metod

dela s šoloobvezno mladino.

Darja Kranjc in Vanja Debevec

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JCFo

to: V

AN

JA D

EB

EV

EC

Park Škocjanske jame

21

Na vročo zadnjo nedeljo v maju smo JZ PŠJ v sodelovanju

s TD Škocjan, tokrat že osmič po vrsti, izpeljali belajtngo, ki

je letos izzvenela v duhu spodbujanja aktivnega doživljanja

narave in zmanjševanja rabe avtomobilov ter 10. obletnice

vpisa Biosfernega območja Kras v UNESCO program MAB –

Človek in biosfera.

Po razvažanju stojnic, sobotnem označevanju poti, krašenju,

postavljanju mlajev in napenjanju transparenta, ki vsako leto

obeleži praznik, se je v nedeljo zjutraj prireditev pričela s praznič-

no sv. mašo, kateri je sledil prost ogled jame pod Škocjanom.

Na površju je v vaseh Škocjan in Matavun obiskovalce pri-

čakala bogata ponudba na stojnicah. Tokrat so lahko izbirali

med medom in medenimi izdelki Nakelcev Bruna Ivančiča ter

Petre in Marka Gombača, domačimi testeninami, pripravlje-

nimi po starih receptih Mirele in Petra Kezića iz Ilirske Bistrice,

gozdnimi sadeži, gobami, kozjimi mlečnimi izdelki in strojeni-

mi kožami Damijana Štembergerja iz Vrbice, krasnim cvetjem

iz krep papirja in drugimi ročnimi deli Danice Zeljkovič iz

Zabič, češnjami in izdelki iz češenj kmetije Martisa iz Škocjana

v Istri, suhomesnatimi izdelki kmetije Jagodnik – Lačmanovih

iz Kosez, domačimi žganji in suhimi slivami sadjarske kmetije

Morelj iz Buj, sladoledom iz Pobegov, krasnimi naravi prija-

znimi izdelki varovancev divaške enote Varstveno-delovnega

centra Strunjan, izdelki umetnostne obrti in naravnimi mili

Mojce Žnidaršič ter bogato ponudbo zeliščarske kmetije

Zeleni gaj, obeh iz Kuteževega.

Seveda v Škocjanu niso manjkali razstava in predstavitev TD

Škocjan, legendarna predstavitev in degustacija kmečkih jedi

Skupine kmetice ter kozarček šabese s predstavitvijo projek-

tov JZ PŠJ in turističnih kmetij širšega območja. Malo nižje

v Matavunu so bili na voljo degustacija polente iz vplivne-

ga območja parka, otroške delavnice in igre v organizaciji

Civilne iniciative Brkini ter predstavitev projekta dvigovanja

kulturnega in socialnega kapitala in kamnoseškega krožka

OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Za vse smo organizatorji

iskreno hvaležni.

Tako kot brez njih, pa tudi brez Pihalnega orkestra Divača, naš

praznik ne bi bil to, kar je. V Škocjanu so nam namenili celo uro

programa, ki sta mu sledili predavanji na Delezovi domačiji.

Sprva nam je kmetijska svetovalka Ida Štolfa iz Kmetijsko-sve-

tovalne službe Sežana predstavila problematiko avtohtone pa-

sme istrske pramenke – ovce Istre in Krasa z vsemi pobudami

in zagatami njenega ohranjanja. Arheolog Jošt Hobič iz Civilne

iniciative Brkini pa je za njo predstavil svojo diplomsko nalogo

o mitični pokrajini in ljudskem izročilu severozahodnih Brkinov

in Vremske doline. Prisotne je pozval k ohranjanju bogatih

arheoloških ostalin in z njimi povezanega ljudskega izročila na

tem območju za bodoče rodove, kar obenem pomeni ohranja-

nje vezi z ljudmi, ki so v teh krajih živeli pred nami.

Za čisto posebno doživetje našega letošnjega Jamskega

praznika so poskrbeli člani dramske sekcije TKŠD Urbanšči-

ca iz Vrem, ki so otrokom pred Jurjevim skednjem pričarali

nikogar drugega kot Brkonjo Čeljustnika in njegove prijatelje

iz Škocjanskih jam z okolico.

Ob tem so si obiskovalci po navdihu lahko ogledovali cerkev

sv. Kancijana in tovarišev, muzejske zbirke JZ PŠJ ter kulturna

spomenika Pr' Vncki in Pr' Betanci, kjer so se, tako kot v Gostil-

ni Mahnič, lahko tudi odžejali in okrepčali.

Dogajanje se je zaključilo z briškuljado na turistični kmetiji

Pr' Betanci v Betanji, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel glas-

beni dvojec M & M.

Organizatorji se vsem sodelujočim še enkrat iskreno zahva-

ljujemo za pripravljenost in vložen trud z željo, da bi nas Ško-

cjanske jame še naprej povezovale in spodbujale k zavedanju

bogastva naravnih vrednot in kulturne dediščine biosfernega

območja Kras (in porečja reke Reke) ter skrbi zanj tudi tako,

da na njem gradimo svoj razvoj.

Darja Kranjc

Foto

: KR

ISTJ

AN

RE

ŠA

VE

R

Foto: DARJA KRANJC, SAMO ŠTURM IN KARMEN PETERNELJ

Park Škocjanske jame

22

V okviru mednarodnega projekta RoofOfRock, sofi nancira-

nega iz Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007–2013,

katerega partner je tudi Park Škocjanske jame, je v sredo 28.

maja 2014 potekal v Promocijsko-kongresnem centru Pr'

Nanetov'h strokovni posvet o uporabi ploščastega apnenca

na Krasu. Predstavniki različnih strok so se sprva seznanili z

veljavno slovensko zakonodajo na področju varstva naravne,

kulturne dediščine, arhitekture, gradbeništva, prostorskega

planiranja in rudarstva. V nadaljevanju so vsi udeleženci aktiv-

no sodelovali v delavnicah, kjer so iskali odgovore na vpra-

šanje, kako zagotoviti rabo ploščastega apnenca pri prenovi

ali gradnji tradicionalne kraške hiše ter predvsem kje in kako

(legalno) pridobiti gradbeni material – ploščasti apnenec

oziroma po domače škrle, ki se na Krasu uporablja predvsem

za prekrivanje streh.

Geologi, konzervatorji, pravniki, arhitekti, gradbeniki in

mojstri so razpravljali o problemih in rešitvah, povezanih z

uporabo ploščastega apnenca pri tradicionalni kraški gradnji.

Miloš Bavec, vodja projekta, iz Geološkega zavoda Slovenije

je poudaril, da kljub različnim interesom pri rabi ploščastega

apnenca lahko opredelijo vrsto skupnih strokovnih rešitev

in priporočil, s katerimi se vsi lahko strinjamo. Pri tem so

izrednega pomena vsebinski in konkretni predlogi, ki bi jih

bilo smiselno opredeliti ali raziskati v okviru že zastavljenih

projektnih nalog.

Udeleženci so se strinjali, da so potrebne zakonodajne

rešitve, pri čemer je najpomembnejša rudarska zakonoda-

ja s postopkom pridobivanja rudarske pravice, ki je sedaj

enotno opredeljena, ne glede na obseg (količino) odvzema

ploščastega apnenca (ali katerega koli drugega naravnega

kamna oziroma mineralne surovine). Prednostno je smiselno

sodelovanje z obstoječimi aktivnimi kamnolomi, ki mogoče

do sedaj ploščastemu apnencu niso posvečali tolikšne po-

zornosti. Sledi ponovna uporaba materialov z objektov, ki se

rušijo ali prenavljajo. Smiselno je posvetiti več pozornosti tudi

uporabi materiala iz kopov, ki nastanejo ob zemeljskih delih,

Najrazličnejši ponudniki so postavili stojnice z domačimi

pridelki in izdelki. Tako so za popestritev praznika poskrbele

tudi najbolj aktivne članice društva kmetic, ki so na stojnici

ponujale domače sladice, na »špargetu« pa so cvrle pogačke

in žajbljev čips ter v »brštolinu« pražile ječmen, da so potem

skuhale pravo »ječmenovo kafe«.

Pokazale so, kako se iz kruhovega testa pripravi okusne

pogačke, lahko se jih je same, posuje s sladkorjem ali namaže

z marmelado, pa tudi s pršutom bi šlo. Poskrbele so tudi za

pijačo, od bezgovega do žajbljevega sirupa in seveda terana.

Kmetice upajo, da na ta način obiskovalcem približajo oz. jih

spomnijo na stare že pozabljene običaje in jedi ter obljublja-

jo, da bodo drugo leto obiskovalce spet presenetile, zato

nasvidenje čez eno leto na belajtngi!

Milena Štolfa

KSS Sežana

Park Škocjanske jame

23

na primer pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov (zelo

kvaliteten kamen se je pokazal pri izkopu za širitev železniške

proge pri Divači). Udeleženci so omenili tudi možnost oživlja-

nja opuščenih kopov, vendar v omejenem obsegu. V razpravi

so se dotaknili tudi priporočil za krepitev in širitev znanj

(izkop, obdelava, vgradnja) ter izobraževanja o pomenu ohra-

njanja tradicionalne kraške gradnje in s tem identitete tega

prostora. Strinjali so se, da je za zasebne lastnike izrednega

pomena iskanje spodbud za ohranjanje obstoječih objektov,

predvsem prek različnih fi nančnih mehanizmov. Projektna

skupina je tako dobila izredno dobra in praktična priporočila

glede usmerjanja nadaljnjih raziskovanj in priprave vsebin, ne

le za slovenskih del ampak za celotno projektno območje

Omenjen strokovni posvet je služil tudi kot uskladitev stališč

stroke in uporabnikov na primeru Slovenije in kot priprava na

mednarodno okroglo mizo, ki bo s podobno tematiko orga-

nizirana v mesecu septembru ravno tako v Parku Škocjanske

jame. Slednje naj bi se udeležili vidnejši predstavniki stroke

iz vseh štirih sodelujočih držav na projektu (Slovenije, Italije,

Hrvaške ter Bosne in Hercegovine).

O projektu RoofOfRock (»kamnita streha«)Namen projekta RoofOfRock je vzpostaviti skupno platformo

za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev

ter oblikovanje uporabnih smernic za trajnostno upravljanje s

ploščastimi apnenci kot skupno naravno in kulturno vredno-

to na celotnem projektnem območju. Projekt se v manjši

meri dotika tudi uporabe ostalega naravnega kamna vzdolž

kraške obale Jadranskega morja.

Projekt združuje 10 partnerjev iz 4 držav. Vodilni partner je

Geološki zavod Slovenije, druga partnerja iz Slovenije sta še

Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem,

Inštitut za dediščino Sredozemlja in Park Škocjanske jame.

Partnersko ekipo sestavljajo še dva partnerja iz Italije, štirje

partnerji iz Hrvaške ter en partner iz Bosne in Hercegovine.

Izvajanje in uresničevanje aktivnosti na projektu se je pričelo

konec leta 2012 in bo trajalo vse do konca septembra 2015.

Večinski delež fi nanciranja nekaj več kot dva milijona vre-

dnega projekta je zagotovljen iz programa IPA Adriatic CBC

programa 2007–2013 (85 %). Sofi nanciranje za slovenske

partnerje zagotavlja še Ministrstvo za gospodarski razvoj in

tehnologijo (10 %), preostanek pa prispevajo same partner-

ske organizacije.

Več informacij v zvezi s projektom je dostopnih na

http://www.roofofrock.eu/ ali https://www.facebook.

com/?ref=logo#!/Roofofrock.

Karmen Peternelj,

koordinatorka projekta RoofOfRock

Park Škocjanske jame, Slovenija

Park Škocjanske jame

V soboto, 12. aprila, smo v okviru projekta Living Landsca-pe Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013 v parku Škocjanske jame izpeljali prvi sklop praktične delavnice usposabljanja ljubiteljev za kraško suhozidno gradnjo. Številčna udeležba je pokazala, da vsem Kraševcem pa le ni vseeno, kaj se dogaja s to monu-mentalno dediščino prednikov. Na prvem sklopu delavnice, ki poteka v koordinaciji Borisa

Čoka iz Lokve, so slednjemu pri delu z udeleženci pomagali

kar trije prekaljeni »suhozidarji«, Škofeljca Rudi Bak in Zdrav-

ko Škrlj ter Bazovc Vojko Ražem, ki so skupaj z odgovorno

konservatorko Edo Belingar iz ZVKDS OE dodali težo tako do-

godku kot prizadevanjem za prenos znanja o kraški suhozidni

gradnji na vse generacije Kraševcev.

Tako Eda Belingar kot Boris Čok sta v uvodnih nagovorih

poudarila pomen spoštljivega in nesebičnega odnosa do

suhega zidu in posledično kamna kot njegovega gradnika.

V zid naj se tako ne vgrajuje opek idr., za Kras v naravi neob-

stoječih materialov. Pazi naj se na plazilce, katerih življenjski

prostor suhi zidovi pravzaprav so. Kamen naj se ne dobavlja z

drugega konca Krasa, ampak pobere v bližini lokacije, kjer se

odločimo obnoviti zid. Obnova je namreč glavni cilj, h katere-

mu stremi ta praktična delavnica.

Čok je udeležence pozval, naj »kot po starem« poberejo

kamen na klancu, če vidijo, da je ta padel s suhega zidu in

ga postavijo nazaj nanj ali pa ga celo ustrezno vgradijo nazaj

v zid, torej ga popravijo, ne glede na to, čigav je. Z drugimi

besedami, Čok je pozval k ohranjanju etike naših prednikov,

ki je bila tesno povezana z vzdrževanjem kraške kulturne

krajine. Ta izginjajoči kodeks življenja na vasi je bil v samem

temelju urejenosti življenjskega okolja (skupnih klancev ...) in

posledično kvalitete bivanja naših prednikov na podeželju.

Čeprav se je morda funkcija spremenila in so klanci, nekdaj

namenjeni prevozu poljščin, sena idr. iz gozdnih in kmetijskih

zemljišč domov, danes vse pogosteje namenjeni rekreaciji

(teku, vožnji s kolesi, jahanju s konji ...), to še ne pomeni, da

jih ni potrebno vzdrževati, če želimo ohranjati nivo kvalitete

bivanja naših prednikov in identiteto tega prostora, ki je ne

nazadnje tudi naša podedovana identiteta.

Udeleženci so se nato razdelili v štiri skupine in se s pomočjo

demonstracije, usmerjanja in razlag »suhozidarskih mentor-

jev« (vsako skupino je vodil eden) seznanili z vsemi fazami

24

V soboto, 5. aprila, je bil čemeren dan z občasnimi kapljami dežja, ravno pravšnji za potepanje. S skupinico ljubiteljev dediščine iz Vremske doline in Brkinov smo se zgodaj zjutraj zbrali na parkirišču pred poslopjem rudnika v Famljah z željo, da ta dan namenimo spoznavanju ekomuzejev, ki za razliko od klasičnih muzejev gradijo »od spodaj navzgor«, tj. rastejo iz pobud lokalne skupnosti. Tej postavljajo ogle-dalo, služijo kot njen laboratorij, šola in še kaj, pri čemer izhajajo iz identi-tete, ki jo lokalna skupnost prepozna za svojo. Zamisel za to ekskurzijo se je porodila PŠJ z vremskimi premogov-niki v mislih, občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič pa jo je skupaj s krajani Vrem podprla. Na spoznavanje bližnjih ekomuzejev

smo se podali pod vodstvom kustodinje

etnologinje Goriškega muzeja, mag. Inge

Miklavčič Brezigar, ki že vrsto let strokov-

no bdi nad pobudami lokalnih skupnosti

o raziskovanju in dokumentiranju lastne

dediščine. Izhaja iz stališča, da so bile

nekdaj ključne točke povezovanja, sre-

čevanja vaščanov in izgradnje skupnosti

lipe, potem cerkve in šole, danes je to

lokalna kulturna dediščina in, zakaj pa ne,

z njo povezan vaški muzej. Slednjemu

pomagajo pot tlakovati starejši vaščani,

ki predajo svoja lokalna znanja in vede-

nja mlajšim. Ti pa na tej podlagi gradijo

naprej. Poleg kmetijstva sta kulturna

dediščina in turizem tista, ki lahko dajeta

podlago za vsestranski razvoj vasi, pravi.

In nadaljuje, da ekomuzej ni le mesto

hrambe lokalnega spomina, je tudi

mesto povezovanja, ustvarjanja, iska-

nja razvojnih priložnosti in odgovorov

na vsakdanje probleme skupnosti. Ob

spoznavanju lokalne dediščine oziroma

identitete krajev naključni obiskovalec v

njem kupuje spominke lokalnih izdelo-

valcev, se seznanja s ponudbo turističnih

kmetij v okolici, učnimi potmi, koncerti

… Na območju in v sklopu ekomuzeja

se prireja vsakoletne dogodke in istoča-

sno skrbi za neko stalno postavitev, ki

jo je mogoče obiskati čez celo leto. Ob

pomoči strok njegovo delovanje usmer-

jajo domačini sami. Oni so raziskovalci,

ustvarjalci in prenašalci lokalnega spomi-

na, znanj in vedenj na mlajše generacije.

Kot prvo smo obiskali Muzejsko zbirko

aleksandrink v Prvačini. Od maše so

ravnokar prišle tri aleksandrinke v pražnji

in vsakodnevni obleki, nas nagovorile v

narečju ter nam predstavile svoja oblačila.

O začetkih in razlogih za ustanovitev

Društva za ohranjanje kulturne dediščine

aleksandrink nam je spregovorila gospa

Neva Leban, tudi sama potomka ene od

deklet, ki so služile v Aleksandriji. Žalostna,

tragična in občudovanja vredna realnost

teh krajev je povezana s čisto vsako tu-

kajšnjo družino. Je neizogibna identiteta

kraja. Med ogledovanjem razstave, ki jo

občasno zamenjajo, so nam v prostorih

stare hiše v središču vasi, ki jo je zanje

odkupila in prenovila občina, postregle s

kavo in pinco. Ob tem so povedale, da so

ravnokar zaključile z dokumentiranjem

grobov v Aleksandriji, režiser Metod Pevec

pa je na podlagi gradiva, ki so ga zbrale,

posnel fi lm. Podale so pobudo, da pridejo

tudi v Vreme predstavit »modo iz baula«

ter Vremcem in Brkincem zaželele vse

dobro pri njihovih pobudah.

Kustodinja nas je nato preko Gradišča

peljala v Bilje, kjer sta nas pred staro ope-

karno pričakali članici Kulturnega turistič-

nega društva Zarja. Za razliko od društva

Prvačank naj bi bili Biljenci šele na začet-

ku svoje poti, čeprav, roko na srce, imajo

že ogromno narejenega. Člana društva,

ki sta po izobrazbi arhitekta, sta pregle-

dala možne rešitve obnove opekarn in

njihove preureditve v ekomuzej, ki so

prisotne po svetu, in zbrano objavila v

publikaciji. Upokojeni opekarski mojstri z

veseljem prikažejo ročno izdelavo opeke.

obnove prostostoječega suhega zidu

ter se tudi sami preizkusili v njej. Ko so

se utrudili, so si vzajemno ogledovali

potek del ostalih skupin in vse skupaj

je preraslo v prijeten učno-družabni

dogodek. Na koncu so vsi mentorji delo

svojih učencev ocenili kot odlično in

izrazili še posebno pohvalo ženskim

udeleženkam.

Z željo po skorajšnjem srečanju na

sklopu delavnice, ki bo posvečen

učenju obnove podpornih zidov, in z

občutkom lastnega »suhozidarskega

opolnomočenja« smo se v zgodnjih

popoldanskih urah poslovili.

Darja Kranjc

Park Škocjanske jame

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

25

Študentka etnologije je izdelala natančno raziskavo te obrti in s

pomočjo Goriškega muzeja je društvo na tej podlagi pripravilo

razstavo. Posneli so tudi fi lm in vsako leto organizirajo Opekar-

ski dan ter sodelujejo z lokalno osnovno šolo, da bi prenesli

opekarsko dediščino, ki je zaznamovala te kraje skozi čas, na

mlajše generacije. Ob vsem tem so še dosegli, da je občina

odkupila opuščeno opekarno in se trenutno nadejajo projekta,

s katerim bi pridobili denar za njeno obnovo. Sledila je imeni-

tna čajanka z gospo Majdo Klančič, predsednico društva, na

kateri smo skupaj prišli do zaključka, da je potrebno vsako leto

narediti nekaj za svoj kraj. Gre za majhne korake, ki pa za seboj

pustijo pomembne spomine potomcem.

Veseli, da smo se srečali, smo se z gospo Ingo odpeljali mimo

Nove Gorice, proti Grgarju, skozi čudovito kraško pokrajino,

polno suhih zidov do Srednjega Lokovca, kjer sta nas pred Kova-

škim muzejem že čakala Miro Šuligoj - Bremec in kovač Adrijano

Vončina iz Turističnega društva Lokovec. V teh krajih je žled zadal

kar nekaj škode in Miro Šuligoj je v tem dobil potrditev, da je

treba razvoj graditi na dediščini. Gre za lokalno skupnost, ki je

svoja prizadevanja za ohranitev in prenos svoje ljudske kulture

in znanj začela že leta 1996. Med tem časom so veliko naredili.

V prvi vrsti ves čas raziskujejo svojo ljudsko kulturo in jo skrbno

dokumentirajo, potem pa izdajajo časopis, knjige, zgoščenke lo-

kovskih ljudskih pesmi, prirejajo pohode, delavnice … Leta 2009

so uspešno kandidirali za sredstva norveških skladov in obiskali

tamkajšnje ekomuzeje ter polni idej izdali publikacijo z naslovom

Ljudem, ki je že pošla in so jo morali leta 2010 ponatisniti. Leta

2011 so priredili vseslovensko srečanje oglarjev, saj so lokovške

domačije zrasle na lokacijah, kjer so sprva žgali oglje. Kljub temu

pa so kot obrt, ki nosi identiteto vasi, prepoznali kovaštvo. Zato

so v župnišču osnovali Mali muzej kovaštva, kjer lahko vidimo

izdelke lokovških kovačev (svedre, fouče, igle …), se seznanimo

z zgodovino te obrti in orodji ter celotno kovaško delavnico, kjer

še živeči lokovški kovači demonstrirajo, npr. izdelavo lokovškega

fouča in cvekov za čevlje. Slednje nam je ob razlagi demonstriral

gospod Adrijano Vončina. Še posebej radi pa lokovški kovači

svoje spretnosti demonstrirajo lokovškim šolarjem.

Domov smo se odpravili z vprašanji, ali bi bilo tovrstno giba-

nje zanimivo tudi za Vremce in ali je dediščina premogovni-

štva v teh krajih res najpomembnejša identiteta te lokalne

skupnosti in kako bi lahko pripomogla k zagotavljanju boljše

kakovosti življenja domačinov.

Darja Kranjc

10. baletna revija na KrasuNa rojstnem dnevu tudi baletniki iz NabrežineZ baletno predstavo Veliki rojstni dan, v kateri je nastopilo

približno sto plesalcev na velikem odru Kosovelovega doma

v Sežani, je Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača

počastilo dve okrogli obletnici, in sicer 10. baletno revijo na

Krasu in 15. letnico delovanja društva.

Baletna revija na Krasu je tako že 10. leto v Sežano privabila

številne obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili Koso-

velov dom in namenili velik aplavz nastopajočim in njihovim

mentorjem oz. učiteljem. Revija je potekala v prazničnem

duhu v dveh dopolnjujočih se delih. V prvem delu se je

predstavilo več kot 50 učencev divaškega društva z baletno

predstavo Veliki rojstni dan pod vodstvom koreografi nje in

režiserke Alene Medič. Predstavo so zasnovali na čudovito

glasbo P. I. Čajkovskega in po motivih baleta Hrestač. Točke,

vsebinsko in glasbeno povezane, sestavljajo celovito zgodbo

o deklici Brini, ki se je morala soočiti s strahovi in ovirami. V

zgodbi se srečata staro in novo, najmlajše baletke in baleri-

ne, ki so že vrsto let predane divaškemu društvu in baletni

umetnosti. Drugi del revije so zapolnili gosti iz širše in ožje

baletne okolice, ki so občinstvo obdarili s plesnimi darili. Ob

članih Baletnega društva Sežana so na Straussovo glasbo

zaplesale tudi baletke SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki so

pod vodstvom Eugena Todorja in Marjetke Kosovac ponesle

baletni pozdrav. Predstavili so se še baletniki Društva baletnih

umetnikov Slovenije in Konservatorija za glasbo in balet iz

Ljubljane. Občinstvo je uživalo ob variacijah Kraljice nimf iz

baleta Kihot, v grand pas de deux iz tretjega dejanja Labodje-

ga jezera, duetu iz baleta Trnuljčica in variacijah Prijateljice iz

baleta Don Kihot.

V divaškem baletnem društvu deluje od 5o do 60 otrok v sta-

rosti od 4 do 18 let iz Divaškega, Sežanskega in Lokavskega.

Po Milošu Bajcu in Svetlani Petrović jih zadnja leta poučuje

Alena Medič, ki deluje z otroki vsak dan. Baletnih korakov

se je v društvu naučilo več kot 200 otrok. Vse od začetka pa

jih vodi neumorni predsednik Dobrivoje Subić, ki je delo v

društvu prevzel po zaslugi hčerke Ane, ki jo je privabil balet.

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Foto

: OLG

A K

NE

Z

kultura

26

Plesno društvo Srebrna iz Senožeč se je

v soboto, 24. maja, v Kulturnem domu

Srečka Kosovela v Sežani predstavilo z 9.

samostojno plesno-glasbeno prireditvi-

jo z naslovom Plesnožejski časoplov.

Plesalci so se letos odločili, da bodo

raziskovali korenine sodobnega plesa.

Pomagali so si s posebno metodo, ime-

novano regresija, s katero se z vrnitvijo

v preteklost zdravijo travme, ki so jih

povzročili dogodki v tem ali v katerem

od prejšnjih življenj.

Časoplov jih je vračal v različna zgodo-

vinska obdobja: v prazgodovino, v stari

Egipt, v renesanso, kjer se je rodil balet.

Kot po navadi je občinstvo navdušila in

nasmejala skupina seniorjev s plesnimi

točkami, polnimi humorja. Najštevilč-

nejša otroška skupina je dokazala, da

je odlična skupina mladih nadarjenih

plesalcev. Mladinci so se izkazali z že

profesionalnimi izvedbami solo točk in

s poslastico večera – irskim plesom, ki

ga je mladina tokrat zaplesala ob živi

glasbi. Gostje večera so bili Sla'inte ol'

friend (Na zdravje, stari prijatelj), skupina

glasbenikov iz Košanske doline, ljubite-

ljev irske glasbe, ki so skupaj s plesalci

poželi velik aplavz, s katerim je navduše-

na publika spremljala celotno prireditev.

Za pevsko poslastico je poskrbela Zala

Hreščak z izvedbo skladbe Memory iz

muzikala Cats.

Za sceno in koreografi jo je tudi tokrat

poskrbela mentorica Nataša Đukić Vasić.

V veliko pomoč so ji bili člani plesnega

društva, še posebno pa predsednica

društva Mirjana Kocen Čamer. Plakat je

oblikovala Jana Pečečnik.

Člani društva z velikim veseljem pri-

čakujejo naslednjo plesno sezono, saj

bodo v letu 2015 pripravili deseto jubi-

lejno plesno prireditev Plesnega društva

Srebrna iz Senožeč.

Dragica Gerželj

»Lani je izpit iz baleta na baletnem

konservatoriju opravilo 11 naših baletk,

letos bo šlo na izpit 20 naših otrok. Po-

nosni smo na naše baletke, kot so Reja

Kariž, Zala Dodič, za nas pa je največji

pojem Nika Lipolt, absorventka ljubljan-

skega konservatorija za glasbo in balet.

Želimo si večje prostore za naše delo,

ki ga podpirajo predvsem starši in tudi

sponzorji. Med temi bi še zlasti pohvalil

divaško občino,« je poudaril Subić.

Na tokratni baletni reviji v Sežani so

divaškim baletnikom čestitali divaški

župan Drago Božac, Tomaž Rode iz

Društva ljubiteljev baletne umetnosti

Slovenije in vodja baletnega oddelka na

ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in

balet Matrej Celan. Seveda praznovanja

brez rojstnodnevne torte, ki jo je pripra-

vila sežanska slaščičarna Matjaž, ni šlo.

Ob zaključku so nam organizatorji še

zaupali, zakaj vpisati otroka na balet. Z

baletom se otrok fi zično razvija, dobi

orientacijo v prostoru in je povezan z

glasbo ter deluje v skupini. Je v družbi

z enakimi interesi, kjer pridobi enako

misleče prijatelje in se družijo. Ob tem

otrok začuti večjo pripadnost baletu kot

pa šoli. Seveda balet vpliva na discipli-

no, točnost, preciznost in koordinacijo

gibov. Otroci pridobijo večje delovne

navade, kar se odraža tudi na drugih

življenjskih področjih in strokovnjaki

opažajo, da so tudi pri šolskem uspehu

nadpovprečno uspešni.

Olga Knez

26 kulturaFoto: OLGA KNEZ

2727kultura

Prvomajska budnicaTudi letos so se divaški godbeniki zbrali

ob prvomajskem prazniku in po naši

občini širili glasbo ter dobro voljo. Svoj

kulturni prispevek so pričeli ob 6-ih zju-

traj pred osnovno šolo Divača, od koder

jih je pot najprej peljala proti Sežani. V

Domu upokojencev Sežana so jih bili naj-

bolj veseli. Tam vsako leto priredijo krajši

nastop, ki poslušalcem prikliče na obraz

nasmeh in odobravanje. Kot običajno je

osebje tudi letos poskrbelo za obilno ma-

lico, tako da so bili godbeniki pripravljeni

na dolgo pot proti Vremski dolini. Svoj

glasbeni potep po občini so zaključili ob

dveh popoldne pred gostilno Malovec.

Načrte bi jim skorajda prekrižal dež, ki jih

je pričakal v Divači. Vendar so si poiskali

zavetje in z udarno koračnico pregnali

oblake. Sledil je prekrasen pomladni

dan in utrujeni godbeniki so se počasi

odpravili proti domu. Za tiste najmlajše je

bil to prvi nastop, za prekaljene veterane

pa še eden izmed nepozabnih dogodkov

z godbo, ki jih nizajo v svojih spominih.

Godbeniki bi se ob tej priložnosti radi

zahvalili vsem občanom, ki so jih toplo

sprejeli na njihovi poti. Tradicijo, kot je prvo-

majska budnica, pa lahko ohranimo le, če si

za to vsi prizadevamo po svojih močeh.

Boris Benčič

5. revija pihalnih orkestrov v HrvatinihV nedeljo, 18. maja, je v Kulturnem domu

v Hrvatinih potekala že 5. revija pihalnih

orkestrov v sklopu občinskega praznika

Mestne občine Koper. Letošnji koncert je

bil nekaj posebnega, saj je ob njegovem

sklopu potekala tudi zaključna prireditev

ob 20. obletnici Revije kraških godb. Ob

tej priložnosti so nastopili kar štirje orkestri

z obeh strani meje. Tako smo vnovič bili

priča povezovalni vlogi, ki jo imajo revije

in ljubezni do ustvarjanja glasbe, katere-

ga nosilci so pihalni orkestri. V večeru so

se predstavili štirje orkestri, in sicer člani

Pihalnega orkestra Divača, Godbeno dru-

štvo Viktor Parma Trebče, Pihalni orkester

Ricmanje in Pihalni orkester Koper. Divača-

ni so se predstavili s tekmovalnim progra-

mom, s katerim so se 24. maja udeležili 34.

tekmovanja pihalnih orkestrov v Prevaljah.

Nastop je bil odlična iztočnica pred tek-

movanjem, saj so tako lažje kritično ocenili

svojo pripravljenost za tekmovanje. Poslu-

šalce so vsi prisotni godbeniki popeljali v

čudoviti svet ga glasbe in vsem prisotnim

s svojim repertoarjem dokazali, da poleg

koračnic zmorejo zaigrati tudi zahtevnejša

orkestrska dela. Spomniti velja, da je PO

Divača pobudnik in soorganizator revije,

saj tam nastopajo že vseh 5 let in se na

hrvatinskem odru počuti že kot doma.

34. tekmovanje slovenskih godbBilo je zelo zgodaj zjutraj, natančneje 5.30,

ko so se pred »godbenim« domom začeli

zbirati člani Pihalnega orkestra Divača.

Pred seboj so imeli dolg in naporen dan,

saj jih je čakalo državno tekmovanje

slovenskih godb v Prevaljah, na koroškem

koncu Slovenije. Med še dokaj zaspanimi

godbeniki je bilo na avtobusu čutiti veliko

pozitivne energije. Potihoma so bili hva-

ležni predsedniku Subiću, da se je na pot

odpravil s svojim avtom, saj so tako lahko

v miru do Trojan še malček zadremali.

Sledil je obvezni postanek na Trojanah,

kjer so si privoščili »velik masten krof«, tako

so dobili dozo energije za nadaljevanje

poti. Ob prihodu na Prevalje sta godbe-

nike pričakali dve prikupni dekleti, ki sta

jim prijazno pokazali prostore za preobla-

čenje. Orkestraši so imeli priložnost prvič

obleči svoje nove uniforme, nad katerimi

so bili nadvse navdušeni. Ob pogledu na

60-člansko zasedbo, v prikupno rdeče-

črnih uniformah, se je predsedniku skoraj

zarosilo oko. Godbeniki so pred pričetkom

tekmovanja morali najprej skozi kontrolni

postopek, nato so imeli pol ure časa za

uglasitev inštrumentov in ogrevanje. Po-

časi se je ozračje začelo segrevati in med

godbeniki se je čutila napetost in pozi-

tivna trema, ki je bila za dobro odigran

nastop nujno potrebna. Običajno umirjeni

dirigent Boris Benčič je bil ta dan malce

drugačen. Njegovo napetost so čutili tudi

godbeniki, saj jih je večkrat presenetil s

povzdignjenim glasom. Točno ob 11. uri

so v dvorano suvereno vstopili orkestraši

in se namestili vsak na svoje mesto. Med

prihodom na oder jih je budno opazovala

petčlanska komisija, med katerimi so bili

prof. Tomaž Habe, Ivan Marin, Miro Saje,

Pieter Jansen in Karl Geroldinger. Za uvod

so odigrali skladbo Intermezzo, nato so

nadaljevali s skladbo skladatelja Alfreda

Reeda A little concert suite, Fight between

love and hate slovenskega skladatelja Ale-

ksandra Čonča, zaključili pa so s skladbo

po lastni izbiri, in sicer Ivanhoe, skladatelja

Berta Appermonta.

Po končanem tekmovanju je bilo med

godbeniki, predvsem pa pri dirigentu čutiti

veliko olajšanje in ponos za odlično odigran

koncert. Sledilo je skupinsko fotografi ranje

v parku in skupno kosilo. Med člani je bilo

slišati, kako so se spraševali, kakšen bo

rezultat in kakšen vtis so s svojim nastopom

pustili pri strogi komisiji. Po kosilu so se

odpravili proti domu, predsednik in dirigent

pa sta počakala do 18.30, ko so v kulturnem

domu razglasili rezultate. S ponosom pove-

mo, da je Pihalni orkester Divača osvojil sre-

brno plaketo v tretji težavnostni kategoriji,

kar pomeni, da se številne vaje in trud, ki ga

glasbeniki vlagajo, močno obrestuje.

Katja Ferfila

28

Poklon fotografov 110-letnici rojstva Srečka KosovelaEna izmed najpomembnejših priredi-

tev v počastitev 20-letnice sežanskega

Foto kluba Žarek, ki ga slabo leto vodi

predsednik Radovan Gregorčič, je bila

postavitev razstave fotografi j na temo

Žarek in Kosovel, ki so jo v Kosovelovem

domu v Sežana odprli 20. marca v po-

častitev 110. obletnice rojstva kraškega

poeta Srečka Kosovela. Na razstavi se je

predstavilo 13 avtorjev z 61 deli.

Iz občine Divača so razstavljali Cvetka

Šemrov, Dajana Čok, Igor Petaros in

Zvonko Malovec, iz sežanske občine Jana

Štok, Marija Maruša Maraž, Igor Fabjan,

Radovan Gregorčič, Stojan Gorup, Simon

Rebula in Zoran Tuševski, iz kozinsko-

hrpeljske pa Božica Mihalič. Razstavljal

je tudi Matej Skubic iz Škofl jice, ki ob

koncih tedna preživlja čas v Škocjanu.

Odprtje razstave sta se udeležila tudi dva

posebna gosta, in sicer mojstra fotografi je

predsednik Fotografske zveze Slovenije in

srebrni odličnik Mednarodne fotografske

zveze Ivo Borko in predsednik umetniške-

ga sveta FZS, platinasti odličnik Medna-

rodne fotografske zveze Rafael Podobnik.

Predsednik sežanskega FK Žarek Radovan

Gregorčič pa je še posebej pozdravil

vsestransko literarno prevajalko, publi-

cistko in pesnico ter dobro poznavalko

Kosovelove poezije in letošnjo dobitnico

prestižnega naslova Ona 365, Jolko Milič,

ki je navdihnila fotografe, da so razstavljali

resnično kvalitetne fotografi je v veliki

galeriji Kosovelovega doma, ki so jo poi-

menovali po njenem možu, Ivanu Varlu.

Številne zbrane sta nagovorila predse-

dnik FZS Ivo Borko, ki je poudaril ponov-

no aktivnost sežanskega FK-ja, ki prav le-

tos praznuje 20-letnico svojega delovanja

in je eden izmed 40-ih foto klubov FZS-ja,

ki šteje nekaj manj kot tisoč članov in je

članica mednarodne organizacije za foto-

grafsko umetnost s sedežem v Parizu.

»Razstava je nastala v okviru klubskega

natečaja, na katerem so lahko sodelovali

vsi člani FK Žarek Sežana. Pod delovnim

motivacijskim naslovom »Z zlatimi žarki

naj sije sonce« je zajeta vsa Kosovelova

poezija. Pri načinu fotografi ranja in obde-

lavi fotografi j ni bilo omejitev, saj naj bi v

duhu Srečka Kosovela prinašale inovativ-

nost in sodobno izrazno pripoved. Poleg

umetniške in pripovedne vrednosti je

pomembna skladnost z vsebino izbrane-

ga dela pesmi, ki je navdihnil ustvarjalca.

Na ocenjevanje so fotografi lahko prinesli

samo na novo posnete fotografi je, ki

niso bile še nikjer javno objavljene. Na

ocenjevanje je 13 avtorjev poslalo v zelo

kratkem času, ki smo ga imeli za izved-

bo natečaja, kar 256 fotografi j. Dela je

ocenjevala strokovna komisija, ki so jo

sestavljali mojster fotografi je FZS Dušan

Miška, prof. likovne umetnosti Samo Onič

in prof. slovenščine Barbara Čepirlo,« je

poudaril Radovan Gregorčič in razglasil

rezultate natečaja.

Prvo nagrado je komisija dodelila prav

Radovanu Gregorčiču za posnetek Pred-

smrtnica na besedilo Vsi bodo dosegli

svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Drugo

mesto je za fotografi jo Nad travnikom

prejel Igor Petaros iz Divače ob Kosove-

lov verz »Tako bi v samoto in v gore šel,

ničesar hotel, ničesar želel, in pred ljudmi

bi se zaprl«. Komisija je odločila, da gre 3.

mesto v roke Mateju Skubicu iz Škofl jice

za fotografi jo z naslovom Burja »Burja

trese našo hruško, vije njene veje, ah,

lepo je biti burja, veje in se smeje«.

Odprtje razstave so popestrili učenci

sežanske glasbene šole, in sicer kvintet

harmonik in kvartet klarinetov iz razreda

Sabine in Branka Trifkovića. Razstava je

bila na ogled do 25. maja.

Olga Knez

Utrinki dogodkov skozi Rebulov objektivVhodni prostor Občine Divača je že

nekaj let prava galerija, kjer se predsta-

vljajo likovni in fotografski umetniki.

Aprila se je s fotografi jami predstavil

mlad sežanski avtor in član Foto kluba

Žarek Sežana 26-letni Simon Rebula z

razstavo, ki jo je naslovil Utrinki dogod-

kov skozi objektiv. Razstavljal je dvanajst

fotografi j, ki jih je posnel kot študent

fotografi je višje strokovne šole v Sežani

v času, ko je opravljal obvezno prakso v

Kosovelovem domu.

»Tako so nastali številni posnetki najra-

zličnejših kulturnih dogodkov v kra-

škem hramu. Naj omenim le nekatere,

ki sem jih iz številnih posnetkov izbral

za razstavo. Posnel sem zaključni nastop

sežanske glasbene šole, 13. festival

kitare Kras, baletni večer ob 15-letnici

delovanja sežanskega baletnega dru-

štva in koncert Urbana Ulyrcha Quartet.

Seveda še vedno zahajam v Kosovelov

dom na najrazličnejše prireditve in foto-

aparat je moja obvezna oprema,« pravi

avtor fotografi j 26-letni Simon Rebula,

ki se je s fotografi jo začel ukvarjati že v

kultura

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Foto

: OLG

A K

NE

Z

2929kultura

ranem otroštvu. Potem je prišla doba »pocket aparatov« in

začel je bolj resno z delom. Slikal je najrazličnejše dogodke,

od družinskih slavij in dogodivščin, potovanj in živali. Nato je

začel uporabljati tudi zrcalno refl eksni aparat in pričel s pro-

fesionalnim delom. Tokratne fotografi je, ki jih je sežansko ob-

činstvo že občudovalo prav v Kosovelovem domu, je posnel

s fotoaparatom Canon in pri tem uporabil različne objektive

in tehnike. Fotografi je so bile narejene z uporabo reportažnih

metod fotografi ranja.

Avtor se je odločil obeležiti dogodke, ki so se zgodili v Koso-

velovem domu v Sežani. Izbrana je bila portretna fotografi ja,

poslikana iz zornega kota gledalca. Delo, ki ga avtor predsta-

vlja, je polno energije, živo in vsak dogodek je poln ilustrativ-

nih trenutkov, ki jih gledalci doživljajo po svoje.

Avtor se je predstavil že na nekaj skupinskih razstavah. Tako

smo lahko občudovali Podobe naselij v občini Sežana, drugi

pogled v Bujah (Hrvaška) in v muzeju v Lipici, sodeloval je

tudi na ex-temporu Stojana Zafreda o Južni železnici na Kra-

su, s samostojnima razstavama pa se je predstavil v Kosovelo-

vem domu in prostorih Občine Divača.

Odprtje fotografske razstave je pospremil predsednik Foto

kluba Žarek Radovan Gregorčič, za prijetno razpoloženje je

zaigral mladi harmonikar Klemen Škrlj.

Olga Knez

Fotografska razstava Žarki in Kosovel II. del v DivačiMed 21. majem in 20. junijem je Fotoklub Žarek Sežana v

okviru prireditev ob 110-letnici rojstva Srečka Kosovela raz-

stavljal fotografi je v prostorih Občine Divača. Naslov razstave

je ŽARKI IN KOSOVEL II. del. Prvi del razstave je bil na ogled v

Kosovelovem domu v Sežani.

Razstavljene fotografi je v duhu Srečka Kosovela prinašajo

inovativnost in sodobno izrazno izpoved. Naloga fotografov

je bila, poleg iskanja umetniške in pripovedne vrednosti,

uskladiti vsebino izbranega dela pesmi s fotografi jo.

Fotografi je je izbral selektor Samo Onič, profesor likovne

umetnosti, med njimi so tudi tri nagrajene fotografi je, katerih

avtorji so Cvetka Šemrov, Radovan Gregorčič in Dajana Čok.

Razstavljali so še člani foto kluba Božica Mihalič, Marija Maru-

ša Maraž, Igor Petaros, Zvonko Malovec, Igor Fabjan, Simon

Rebula, Zoran Tuševski in Matej Skubic.

Sabina Šemrov

Kraško-brkinski likovniki se predstavljajoV kulturnem domu v Hrpeljah so (19. 5.) odprli likovno razsta-

vo, na kateri se predstavlja 16 ljubiteljskih likovnih ustvarjal-

cev kraško-brkinskega prostora, med njimi tudi ustvarjalci iz

občine Divača.

V Hrpeljah tako razstavlja 15 slikarjev in en kipar, oblikova-

lec keramike, kamna in stekla. Ob Radovanu Gregorčiču iz

Sežane si je mogoče ogledati še likovna dela Dajane Čok, Ane

Hanzel, Marice Frančeškin, Marije Maraž, Sonje Peroci, Stani-

slave Vodpivec, Slavka Guština, Almire Benassi, Ivice Žerjal,

Božice Mihalič, Vesne Jogan, Sonje Trampuž, Danice Stupar,

Cvetke Šemrov in Erne Kopše.

»Gre za razstavo, ki je prepoznavna po svoji raznolikosti glede

motivov, barv, tehnike in sporočila. Prav zaradi te raznolikosti

je moč občutiti energijo, ki jo dajo samo skupinske razstave

in so prav zaradi te svoje živosti zanimive in privlačne. Dela so

nastala na likovnih delavnicah, ki so potekale januarja v Seno-

žečah pod mentorstvom priznanega slikarja Jožeta Kotarja iz

Novega mesta, ki je prejel številne nagrade doma in v tujini,«

je med drugim dejala vodja sežanske izpostave Javnega skla-

da za kulturne dejavnosti Vladislava Novotnik.

Odprtja so se udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti

domačega kraja kot tudi iz sosednjih prijateljskih likovnih

društev iz Izole, Postojne in Logatca. Za glasbeni utrip so v

kulturnem programu poskrbeli pevci Kraške klape iz Sežane,

ki delujejo šele leto dni in šteje 12 članov, doma so pretežno s

Krasa, skupino pa vodi prof. Maja Cetin.

Olga Knez

Foto

: JA

DR

AN

ČE

H

30

Poletno dogajanje v Muzeju slovenskih filmskih igralcevV Muzeju slovenskih fi lmskih igralcev smo v poletnih mesecih

pripravili privlačen fi lmski program ter poučne in zabavne

delavnice za otroke in mlade.

Tudi letos bo glavno dogajanje potekalo ob petkih, v večer-

nih urah v letnem kinu. Prvi dogodek, Poklon Ivanki Mežan,

se bo odvijal v petek, 4. julija, od 20.30 dalje. Ob tej priložnosti

bomo ob prisotnosti igralke predvajali fi lm Let mrtve ptice.

Nato se bodo na sporedu zvrstili fi lmi, nad katerimi se je

navduševalo slovensko fi lmsko občinstvo. V petek, 11. julija,

bo na sporedu road-movie Vincija Voguea Anžlovarja Babica

gre na jug. Teden kasneje, 18. julija, si bomo lahko ogledali

komično dramo o večnem študentu V leru, 25. julija bomo

predvajali romantično dramo Metoda Pevca Pod njenim

oknom. Sledila bosta fi lma o slovensko-bosanskih ljubezen-

skih vezah, in sicer 1. avgusta bo na sporedu komedija Kaj-

mak in marmelada Branka Djurića, teden kasneje pa drama

Outsider Andreja Košaka. Na praznični dan 15. avgusta in kot

zaključek delavnice igranega fi lma bomo prikazali prvenec

režiserja Mihe Hočevarja, komedijo Jebiga. Kot zadnji bo 22.

avgusta na sporedu fi lm Petelinji zajtrk.

Program letnega kina v Muzeju slovenskih fi lmskih igralcev je

letos del projekta, ki smo ga oblikovali skupaj s Kosovelovim

domom v Sežani, poimenovanega Poletni kino na Krasu. V

Sežani si bo fi lme mogoče ogledati v amfi teatru Kosovelo-

vega doma ob četrtkih (v okviru festivala Mladifest) oz. ob

sredah. Natančnejši program je objavljen na njihovi spletni

strani www.kosovelovdom.si.

Za zabavo najmlajših bomo v Muzeju slovenskih fi lmskih

igralcev poskrbeli z brezplačnimi ustvarjalnimi delavnicami.

Prvo soboto v mesecu bosta med 14. in 16. uro potekali

delavnici, na katerih bodo udeleženci izdelovali uporabne in

okrasne predmete iz odpadnih materialov, za katere bodo

navdih jemali iz fi lmskega sveta. 5. julija bomo izdelovali lete-

če zmaje, 2. avgusta pa lične fotografske okvirje.

V mesecu avgustu ponovno pripravljamo petdnevno delav-

nico igranega fi lma za mlade, stare od 11 do 16 let. Na delav-

nici bodo udeleženci, pod mentorstvom Luksuz produkcije

iz Krškega, sami izdelali kratki igrani fi lm in se preizkusili v

vlogah različnih fi lmskih ustvarjalcev.

Za vse natančnejše informacije vas vabimo, da obiščete našo

spletno stran www.muzejdivaca.si.

Veselimo se ponovnega druženja z vami.

Razstava ročnih del v divaški knjižniciŽivimo v času, ko se vsem mudi in se pogosto ne znamo

ustaviti. Vendar so med nami tudi izjeme.

Pri ročnih delih pa se čas ustavi. Kdo bi preštel vse ure potrpežlji-

vega dela, da se udejani toliko zamisli in idej. Vse to je mogoče v

skupini, kjer je druženje med sebi enakimi posebej prijetno, ustvar-

janje ob izmenjavi izkušenj in znanja lahkotnejše in zadovoljujoče.

Ko sodelujemo, nas vodi le želja po znanju in v tem je tako učenje

prijetno. Ves čas se učimo od drugih in svoje znanje delimo z osta-

limi v skupini. Začnemo se učiti tistega, česar si res želimo. Podamo

se tja, kamor nas vleče srce, zato nam ni noben napor odveč.

Že kmalu po selitvi v nove prostore knjižnice so se ljubiteljice

lepih ročnih del zbirale v študijskem krožku »Ustvarjajmo skupaj«

pod mentorstvom Olge Grgorovič in Mateje Mevlja. Enkrat te-

densko so se lotile različnih ročnih del in svoje izdelke na koncu

tudi razstavile. V prostorih knjižnice je krožek deloval le dve leti.

Zadnje leto se je preimenoval v krožek »Slikajmo skupaj« pod

mentorstvom Katje Gorup. Zaradi povečanega članstva so se leta

2008 preselili v prostore Centra za usposabljanje Elvire Vatovec

Enote Divača. Danes šteje skupina štirinajst članov, ki se srečujejo

vsak petek popoldan. Neizčrpen vir idej mentorice Olge Grgoro-

vič poraja vedno nove zamisli. Pridnost in spretnost ostalih članic

krožka se kaže v bogati paleti izdelkov, ki nastajajo med sreča-

nji. Lahko smo ponosni, da imamo v naši sredini toliko pridnih

ustvarjalk. V petek so letošnje izdelke razstavile v divaški knjižnici.

Kakšna škoda bi bila, da bi vsi ti biseri ostali skriti za zidovi domov.

Ob pogledu na izdelke je jasno, da se za tem skriva veliko pora-

bljenega časa, brezmejna natančnost in želja po novih izzivih.

Razstava, ki so jo članice krožka Ustvarjajmo skupaj postavile

maja v divaški knjižnici, ne bo nikogar pustila ravnodušnega.

Na ogled so prekrasne unikatne voščilnice, nakit iz pardo mase,

bogato izdelani rešiljeji in več kot trideset waldorfskih punčk,

izdelanih iz naravnih materialov. Izdelava teh, v zadnjem času

tako priljubljenih punčk, je poseben postopek, kjer skozi detaj-

le izdelave zasije punčkin karakter, kar ji daje pridih življenja.

Ogled razstavnih izdelkov naj bo spodbuda za kreativno

ustvarjanje. Ob tem ne bo odveč namig, da bi svoje bogato

znanje prenesle na mlajše. Tako prepletene vezi so večne in

nam prinašajo neizmerno zadovoljstvo. Ne nazadnje, če ne

poskusimo, ne moremo vedeti, kaj vse zmoremo.

Magda Bezlaj

Foto

: AR

HIV

SLO

VE

NS

KE

KIN

OT

EK

E

kultura

FILM BABICA GRE NA JUG BO NA SPOREDU 11. JULIJA.

31

Po zimskem počitku so se člani Konjeniškega kluba Štjak ude-

ležil prvega nastopa v Žapužah. Povabili so jih člani Konje-

niškega društva sv. Štefan iz Vipavske doline. Po »žegnanju«

konj ob dnevu sv. Jurija je sledil pester program.

Člani Konjeniškega kluba Štjak (Pavle Štemberger, Blaž Lokar

in Marjana Gerželj) so se predstavili s programom nadaljeval-

ne dresure v točki trojka, kjer so izvajali osnovne like dresur-

nega jahanja v izvedbi treh parov jahač-konj.

Pavle Štemberger in Blaž Lokar sta v nadaljevanju predstavila

šolo nad zemljo z dvema konjema v izvajanju levade in curbete.

V aprilu 2014 se je mlada jahačica Marjana Gerželj iz Dolenje

vasi, pod vodstvom trenerja Pavla Štembergerja, udeležila

tekmovanja v dresurnem jahanju v Radomljah in dosegla

kvalifi kacijo za prehod v višjo kategorijo A.

Maja se je udeležila tekmovanja v Pšati pri Domžalah, junija

pa na Hipodromu Stožice v Ljubljani in dosegla rezultate, ki ji

omogočajo prehod v višjo kategorijo L-dresurnega jahanja.

Dragica Gerželj

Foto

: HE

IDI V

RČ

ON

IN

LIL

IJA

NA

PE

TE

LIN

kultura

Izlet v Posočje in Kanalsko dolino Lepo majsko pomladno vreme kar vabi na izlet. Tudi petdeset

članov študijskih krožkov S knjižnim nahrbtnikom na potep in

Iz knjižnice v svet, ki delujeta v Kosovelovi knjižnici in s števil-

nimi potopisnimi predavanji tekom študijskega leta privablja-

ta številne poslušalce, je soboto, 17. maja, izkoristilo za obisk

prelepih krajev v Julijskih Alpah. Podali smo se na odkrivanje

zgornjega Posočja in sosednje Kanalske doline v Italiji, se

posvetili sledem krvavih bojev na soški fronti, od katerih bo

prihodnje leto minilo natanko sto let, in se predali posebne-

mu vzdušju, ki vlada v štirijezičnem Trbižu in okoliških vaseh.

Naša prva postaja je bila kostnica pri cerkvi svetega Antona

nad Kobaridom. Kar nekako težko je razumeti, da so se sredi

najlepših gora nad smaragdno Sočo odvijale strahote, ki so

vzele preštevilna mlada življenja fantov z vseh koncev Italije na

eni in vseh dežel nekdanje prostrane avstro-ogrske monarhije

na drugi strani. In še danes nas presune misel na prerokbo, ki jo

je v pesmi Soči izpovedal goriški slavček, pesnik Simon Gregor-

čič. »Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla …«

Ob Soči smo pot nadaljevali do Bovca in si ogledali trdnjavi

pri strateško pomembnih Klužah. Posebej zanimivo se je bilo

povzpeti do precej razrušene zgornje trdnjave Fort Hermann,

za katero marsikdo, ki se pelje po ozki cesti ob reki Koritnici, niti

ne ve. Podobno skrit je star rudniški predor, ki povezuje Log pod

Mangartom z Rabljem na drugi strani prelaza Predel. Med vojno so

skozenj ropotali rudniški vlaki, ki so na fronto prevažali strelivo in

vojake. Vojake, med katerimi so mnogi za vedno ostali na pobočjih

gora nad »dolino stoterih slapov«. Rombon, Jerebica, Loška stena,

Mangart in Jalovec kraljujejo nad slikovitim Logom, ki se je po

grozljivem plazu pobral in živi novo, uspešno turistično zgodbo.

Na drugi strani Predela se začne druga zgodba. Še voda od

tod teče proti Donavi in ne proti bližnjemu Jadranu. Ustavili

smo se ob prelepem Rabeljskem jezeru in občudovali še

skoraj zimsko podobo Belopeških jezer pod severno steno

Mangarta. Čudovita narava oblikuje podobo Kanalske doline

in krajev, kjer se stikajo tri države in štirje narodi. Le zapuščena

rudarska poslopja v Rablju jo malce kazijo, a vseeno pričajo

o pomembni preteklosti doline, ki je nekoč dajala kruh tudi

marsikomu iz zgornjega Posočja.

Mesto Trbiž je zgodba zase. Ustavili smo se tam, kjer je nekoč

množica kupcev iz cele nekdanje Jugoslavije kupovala

usnjene jakne, danes pa turizem piše uspešno zgodbo pod

znamenitimi romarskimi Višarjami. A Trbiž ima tudi svoje zgo-

dovinske privlačnosti. Cerkev, ki so jo z obzidjem in obramb-

nimi stolpi zavarovali pred Turki, je bila zagotovo vredna tudi

postanka naše skupine.

Obisk krajev, ki so nam sicer blizu, a hkrati tudi daleč, je

udeležencem izleta prinesel kakšno novo odkritje in vabilo za

še kakšen obisk prelepih dolin na tej ali oni strani izginjajoče

meje v Julijskih Alpah.

Andrej Bandelj

SKUPINSKA FOTOGRAFIJA V RATEČAH

Pomladno prebujanje konjeniškega kluba Štjak

šport

32

Predstavitev dveh mladih nadarjenih športnikov, brata in sestre Čeper iz Gornjih Ležeč

Jože Čeper je star 17 let in obiskuje 2. letnik Srednje elek-

trotehniške in računalniške šole v Tehniškem šolskem centru

Nova Gorica, smer elektrotehnik. Je reprezentant Strelske

Zveze Slovenije.

Šport ga spremlja že od otroških let. Od vedno rad kolesari,

planinari in pleza (v samih začetkih predvsem po drevesih).

Obiskoval je Osnovno šolo dr. Bogomirja Magajne Divača.

Živi v vasi Gornje Ležeče, ki je na obrobju občine Divača. V

osnovni šoli se je začel aktivno ukvarjati tudi s športnim ple-

zanjem. Na treninge je hodil v Divačo, Prestranek in Rakitnik

pri Postojni. Po dveh letih je začel tudi tekmovati na državnih

prvenstvih v športnem plezanju.

Kot ciciban je dosegel skupno 2. mesto na državnem tekmo-

vanju. Skoraj skozi celo osnovno šolo je bil eden najboljših na

državni ravni. Vendar se je vse spremenilo v 8. razredu, ko je

hudo zbolel in ni smel telovaditi 6 mesecev. Od takrat naprej

pleza le za veselje.

V 7. razredu se je vpisal v strelski krožek, ki se je izvajal na

naši osnovni šoli v Divači. Takratni trener Andrej Hreščak je v

njem uvidel izjemno nadarjenost, in sicer v streljanju z zračno

pištolo. Kot dokaz talenta – še vedno ima šolski rekord: 10

strelov – 96 doseženih točk. S standard puško pa ponovljeni

rekord 93 točk.

Zaradi veselja do strelskega športa je začel občasno zahajati

tudi na športno strelišče, ki ga ima domače Strelsko društvo

Vremščica v Famljah. Najprej ga je šport privlačil zaradi orožja,

nato pa je začel spoznavati tudi njegovo vsebino. Zelo hitro

se je začel meriti s člani društva in tudi hoditi na tekmovanja

v okviru Strelske zveze zahodne regije (PNK liga). Izjemno ve-

lik napredek je na državnem nivoju naredil v sezoni 2012/13,

ko je osvojil 4. mesto na državnem prvenstvu v Cerknici. Zara-

di te uvrstitve si je pridobil tudi status mladinskega razreda za

obdobje od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, kar je pripomoglo tudi k

uvrstitvi v slovensko državno reprezentanco v tej sezoni.

V letošnji sezoni 2013/14 je postal državni prvak v strelja-

nju z zračno pištolo in prvak v državni ligi za kadete in

mladince (pokal Slovenije). Ti dve tekmovanji predstavljata

na državnem nivoju najvišji rang tekmovanj v kategorijah

kadeti/mladinci.

Kot član reprezentance se je konec februarja 2014 udeležil

evropskega prvenstva v Moskvi, kjer je bil zaradi ponovne

kontrole teže proženja pištole po končanem tekmovanju

žal diskvalifi ciran. Nastop na tem tekmovanju ga je kljub

razočaranju zaradi diskvalifi kacije močno motiviral. Poleg

tekmovanj v okviru Strelske zveze Slovenije se udeležuje

tudi šolskih tekmovanj. Na fi nalnem tekmovanju srednjih

šol v streljanju z zračnim orožjem je v letošnji sezoni osvojil

2. mesto. Premagal ga je le konkurent Sašo Stojak, ki je

starejši od njega in nastopa med mladinci, Jože pa še med

kadeti.

Jožetova vzornika sta gotovo domačina Andrej in Izidor

Hreščak, oba člana Strelskega društva Vremščica. Andrej je bil

njegov prvi trener, Izidor pa član slovenske strelske repre-

zentance in tudi nosilec svetovnega rekorda v streljanju s

samostrelom, sedaj pa njegov drugi trener.

Za v prihodnje si želi, da bi v okviru domačega strelskega

društva imel dovolj možnosti in priložnosti za nadaljnjo

uspešno kariero. Želi si postati članski državni prvak v stre-

ljanju z zračno pištolo in nosilec olimpijske kolajne za našo

državo. Vendar je do uresničitve teh ciljev še dolga pot. Želi

se preizkusiti tudi v streljanju z malokalibrsko pištolo in mo-

goče tudi s tem orožjem poseči v državni in svetovni vrh.

Ne dolgo nazaj je rekel: »Osebno mislim, da je to šport, ko

moraš vedno znova premagovati sam sebe, in s tem ko

premaguješ sebe, začneš premagovati sotekmovalce. Zato

včasih na kakšnem tekmovanju sploh ne opazim, da je

sotekmovalec pred menoj mož s sivimi brki in brado ali pa

simpatična kadetinja.«

Naš izvrstni strelec Jože Čeper se je uspel uvrstiti med

fi naliste Triglavove akcije »Mladi so varnost naše prihodnosti

2014« in bil izbran med 11 zmagovalcev po izboru strokovne

32 šport

33

komisije, ki bodo prejeli fi nančno podporo za uresničitev

svojih ciljev.

In zadnja vesela novica, da se je Jože kvalifi ciral na 2.

mladinske olimpijske igre Nanjing 2014, in bo tako

prvi slovenski strelec, ki se bo udeležil MOI, za kar mu

iskreno čestitamo!

Martina Čeper je stara 15 let in je letošnjega junija zaključila

OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača. Tudi njo šport spremlja od

malih nog. Že v 1. razredu se je vpisala v Športni klub Flip Pi-

ran, pridno trenirala, tekmovala, se izpopolnjevala, nastopala

v Sloveniji, Evropi, lani in letos pa celo v Ameriki.

Letos je Martina 9. leto članica športnega kluba FLIP iz Pirana

in je registrirana tekmovalka, zato ji je dodeljen status športni-

ka. Letos je tudi članica cheerleading društva Log - Dragomer

in članica oz. reprezentantka Slovenske cheerleading zveze.

Ukvarja se z gimnastiko, cheerleadingom (navijaštvom), gle-

dališčem in petjem.

Tekmuje v raznih panogah, kot so akrobatika, gimnastika,

skoki z male prožne ponjave, skoki na veliki prožni ponjavi

(trampolin), cheerleading, poje, igra v predstavah, najbolj pa

jo veselijo dvigi in navijaštvo.

S Flipom potuje po Sloveniji in tujini. V tujini se udeležujejo

mednarodnih festivalov in mednarodnih tekem.

Letos je s Cheerleading zvezo Slovenije odpotovala na

svetovno prvenstvo v Ameriko (ekipa je dosegla odlično 5.

mesto), s ŠD Log - Dragomer pa junija odpotuje na evrop-

sko prvenstvo v Nemčijo in s Flipom na Eurogym 2014 na

Švedsko.

Obiski taborov, delavnic ali seminarjev niso obvezni, vendar

se je Martina kot njihova udeleženka razvijala v perspektiv-

no športnico. To je za njeno kariero pomembno, saj lahko s

pridobljenimi spretnostmi prestopi v olimpijsko panogo.

Kluba sicer nimata enote v divaški občini, vendar z dobrimi

uvrstitvami učenka prinaša lepe dosežke tudi osnovni šoli dr.

Bogomirja Magajne Divača. Kadar gostujejo v tujini s Flipom,

je kot obvezna priloga predstavitev svojega kraja in same

občine Divača, (brošure, mape in darila za gostitelje). Tako je

ponesla izdelke VDC Divača (Škrateljnovo hišo) v Ameriko in

podobo Ite Rine v Hollywood.

Že večkrat je na prireditvi v Divači ali okolici nastopala s

plesno-gimnastičnimi točkami.

Treninge ima 6-krat na teden – 3-krat v Piranu in 3-krat v Lju-

bljani, z reprezentanco ima treninge in priprave ob vikendih.

Med tekmami se velikokrat vozi kar iz Ljubljane v Piran.

Pri Flipu se poleg športa ukvarjajo tudi z gledališčem in

petjem in tako kadar ni tekem, nastopa v predstavah.

Martina bo nastopala s svojo skupino (ŽABICE) tudi na Vrem-

skem prazniku 2014 v Vremah.

33

Zaradi izrednih športnih uspehov sta Jože in

Martina Čeper predlagana za podelitev plakete

KS Vreme na vremskem krajevnem prazniku.

šport

34

Pomlad v KK Bushi DivačaZa divaškimi karateisti je pestra pomlad.

Za nami sta evropsko člansko prvenstvo

v Belgiji in evropsko otroško prvenstvo

na Češkem. Sodelovali smo tudi na

otroški tekmi v Leskovcu pri Krškem in

priredili otroški karate turnir v Divači.

Naši člani so opravljali izpit za napredo-

vanje v naslednjo stopnjo pri karateju,

trenerji in nekateri člani pa so se izobra-

ževali na JKA seminarjih. Člani kluba so

vložili veliko dela na treningih in to se

jim je obrestovalo na tekmah, kjer so

pokazali zelo dobre rezultate. Za vloženi

trud jih bomo, kot vsako leto, nagradili

s piknikom. Članom kluba želimo lepe

počitnice!

Otroški karate turnir za pokal Bushi v DivačiV nedeljo, 8. junija, je v Divači potekal

otroški karate turnir, ki ga je organizi-

ral domači karate klub Bushi Divača.

Tekmovalo je 57 tekmovalcev iz petih

klubov. Tekmovanje se je pričelo ob

10. uri z otvoritvijo in predstavitvijo

klubov. Najprej so s tekmovanjem začeli

najmlajši, ki so se zelo potrudili. Tekmo-

valci so tekmovali v katah (posamično

ter ekipno), napovedanih borbah in na

koncu v prostih borbah.

Člani karate kluba Bushi so dosegli

naslednje rezultate: v katah posamično

so zlato medaljo osvojili Nikolina Dević,

Jana Prosen in Staš Korva, srebrno Luka

Sezona 2013/2014 se je za vse selekcije

nogometnega kluba Železničar Divača

uspešno končala.

Vse selekcije so skozi sezono pridno

trenirale in nizale lepe uspehe na tek-

movanjih in turnirjih.

Zaradi velikega zanimanja za nogomet je

NK v tej sezoni prvič organiziral treninge

za najmlajšo ekipo nadobudnih malih

nogometašev, v starosti od 3 do 5 let.

Ekipo sestavljajo: Patrik Popović, David

Potočnik, Kenan Hasić, Adam Mačus Volk,

Leon Mačus Volk, Filip Šturm, Jaka Šturm,

Lan Šajna, Luka Barukčič in Liam Idrizaj.

Treningi so potekali enkrat tedensko pod

vodstvom trenerja Saše Prodanovića in so

temeljili predvsem na igri, osvajanju ve-

ščin ravnanja z žogo, druženju in zabavi.

Ekipa U-9 v sestavi Mark Vuleta, Enej

Grželj Čebron, Dvojčka Kristjan in Ignac

Mrzlič, Mark Dikić, Leon Gačnik, Oton

Kavčič in Timotej Sosič je uspešno

trenirala trikrat tedensko, pod men-

torstvom trenerja Saše Prodanovića.

Kljub temu da je ekipa ena najmlajših

v ligi, je dosegala lepe rezultate in se

vsake tekme, še posebej pa zmage zelo

razveselila. Največji uspeh za ekipo je

bilo tretje mesto na domačem terenu v

Divači na 12. tradicionalnem zimskem

turnirju v malem nogometu. Glede na

to, da so fantje v zimskem času trenirali

v kletnih prostorih vrtca Divača, zaradi

prenove telovadnice, je bil uspeh na

turnirju izjemen dosežek. Ekipa se ob

tej priložnosti najlepše zahvaljuje vrtcu

Divača, še posebej Vlasti Perhavec.

Ekipa U-11 šteje 10 članov: Tilen Žiberna,

Mark Vuleta, Urban Dekleva, Daniel Čelić,

Gal Husu Radešić, Adam Rulah, Sandi Dulić

in Jure Gerbec. Trenirajo pod mentorstvom

Dinka Popovića, ki jih uspešno spodbuja

ter vodi na tekme in turnirje. Tudi ta ekipa

je na zimskem turnirju zasedla tretje mesto

in se uvrstitve zelo razveselila. Spretne

nogometaše je na tribuni spremljalo in

spodbujalo večje število navijačev, ki so

poskrbeli za veselo vzdušje.

Selekcija U-13, ki jo sestavljajo: Luka Vule-

ta, Mark Žagar, Miha Hlad, Jurij Žnidarčič,

Lenart Kavčič, Luka Anelić, Tine Rojc, Alen

Mihelj, Matjaž Franetič, Blaž Dodič, Žan

Pavšič in Nejc Ražem, je redno trenirala

štirikrat tedensko pod mentorstvom tre-

nerja Danijela Stjepanovića. Odigrali so

veliko ligaških in prijateljskih tekem. V ligi

MNZ Koper B-13 Kras so med 13 ekipami

dosegli 4. mesto. Fante pri zagnanosti

do nogometa spodbujajo tudi njihovi

starši, ki jih na tekmah vedno spremljajo.

V aprilu so se fantje udeležili mednaro-

dnega turnirja v Trebčah in na Proseku.

Po zelo izenačenih tekmah so osvojili

odlično tretje mesto. Nejc Ražem pa je

prejel pokal za naj golmana.

Ekipo U-15 sestavlja 14 uspešnih fantov:

Žiga Perhavec, Jaka Parapat, Martin

Dujmovič, Mike Zdravkovič, Miha Urbič,

Ernest Žnidarčič, Domen Pregeljc, Žiga

Kljun Jaka, Suša, Jaka Sila, Leutrim Bytyqi,

Shaban Ravmanoski, Mark Bratina, Luka

Krevatin in Ali Aoun. Trdo delo in redni

treningi prinesejo tudi zmage in zato je v

tej sezoni ekipa U-15 prvak MNZ Koper.

Zadnja fi nalna tekma v ligi MNZ Koper

selekcije U-15 se je odvijala v soboto, 31.

maja, na stadionu Armanda Krulčiča v Di-

vači. Po zanimivi tekmi in ob navijaškem

občinstvu je slavila domača ekipa NK Že-

lezničar, ki je nasprotno ekipo premagala

z velikim številom golov. Ekipa, ki uspešno

trenira pod budnim očesom Danijela Stje-

panovića, je v jesensko-pomladni sezoni

dosegala izjemne rezultate in premagala

vse velike tekmece ekip Kopra, Dekanov,

Sežane, Cerknice, Ilirske Bistrice, Košane

in Postojne. Z izjemno razliko v golih 95 :

15 so tako postali prvaki MNZ Koper in se

uvrstili v 1. krog kvalifi kacij za 1. slovensko

nogometno ligo U-15 zahod. Uvrstitev v

kvalifi kacije je za tako majhen kraj, kot je

Divača, zelo velik dogodek.

Jerica Hlad

šport

35

Valeta devetošolcev V petek, 13. junija, je trideset deveto-

šolk in devetošolcev uspešno zaključilo

šolanje na Osnovni šoli dr. Bogomirja

Magajne Divača.

Na pozno popoldanski prireditvi so

zaposlenim delavcem šole, staršem in

drugim sorodnikom ter povabljenim

obiskovalcem pripravili prisrčno valeto.

Po uvodnem plesu, pri katerem so

pokazali poznavanje več plesov in

navdušili z gibčnimi koraki, ki so jih

urili z učiteljem plesne šole Bolero, so

devetošolci s svojimi mamami zaplesali

še dunajski valček, s poskočno polko

devetošolk in njihovih očetov pa izzvali

bučen aplavz zbranih obiskovalcev

prireditve.

V nadaljevanju se je odvijal v prihodnost

zazrt program, ki so si ga sami zamislili,

pri izvedbi pa jim je pomagala učiteljica

Suzana Kavčič. Učenci so v hudomušnih

prizorih prikazali, kako bo čez deset let,

ko se bodo ponovno srečali na obletnici

valete. Poti se bodo po osnovni šoli

razšle, obiskovali bodo različne srednje

šole, pridobili različne poklice: nekdo bo

morda fotograf, drugi vzgojitelj … ali pa

raziskovalec, frizer … Morda bo kdo že

očka ali mama? Bodo takrat še igrali na

trobento, harmoniko, prepevali… tako

kot so v tem večeru? Bolj bodo različni,

kot so danes, vsem pa bo skupno, da se

bodo ob takratnem srečanju razveselili

drug drugega, saj jih bodo povezovali

spomini na osnovno šolo.

Razredničarki Vesna Marjanovič in Janja

Bric Pečar sta učenkam in učencem

podelili spričevala za uspešno zaključen

9. razred s priznanji in pohvalami, ki so

jih dosegali na področju učenja, delu

na likovnem, tehničnem področju, za

nudenje pomoči sošolcem, za delo na

področju prostovoljstva in spoštljivega

odnosa do sošolcev ter zaposlenih.

Najvišje pohvale in priznanja sta pode-

Delise, Nika Tavčar, Manja Miklavčič in

Jernej Sedmak, bronasto pa Andraž Pre-

lec, Lara Ferjančič, Gaja Roj, Anže Tavčar,

Rene Fabjančič, Aleksandra Cvetković,

Metka Žerjal, Matej Enci in Leo Samsa.

V katah ekipno je zlato medaljo dobila

ekipa Divača 6 (Cvetković, Miklavčič,

Žerjal), srebrno ekipi Divača 2 (Enci, Hr-

vatin, Korva) in Divača 5 (Dević, Ferjan-

čič, Roj) ter bronasto ekipi Divača 1

(Fabjančič, Bogatec, Samsa) in Divača 3

(Delise, Bizjak, Tavčar). V napovedanih

borbah sta 1. mesto osvojila Nikolina

Dević in Rene Fabjančič, 2. mesto Nastja

Grlj in 3. mesto Lara Fabjančič, Gaja Roj

in Jan Bogatec. V prostih borbah pa je

1. mesto osvojila Metka Žerjal, 2. mesto

Aleksandra Cvetković in Matej Enci in 3.

mesto Manja Miklavčič in Staš Korva.

Po koncu tekmovanja so tekmovalci

prejeli medalje in se posladkali še s

sladoledom.

KK Bushi Divača

šola

Foto

: JO

ŽIC

A Z

AF

RE

DFo

to: E

MIL

VE

LIK

AN

JE

36

lila župan občine Divača in ravnateljica

šole: pohvalo učiteljskega zbora šole

s knjižno nagrado za odlične učne

rezultate in doseganje priznanj na tek-

movanjih v znanju je prejela Špela Urh,

priznanje šole in umetniško izdelano

skulpturo Brkonje Čeljustnika, avtorja

Janka Sile, je za obilico uspehov na raz-

ličnih tekmovanjih prejel učenec Kle-

men Škrlj, priznanje občine z grafi ko

Stojana Zafreda pa je župan, g. Drago

Božac podelil učenki Taji Vatovec za

večletne odlične rezultate na področju

učenja, ki jih je še dodatno dokazovala

s priznanji na regijski in državni ravni.

Župan je vsem učencem čestital za

dosežene uspehe in jim v nagovoru

zaželel uspešno nadaljnjo pot.

Slovesnost se je zaključila s himno, ki

so jo odhajajoči učenci sami sestavili

in vsem prisotnim zapeli v slovo, ter s

podelitvijo grafi k, ki so jih izdelali pri

likovni umetnosti z mentorico Vesno

Marion, vsem zaposlenim šole.

Ravnateljica Damijana Gustinčič se je

imenu delavcev šole in v svojem imenu

poslovila od generacije devetošolcev, ki so

šolanje na divaški šoli zaključili v letu, ko

smo praznovali 110. obletnico rojstva pi-

satelja dr. Bogomirja Magajne in dočakali

energetsko obnovljeno šolo ter telovadni-

co. Poklonila jim je Pavčkove verze:

»Vsak človek je zase svet

čuden, svetal in lep,

kot zvezda na nebu …

Vsak tiho zori,

počasi in z leti.

A, kamorkoli že greš,

vse poti je treba na novo začeti.«

In jim v popotnico nasula nekaj misli:

»Ko se danes podajate v svet, vzemite s

seboj delček domačega kraja. Rasli ste v

varnem zavetju doma in pognali korenine,

v šoli smo vam dali krila, s katerimi želimo,

da poletite svojim ciljem in sreči naproti.«

Damijana Gustinčič

Razstava v Vremski šoliLetošnjega 7. marca je na podružnični

šoli v Vremah potekala otvoritev razsta-

ve grafi k Stojana Zafreda in fotografi j

Jožice Zafred. Razstava je bila na ogled

za krajane Vremske doline in ostale

obiskovalce kar cel mesec.

Jožica Zafred je v mesecu marcu za

vse učence podružnične šole pripravila

tudi likovno delavnico. Ob predstavitvi

posamezne grafi ke in ob tem življenja

in dela umetnika, ki je slikal z usti, je

učence motivirala za likovno ustvarjanje

na platnu z abstraktno tematiko.

K razstavljenim delom obeh umetnikov so

tako učenci dodali še svoje likovne izdelke.

Na obogateno razstavo so učenci in uči-

teljice 9. aprila povabili starše. Otvoritev

razstave likovnih del učencev je vodila

Jožica Zafred, ki je poudarila veliko

veselje otrok pri igrah z barvami.

Na prijeten zaključek razstave bodo

spominjali vtisi, ki so vpisani v spominsko

knjigo samostojne kulturne ustvarjalke

na področju fotografi je - Jožice Zafred.

Jožica Ivančič

Dogodivščine iz jamarskega krožkaUčenci iz osnovne šole v Divači zaklju-

čujejo drugo leto aktivnosti jamarskega

krožka. Ker so nekateri že skoraj samostoj-

ni v uporabi vrvne tehnike, smo se letos

skupaj upali premagati že večje globine.

Tako so najbolj vztrajni prešli psihološke

meje in podobno kot domači raziskovalci

v drugi polovici 18. stoletja premagali

strah pred raziskovanjem lepot kraškega

podzemlja, ki se razkrivajo le posveče-

nim. In to bodoči jamarji tudi cenijo kot

poseben spomin na dogodek, ki ga bodo

lahko v pripovedovanju zgodb iz otroštva

prenesli prihodnjim generacijam.

Noč v jamiS takimi zgodbami smo se bodrili v

drugi polovici maja, ko smo bili pripra-

vljeni preživeti konec tedna v Divaški

jami. Čeprav zveni to enostavno, pa v

praksi le malokdo izkusi tako dogodi-

vščino. Živahne priprave so pomenile

nekaj stresa tudi za starše, a se na koncu

vseeno vse povrne v obliki zadovoljstva

otrok po zanimivem vikendu, kot je bil

naš tretji konec tedna prejšnjega me-

seca. Seveda se vse začne z ustreznim

usposabljanjem in opremo. Podal bom

nekaj kratkih napotkov za bralce, ki na-

meravajo kdaj zunaj prenočiti v zavetju

spodmola ali jame. Čelada, lučka, spalna

vreča in podloga bistveno pripomore-

jo k boljšemu počitku v takem okolju.

Ponoči je tudi v tem letnem času lahko

hladno (deset ali manj stopinj Celzija),

kar namesto potrebnega spanca izzove

drgetajoč dremež ali celo podhladitev.

Zato so zjutraj zaužite kalorije, ki jih je

čez noč organizem porabil za proi-

zvodnjo toplote, bistvene za nadaljnje

dnevne aktivnosti. To pomeni, da si pri-

pravimo kalorično bogat in raznovrsten

zajtrk (izdelki iz žita, mleka, sadja ...),

ki bo nadomestil nekaj potrošenih tele-

snih rezerv (pretežno v obliki glikoge-

na). Čez dan pa moramo med fi zičnimi

aktivnostmi telo rehidrirati (z vodo,

mineralnimi napitki, sokovi ...). Posebej

med aktivnostmi v jami, kjer je relativna

zračna vlažnost visoka, se telo ohlaja z

intenzivnim znojenjem.

No, to so nekaterim našim krožkarjem

v obliki zgodb povedali že starši in stari

starši, ki so imeli starše in stare starše v

spominu po pripovedih iz nam bližnje

soške fronte. Tam je bila uporaba t. i.

kavern odločilno zavetje, ki je marsiko-

ga rešila grozodejstev na površju. Zato

so naše priprave malo spominjale na

odhod na fronto, le da smo namesto

vojaške nosili jamarsko opremo. Seveda

je sestavni del vsakega „preživetvenega“

načrta tudi organizacija dnevnih aktivno-

sti. Naše so se začele v soboto popoldne,

ko je bilo potrebno v Vhodni dvorani

postaviti bazni tabor. Z vhodnega brezna

in spodnjega pobočja smo pobrali

odpadlo vejevje, ki je služilo za kurjavo

šola

37

tabornega ognja. Ta je bil naš začasni vir

toplote pred spanjem, saj so mladi zaradi

drobnejše konstitucije bolj občutljivi na

podhladitev od odraslih. Hkrati pa smo

lahko spekli tudi klobase in krompir (no,

o prvih kuharskih izkušnjah pa kdaj dru-

gič). Seveda je bil spanec zato (in zaradi

drugih aktivnosti) krajši.

Naslednje jutro nas je sončna svetloba,

ki se je z jutranjimi žarki že plazila po

stropu jame nad taborom, prebudila že

okoli šeste ure. Ker je bila noč deževna,

smo si zajtrk postregli pod nadstre-

škom, ki ga je Jamarsko društvo Gregor

Žiberna Divača postavilo v vrtači ob

vhodu v jamo.

Krožkarji, ki so se že spuščali v Rakunovo

brezno, so se tokrat imeli priliko spu-

stiti skozi globljo stopnjo brezna nad

Vhodno dvorano. Točke gredo tokrat

nežnejšemu spolu!

Pohvale otrokomKer smo se lani precej gnetli na plezalni

steni, nam je OŠ letos omogočila upora-

bo dela telovadnice tudi v sredo popol-

dne (poleg četrtka). Učni proces osvajanja

vrvne tehnike je bilo tako organizacijsko

in s stališča varnosti lažje izvajati in nadzi-

rati. Na koncu smo si prislužili priznanja za

opravljeno delo čez leto v obliki diplom,

ki jih izdajajo društva, včlanjena v Jamar-

sko zvezo Slovenije (JZS).

Velja pa vabilo vsem bralcem, ki radi peš

raziskujete Divaški prag, da do oktobra

ob nedeljah (ob 11h) obiščete Divaško

jamo, ki v letošnjem letu praznuje 130-

letnico odkritja.

Z jamarskim srečno,

Mitja Maružin,

mentor jamarskega krožka

Pet nepozabnih dni v šoli v naravi v Termah OlimiaPrvi teden v juniju so drugošolci iz Diva-

če, Senožeč in Vrem preživeli pet nepo-

zabnih dni v šoli v naravi v Podčetrtku.

Med petdnevnim bivanjem v prijetno

urejenem Aparthotelu Rosa so učenci

pod vodstvom izkušenih vaditeljev

plavanja iz Podčetrtka in učiteljic izvedli

dvajseturni tečaj plavanja. Plavalne

veščine so vsak dan osvajali v pokritih

bazenih in Termalnem parku Aqualuna,

kjer so preizkusili skoraj vse tobogane.

Posebno doživetje zanje pa je bilo

ogled in plavanje v bazenskem kom-

pleksu Orhidelia, ki je najprestižnejši del

Term Olimia. Učenci so bili nadvse nav-

dušeni nad številnimi notranjimi bazeni

s hitro reko, vulkansko jamo, glasbenim

bazenom in masažnimi ležišči

Plavanje pa ni bila edina dejavnost šole

v naravi. Spoznavali so naravno in kul-

turno dediščino kraja in okolice, razvijali

pozitivne medsebojne odnose in se

aktivno udeleževali raznolikih delavnic.

Ogledali so si tudi osnovno šolo in

Občino Podčetrtek ter se srečali z župa-

nom Petrom Misjo.

Na dan odhoda so z avtobusom spozna-

vali še bližnjo okolico Podčetrtka. Ogle-

dali so si Čokoladnico, kjer so si privoščili

različne čokoladne skušnjave, obiskali in

občudovali so Minoritski samostan Oli-

mje. Najbolj pa so učence navdušili jeleni

in mufl oni na Jelenovem grebenu, saj so

jih lahko sami krmili s koruzo.

Pred odhodom so učenci opravili

še preizkus plavanja in pokazali svoj

napredek. Prav vsi so izboljšali plavalne

veščine in prejeli delfi nčke in morske

konjičke ter priznanja.

Utrujeni, a veseli in polni novih doži-

vetij so se z avtobusom vrnili domov,

za kar gre prav gotovo velika zahvala

zaposlenim v Termah Olimie in Občini

Podčetrtek.

Nives Skuk,

pomočnica ravnateljice

šola

UTRINEK Z LETOŠNJEGA ZAKLJUČNEGA SREČANJA MALI RAK 2014 PRI ČRNAVSKEM JEZERU OB

SPREMSTVU VODJE IZOBRAŽEVANJA JZS ALEŠA STRAŽARJA IZ DOMŽAL IN VODJE IZOBRAŽEVANJA PRI

JAMARSKI REŠEVALNI SLUŽBI JZS UROŠA ILIČA IZ LJUBLJANE.

Foto

: A. S

TR

AŽ

AR

38

Obisk zeliščarke v vrtcuLetos smo se v Vrtcu Divača odločili za drugačno praznovanje

dneva Zemlje. Odločili smo se za predstavitev poklica zeli-

ščarja, ki bi otrokom predstavil pomen in uporabnost zelišč.

Našemu povabilu se je v mesecu maju odzvala zeliščarka

Andrejka Cerkvenik, ki je s seboj pripeljala tudi štiri velike

lonce z zelišči. Otroci iz vseh skupin vrtca so lonce aktivno

preizkušali z dotikom in vonjem ter tako spoznali citronko,

meto, meliso in timijan. Otrokom je zeliščarka dovolila tudi

odtrgati drobne vejice, ki so jih pregnetli med prsti. S tem so

prišli do spoznanja, da zelišča oddajajo še večji vonj, če so

pregnetena. Na koncu našega skupnega druženja so nam

tudi kuharice pripravile tri različne čaje iz kamilic, mete in me-

lise. Starejši otroci so tako prepoznali različne okuse čajev in

razliko v barvi čajev, saj so bili nekateri svetlejši. Za spomin je

vsaka skupina dobila šopek zelišč, ki jih je spominjal na obisk.

Andrejki se najlepše zahvaljujemo in jo kmalu spet vabimo k

nam.

Irene Glavina Novak in Mateja Lah,

vzgojiteljici

vrtec

Zaključek šolskega letaV petek, 30 maja, smo se v telovadnici osnovne šole Divača

zbrali vsi: otroci, starši in strokovne delavke vrtca Divača, z

namenom, da skupaj zaključimo šolsko leto. Glede na to, da

je bil program letošnjega šolskega leta glasbeno obarvan,

smo v goste povabili Pihalni orkester Divača in Mažoretke

iz Povirja. Našemu vabilu so se prijazno odzvali in tako smo

skupaj pripravili kratek program, v katerem so poleg gostov

nastopali vsi otroci. Z najmlajšimi so ob ritmu koračnice za-

plesali starši, malo starejši so se predstavili s cofi , najstarejši pa

so ob glasbi zaplesali s pisanimi trakovi. Programu je sledilo

skupno druženje ob sladoledu v prostorih vrtca.

Najstarejši otroci, ki zapuščajo vrtec, pa so se od vrtca in

strokovnih delavk poslovili še na zaključnem pikniku, v petek,

6. junija, v lovski koči v Famljah. Strokovne delavke in starši so

jim pripravili nepozabno srečanje in zaželeli veliko lepega na

poti odraščanja in šolanja. Enako želimo otrokom in njihovim

staršem tudi strokovne delavke našega vrtca.

Bližajo se šolske počitnice. Vrtec svojih vrat ne zapira. Število

otrok in strokovnih delavk se zaradi dopustov res zmanjša,

a za otroke, ki v vrtcu ostajajo, potekajo poletne oblike dela.

Z veliko igre in sproščenimi dejavnosti poskrbimo, da vroči

dnevi minejo v prijetnem in sproščenem vzdušju.

Damjana Korošec in Vlasta Perhavec

39

ali Pod Balkanom vas Barka stoji(Mohor Prelec - Krlinov)Skupina spoznavajmo svet in domovi-

no, pri univerzi za tretje življenjsko

obdobje, je v marcu obiskala Barko v di-

vaški občini. Pripeljali smo se po suhem,

saj vas leži na obronkih Brkinov. Čeprav

je le pol ure oddaljena od Ilirske Bistrice,

številni člani skupine nikoli niso bili tam,

zato je bilo zanimanje za obisk veliko.

Zbrali smo se pri spomeniku NOB in

večstoletnih lipah, prižgali svečo in z

minuto molka počastili padle in umrle v

2. svetovni vojni. Nato smo šli v prostore

nekdanje šole, kjer imajo vaščani prostor

za svoje aktivnosti. Tam nas je čakal naš

gostitelj Primož Polh - Licijev, mladenič,

ki končuje eno izmed tehničnih fakultet

- lesarstvo, toda zaljubljen je v svoj kraj,

raziskuje njegovo preteklost in spremlja

sedanjost. Je tudi navdušen zbiratelj

starih predmetov, listin in fotografi j. Del

svojih zbirk nam je celo razstavil in opisal.

Iz njegove sproščene pripovedi smo

izvedeli veliko zanimivosti o vasi Barka.

Pravijo, da je ena najstarejših v tem delu

Brkinov. Pisna omemba kraja sega v leto

1460, najdemo jo v urbarju postojnskega

glavarstva. Od leta 1620 pa so na voljo

podatki o krajanih v župnijskih knjigah.

O imenu vasi, ki je edino v Sloveniji, kroži

več legend: prva pravi, naj bi vaščani

zgradili nekakšen splav, ko so hodili h

graščaku čez reko in posledično so dobili

ime Barčani in kraj Barka. Po drugi pa: naj

bi hodili k maši čez reko Reko v Vreme in

so si v ta namen zgradili barko, in ko so

jih na nasprotni strani Vremci zagledali,

so vpili: »Barčani, Barčani gredo!«

V srednjem veku so spadali pod grad

Švarcenek (Schwarzenegg), nad vasjo

Podgrad pri Vremah. Pod Švarcenek je

spadal tudi gradič Strane, katerega pod-

ložniki so bili Barčani. Gradič s posestvom

je večkrat menjal zakupnike. Barčani so

skupaj z ostalimi brkinskimi tlačani so-

delovali v puntu, ki je odmeval s Tolmin-

skega, zavzeli grad Švarcenek in pregnali

gospodarja Petača (Petazzi) v njegovo

letno rezidenco v Sežano, ki je postala

nov upravni sedež. Barčani so se znova

uprli, ko je graščak leta 1740 postavil

nemogočo zahtevo po 6000 akacijevih

kolih za vinograd Sabotnjak pri Socerbu.

Nazadnje je posestvo Strane leta 1793

delno odkupila vaška skupnost Barke.

Starejši domačini še pomnijo meje

posestva in posamezne dele.

Preživljali so se s kmetijstvom, v starej-

šem obdobju zlasti z ovčarstvom. Še po

drugi svetovni vojni (1952) je bilo v vasi

57 gospodinjstev, ki so imela 204 glav

goveda, 1 ovco, 53 prašičev, 6 konj in

237 perutnine. Danes so žal bivši hlevi

prazni. Na poljih so sejali in sadili 6 ha

pšenice, 7 ha rži, 3 ha ovsa in 3 ha je-

čmena, 8 ha krompirja. Pridelali so tudi

povprečno 300 l vina na hišo.

V vasi so delali tudi različni obrtniki:

kovači, kolarji, čevljarji, krojači, mizarji.

V kovačiji pri Levižu so skovali veliko

orodja za gradnjo predorov Južne

železnice pod Vremščico. Mizarji pa so

bili poznani povsod, kjer so delovali: od

Ribnice do Divače. Predli so volno. Od

tod tudi številni priimki Prelec.

Med obema vojnama je veliko deklet

služilo v Trstu. Pred prvo svetovno vojno

je bilo v vasi 67 hiš, danes 59, od tega le

30 naseljenih. Med obema vojnama je v

vasi živelo med 350 in 360 prebivalcev,

danes 60-70 avtohtonih in 20 priseljen-

cev. Veliko prebivalcev se je preselilo na

Obalo. Iz ekonomskih in drugih vzrokov

pa so tudi emigrirali v Avstralijo, Kana-

do, precej jih je tudi v Trstu.

V Kanadi se je rodil in živel Brian Pockar,

umetnostni drsalec, kanadski prvak,

udeleženec olimpijskih iger, bronast na

svetovnem prvenstvu (1982), barskega

porekla. V Braziliji živi tudi družina Mar-

gon, ki ima korenine na Barki. Znani so

kot zelo močni podjetniki. Eden izmed

njih, Haley Margon Vaz je bil župan

mesta Catalao, kasneje pomočnik na

ministrstvu za fi nance zvezne države

Goias ter zvezni državni poslanec .

Šolanje otrok sega v 60. leta 19. stoletja.

Pouk je potekal v privatnih hišah in celo

v nekem skednju. Med leti 1900-1902

so zgradili šolsko poslopje, ki stoji še

danes. Žal pouka v njem ni že od 1962.

leta zaradi majhnega števila učencev.

V času narodne prebuje pred 1. svetovno

vojno je bilo 1912. leta ustanovljeno bral-

no in pevsko društvo Novi Balkan, ki je

imelo razen pevske sekcije še dramsko in

godbo. Njegov prvi predsednik je bil uči-

telj Josip Toroš. Tudi pod Italijo je društvo

delovalo. Uprizarjali so igre v slovenskem

jeziku, tudi v času, ko je bila dejavnost

društev že prepovedana. Vaščani pomni-

jo, kako so na eno izmed predstav vdrli

fašisti in so se igralci morali razbežati. (To

je bil zadnji predvojni nastop okrog leta

1925). Po vojni so društveno dejavnost

obnovili. Gostovali so tudi po sosednjih

krajih. Najpogosteje so igrali Miklovo

Zalo. Z izseljevanjem prebivalstva je tudi

društveno življenje zamrlo.

Barka ima tudi svojo himno, ki jo je

napisal Mohor Prelec – Krlinov, eden

vidnejših članov društva, po njegovem

zapisu jo je uglasbil Fran Rapotec, skla-

datelj v Trstu in Zagrebu.

Gospa Neva Lipolt, članica naše univerze,

rojena na Barki, je dodala Primoževi pri-

povedi še življenjsko zgodbo svoje nonce

(babice), ki je bila prva po poklicu šolana

babica v tem delu Primorske in je poma-

gala na svet skoraj vsem starejšim kraja-

nom Barke in okoliških vasi. Prebrala nam

je tudi nekaj Magajnovih humorističnih

utrinkov o kraju in njegovih ljudeh.

iz zgodovine naših krajev

4040

Po predstavitvi vasi smo bili prijetno

presenečeni, saj sta nas vaščan, gospod

Marijan Počkar – Ruščev in njegova

sestrična, gospa Neva, pogostila z

lokalnimi mesnimi dobrotami, s sveže

pečenim kruhom in z brkinskimi jabolki.

Primož nas je nato popeljal še na ogled

vasi, ki je lično urejena. Sprehodili smo

se do cerkve sv. Kacijana, ki je, z letni-

co dokazano, stala na tem mestu že

leta 1685. Strokovnjaki menijo, da je

porton v cerkvenem obzidju, s svojim

cvetličnim okrasom, obraščen z lišaji, iz

rodiškega kamna, in torej delo Anžeta

Felicijana, mlajšega ali njegove kamno-

seške delavnice. Večkrat je bila obno-

vljena. V dopisu z dne 8. 3. 1868 je cesar

za zidavo zvonika na Barki: »…blagovo-

lil podariti 300 goldinarjev…«. Ob cerkvi

sta še mrliška vežica in pokopališče.

Na spomenikih smo lahko prebrali naj-

pogostejše vaške priimke, ki so: Prelec,

Počkar, Polh, Trebec, Nedoh, Čepar,

Jankovič, Ucin, Ambrožič, Felicijan.

Zanimivost kraja je hrib , ki se dviga nad

delom vasi in nosi nenavadno ime. Izro-

čilo pravi, da so učitelja Toroša obiskali

ruski učitelji. V duhu vseslovanskega

gibanja so ob njihovem obisku hrib Gr-

mada slovesno preimenovali v Balkan,

vzpetino Breg, na kateri vas stoji, pa v

Slovan. Ime Slovan se ni prijelo, Balkan

pa je v rabi že več kot 100 let.

Obisk smo zaključili na razgledni točki

Nadguč, kjer je stala prvotna naselbi-

na vasi Barka, od koder je prekrasen

razgled na Vremščico, Vremsko dolino,

Brkine in celo na naš Snežnik. Lahko

si samo predstavljamo, kam vse seže

pogled ob idealni vidljivosti!

Od Primoža smo se poslovili. Povabil

nas je, naj Barko spet obiščemo za-

dnjo nedeljo v avgustu, ko imajo vaški

praznik »opasilo«. Ustno izročilo razlaga

izraz s tem, ker naj bi na ta dan opasali

(okrasili) cerkev oz. obzidje z zelenjem.

Do takrat bo pripravil razstavo …

Hvala Primožu za predstavitev in g.

Marijanu za pogostitev!

Marica Gaberšnik

Skupina spoznavajmo svet in domovino,

UTŽO Il. Bistrica

Pred sto leti, natančneje 28. junija 1914,

je v Sarajevu pod streli Gavrila Principa

padel avstro-ogrski prestolonaslednik

Franc Ferdinand, kar je pomenilo vojno

napoved Avstro-Ogrske Srbiji. S tem

se je začela prva svetovna vojna, prva

morija v takšnem obsegu v zgodovini

človeštva.

Vojna je močno zaznamovala tudi naše

kraje, predvsem pa naše ljudi, vendar je

bil spomin nanjo v kasnejših časih ne-

koliko odrinjen v stran predvsem zaradi

druge svetovne vojne, ki je za naše ljudi

pomenila še večjo morijo.

Ko so se začeli prvi vpoklici fantov in

mož na bojišča, ni nihče slutil, da bo

spopad tako krut in da bo trajal toliko

časa. Prav nasprotno, vsi so bili prepriča-

ni, da bodo vojaki doma že do božiča,

odhodi vojakov pa so se zdeli kot ne-

kakšne parade oz veselice. Vojake je do

železniških postaj, od koder so z vlakom

odhajali na fronto, pospremila godba,

v veliko krajih so jim celo pripravili sla-

voloke. Vse to pa se je razblinilo, ko so

vojaki stopili na fronto.

Med prvo svetovno vojno je bilo največ

naših mož poslanih na vzhodno bojišče,

v Galicijo, po vstopu Italije v vojno pa

jih je bilo veliko premeščenih na soško

bojišče. Prvi koraki po frontni črti, blato,

kri, in vonj po razpadajočih truplih so

jim takoj dali vedeti, da bo tukaj težko

preživeti, vse njihove prejšnje domneve

pa so bile v trenutku razblinjene.

V vojno je odšel velik odstotek pre-

bivalstva, kot primer lahko navedem

podatek za župnijo Vatovlje (Misliče,

Vatovlje, Vareje), v kateri je pred vojno

živelo 416 ljudi, v vojsko je bilo vpokli-

canih 94 mož od tega se jih 16 ni nikdar

več vrnilo.

Iz vasi Barka, ki je štela takrat okrog

340 ljudi, se iz vojne ni vrnilo 19 mož.

Med padlimi so bili: Anton in Andrej

Prelec (gor. Kušmarjeva); Jože in Franc

Kovačič (Lukatova); Karel in Alojz Polh

(Paljanova); Alojz in Franc Tominc

(dolnji Kovačevi); Andrej, Jože in Anton

Nedoh (Vatonjevi); Jože in Jakob Mlač

(Mlačeva), Jože Polh (Puhov); Anton

Felicjan (Felcjanov); Jože Prelec (Ma-

rendov), Franc Trebec (Kušmarjev dol.),

Anton Počkar (Ruščev) in Jože Kovačič.

Kako trpeče je bilo čakanje na smrt v

bolnišnici, je v svojem pismu zapisal

tudi Alojz Polh (Paljanov), rojen 1892.

leta. Bil je ranjen na vzhodni fronti v

sestavi 97. Infanterie Regiment oz. 97.

pehotnega polka, ki so ga zajeli Rusi in

ga nastanili v bolnišnici v zaledju v bliži-

ni Moskve. Iz vojne se ni nikdar več vrnil.

Pismo je bilo objavljeno v takratnem

časopisju z naslovom Ganljivo pismo iz

ruskega vjetništva.

»O Alojziju Polhu so poročali listi, da je

padel. Njegov brat pa je prejel sledeče iz

Moskve datirano pismo z dne 8. 10. 1914:

iz zgodovine naših krajev

Dragi brat! Draga Družina! Predragi

starši! Naznanjam vam, da sem sedaj

v drugi bolnišnici in da se mi je rana

poslabšala. Oteklo mi je veliko krvi

in gnoja in vode vmes. Morda mi ne

bo več dolgo živeti. Upanje imam v

Boga še vedno, da bom še videl ljube

domače kraje. Ranjen sem bil dne 26.

avgusta. Že 42. dan sem na postelji.

Ako bi bil vedno v eni bolnišnici, bi bil

morda že ozdravel, ali vožnja me je

poslabšala. Ranjen Nisem bil hudo, ali

kri in gnoj sta mi uničila nogo: 40 dni

se cedi kri iz noge. Naj se zgodi božja

volja. Morda so to moji zadnji poz-

dravi. Sprejmite mnogo poljubov in

mnogo gorečih pozdravov – vsa dru-

žina in sorodniki in vsi domači fantje

in dekleta od v voljo božjo udanega

Alojzija Polha. Še en poljub vsem! Z

bogom, z bogom, z bogom, ljubi moj

domači kraj! Če se ne vidimo, se bomo

videli gori. Sprejmite še en poljub in

mnogo gorečih pozdravov. Ako se več

ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me

ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še

vidimo. Z bogom, ne žalujte!

Alojzij Polh, Moskva,

Nikolajska kasarna 442«

Lakota, pomanjkanje delovne sile,

strašljive novice s fronte, vse to je ljudi

sililo da so se čedalje bolj obračali k

Bogu in molitvi. Tako so tudi barske

žene in dekleta zbrale denar in kupile

kip Marije kraljice miru, s priprošnjo, da

se fantje in možje čim prej srečno vr-

nejo iz vojne. Kip danes stoji v kapelici

pred vasjo.

Iz barske cerkve sv. Kancjana so bili

vzeti zvonovi, ki so jih Avstrijci pretopi-

li v topove. Zvon je v barskem zvoniku

spet zapel šele 1929, ko so jih Barča-

ni ponovno kupili verjetno iz vojne

odškodnine, vendar je dva od treh leta

1942 vzela italijanska vojska. Ta do-

godek je ostal v spominu marsikomu,

predvsem pa zamolkel zvok zvona, ki

so ga pahnili čez rob zvonika in je ob

trku s tlemi počil.

Da pa se vse ni tako nesrečno konča-

lo, priča tudi naslednja skoraj fi lmska

zgodba: Marija Gustinčič (Licijeva) je

bila poročena s Francem Brezovcem iz

Vatovelj. Franc je bil kmalu po poroki

vpoklican v vojsko, tik za tem je Marija

rodila njuno prvorojenko, vendar je bil

Franc takrat že na fronti. Nekaj časa sta

si dopisovala, potem pa o Francu ni

bilo nobene novice. Ko je bila hčerka

stara nekaj več kot 2 leti, je Marija

odšla v Trst, se slikala skupaj s hčerko

in sliko poslala v Rusijo, od koder se ji

je zadnjič oglasil njen najdražji, da bi

lahko sploh videl njuno hčer. Ko je po-

šta prišla v kraj, od koder se ji je Franc

zadnjič oglasil, njega ni bilo več tam,

saj je bil v tem času zajet in poslan v

rusko taborišče. Kot po čudežu je slika

potovala skoraj leto dni od kraja do

kraja in se po naključju znašla v rokah

Franca. Takoj ko je lahko, je odpisal, da

je še živ in da se vrača domov, saj je

bilo takrat že konec vojne. Marija ves ta

čas ni obupala, saj je čutila, da je njen

izvoljenec še nekje živ in zdrav. Res

se je vrnil domov in z Marijo sta nato

imela še 3 otroke.

Vojna je bila kruta izkušnja za vse, ki

so jo doživeli, vendar se je po njenem

koncu, predvsem pa za Primorce, začela

nova kalvarija, prišli so pod državo Itali-

jo, kjer se je začelo zatiranje njihovega

jezika in kulture, vendar pa je to že del

druge zgodbe.

Primož Polh

41

Tisti ranjenci, ki so preživeli, pa so

posledice vojne čutili še celo življenje,

kot npr. Ivan Nedoh (Kukčev), ki je ostal

brez roke, ali pa Franc Čepar (Oštirjev),

ki je imel poškodovano glavo. Poleg

telesnih poškodb je fante vojna tudi

duševno prizadela. Vse grozote, ki so

jih tam videli, so bile povod za njihove

nočne more, nespečnost, strah pa jih

je spremljal na vsakem koraku, mnogi

so se, da bi vse to premagali, zatekali

k pijači, kar je vplivalo tudi na njihove

družine.

Na vzhodni fronti je tako ali drugače

v Ruske roke prešlo ogromno število

avstro-ogrskih vojakov, ki so bili posla-

ni v ruske lagerje v Sibirijo. Od tam so

se po večini vrnili šele po vojni, tudi

Karlo Čepar (Gašparjev), ki je domov

prišel 1919, prežet z idejami oktobrske

revolucije, s katerimi je v kasnejših letih

bodril in spodbujal sovaščane k uporu

proti fašistom.

Trpljenje pa niso okušali samo tisti na

fronti, ampak tudi družine, ki so doma

čakale na kakšno novico o njihovih

najbližjih. Najbolj strah jih je bilo, ko je v

vas prikorakal Gregor Žiberna Tentava iz

Divače, ki je v vas prinašal slabe novice,

in sicer o padlih in ranjenih domačinih.

obvestila

42

Obnova 52 km poškodovanih prenosnih elektroenergetskih poti končana pred rokomŽledolom, ki je nastopil v začetku februarja 2014, je družbi ELES, sistemskemu operaterju prenosnih elektroenerget-skih poti, poškodoval kar 7 prenosnih poti. Sanacija 52 km prenosnih elektroenergetskih poti, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema Slo-venije, se je pričela že meseca marca. Z današnjim dnem je tako v obratovanju DV 400 kV Beričevo-Divača, s katerim bomo imeli zopet povezano celotno slovensko prenosno omrežje. Predvidoma 10. junija pa bo vklopljen še DV 220 kV Kleče-Divača, ki je bil v havariji najbolj poškodovan. Dela na slednjem DV so končana v celoti, izvaja pa se še pregled del daljnovodnih ekip družbe ELES. Tako Severna Primorska v prihodnje ne bo napajana le preko daljnovo-dnih zank, ki potekajo čez Italijo in Hrvaško. Za sanacijo bo družba ELES predvidoma namenila 8.5 mio EUR finanč-nih sredstev. Družba ELES je v elektroenergetski sistem Slovenije najprej

sredi maja vklopila DV 400 kV Beričevo-Podlog, konec maja

pa še DV 2-krat 110 kV Dravograd-Velenje. V teku so tudi dela

na težko dostopnem terenu DV 110 kV Cerkno-Idrija, kjer se

pričakuje zaključek del v drugi polovici junija 2014. Na gradbi-

ščih je bilo tako prisotnih skoraj 200 ljudi.

Teorija žledenja in razledenitve ob otoplitvi se je ponov-

no izkazala za resnično. Ob otoplitvi, ki je prišla po enem

tednu žledenja v mesecu februarju je število poškodb samo

naraščalo. Po vseh izvedenih pregledih, ki jih je družba ELES

opravila s svojimi lastnimi ekipami ter ekipo strokovnjakov

za jeklene konstrukcije, so se šele pokazale prave razsežnosti

katastrofe. V sanaciji poškodb, nastalih v februarski ujmi, je

bilo potrebno v celoti zamenjati kar 62 stojnih mest daljno-

vodov, do 50 % je bilo poškodovanih še nadaljnjih 31 stojnih

mest. Po detajlnem pregledu in med samo sanacijo je bilo

ugotovljenih še veliko dodatnih poškodb posameznih ele-

mentov jeklenih konstrukcij. Tako je bilo potrebno zamenjati

kar 420 ton jeklenih konstrukcij, 250 km vodnikov, zaščitne

vrvi in OPGW vodnika, preko 1800 verig obešalnega materia-

la ter 9000 izolatorskih členov.

V družbi ELES smo si po pregledu vseh poškodb zaradi ujme

zadali rok sanacije konec meseca junija 2014. Skladno z za-

konodajo smo sklenili pogodbe za sanacijo 400 kV-nih in 220

kV-nih daljnovodov s podjetjem Dalekovod in za 110 kV-ne

daljnovode s podjetjem Elektroservisi. Za celotno obnovo je

projektno dokumentacijo v obsegu dokumentacije za razpis

in projektov za izvedbo izdelala projektantska hiša IBE. Za

odpravo posledic havarije smo v družbi ELES izvedli postopke

javnih naročil, skladno z ZJNVETPS.

Družba ELES je s svojimi daljnovodnimi skupinami v sklopu

sanacije v dveh dneh popravila dva daljnovoda, ki sta utrpela

manjše poškodbe, in sicer DV 220 kV-ni Beričevo-Podlog in

mednarodni DV 220 kV-ni Obersielach-Podlog.

Celotno izvedbo obnove so vodili strokovnjaki družbe ELES.

Dodatno so bile angažirane pooblaščene inštitucije za

izvedbo super kontrole nad izvedbo gradbenih del, izdelavo

in dobavo jeklenih konstrukcij, geološki nadzor in varstvo pri

delu. Strokovnost izvajalcev, organiziranost gradbišč, vodenja

projekta in nadzora sta bila na visoki ravni, kar je omogočilo

izvedbo pred zadanimi roki. Kakovost izvedenih del je skla-

dna z vsemi veljavnimi tehničnimi standardi in pravilniki ter

veljavno zakonodajo.

Družba ELES, ki vodi elektroenergetski sistem RS, je tako v

času februarske ujme kot v času sanacije prenosnega omrežja

zaradi posledic ujme zagotavljala neprekinjeno dobavo elek-

trične energije v vse regije v Sloveniji.

Več informacij: Katja Krasko Štebljaj ELES, d.o.o.

Vodja Službe za odnose z javnostmi

t +386 1 474 39 89, gsm 031 746 161, f +386 1 474 25 12

obvestila

43

Naši občani uspešni pri ločevanju odpadkovLočeno zbiranje odpadkov je postala naša vsakodnevna rutina.

Da ste pri tem občani postali že zelo vešči in pridni, potrjujejo tudi

rezultati ločenega zbiranja odpadkov ter rezultati kontrol odpad-

kov, ki jih izvajamo po naseljih. Vse več odpadkov tako predamo

v nadaljnjo predelavo in ne končajo kot odpadek na odlagališču,

temveč kot surovina za nove produkte. Dobro ločevanje kažejo

tudi rezultati opravljenih kontrol odpadov, saj je število izdanih

opozoril o nepravilnem ločevanju odpakdov vedno manjše.

Na območju vseh štirih občin (Divača, Komen, Hrpelje -

Kozina, Sežana) smo v letu 2013 zbrali skupaj 7.420.302 kg

nenevarnih odpadkov. Od tega smo 4.337.222 kg posredovali

v predelavo, medtem ko je bilo na odlagališče odloženih

3.083.080 kg odpadkov.

V letu 2013 smo tako odstotek ločeno zbranih odpadkov po-

večali na 58 % (v letu 2012 54 %), kar je v primerjavi z ostalimi

slovenskimi občinami eden izmed boljših rezultatov. Nara-

ščanje ločeno zbranih odpadkov se je v primerjavi s pove-

čanji v preteklih letih nekoliko umirilo, se je pa v primerjavi z

letom 2012 povečalo za dobrih 5 %. Predvsem se je povečala

količina zbranih biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov

in stekla. Zmanjšanje naraščanja plastične embalaže, papirja

in pločevink pa je verjetno že odraz slabših gospodarskih

razmer in zmanjšanja kupne moči gospodinjstev.

Prav tako se je v lanskem letu zmanjšala količina ostanka ko-

munalnih odpadkov. Tako na odlagališče vsako leto odložimo

manj odpadkov. V veliki meri je ta rezultat posledica dodatne

obdelave ostanka komunalnih odpadkov (odpadki iz zabojnika

za ostanek, ki ga imamo doma), saj tega, preden ga odložimo na

odlagališče, še dodatno obdelamo. Ostanek komunalnih odpad-

kov najprej zmeljemo na mlinu, nato pa na situ presejemo, kjer

se odpadki ločijo na težko in lahko frakcijo. Težka frakcija konča

na odlagališču, medtem ko lahko frakcijo oddamo za termično

izrabo. Lahko frakcijo v ostanku predstavljajo predvsem odpadki,

ki niso bili ločeni in oddani na ekološkem otoku (po večini je to

plastična embalaža). Za oddajo lahke frakcije v termično izrabo

moramo plačati, medtem ko odpadke, zbrane na ekoloških

otokih, lahko oddamo v predelavo brezplačno. Zato vse občane

naprošamo, da se potrudite in dosledno ločujete vse odpadke.

Opažamo tudi, da se večina občanov trudi z ločevanjem odpad-

kov, še vedno pa se najdejo posamezniki, ki jim ni mar za ločeva-

nje odpadkov in na ekološke otoke prinašajo različne odpadke,

ki tja ne sodijo. Pri tem bi izpostavili nekaj ekoloških otokov, kjer

se večkrat pojavljajo različni mešani in kosovni odpadki, ki tja ne

sodijo. To so ekološki otok v Divači nasproti lekarne, pri trafopo-

staji v bližini Vrtca Divača ter na placu v Senožečah. Občane tako

ponovno naprošamo, da odpadke pravilno ločujete, ostanek ko-

munalnih odpakdov odlagate v zabojnike za ostanek, kosovne in

nevarne odpadke pa brezplačno oddate na zbirni center Divača

(ob čistilni napravi). Za dodatne informacije pa lahko pokličete

na tel. 05/73 11 240 ali pa nam pišete na info@ksp-sezana.si.

Vsi zbrani odpadki

odpadki v kg 2012 2013

Vsi zbrani odpadki 7.608.971 7.420.302

Odpadki oddani v predelavo 4.122.121 4.337.222

Odpadki odloženi na odlagališče 3.486.850 3.083.080

% ločeno zbranih odpadkov 54 % 58,45 %

obvestila

Ločeno zbrani odpadki z ekoloških otokov v kg/leto

vrsta odpadka 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

papir 594.640 640.690 720.693 936.892 809.671 886.706 921.860

plastična embalaža 302.120 367.440 375.430 651.840 845.310 875.580 795.710

steklena embalaža 254.680 290.908 344.674 428.200 443.740 392.700 512.220

pločevinke 39.460 48.380 59.390 96.130 89.600 96.480 63.160

BIO odpadki 479.060 680.260 724.060 847.640

Skupaj 1.190.900 1.347.418 1.500.187 2.592.122 2.868.581 2.975.526 3.140.590

Odloženi odpadki na odlagališče vkg/leto

vrsta odpadka 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Odpadki odloženi

na odlagališče7.444.555 7.375.893 6.764.480 4.768.670 3.655.490 3.486.850 3.083.080

Mojca Uršič, Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana

Foto

: MO

JCA

UR

ŠIČ

Foto

: MO

JCA

UR

ŠIČ

44 obvestila

Sanacija posledic žledoloma naj bo predvsem varnaKatastrofalne posledice letošnje ledene

ujme nas na svojstven način opominjajo,

kaj vse nudi gozd. Lastnikom gozdov

daje predvsem dohodek, nam vsem pa

ohranja okolje ter omogoča oddih in re-

kreacijo. Ledeni oklep je letos poškodo-

val polovico slovenskih gozdov, čim prej

bo treba posekati preko 9 milijonov m3

lesa in obnoviti skoraj 14.000 ha gozdov.

Gospodarjenje z gozdom – torej tudi

njegova sanacija – je obveznost lastnikov

gozdov. Posekati in obdelati morajo vse

močno poškodovano drevje in les odpe-

ljati iz gozda. Močno poškodovana dre-

vesa so izruvana, odlomljena, prelomlje-

na, močno nagnjena ali imajo močno

poškodovane krošnje – 1/3 polomljene

krošnje pri iglavcih ter več kot 60 % oz.

na najbolj poškodovanem območju več

kot 80 % poškodovane krošnje pri listav-

cih. Vzpostaviti je potrebno tudi gozdno

higieno: pospravilo polomljenih vrhov

iglavcev v primerih, ko posek dreves brez

vrhov ni potreben, ter pospravilo močno

poškodovanih tanjših dreves iglavcev.

Vrhove in debelca je treba razžagati in

zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda.

Sanacija posledic žledoloma in z njo

povezano zmanjševanje gospodarske

škode lahko uspešno poteka le ob med-

sebojnem sodelovanju in koordinaciji

vseh udeleženih. Zato smo na Zavodu

za gozdove Slovenije (ZGS) po pripravi

sanacijskega načrta posvetili predvsem

svetovanju lastnikom in njihovem uspo-

sabljanju za delo v gozdu.

S tečajema v Dolenji vasi in Senožečah

smo na OE Sežana ZGS začeli letošnji

niz usposabljanj za varno delo v gozdu.

Najprej smo 15. in 22. marca organizirali

tečaj varnega dela z motorno žago z 21

udeleženci, nato pa še 29. marca tečaj

varnega dela s traktorjem s 30 udele-

ženci. Pri izvedbi so sodelovali predava-

telji praktičnega pouka Srednje goz-

darske in lesarske šole iz Postojne. Med

slušatelji iz občine Divača, ki je izvedbo

fi nančno podprla, je bilo veliko takih, ki

so si obnovili znanje, pa tudi pa takih, ki

se s tem delom srečujejo prvič.

Ob krizi in visoki brezposelnosti se je v

zadnjih letih povpraševanje po lesu za

kurjavo močno povečalo, zato ljudje ob

ujmi vidijo priložnost, da si priskrbijo

poceni drva. V Sloveniji ni predpisa, ki bi

lastnikom gozdov narekoval ali zahteval

kakršno koli šolanje, strokovni tečaj za

delo z motorno žago v gozdu. To zakon

zahteva od gozdarskih podjetij konce-

sionarjev, gozdarskih podjetij in samo-

stojnih podjetnikov (SP) in kmetov, ki

imajo registrirano dopolnilno dejavnost

pripravo in prodajo lesa. Tudi inšpektorji

nimajo pooblastil za nadzor lastnikov

gozdov, zato število nesreč in smrtnih

žrtev med lastniki gozdov narašča.

Samo leta 2011 je v gozdu izgubilo

življenje 18 ljudi. In ko je že kazalo, da

se je leta 2012 s sedmimi žrtvami stanje

nekoliko izboljšalo, je lani pri delu v

gozdu izgubilo življenje 15 ljudi. V prvi

polovici letošnjega leta je v gozdu pri

nesrečah ugasnilo že 8 življenj.

Kdor ni vajen dela v gozdu, naj se sam

ne loteva odstranjevanja poškodova-

nega drevja. Polomljeno drevje je pod

velikimi nateznimi napetostmi, zato

prihaja pri nepravilnem delu z motorno

žago do usodnih poškodb pri sečnji.

Odstranjevanje drevja naj bo v takih

primerih prepuščeno usposobljenim

delavcem.

Do nesreč prihaja predvsem zaradi

podcenjevanja nevarnosti, neuporabe

osebne varovalne opreme, nepozna-

vanja tehnik dela, uporabe zastarelih

delovnih naprav, slabe psihofi zične pri-

pravljenosti (starosti), ekonomske krize

in naraščanja letnega poseka. Tudi zato

bo v prihodnje potrebno še več izobra-

ževanja na tem področju, saj strokov-

njaki ugotavljajo, da je med tistimi, ki so

obiskovali tečaje varnega dela v gozdu,

število smrtnih žrtev precej nižje.

Poleg tega glavnega ukrepa za pove-

čanje varnosti dela v gozdu v ZGS tudi

preko medijev opozarjamo na tragič-

nost nezgod in na nujnost previdnosti

pri delu v gozdu. Na spletni strani ZGS

(www.zgs.gov.si) je na voljo literatura

in razpored tečajev varnega dela v

gozdu. Na sejmih in lokalnih prireditvah

si lahko ogledate naše demonstracije

uporabe osebne varovalne opreme in

varnega dela v gozdu, lahko pa se o

varnem delu v gozdu posvetujete tudi z

vašim revirnim gozdarjem.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

Foto

: KL

AV

DIJ

O Č

OK

EL

J

Foto

: KL

AV

DIJ

O Č

OK

EL

J

Foto

: KL

AV

DIJ

O Č

OK

EL

J

45

Pojav borove penarice na črnem boru na KrasuPodnebne spremembe vplivajo na dovze-

tnost rastlin za škodljivce in bolezni. Zaradi

toplejših poletij in krajših zim se bodo na

splošno povečale populacije škodljivih

organizmov in njihova razširjenost, pojavili

se bodo novi škodljivi organizmi. Zavod za

gozdove Slovenije v sodelovanju z Goz-

darskim inštitutom Slovenije (GIS) redno

spremlja in poroča o stanju gozdnemu

drevju škodljivih organizmov.

V maju 2014 smo gozdarji na Krasu

opazili neobičajne spremembe barve

krošenj črnega bora in v sodelovanju z

ekipo dr. Dušana Jurca z GIS-a na najbolj

prizadetih sestojih odkrili novega ško-

dljivca – borovo penarico.

Gre za tipično mediteransko vrsto iz

podreda cvrčečih skržatov, ki občasno

povzroča obsežne poškodbe borovih

sestojev v Italiji in v Španiji. V zadnjih

desetletjih se je razširila na sever in jo

danes najdejo po vsej Evropi. Pri nas je

bila prvič odkrita v Čepovanski dolini

leta 2001, poročil o namnožitvah te

vrste pri nas ali poškodbah, ki jih je mo-

rebiti povzročila v preteklih letih, ni.

Poročilo o namnožitvi borove penarice

(Haematoloma dorsata) na Krasu je

objavljeno na portalu www.zdravgozd.

si (http://www.zdravgozd.si/dat/pdp/

m20140616.pdf ), iz njega v nadalje-

vanju povzemamo za lastnike gozdov

pomembne informacije.

Borova penarica ima eno generacijo na

leto. Ličinke se izležejo jeseni in prezi-

mijo, odrasle penarice se pojavijo konec

aprila in v začetku maja naslednjega

leta. Število odraslih penaric se hitro

zmanjšuje proti koncu maja in do konca

junija jih običajno ne najdemo več.

Jajčeca so bela, vretenasta in velika 1,3

x 0,5 mm. Samice jih odložijo v korenin-

ski vrat trav ali na spodnje dele travnih

bilk. Ličinke so bledo rumene, z rahlo

oranžnim hrbtom in imajo rdeče oči.

Preobrazbo v odraslo žuželko zaključijo v

penastem izločku v aprilu ali maju. Odra-

sle borove penarice so povprečno dolge

7,5 mm in so rdeče s črnimi pikami.

Poškodbe borov povzročajo odrasle

borove penarice z bodalci, s katerimi

prodrejo v iglico skozi listno režo. Zaradi

sesanja nastanejo na iglicah rumene

pege, iglice nato porjavijo in hitro

odpadejo že v juniju ali juliju tako, da ob

močnem napadu na drevesu ostanejo

le enoletne iglice. Na prevetrenih ali

osončenih lokacijah iglice prej odpade-

jo zaradi povečane izgube vode.

Namnožitve borove penarice so naj-

močnejše na osončenih legah in tam,

kjer borova drevesa rastejo posamično

na obsežnih travnatih površinah. Priza-

deta so lahko mlada in stara drevesa,

naravni sestoji in nasadi.

Borova penarica življenjsko ne ogroža

črnega bora na Krasu. Predstavlja škodljiv

dejavnik, ki lahko dodatno močno oslabi

črni bor in zmanjša priraščanje lesa, če bi

bile izgube iglic pogostne in močne.

Poleg poškodb zaradi borove penarice v

zadnjih letih opažamo lokalno povečano

poškodovanost iglic črnega bora zaradi

rdeče pegavosti borovih iglic, ki jo pov-

zročata nevarni karantenski glivi Dothi-stroma pini in D. septosporum. Namno-

žitev teh novih škodljivih organizmov na

Krasu predstavlja potencialno nevarnost

za dodatne poškodbe sestojev črnega

bora, v katerih se od 80. let prejšnjega

stoletja pojavlja močnejše sušenje vej

in celih dreves predvsem zaradi sušenja

najmlajših borovih poganjkov in obča-

sno zaradi sušice borovih vej.

Z redno in dosledno sanitarno sečno lahko zmanjšamo možnost širjenja okužbe in dvignemo vitalnost dreves v gozdu. Ena od najpomembnejših nalog varstva gozdov ZGS je zato usmerjanje izvajanja sanitarne sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Preden se lotite sanacije va-šega gozda, se dogovorite z revirnim gozdarjem za skupni ogled, sveto-vanje in se dogovorite za nadaljnje ukrepanje v vašem gozdu.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

obvestila

46

Iz Divače do Pulja in nazaj za 16,80 EurHrvaški del istrskega polotoka je s svetom

povezan le z eno progo, ki vozi skozi

Divačo. 122 km proge je v uporabi od

1876. leta. V času bivše skupne države, ko

je bila istrska železnica v lasti Železniškega

gospodarstva Ljubljana, je Pulj in Divačo

dnevno povezovalo 8 lokalnih vlakov.

Tem vlakom pa je družbo delal znani ''Ze-

leni vlak Arena''. Ko so Hrvaške železnice

leta 2012 ukinile železniške povezave

med Hrvaško in Slovenijo, se potniki iz

Slovenije niso več mogli peljati z vlakom

v Istro. Na pobudo Slovenskih železnic

pa je lansko poletje vlak spet začel vozit v

Istro. Zanimanje tujih in domačih turistov

je bilo veliko, saj je bil vlak polno zaseden.

Tudi letos bo klimatizirani motornik serije

711, ki je vozil Zeleni vlak, vsak dan od 21.

6. pa vse do 28. 9. ponujal svoje udobje

potnikom, ki želijo z vlakom skozi srce

Istre s čudovitim razgledom in povezavo

z Buzetom, Lupoglavom (zveza za Reko),

Pazinom (zveza za Poreč) ter Kanfanarom

(zveza za Rovinj). Pulj, največje istrsko

mesto z bogato zgodovino, ponuja čudo-

vit enodnevni izlet. Možen je tudi ogled

znamenitih Brionov, saj iz Fažane vsako

uro vozi barka do otoka in nazaj.

Ljubitelji morja si lahko privoščite

kopalni dan ob zrcalno čistem morju in

čudovitih plažah Verudele, Stoje, Zlatih

sten. Ljubitelji koles pa lahko svoje kolo

vzamete s seboj, saj vlak ponuja tudi to

možnost. Izlet z vlakom je zanimiv tako

za družine, za dedke in babice z vnučki,

za mlade pa tudi organizirane skupi-

ne, ki imajo še dodatni popust. Zelo

primeren je za izlete društev, organizacij

ali šolarjev, posebej v septembru, ko bo

manj vroče in bo število turistov veliko

manjše, kot je v sezoni.

Z letošnjim voznim redom pa se med

Divačo in Pulo izvaja vsakodnevna

povezava z lokalnim potniškim vlakom

s prestopom potnikov v Buzetu. Več

informacij dobite na spletni strani po-

tniškega prometa Slovenskih železnic.

Vzemite si čas in si enodnevni privoščite

malce drugače.

Dobrivoj Subič

obvestila

Nekaj podrobnosti o vlaku, ki vozi vsak dan od 21. 6 do 28. 9:Vlak 1474 iz Divače ima odhod ob 7.50, prihod v Pulo je ob 10.45.Iz Pule ima odhod ob 18.00, prihod v Divačo ob 21.01 .Povratna karta, kupljena na blagajni, je 16,80 EUR. Skupine, tako mladih kot društev, imajo popust glede na velikost skupine. Otroci do 6 leta imajo brezplačen prevoz, od 6 do 12 leta pa 50-odstotni popust. Železničarji s FIP karto imajo 75-odstotni popust.Cena za prevoz kolesa v eno smer je 5 EUR.

Učenci OŠ Divača, ki smo zaključili

šolanje leta 1969, smo po desetih letih

ponovno organizirali srečanje. To je bilo

že naše četrto srečanje po zaključku šole.

Nekateri sošolci se redno udeležujemo

srečanj, nekateri smo se šele prvič videli

po zaključku šole. Vabilu so se odzvali

tudi nekateri učitelji. Druženje smo pričeli

z ogledom obnovljene Škrateljnove hiše

in Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev. Pri-

jazna vodička nam je v muzeju povedala

marsikatero zanimivost. Večina nekdanjih

sošolcev si je prvič ogledala muzej. Na

dvorišču smo posneli skupinsko fotogra-

fi jo in si nazdravili z aperitivom. Klepet o

dogodkih v osnovni šoli smo nadaljevali

na terasi in v restavraciji hotela Malovec.

Obujanja spominov na šolanje ni manj-

kalo in čas je za vse prehitro minil, zato

smo sklenili, da se srečamo že naslednje

leto na pohodu ob reki Reki.

Vlasta Gorup

47obvestila

PRENOVLJENA OKREPČEVALNICA NA VREMŠČICI

Vremščica je ena izmed priljubljenejših

primorskih pohodnih točk. V vikendih

jo obišče kar lepo število pohodnikov iz

vseh smeri. V zadnjem času na njej ni bilo

gostinske ponudbe.

V soboto, 29. 3. 2014, je odprla vrata

prenovljena okrepčevalnica Vremščica.

Njeno vodenje je prevzela družina Volk

iz Barke. Okrepčevalnica bo odprta med

vikendi in bo nudila domačo hrano in

pijača.

Vljudno vabljeni!

EnejMamici Andreji in očku Benjaminu iz Divače se je 9. 5. 2014

v Postojni rodil sonček Enej, težek 3470 g in velik 52 cm.

Matija – prav svež dojenček12. junija se je v postojnski porodnišnici rodil novi Divačan

Matija. Ob rojstvu je tehtal 3500 g in bil dolg 51 cm. Osrečil je

mamico Saro, tatkota Primoža in stare starše.

ErikDne 27. 12. 2013 sta mamica Rozana in tatko Kristjan prejela

najlepše novoletno darilo. Rodil se jima je sinček Erik, velik 49 cm

in težek 2780 g.

POPOLNOMA NOVI PRO_CEE’D 2014 • DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA • ATRAKTIVEN, VEČKRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • IZJEMNO NIZKA PORABA

že zaaže za

EUEUUEUR10.990’D 20TANDAAAARDNARDNARDNARDNANANARDNA IN IN IN IN VARNARNRVAVARVA OSTNSTNTNTNTNOSTOSTNTNTNTNOS A OPA OPA OPPPPOPA OPA OA OPA OA A OOPAA REMAEMAMAMAMAAREMAREREMAREREMAEM ORTNI DIZAJN • IZJEMNEMNNNO NIO NIO NO NIZKA ZKAAAZKAZK PORAPORAAAPORAPORAAPORAPORARAPOR BABABABABABABABABABA

URRRRURUUUUURRRUR

0000000014 14 14 4414414411

3,7 l/100 km

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.siEmisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,15 g/km.Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 5,2 l/100km, emisije CO2: 104 – 135 g/km CO2.Cena 10.990 EUR za pro_cee'd 1.4 CVVT LX FUN, v posebni ponudbi. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse ostale info. so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

48 obvestila

Foto: ERIKA PUNGERČAR IN MATEJ BRŽAN

Po nekaj letih smo vaščani Dolnjih

Ležeč zopet obudili vaški shod. Čeprav

nam vremenska napoved ni bila najbolj

naklonjena, smo v soboto, 14. junija,

optimistično pogledovali v nebo in si

govorili: »Saj danes pa ne bo dežja.« A

ravno pred uradnim začetkom doga-

janja so dežne kaplje nekoliko ohladile

ozračje. Na prireditvenem prostoru so

dekleta v otroških delavnicah skrbela

za otroke. Skupaj so pridno izdelovali

verižice za mamice ter meduze iz papir-

natih krožnikov in krep papirja. Pestro

dogajanje so otvorili harmonikarji Nika

Polesa. Nato so na oder stopile povirske

mažoretke, pri katerih nastopajo tudi

ležeška dekleta, in s svojim nastopom

požele velik aplavz. Sledila je gledališka

predstava Otok Činčun, otroške dram-

ske skupine KD Franc Žiberna Povir.

Medtem ko so se otroci okrepčali ob

sladkih dobrotah, ki so jih spekle naše

vaščanke, sta se na odru pripravljala

domačin Stefano Bembi s harmoniko

in Puljčanka Bika Blaško s čelom, znana

pod imenom HisTrio. Predstavila sta

nam številne folk, pop, rock, etno in

zimzelene pesmi v nekoliko drugačni

preobleki. Žal je njun nastop zmotil dež,

ki je večino obiskovalcev pospremil

domov. Najpogumnejši pa so vztrajali,

pregnali dež in se pozno v noč zabavali

z ansamblom Snežnik.

Organizatorji bi se radi zahvalili vsem

gospodinjam, ki so prinesle sladke do-

brote, in sponzorjem, ki so pripomogli

k izvedbi našega shoda Elter d. o. o. Ko-

men, Klimamont d. o. o. Moravče, Kras

inženiring Iztok Grandič s. p., Avtoplus d.

o. o., Avtoprevozništvo Ivan Gombač s.

p., Matjaž Škrlj s. p, Gradbeništvo Jimmy

s. p, Pizzerija in pivnica Pri Bzku, Mita-

Est d. o. o. Divača – ter gasilcem PGD

Divača za varovanje prireditve.

Verjamemo, da bomo naslednje leto

tradicijo nadaljevali in že sedaj vabimo

občane, da nas naslednje leto obiščejo

v še večjem številu.

Jana Volk in Iztok Grandič

Zahvala vadečimPonovno je prišel čas, da se ob zaključ-

ku telovadne sezone zahvalim vsem

za redno obiskovanje. Želim vam lepo

poletje in pozdrav do septembra.

Tanja

... TAKO SMO ZAKLJUČILI SEZONO IN SE ODPE

LJALI NA IZLET V HRVAŠKO ISTRO TER PREŽIVELI

ČUDOVIT DAN.

18. ŠKOCJANSKI FESTIVALŠKOCJANFEST 2014

v Škocjanu, od 20. junija do 11. julija 2014PROGRAM:

petek, 20. junij, ob 21. uri: pevski zbori kresni noči

in počastitev državnega praznika - Dan državnosti

petek, 27. junij, ob 21. uri: gledališka igra SNAHA,

igralska skupina »Ga pihnemo« Podnanos

petek, 4. julij, ob 21. uri: gledališka igra –

monokomedija ALFA SAMICA, igralka Polona Požgan

petek, 11. julij, ob 21. uri: gledališka igra –

komedija ZGLEDNA DRUŽINA, igralska skupina MŠD Harije

Več o festivalu lahko spremljate na www.td-skocjan.si.

Dodatne informacije na

turisticno.drustvo.skocjan@gmail.com ali 041 811 634.

49obvestila

Poletne brezplačne waldorfske igralne urice - igrajmo se skupajCI Brkini v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame pripra-vljamo brezplačne waldorfske igralne urice kot možnost ak-tivnega preživljanja prostega časa med poletnimi počitnica-mi, julija in avgusta 2014, za šolske in predšolske otroke.CI Brkini v sodelovanju s PŠJ v času poletnih počitnic ponujamo

šolskim in predšolskim otrokom ter njihovim staršem oz. skrbni-

kom možnost aktivnega preživljanja prostega časa na waldorf-

skih igralnih uricah, ki povezujejo tako gibalno-športne kot lite-

rarne in ustvarjalne vsebine po načelih waldorfske pedagogike.

Šolski otroci se bodo tako lahko aktivno udeležili otroških

športno-gibalnih iger, skozi katere se otroci učijo sodelovanja,

poštenosti, pravil, reševanja sporov in preprosto, kako se igrati.

Hkrati pa te igre otroke povezujejo in popeljejo v pravljični

svet, v katerem je vse mogoče, in ki ostanejo z nami za vedno.

Kdor bo želel, se bo lahko pridružil ustvarjalnim delavnicam,

kjer bo imel možnost izkusiti, kaj vse lahko ustvarimo z la-

stnimi rokami in iz naravnih materialov (nepredena, naravno

barvana volna, fi lc, papir, les, vosek, bombaž itd.). Ustvarjalne

delavnice so namenjene šolskim in predšolskim otrokom.

Predšolski otroci in njihovi starši oz. skrbniki se bodo lahko

pred pričetkom ustvarjanja pridružili rajalnemu krogu ter

prisluhnili pravljici iz slovenske in tuje ljudske zakladnice.

Prav tako pa bo tudi dovolj časa za prosto igro z waldorfskimi

igračami, ki so narejene ročno, iz naravnih materialov.

Waldorfske igralne urice so vsak torek v mesecu juliju in avgustu v prostorih Delezove domačije (Škocjan 3 – na-sproti uprave) ter na bližnjem travniku, in sicer:- dopoldne: 8.30–10.00 za predšolske otroke in šolske

otroke od 1. do 3. razreda,- popoldne: 18.00–19.30 za šolske otroke

od 4. do 9. razreda.Dobrodošli in toplo vabljeni tudi starši oz. skrbniki, ki se lahko

aktivno pridružijo vsemu, kar se bo dogajalo.

V času igralnih ur bo poskrbljeno za nesladkan čaj in sadje.

Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon: 031

238 316 oz. na mail katee.kavsek@brkini.eu.

Pridi se igrat tudi ti, se vidimo ...

Katja Kavšek

CI Brkini

KDO SE LAHKO VPIŠE NA BALETNO ŠOLO?

V naši šoli je dobrodošel vsak otrok, ne glede na velikost in postavo, pomembno je,

da uživa v gibanju, za ostalo pa poskrbimo mi.

BALET ZA ZDRAVO IN RAZGIBANO OTROŠTVO

Za zdrav razvoj svojega otroka lahko z vpisom na baletno šolo storite veliko. Balet

pomaga pri težavah s hrbtenico, koordinacijo gibanja in drugih neprijetnostih.

Zdravo razgibavanje prepreči razvoj težav tudi v prihodnje in pozitivno vpliva na

splošno dobro počutje. Pouk baleta poteka v sodobno in primerno opremljeni

baletni dvorani z garderobo.

NAŠA DRUŽENJA

Ob šoli in vajah ne manjka tudi druženja z vrstniki, decembra pa nas obišče Bo-

žiček, junija imamo zaključni piknik, septembra gremo v Aqualuno v Podčetrtek,

med letom pa organiziramo ogled predstav najboljših baletnih ansamblov.

Društvo skrbi tudi za to, da se krepi samozavest in samopodoba naših učencev z

nastopi pred številnim občinstvom, kjer ima otrok priložnost razvijati veščino javnega

nastopanja, ki mu bo ostala in koristila vse življenje. Otrokom ponujamo tudi možnost

opravljanja izpitov za nižjo baletno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Na dodatna vprašanja vam odgovori

Predsednik DLBU Dobrivoj Subić 041 201 978 ali dobrivoj.subic@gmail.com

Obiščite nas na prenovljeni spletni strani: www.dlbu.org

Vpis za novo šolsko leto se začne že junija 2014.

Baletna šola DLBU Divača deluje že 10 let, v tem času pa se lahko pohvali z razgibano baletno dejavnostjo, uspešnimi učenci in zadovoljnimi člani.

50

državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki se bo predstavil tudi v Divači z modelom »napihljivega debelega črevesa«.Za rakom na debelem črevesu in danki zboli več kot 1200

prebivalcev Slovenije na leto, 700 pa jih zaradi te bolezni

umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh

ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bole-

zenskih znakov. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari

več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši. Človek ima lahko

raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo

resne zdravstvene težave – takrat pa je za učinkovito zdravlje-

nje lahko že prepozno.

Program SVIT – državni program presejanja in zgodnjega

odkrivanja raka na debelem črevesu in danki omogoča, da

to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še

nimajo očitnih zdravstvenih težav, omogoča učinkovito zdra-

vljenje predrakavih sprememb (polipov) in raka na debelem

črevesu in danki, letno lahko reši življenje najmanj 200 prebi-

valcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga

povzroči ta zahrbtna bolezen. Zaradi pravočasne odstranitve

polipov v debelem črevesu in danki bo vsako leto v Sloveniji

vsaj 300 obolelih za to obliko raka manj.

V zdravstveni regiji Koper je bilo v letu 2013 odkritih 11

primerov raka debelega črevesa in danke, 172 oseb pa je

imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za

nastanek raka.

Odzivnost vabljenih, v letu 2013, je bila v občini Divača

54,56 % (v občini Komen 61,99 %). Prejšnja leta je bila ude-

ležba vedno boljša, zato smo se odločili, da ob občinskem

prazniku pripravimo celodnevni Svitov dogodek, na katerem

uporabljamo napihljiv model debelega črevesa, skozi kate-

rega se ljudje lahko sprehodijo, anatomske modele, prikaz

odvzema vzorcev blata in različna druga sredstva, s pomočjo

katerih lahko povečamo poznavanje in razumevanje proble-

ma raka na debelem črevesu in danki, preventivne ukrepe

in presejalni program ter morebitno zdravljenje, ki pomenijo

reševanje tega problema.

Pri izvedbi Svitovih dogodkov sodeluje posebej usposobljena

ekipa študentov medicine – komunikatorjev Svita, pa tudi

zdravstvenovzgojni center Sežana bo to dopoldne prisoten

in izvajal meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in telesne

teže.

V upanju na čim večjo udeležbo ste vsi občani vseh

starosti vljudno vabljeni na Svitov dogodek v soboto,

5. 7. 2014, pred knjižnico!

Nataša Volk Trnovšek, dipl. m. s.

Zdravstvenovzgojni center Sežana,

Meseca marca smo obeležili teden boja proti raku. Letošnje

leto poteka pod geslom »Raka je mogoče uspešno prepreče-

vati le s sodelovanjem države«. V Sloveniji poznamo več pre-

sejalnih programov za zgodnje odkrivanje rakov. Eden izmed

njih je tudi program SVIT, ki si prizadeva ozaveščati ljudi o raku

debelega črevesja in danke. Za tem rakom zboli v Sloveniji več

kot tisoč tristo novih bolnikov na leto, kar ga uvršča v sam vrh

po številu novo odkritih primerov. Zgodnje odkrivanje raka de-

belega črevesja je bistvenega pomena za popolno ozdravitev

bolnika. Program SVIT je namenjen populaciji v starosti od 50

do 60 let, posamezno presejalno obdobje pa traja dve leti. Zelo

pomembno je, da se vsi, ki dobijo vabilo za sodelovanje, tudi

ustrezno odzovejo in se v primeru, da je test pozitiven, odločijo

za dodatno preiskavo, kolonoskopijo. To je metoda, ki pojasni

vzroke krvavitve. S tem pregledom se odkrivajo morebitni

izrastki t. i. polipi, ki se tudi takoj odstranijo.

Odzivnost vabljenih v občini Divača je v letu 2013 znašal

57,74 %. Za primerjavo, občina Komen 64,2 %, Hrpelje - Ko-

zina 59,26 %, Sežana 56,81 %. V celotni regiji Koper pa znaša

odzivnost 57,38 %. Za primerjavo v Novi Gorici 64,39 %. Teden

boja proti raku pomeni predvsem ozaveščanje ljudi pred to

smrtno nevarno boleznijo. Zgodnje odkrivanje raka pa je zelo

uspešna pot k popolni ozdravitvi.

Ne pozabimo: Najboljša življenjska investicija je skrb za lastno

zdravje. Le tako bo lahko vsak posameznik srečen, zadovoljen

in tudi uspešen. Zdravje je namreč nezmeren vir bogastva,

sreče ljudi in naroda.

Pravočasno odkrivanje vseh oblik raka je odločilnega pome-

na za ozdravitev smrtonosne bolezni.

Dušan Cerkvenik

CVETLIČARNA KSP D. D. SEŽANA, Repentaborska cesta 4, Sežana

(ob parkirišču pred pokopališčem)

Svoje želje nam lahko zaupate tudi po telefonu na tel. št.: 05/73 11 247.

NUDIMO VAM: - 24 - URNO DEŽURNO SLUŽBO (041 646 639) - PREVOZ POKOJNIKA ZNOTRAJ DRŽAVE - ORGANIZACIJO IN VODENJE POGREBNE SVEČANOSTI - IZVEDBO POKOPA - PRODAJO POGREBNEGA MATERIALA - IZDELAVO ŽALNIH CVETNIH ARANŽMAJEV IN VENCEV - OBJAVO OSMRTNICE …

URNIK: PON, TOR, SRED, PET 8h - 14h

ČET 8h - 17h SOB 8h - 12h

obvestila

51

Mateja Šajna vas vabi na Dan odprtih vrat v Zenjo v Dolnje Ležeče, v soboto, 5. 7. 2014Lokacija: Zenja – apartmajska hiša na Krasu,

Dolnje Ležeče 19, Divača

Telefon: 040 303 578/ mail: info@hisa-energij.si

Kontaktna oseba: Mateja Šajna

OVEZNE PRIJAVE NA VSE DELAVNICE: število mest je omejeno!

JUTRANJA ZVOČNA KOPEL Z LUNINIM GONGOM,

HIMALAJSKIMI POSODAMI

in drugimi instrumenti: 9.00-10.00, vodi zvočna terapevtka

Mateja Šajna, brezplačno, obvezne prijave.

UMETNOST URAVNOVEŠENE PREHRANE NA KROŽNIKU:

10.00-11.00, vodi Ica Krebar, izkušena makrobiotičarka, brez-

plačno, obvezne prijave.

KUHAJMO SKUPAJ Z ICO –

KRAŠKE SPECIALITETE NA MAKROBIOTIČNI NAČIN

– predavanje in praktična delavnica, 11.00-14.00; 25 eur,

obvezne prijave.

KINERGETIX – gibalna meditacija: predstavitev edinstvene

terapevtske vadbe za vse starostne skupine – predavanje in

praktična predstavitev, 15.30-16.30, vodijo priznani inštruktorji

kinergetixa, obvezne prijave.

POMEN TELESNE DRŽE PRI OBVLADOVANJU BOLEČINE

– predavanje in praktična predstavitev: 17.00-19.00, vodi Mar-

tina Mihić dipl. fi ziot, specializantka psihoterapije, brezplačno,

obvezne prijave.

PREDSTAVITEV GONGOV IN OSTALIH INSTRUMENTOV

IN KNJIGE TOČKA G – Tantrični vodnik v skrivnostni svet

ženske spolnosti: 19.00-21.00, vodi priznani zvočni terapevt in

mojster gonga ROBERT JARC, brezplačno, obvezne prijave.

obvestila

V sklopu prireditev ob praznovanju občinskega praznika

občine Divača organiziramo

4. DIVAŠKI TEKStart bo v soboto, 5. 7. 2014 ob 9. uri

na Kosovelovi ulici (zelenica Škrateljnove domačije).

Dolžina proge: 8 km

Potek proge: s Kosovelove ulice proti transformatorski

postaji (RTP Divača), čez cesto Divača–Sežana proti avto-

cesti. Po ca. 600 m zavijemo levo. Tečemo ob avtocesti do

počivališča Povir, zavijemo desno čez avtocesto in nato levo

do ceste Povir–Brestovica. Tu nas čaka osvežitev – voda.

Nazaj se vračamo ob drugi strani avtoceste. Tečemo ca. 3

km do podvoza pod avtocesto, kjer zavijemo proti Divači.

Cilj bo pred križiščem s cesto Divača–Sežana.

Kategorije: Nagrade:

Ženske do 40 medalje za

(vključno letnik 1974) 1., 2. in 3. mesto

Moški do 40 medalje za

(vključno letnik 1974) 1., 2. in 3. mesto

Ženske nad 40 medalje za

1., 2. in 3. mesto

Moški nad 40 medalje za

1., 2. in 3. mesto

Ženske absolutno pokali za

1., 2. in 3. mesto

Moški absolutno pokali za

1., 2. in 3. mesto

Kotizacije ni!

Vljudno vabljeni, da skupaj razgibamo DIVAČO!

Organizacijski odbor:

Kontakt: Niko 041 580 934, Lilijana: 031 371 361

PETEK, 4. julij 2014 Ob 18.30, multimedijska dvorana Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev:

SLAVNOSTNA SEJA občinskega sveta občine Divača

nagovor župana občine Divača Draga Božaca

podelitev občinskih priznanj in plaket

kulturni program: Anja Colja na fl avti in Miha Štokelj na klavirju

voditeljica: Vesna Matevljič

Ob 20.30, dvorišče Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev:

POKLON IVANKI MEŽAN

direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh

župan občine Divača Drago Božac

nastop glasbene skupine Akustic Beat

Ivanka Mežan – igralka

projekcija fi lma LET MRTVE PTICE,

r. Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1973

Ob 21.00: vaški trg (pred cerkvijo) v Škocjanu:

ŠKOCJANFEST 2014, gledališka igra – monokomedija ALFA SAMICA,

igralka Polona Požgan v organizaciji TD Škocjan

SOBOTA, 5. julij 2014Parkirišče pred Zadružnim domom:

Med 8. in 11. uro:

MERITVE tlaka, krvnega sladkorja, teže, svetovanje o zdravi prehrani ... Izvaja Zdravstveni dom Sežana

Med 9. In 17. uro:

PROMOCIJA ZDRAVJA, izvaja državni program SVIT

Dolnje Ležeče, hiša Zenja

Med 9. in 21. uro:

dan odprtih vrat v Zenji, delavnice v organizaciji Mateje Šajna (urnik in opisi v Glasniku)

Zelenica pri Muzeju fi lmskih igralcev

Ob 9.00: start 4. DIVAŠKI TEK v organizaciji tekaških navdušencev in občine Divača

Ob 12.00: razglasitev tekaških zmagovalcev in podelitev nagrad

Ob 9.00: Jutranji rajalni krog za najmlajše in njihove starše oz. skrbnike v organizaciji Civilne iniciative Brkini

Od 9.15 do 10.30: Igrajmo se skupaj - gibalne igre in ustvarjalne delavnice v organizaciji Civilne iniciative Brkini

Ob 11.00, Divaška jama:

DAN ODPRTIH VRAT v organizaciji Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača

Slovesnost ob 130-i obletnici odkritja Divaške jame

Voden ogled jame

Med 14. in 16. uro: Muzej slovenskih fi lmskih igralcev, PODOBE FILMA: Leteči zmaji

- brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke od 6. leta dalje v organizaciji Slovenske kinoteke

Ob 17.00, nogometni stadion: TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR VETERANOV v organizaciji NK Železničar Divača

Parkirišče pri zdravstvenem domu

Ob 18.00: OSREDNJA PRIREDITEV

nagovor župana Draga Božaca

koncert Pihalnega orkestra Divača in

FILARMONICA »P. MASCAGNI« Camporgiano - Lucca (Italija)

Ob 19.30: zabava z ansamblom POP CORN

Med 24.00 in 1.30: koncert skupine BALKAN BOYS

NEDELJA, 6. julij 20104 Ob 9.00, zbirno mesto igrišče v Famljah: pohod po arheoloških najdiščih Vremskega polja,

organizira CI Brkini z arheologom Joštom Hobičem

PETEK, 11. julij 2014Ob 21.30, letni kino: projekcija fi lma BABICA GRE NA JUG, r. Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 1991

Ob 21.00: vaški trg (pred cerkvijo) v Škocjanu: ŠKOCJANFEST 2014, gledališka igra – komedija ZGLEDNA DRUŽINA,

igralska skupina MŠD Harije

SOBOTA, 12. julij 2014Dvorišče Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev

Ob 21.00, koncert En big band