G L A S O V A

anorama K R A N J , 23. J U N I J A 1962 — L E T O I I Š T E V I L K A 24

Turizem zbližuje ljudi vseh narodnosti

Ljudje iščejo morje Prvi napad tujih turistov je zaustav­ljen na morju - Tujci ne potujejo v kočijah, zato se ustavljajo pred ben­cinskimi črpalkami - Zapornice v zraku

Ne razpolagamo s točno naslonjačih i n pr i tem statist iko. ko l ikokrat dnevno dvignejo zapornice b a naših' obmejnih prehodih. Po zadnj ih poročilih so za­pornice ka r precej v z raku . Tu jce začnemo opažati pr i nas najprej na- cestah prvega reda, zakaj v turističnih me­secih postajajo te cest pre­ozke (za pijance so preozke že v najhujši zimi). V K r . gori so našteli, da roma sko­či ta turistični kra j dnevno okol i 1209 voz i l (s pr iko l ica­m i seveda). V K r a n j u do se­daj še nihče n i prišel na ide­jo, da bi preštet vozi la, če­prav je med Kran jsko goro i n K r a n j e m ka r več važnih cestnih križišč. Av tomobi l i rdeee. sive i n črne barve a šotori na strehah i n s spa l ­n i cami kot pr iko l i cami drv i ­jo prot i mor ju. Naše morje ima v tuj ini najmanj takšen sloves kot G a v r i lov i čcve sa­lame.

Ce turiste opazujete več let zapored, n a n j ih ne boste odkr i l i notranj ih i n zunanj ih sprememb. Fasade turistov so stare. Žepi približno ena-KO g loboki i n pogledi z ob­režnim: » I atn sorrv — Avtobusi s s tarkami i n ga-tttntnimi gospodi parkirajo »red hoteli prvega razreda. Harke z naočniki dremajo v

uja­mejo še kakšno razlago vod i ­čev.

N a turistični borzi so zadnje dn i računi odprti . Pred dne švedske skupine in bo traja lo, dokler bo vreme. Morje Gorenjska sicer n ima morja, moramo pa zato izrabi t i pot poti na morje gre skoz i Go renjsko

vi se je začelo s pr ihodom se ohladi šele v jeseni. — do morja. Sreča, da ve l iko

i

Uboj pod Šmarjetno goro K r a n j . 20. jun i ja — V torek popoldne ob pol šestih je Ladis lav Jamnik v hiši

šmarjetna gora št. 3 v K r a n j u do smrt i zabodel Dušana Vučkovića. Ta dogodek je zelo presenetil, saj sta J a m n i k in Vučković živela v dob r ih sostanovavskih odnosih. Vučkovič je nekaj časa stanoval celo v Jamnikov i sobi, šele pred k ra tk im se je pre­se l i l v kletno sobico. Tragični dogodek se je pr ipet i l po daljšem prepiru i n ga lahko označimo predvsem za nesrečno naključje. N a oddelku za notranje zadeve p r i O L O smo zvedeli za nekatere pod robnosti

Dušan Vučković se je tega dne v r n i l z de la k m a l u po drug i u r i popoldne. Zapo­slen je b i l kot strugar p r i podjetju »Vodovod«. K o sta 6e oko l i 16. ure v rn i l a do­mov tudi zakonca Jamnik (Ladislav Jamnik je zaposlen v tovarni »Standard«, njego­va žena pa v »Tekst ilindus«), je Vučković že močno v in jen prazni l steklenico žganja. Na kozarček žganja je v svojo kletno sobico povabi l tudi Jamnika . Zena nad tem po­vabi lom n i b i la navdušena in je zato nasprotovala, da bi se m u mož odzval. Vučko­vić je tedaj začel očitati Jamn iku , d a je copata, ker pusti , da mu žena ukazuje i n

to celo žena, k i je prav malo vredna, češ da mu je 9. maja ukrad la 10 tisoč dinarjev.

Razumlj ivo , da -se je takoj nato vnel hud prepir. Jam-nikova žena je odšla v sobo, kjer je imel Vučković še ne­kaj svo j ih stvar i i n j i h vrg la v vežo. Pr i j e la je celo bur-kle i n z n j im i udar i la Vuč­kovića. Ta jo je krepko uda­

r i l s pestjo. M e d tem se je že zbralb nekaj l jud i , k i so j u skupaj z Jamn ikom pro­s i l i , naj nehata s prepirom in se, če imata vzroke, Taje poravnata n a sodišču. Jam­n ik je potem odšel v k u h i ­njo in vzel i z žepa nož, da bi s i odrezal k r u h . M e d t em je Vučković vd r l v Jamn iko -vo spalnico, Jamn ikova žena

Pa je šla za n j im i n ga s k u ­šala sprav i t i i z sobe. Tedaj jo je močno udar i l i n J a m ­n i k je z nožem v rok i pr i te­ke l , da bi posredoval. K o s i je prizadeval , da b i j u ločil, je zabodel Vučkovića v prs i . Takoj nato sta z ženo o d h i ­tela rta postajo L judske m i ­l ice povedati, kaj se je zgo­di lo . J amn ik je b i l p r ep r i ­čan, da je Vučkovića le ne* ko l iko oprasni l , vendar j e b i l ta mrtev, še preden j e prišla komis i ja . Jamn ika s o pr ip r l i , p r imer p a je prevze l pre iskovalni sodnik. — M. S.

Filmarji v Bohinju V sredo se je ustav i la za

6 dn i v Boh in ju f i lmska e k i ­pa »Piran-film« i z Munchna (prvi f i lm je ta proizvodna

E K I P A F I L M A R J E V P R I P R I P R A V A H Z A P R V E P O S N E T K E V B O H I N J U

hiša namreč posnela v p i ­ranskih atel jej ih pred nekaj let i in od takrat se tako ime­nuje), k i j i nud i tehnične usluge l jubl janski »Filmser-vis« i n bo posnela nekaj p r i ­zorov. Gre namreč za glas­beno komedijo, k i nosi še delovni naslov »Kolumbus«, k i j o režira He lmuth M . B a -ckhaus, k i je sicer bolj po­znan kot scenograf. V f i lmu igrajo Se lma Kar lovac, i n V i v i Bach v g lavnih ženskih vlogah ter Chr i s Howland, znan popevkar, v moški vlo­gi. P r i tem naj omenimo, da je scenograf v tem f i lmu l j u -bljančan inž. M i r k o L i p u -žič.

Zgodba obravnava skupino mladih študentov, k i potu­jejo i z A l p na morje z de­narjem, k i so ga dobi l i za nagrado v barih, kjer nagra­jujejo neznane talente. Po tu­jejo pa s star im avtobusom, k i j i m med potjo da pregla­vice (na sl ik i ) , k o ga p r i ­pravljajo za snemanje.

St.. S.

V O J N E V L A O S U J E P O V S E J V E R J E T N O S T I K O ­N E C . 2 E N E Z OTROCI N A H R B T U S E VRAČAJO N A S V O J E D O M O V E

E V R O P S K I KLJUČ Malo mednarodnih i:rob'.emov v povojni dobi je bi lo tako slabo obrazloženih in glavar meni, da je nadnacio

tako dolgu v razpravi ko i ob ' ika gospodarskega in političnega združevanja dežel Za­hodne Evrope. Nastala je velika zmešnjava. Za to niso k r i v i samo t ist i , k i j i m je znano v čem je bistvo problema temveč tud i t is t i , k i govorijo eno, delajo pa drugače. Evrop ­sko združevanja v skupno i rž<šče n i n i t i evropsko n i t i skupno, saj se je že davno izro­di lo v tabor skupine držav, k : je naperjen prot i Ev r op i . Načelo združevanja se je v praks i spremenilo v nasprotje i n zapostavljanje.

KAKŠNA I N ČIGAVA '.ehničnega znanja in gospo- so Nemci pr ip isa l i na račun E V R O P A c a r s k i m i zmogl j ivostmi, k i pretiranega nacional izma. Na -

G lede političnega združe- n e moremo pr imer jat i z cional izem ket največji i n vanja obstajajo podob- osta l imi cel inami in velesila- najbolj usodni kompleks ne zmešnjave Gospo- m • Razdrobl jeno Ev ropo je nemške narodnost i je b i l ne-

darstva namreč več . »i mogo- treba združiti in iz nje na- varen, da Nemčija zopet nc če ločevati od politi} e. Skup- prav i t i " velesilo, k i b i bi la zaide oo stari pot i . V teh raz­no tržišče je spričo tega za- gospodovat; v svetu. merah so Nemci v idel i v nad-mišljeno ne kot ci l j sam po T o s o sanje, k i v sedanjih nacionalnih idejah rešilno sebi, temveč kot temelj skup- političnih p r i l i kah v E v r o p i b i lko . Pri jatel jstvo med Nem-ne države. Toda zamis l i zdru- m n a svetu -skoraj niso ures- čijo in Franci jo n iko l i n i b i lo zevanja najbolj razdvajajo ničevati resda v omejenem tako pr istno kot sedaj. To skup ino držav, k i se namera- krogu, saj se je za njo ogre- zbližanje ni neki znak pr i ja -vajo združiti. Med šestorico » ° , samo šest zahodnoevrop- teljstva, temveč strah obeh

sk ih držav. To bi bi la »Mala dežel, če bi šli vsaka po svoj i Evropa«, k i pa b i sčasoma po- pot i . V pri jatel jstvu v id i ta stala velesila, k i bi izravnala obe možnost zopet zagospo-tehtnico med Vzhodom in Za- dar i t i v Evrop i , Ce bosta šli hodom. Franc i ja b i imela v po skupni pot i . tej skupnost i vodi lno vlogo. Ital i ja je pr&v tako spreje­

la idejo zdmževanja, vendar NEMŠKI RAČUNI že bol j p: i z razmiš-

nalna država norost. To pa ne pomeni , da je de Gaulle pro­ti združevanju. Postavit i ga želi na novi pr inc ip , k i pa ni dovolj jasen. Jasno pa je kaj de Gaul le želi. Namesto nad­nacionalne države ž^li zvezo združenih držav, v kateri bi

je precej evropskih držav >kamaov spotike«.

Ideje o evropskem združe­vanju je francoskega porekla. Izšla je iz občutka Francozov, da Franc i ja n i več velesila in da ne more b i t i sama po se­b i , temveč samo s pomočjo evropske skupnost i držav. Ideja- je nastala i n razvijana v glavnem tako: Ev r opa je b i l a stoletja »popek sveta«.

ahodni Nemc i so se po^ lasti l i i franaDske ideje i a se začeli za njo ogre­

vat i . N a to j i h sil i jo posebni Takšna kot je sedaj, je po- razlogi. Nemc i imajo slabe iz stala kvečjemu »slepič«. Na- kušnje s svoj im nacionaliz­

iranjem. Ital i ja i v ina enak ih ambic i j v Evrop i , kot j i h go­j i ta Par i z In B o n n . Za nadna­cionalno državo se zavzemajo tudi t r i naimanjše zahodno­evropske dežele: Belgija^ N i -

stala so nova, vel ika središča mom. NemSki nacional izem nI z o ^ m s k a i n Luksemburška, -svetovne pol i t ike. Ev ropa še privlačen za ostale evropske vedno razpolaga z ve l ik imi za- narode. Poraze v dveh najree-logami političnih izkušenj, j i h vojnah svetovne zgodovine

« N O V A V E R A V Me lbournu se j e začela

nevsakdanja sodna obravna­va. Nova verska sekta nam-

Križem po svetu

reč prepoveduje svo j im ver-aikom kajenje, poslušanje radia i n gledanje televizije. Razen tega uči vernike, da zapuščajo zakonee. Tožbo pred sodiščem je vložil neki mož, družinski oče, k i ga je pod vp l ivom nove vere zapu­st i la žena z otroki.

0 S P R E J E M Z A V O J V O D O

N a Sprejemu v časi moža br i tanske 1 kral j ice vojvoda Ph i i i pa je prišlo v glavnem mestu Uragvaja v Montev i -deo do zelo »vročih« prizo­rov. K o se je vojvodi pr ib l i -

ger, k i je b i l pred k r a t k i m na žal sovjetski veleposlanik in ob i sku v M o s k v i , se je s pred- g a pozdravi l v angleščini, se sednikom Hruščevom pogo- . . „ . „ _ . _

. , . X T .... — T . " je vojvoda začudil: »Kako da var ja l tudi o Nemčiji. P r i tem * je Hruščev povedal, da Ber- govorite tako dobro anglešči-l i n sicer n i najvažnejša točka no?« — »Bil sem šest let v svetovne pol i t ike, mora l i pa z d r u ž e n l h državah, vehčan-b i ber l insko kr i zo še letos

C H A R L E S D E G A U L L E : K A J B O Z E V R O P O - P O P ­K O M SVETA«

vsak odločal v sorazmerju z

T i skovn i zastopnik predsed­n i k a Kennedvja , Pierre Sal in-

rešiti.

O d devetnajstih poslank, ko l i ko r j i h je v ameriškem kongresu, je devet vdov, k i so pos lanski sedež dobile po s m r t i svo j ih mož. Skup ina vdov se bo v tem letu pove­čala še za dve ženi, k i se po-tegujeta<\za sedeže svoj ih pre­zgodaj umr l ih mož.

stvo,« je odgovoril Rus. Nato pa je dejal vojvoda z na­smehom: »Ja, ja , tam govori­jo jezik, k i je našemu precej podoben.«

£ N E W Y O R K ČUDNO M E S T O

2e dolgo je znano, da v New Y o r k u živi več Ital i ja­nov kot v R i m u , več Zidov kot v Te l A v i v u , več Ircev kot v Dub l inu i n več Porto-r ikancev ko t v glavnem me­stu P o r i ori c a.

k i imajo dovol j razlogov, da j i h je strah nemškega nacio­nal izma. Imajo pa tud i naj­manj pogojev, da se pred n j im ubranijo. Zdi se j i m , da j im je združevanje najbolj­ša obramba pred nemško ne­varnostjo.

ŠEST I D E J I N ŠEST U G O V O R O V

^od soglasja v taboru še­storice n i ostalo vel iko. Stališča so se spremi­

njala i n dopolnjevala. Nasta­le so splošne spremembe gle­de združevanja. Te so prišle močjo in velikostjo, posebno do izraza v deželi, Francoska zamisel je v na- , k jer j e ideja evropskega zdru- s p r o t j u z nemškim načrtom o zevanja nastala. O d pr ihoda popolnem združevanju. Ven-de Gaullea na oblast je fran- dar Bonn ne nastopa načelna coska ideja dobi la povsem p r o t i f rancoskim pobudam, drugačen videz. F rancosk i po- Najodločnejše so se postavi­

le de Gaul lovemu načrtu po robu t r i državice: Belgija, Nizozemska in Luksembur­ška. Andre Spaak, vnet po­born ik evropskega združeva­nja, je v jezi dejal, da pr i ­hodnost Evrope ne more b i t i odvisna od »duševnega obzor­j a dveh starcev, k i sta se za­gledala v preteklost«.

N i več nobena skrivnost , da je Franc i ja p ro t i sprejetju Ve l ike Br i tan i je . De Gaul le prav i , da je Ve l i ka Br i t an i j a otok i n da n i v pravem po­menu Evropa . Ev ropa b i s pr i s topom Vel ike Br i tan i j e zgubi la svoj »pravi obraz«. Pr istojnost Ve l ike Br i tan i j e b i uničila njegove ambici je, da Franc i j a zadrži vodi lno mesto v tej zvezi.

T o še n i vse. Nasprotja med posameznimi deželami so vedno večja in očitnejša. Vse to vzbuja dvome, da takšno združevanje samo po­spešuje razdruževanje. Med­tem ko nekateri opozarjajo, da »Evrona. m o r a naiti« se­

be, drugi že razoračano od­govarjajo, da »Evropa ne bo n iko l i našla sebe« s sredstvi , k i se j i h sedaj poslužuje.

'Prisil-en sem, da spre ' minam Belo hiso v resta­vracijo za umetnike, ker me umetniki nihali nc pr-vabijo na dom v goste.*

Jaha Kenncdv , I predsednik Z D A

»Nič mi bolj n&prip • kot srečanje prepotentneg.; človeka 2 drugim prep~>- ' tentnim človekom.*

Lord Hume. br i tanski zunanji minister

»Povprečna dolžina živ­ljenja je vedno daljiu, ti­sto pa, kar lahko od živ­ljenja pričakujemo, postaja vedno manjše.*

Hans Habe, nemški književnik

»Osnovno pravilo v voj­nih učbenikih bi moralo biti: Ne korakaj proti Mo­skvi.*

Lord Montgomerr, br i tanski feldmaršal

»Britanska drž. ijprava ima precej podobnosti i Rolls Roycem: vemo, de .« najboljši stroj na svetu, to­da ne vemo, ka-j lahko z njo začnemo.*

Richard But ier , br i tanski vorranj i n:tnrTter

K O N R A D A D E N A U E R : S K R I V A M SE Z A D E G A U L -L O V I M N O S O M

ZamifluvttSii # P O L E T N A M E S E C 1

C E Z P E T L E T

Pred kra tk im je b i l na ob i ­sku v Tok iu na J a ^ o n ^ e m Sovjetski kozmenavt J u r i j Gagarin. Novinarjem 5c po­vedal, da v Sovjetski meti vsemirske raziskave hitro na ­predujejo, tako da bo do po­leta na Mesec prišlo prej kot ljudje pričakujejo. Verjetno bo človeška noga stopila na Mesec čez pet let.

i . * G L O B I N A

S R E D O Z E M S K E G A 1; M O R J A

Sovjetski znanstveniki so izmer i l i , da največja globina Sredozemskega morja ni 5.013 metrov, temveč 5.120 metrov. T a globina je izmerjena n a višini srednje Grčije.

P o «>«.-'«-<f«t « < • • A v ( » i N >r « . i i KO V l i l » | M H I M ' 1 U 4 U V .

stuo s i v pristaništu oglodali sr spomenik potop­l j en im ladjam. V k r i m s k i vo jn i so Rus i ob vhodu v pristanišče potopi l i svoje ladjevje i n s tem zapr l i pot sovražnim ladjam, d a niso m s l e v pristanišče, i n od tam obstrel jeval i mesto. V

spomin na to so v z a l i vu po­stav i l i mogočen spomenik. Posebni de l pristanišča ime ­nuje jo »Grofovsko pr is tani ­šče«, vanj prideš skoz i mo­gočen por talni vhod. T a m so nekdanj i velikaši ime l i svoje pristanišče.

V mestu imajo na več k r a ­j i h napravl jene koledarje i z cvetja, tako d a da tum me­njajo vsak dan. V park ih i n ze lenicah p a imajo i z cvet ja naprav l jene razne živali, npr . mačke, labode i n druge živali.

Ob vračanju iz Sevastopo-l a smo se us tav i l i na Sapun gori . Sapun gora je b i l a p r i ­zorišče največjih borb n a K r i m u v drug i svetovni vo j ­n i . Največji in zaključni bo­j i so se začeli tam 7. maja

S E V A S T O P O L , Z N A N A C R N O M O R S K A U T R D B A IZ M N O G I H V O J N V Z G O D O V I N I . V O Z A D J U CVETLIČNI K C L L D A l

G R O B N I C A N A R O D N I H Zapiski s poti po Sovjetski zvezi H E R O J E V W F s- * me v zraka Oko l i muzeja je razstav­

l jeno terko orožje, k i so ga uporabl ja l i Rus i ,

1944. Za spomin na ta dan so med n j i m i tud i tako imeno-n a v rhu gore postav i l i m u - vane »Stalinove orgle«. Ob ze j , v n jem pa, po vzorcu opisovanju teh bojev nam je »Panorame« i z Sevastopola, vodnica pr ipovedovala : »7. drug ih držav, se j e namreč Bosnu? Vjerovatno Gagar in nared i l i »Diaramo«. M e n i m , maja so Rus i zabeli z ofen- razvezal jez ik. P red konča- n ikad ne b i b io leozmonavt, d a s lehernemu obiskovavcu živo na Sapun gori, 9. maja n i m banketom je vsak i zmed da vo l i zeml ju kao ja« , tega muzeja zastaja d ih , ko eo osvobodi l i Sevastoool in nas dob i l v dar spominsk i „ . p 0 2 0 r 1 > o z o r i - , P l l 6 t : t e čr i z tako neposredne bližine 12. maja 1944 je b i l dokončno a lbum »Južna obala Krima« 'na l ivn ih oeres Z a -gleda ži*"* zole vojne, več deset ko, k i j e v ^ p o i k r o g u o p e t a n a roje.* na«. opozarjal nežen glasek, sreno, imaa občutek, da sto- D ia r rmo , spomen ik ve l iko D r u g 0 j u t r o e m o £ C k o p a l i p r a v t a k r a t > k o j f i ^ t c k o _ j i s sredi utr jen ih acmških grobnico i n lepo urejeno š e b o I j z g ( x l a j k o t p o n a v a _ ^ m t r r k u n a 5 a p r t l j a g a ž e

po;o^ajev, k i j i h i z v«seh okol ico obišče dnavno več s lo d i Ko l i k ok ra t sem tisto j u - drsela v t rup letala, s t ran i v jurišu n a p a d a j turistov. Po leg svo^e zgodo- t r o o a g o v o r i l na vprašanje rdečearmejci. Vodn i ca nam vine je Sapun gora turistič- ^kdaj odpotujete«, res n« N a posebnem avtomobi lu j e raz lagala: »Poglejte, to je no privlačna zaradi lepega v e m > v ~ m l e t o d a s e j e pred so b i l e nameščene stopnice, borec . . . i z Moskve , k i se je razgleda i n - ka r je tud i j e ^ i n ^ o ko smo z zaj trkom po kater ih smo se povzpel i v rge l čez žične ovire, da je važno, l ahko je dostopna. končali, ka r tr lo l jud i . Me- v letalo. Pr i jazne, v svet lo l ahko čezenj njegov vod pro- Dnev i , odmerjeni za b iva- n j 3 V a ' naslovov, darovanje s ive uni forme oblečene ste-d r l v nemške rove, tamle pa B j e v K u r p a t i h in za izlete 6 p o minčkov i n st iskanje rok ! vvardeese, so n a m odkazale j e seržant . . . iz Harkova , k i p o K r i m u , so se naglo b l i - Nešteto parov rok nam je prostore; dob i l sem ga prav j e s svo j im i p r s m i z a k r i l gajj h koncu. Jez ika smo se mahalo v slovo, ko nas je nad k r i l i , pod ka t e r : mi so nemški bunker, da so ga ta - že to l iko p r i vad i l i , da n i smo u < j 0 b e n avtobus »Inturista- k m a l u oglušujoče zahrumel i čas njegovi borc i minirali.« v e c čr.kali na prevode naše- o a p e i j a l p ro t i J a l t i , m imo ogromni r eak t i vn i motorj i . V s e naokrog leže t rup la i n g a tolmača. spomenika Kutuzova , S i m - K o je letalo zdrve lo po p i -ranjenc i , v j a r k i h pa ce krče- N a večer pred našim od - f € r o p o i f i k e 3 a morja na leta- * i . na katero so ga kot vla-v i t o brani jo Nemc i . V so to hodom so že drugič n a m v v s imferopolo. čilci pr ipe l ja l i v e l i k i tovor množico vojakov, k i j i m j e čast kršili sanator i jsk i red s l a po ubi jan ju i n želja po Pos lov i ln i banket, k i so nam samoohrani tv i spačila obra - ga p r i r e d i l i v slovo, je na-ze, obstrel jujejo še le ta la , mesto do 23. ure , trajal do O b ogledovanju, p a čeprav pomoči. Ugotov i l sem, da l e s l ike , človek i skreno želi, pregovor » v v i n u je resnica.« d a b i se take vojne ne po- drži. Nekater im, navadno ze-npvi fc več. lo

n jak i , smo začutili še neko l i ­ko sunkov s tem, da se j ? le­talo nekajkrat odtrgalo in se spet do takni lo ta l , potem pa

S Z je potniški l e ta lsk i e m o e « naglo dv i gn i l i . P r ed

L E T A L O J E D V A R U B L J A DRAŽJE

V promet zelo razvi t . Z a - začetkom letenja so nam p r i radi v e l i k ih razdal j i n Poročili naj bomo med d v i -

mol*ečim tovarišem iz d o s t o p n m c e n fie l judje le ta l F^njem i n spuščanjem pr i v e -zelo poslužujejo. 2e v K u r - Z a r i i , na določeni višini pa patih nam je ve l iko dopust- t c ? a rii treba. S t rah , k i sem nikov pripovedovalo, da so Sa ime l pred poletom, je ob i z Moskve a l i Len ingrada " dob ju h i t ro m i n i l . N e vem pr ispe l i na dopust z letalom, ko l i ko sedežev je imelo l e -»Plačam dva rubl ja več kot t a I ° - upam p a t rd i t i , da več za spa ln ik v v l aku , s tem pa kot 100. p r ih ran im dva dni.« so n a ­vadno po severnjaški nava- VREČKE d i preračunali Leninsrajča- „ Z A V S A R p R I M E R < <

n i . K a k o r v vseh večjih me­st ih, je tud i v Simferopol i "17" udobnem sedežu, k i ga vel iko, moderno letališče. Po y l ahko naravnaš v sebi tehtanju in odpremi prt l ja- najbolj pr imeren polo­ge smo odšli na letališče, žaj, je še lična miz ica , obe-kjer smo z zanimanjem opa- šalnik za obleko, maska s k i -zoval i ve l ike »jeklene p t i - s ikom i n po l iv in i las ta vreč-če«. Precej nas je b i l o v k a »za vsak primer«. K r a j i , skup in i tak ih , k i se z leta- nad kate r imi smo se dv iga l i , l om še n i smo voz i l i . P r i j a - so se hi t ro manjšali. Dnjeper telj Ostoje (navadno smo ga se je kdaj pa kdaj pokaza l

J k l i c a l i Bosanec) je pol v kakor ozek p lav trak, ogrom-D I O R . \, S P O M E N I K P A D L I M N A S A P U N - G O R I N A K R I - šali, po l zares, izražal svojo nc 7ome l *ke površine - po-JJAM S I G A P 0 1 W l i a O G L E D U J E J O Z V E L I K I M Z A N I - tremo takole: »Jao oči moje, sejane x žitom i n d rug im i

da l ' ču i k a d još v idet ' mo ju ku l tu rami pa so bi le i z višine

v idet i kakor raznobarvne ra z ­glednice. P ravo doživetje p a je bi lo dviganje nad oblake. K a k o r da v temačni sobi ne-nadoma vključiš re f lektor , obsije sonce letalo, ko pro ­dre oblake. Pogled t i p o l i v a na ob lak ih , k i kakor svež i n s soncem obsi jan sneg k ip i j o pod teboj. Po približno 3 4 ure dviganja so nam pove­da l i , da smo na določeni v i ­šini 10.000 m, da letimo s h i ­trostjo 900 k m na uro in d a j e temperatura zunaj legala —40° C. Ne vem. če m i je k o ­s i lo že kdaj tako teknilo k a ­kor tokrat. R u s k i » . r ć«» perutnino, pecivo, sadje i n obvezno rusk i čaj so n a m serv i ra l i kar na miz ice p~edl sedežem. Po kos i lu sem, ko t se spodobi, zadremal , k m a l u pa me je, razen stevvardessej k i je ponujala bonbone, z b u ­d i l zoprn pr i t isk v ušesih. Nič kaj pri jetno n i , ko ugo­toviš, da samega sebe n a slišiš. K e r je b i lo v L e n i n ­gradu deževno vreme, je p i ­lot i zkor is t i l čas, ko je b i l o vedro, i n se spuščal h i t re je kot običajno. Zan imiv je i z leta la pogled n a tako v e l i ko letališče. Leta la vseh vrst ini ve l ikost i se nenehno spušča­jo i n dvigajo, avtomobi l i z vlačilci, c isternami, tekočimi t rakov i i n stopnicami z d r z ­no nagl ico brz i jo na vse s t r a ­n i , radarske antene 6e vrti« jo, vse to je kakor brez reda , vendar se vse to centra lno vod i v v e l i k i stavbi n a l e ta ­lišču, kamor se stekajo i n od koder prihajajo reke l j u ­d i . Se nekaj sunkov in ža d r v i naše letalo po pist i l e ­ningrajskega letališča. Iz K r i m a do Ba l t i ka smo tore j le te l i komaj dve u r i i n poL Ob dnevu, ko sem doživel l e ­ta lsk i krst , moram opisa'/ še dve s t var i : Zjutraj smo se kopa l i v toplem črnem mor ­ju , popoldne pa smo že m o« čili (samo roke) v mrz l em po zračni poti več kot 2.00*1 k m oddaljenem Baltiškem mor­j u . Za j t rkova l i smo na K r i * m u , kos i l i v leta lu v višini 10.000m nekje nad Ukraj ino^ večerjali pa smo v L e n i n ­gradu. Res, dosežki tehnike so kor is tn i , če j i h človek} 'rporablja za svoje udobje i n napredek.

T O N E P O L A J N A R ,

S v e t o v n o n o g o m e t n o p r v e n s t v o „ Č i l e t « M > y * l * * . \ « m i o v n r l t i v

Čilski p redsedn ik izgubil štiri klobuke

Zlat i pokal Julesa R imeta spet pr i Braz i l c ih f Nas je poraz s Cehoslovaško tako razočaral, da štejemo 4. mesto Jugoslavi je za neuspeh £ Jugoslovanski nogometaši so v 6 tekmah dosegli to l iko golov kot Ital i ja, Argen­t ina, Španija, Švica in Bolgari ja skupaj v 15 tekmah Q E lektronski možgani nam ne bodo napovedovali pr ihod­nosti 4| Najmočnejša skup ina v V i n i del M a r t$ K l obuk i predsednika Čila i n prognoza predsednika Braz i l i j e # 1:3 za Južno Amer iko in 7,7 : 8,2 za Evropo

Sedmo svetovno nagometno prvenstvo, k i se je po 19 dneh napetega pričakovanja kon­čalo v glavnem čilskem me­stu Santiagu, je spet prine­slo zmago »južnoameriškega temperamenta-« nad »evrop­skim znanjem«. To je b i l men­da zadnj i obračun mojstrov nogomeane žoge stare Evrope i n Južne Amer ike , zakaj s trokovnjaki napovedujejo čez 4 leta v Ang l i j i , k jer bo 8. prvenstvo, že tro- aH če-tveroboj kontinentov, saj az i j sk i i n afriški narodi v no­gometu nezadržno napredu­jejo. N a dosedanjih svetov­n ih prvenstv ih so doslej t r i ­krat zmagale evropske repre­zentance, z nedeljsko f inal­no zmago Braz i l i j e nad Ce­hoslovaško pa so južnoame­riška moštva pospravi la svoj četrti pokal Julesa Rimeta, tako da je sedaj stanje »dvo­boja« 4:3 za Južno Amer iko .

K a k o so reprezentance po vrs t i osvajale svetovna p r ­venstva:

le ta 1930 v Urugva ju — Urugvaj 1934 v I ta l i j i - I ta l i ja 1938 v F ranc i j i - I tal i ja 1950 v Braz i l i j i — Urugvaj 1954 v Švici — Nemčija 1958 na Švedskem — Braz i l i j a 1962 v C i l u — Braz i l i j a 1966 v A n g l i j i - ?

Ce se bo zgodovina »arit­metično ponovila«, mora čez

štiri leta Nemčija osvoj i t i najvišji naslov . . . ? ! Iz pr­

v i h štirih prvenstev namreč v id imo, da Urugvaj oklepa dvakratno zmago Italije, v drug ih štirih pa naj bi Nem­čija oklepala dvakratno za­poredno zmago Braz i l i je .

C E H I SO P R E S E N E T I L I

Na prejšnjih prvenstvih je reprezentanca Cehoslo-vaške nekako nazado­

vala, saj je z 2. mesta leta 1934 zddnsnila na 5,-8. leta 1938 ter 9.-12. leta 1954 i n 1958. T u d i letos j i v skup in i z Braz i l i j o i n Španijo niso pr ip isova l i uspeha, pa je ven­dar prišla do f inala i n spet >svojila pomembno dru­go mesto. K o so Cehi v četrtfinalu premagal i M a ­džare z 1:0, Jugoslovani pa Zahodne Nemce z enak im re­zultatom, so b i l i naši opti­mistično razpoloženi. Šekula-rac je deja l : p rv i bomo! P r i ­ča smo b i l i , da n i šlo po sre­či. Tedaj je Cehe prevzel op­t imizem i n trener Vvtlačil je deja l : naredi l i bomo največ­jo senzacijo prvenstva — pre­magali bomo Braz i l ce ! Ven­dar tudi Braz i l c i niso poza­b i l i , d a so nepremagl j iv i . Poškodovani Pele je i z j a v i l : ste v ide l i Amar i l da ; prepr i ­čan sem, da bo Braz i l i j a pr­va na c i l ju .

K l j u b porazu v f inalu, so Cehi vse močno preseneti l i . E d i n i se tudi lahko pohval i ­

jo, da so p r i Braz i l c ih i z t r ­žili neodločen rezultat (v predlekmovanju), kar n i uspelo nobeni drug i repre­zentanci, čeprav so igra l i še s štirimi drug imi . — Četrto mesto tudi za Jugoslavijo n i neuspeh, seveda pa se s t r i ­njamo, da bi z več sreče pro­ti Cehoslovaški a l i C i l u , prav lahko dosegli več.

MREŽE SO VZDRŽALE

S kupno so igravci v C i l u »zabili« 89 golov na 32 tekmah, ka r je nekaj

manj kot povprečno 3 na eni tekmi . Največ j i h je padlo v srečanju Sovjetska zveza : Ko lumb i j a — osem, kar šti­r i tekme pa so se končale brez zadetkov. Največ go­

lov so da l i B raz i l c i (14), ta­koj za n j im i p a Jugoslovani i n C i l enc i (po 10). Uspeh j u ­goslovanskih napadavcev je s tem dosti ve l ik , saj so v 3 tekmah prav to l ikokrat zatresli nasprotnikom mrežo, kot I ta l i jani , Argent inc i , Španci, Švicarji i n Bo lgar i skupaj v 15 tekmah. Na j ­manj golov so preje l i Nem­c i i n I tal i jani (po 2), največ­kra t zadeto mrežo pa imajo Ko lumbi j c i — 11-krat.

B O L J E Z A E V R O P O

N aprav i l i smo zanimiv po­skus. Vse reprezentance

smo oceni l i s točkami po n j ihov i uvrst i tv i , tako da je prvoplasirana Braz i l i j a

dobi la 16, Cehoslovaška 15 točk itd. K o smo seštli ocene za Evropska moštva i n seštevek de l i l i z 10 (toliko evropskih reprezentanc j e na prvenstvu sodelovalo), smo dob i l i število 8,7, med­tem ko smo za Južnoameri-čane dobi l i le 8,2 — torej so nogometaši »starega kont i ­nenta« v C i l u želi večji uspeh.

Po istem načinu smo tudi ugotovi l i , da je b i la začetna skupina najmočnejša v V i n i del M a r (Brazi l i ja , Cehoslo-vaška, Španija. M e h i k a - 42 točk), sledi Santiago (Cile,

Nemčija, Itali ja, Švica — 34 točk), šele nato pa A r i c a (Jugoslavija, Sovjetska zve­za, Urugvaj , Ko lumbi j a — 30 točk) in Rancagua (Madžar­ska, Ang l i j a , Argent ina, Bo l ­garija — 30 točk).

»URAL 2« S E M O T I

M oskovski e lektronski mož­gani »Ural 2« 60 pred začetkom svetovnega p r ­

venstva napovedal i vrstn i red reprezentanc, vendar so se v napovedih tako zmot i l i , da sedaj prav gotovo zarde-vajo. Čeprav so stro j i »upo­števali« vse podatke o re­prezentancah: n j ihova dose­danja srečanja, podnebje v C i l u , psihološke činitelje (navijači), se n i t i ena prog­noza n i uresničila. Z a Jugo­s lav i jo so npr. »izračunali«, da n i t i v četrtfinale ne bo

prišla, prav tako ne za C i l e i n Cehoslovaško, k i sta so­deloval i v četrtfinalu ( in naprej), medtem k o resn ic i ustreza napoved, da se i z Raneague uvrst i ta v nada l j ­nje tekmovanje Madžarska i n Ang l i j a . »Ural 2« je še n a ­povedal, d a bo reprezentanca Sovjetske zveze osvoj i la p r ­vo mesto!!

N A NAJVIŠJI R A V N I d številnih zgodbic i z

C i l a sta zan imiv i tudi t i dve — na najvišji r av -

0 Predsednik C i l a Horhe A l e -

sandr i se je i zkazal kot ve­l i k l jubite l j nogometa, saj s i je ogledal vse tekme doma­če reprezentance. Ob vsakem golu je predsednik vrgel k lo ­buk v zrak. Štirikrat ga }a vrgel previsoko i n ga ni do­bi l nazaj . . . štirje gledavci pa imajo nanj lep spomin.

Predsednik Braz i l i j e Gou-lart je dan, ko so se n j ihov i nogometaši v r n i l i v domov i ­no, proglasi l za narodni praznik. Pravi jo , da je G o u -lart pred tekmo s Cehoslo­vaško prav i lno napovedal zmago Braz i l i j e (celo število golov) . . .

C I L E 1962

Braz i l i j a S 5 1 0 14:3 U Cehoslovaška 6 3 1 2 7:7 7

Ci l e e 4 0 2 10:8 8 Jugoslav i ja 6 3 0 3 10:7 S Madžarska 6 2 1 1 8:3 1 Nemčija 1 2 1 1 4:2 1 Sovj. zveza 4 2 1 1 9:7 5 Ang l i j a 4 1 1 2 5:6 3 I ta l i ja 3 1 1 1 3:2 3 Argent ina 3 1 1 1 2:3 i Španija 3 1 0 2 2:3 2 M e h i k a 3 1 0 2 3:4 2 Urugvaj 3 1 0 2 4:6 2 Ko lumb i j a 3 0 1 2 5:11 1 Bolgar i ja 3 0 1 2 1:7 I Švica 3 0 0 3 2:8 0

Jože Zontar

R E K A J E NAŠA NAJVEČ­J A I N NAJBOLJŠE O P R E M ­L J E N A L U K A . V N J E J S O V S I D R A N E V E L I K E T U J E IN DOMAČE L A D J E . P R O ­M E T S K O Z I REŠKO P R I ­STANIŠČE J E IZ L E T A V L E T O VEČJI. B L A G O , K I G A I Z T O V A R J A J O IN N A ­K L A D A J O P O T U J E IN P R I ­H A J A IZ C E L E G A SVETA.* R E K A N I S A M O NAŠE P R I ­STANIŠČE, A M P A K G R E S K O Z I R E K O T U D I V E L I ­K O B L A G A Z A A V S T R I J O i N MADŽARSKO

Hropa r sk i obicafi so oživeli Pripoved starega oglarja

Čeprav je delo dandanes mehanizirano, je v K r o p i še vedno ohranjen kovaški, žebljarski značaj. Sivolasi ko­vači so po letu dn i minulo nedeljo zopet oživeli v v i -gencu »Vice« . K o v a l i so žeblje, med n j im i tudi ženske, tako kot nekoč pred d a v n i m i let i , toda le za radovedne turiste, k i so pr ih i te l i na drug i »žebljarski dan«.

Novo­sadski plesavec v Parizu

Ste van Grebeldin ger se je uvrstil med najboljše ba-letnike v Parizu

K o se je pred let i v pred­rta v i baleta narodnega gle- stanovskega naraščaja n ima

Ne samo kovači, tudi vs i oglarj i , nekdanj i kroparski rudarj i , fužinarji so tokrat oživeli n a l i vad ic i pod »Špi­kom«, kjer je b i l a osrednja slovesnost. Pr ipovedoval i so odrasl im i n otrokom o svo­j em delu.

P r i s luhn i l i smo pripovedo­vanju starega oglarja, 65-let-nega Leopolda Koz jeka z Zg. Dobrave p r i K r o p i :

»Več kot 20 let sem oglar i l i n drvar i l v jelovških gozdo­v ih . Zdaj tu , zdaj tam. Tež­ko je bilo naš delo, a zdravo. Delal sem tudi po 18 ur dnevno, zakaj doma sem imel 10-člansko družino. N i bi lo lahko, Ja . . . Zdaj sem upokojen, zadnja leta sem b i l železničar. P a me še ved­no zamika, da grem v gozdo­ve. Tam je ostalo precej

mora b i t i rden, ne sme pro-reke l . Precej papir ja b i po* rab i l i , d a opišete delovanje kop . K o l i k o sem j i h skuhal?« — kot b i ugani l novo vpra­šanje i n nadal jeval : »Kdo bi se spomn i l za vsa leta nazaj, ko l i ko j e b i lo treba posekati dreves, ko l iko kop sem po­stav i l , ko l iko oglja skuhal...«

In še je govoril', da so no­s i l i vodo v »jempi« (neke vnste sodčku), ker so b i l i i z ­v i r k i daleč, da je kval i teta oglja odvisna tudi od oglarja samega, da je bi lo potrebno postavit i najprej oglarsko a l i »holcarsko« kol ibo iz lub­ja . »Ne pomnim, da bi do danes i ska l p r i zdravn iku kakršnekoli pomoči« — je za­ključil pr ipoved oglar v ir-hastih hlačah, s krušno tor» bo prek ramena i n seveda z obveznim mošnjičkom toba­ka za pasom ter z v isok imi škornji i z trdega usnja zako­račil dal je med l judi .

S T A N E ŠKRABAR

»TO J E S T O L ZA NOŠENJE D R V A L I »KOPARSKA SMRT«. Z N J I M J E B I L O T R E B A P R E N E S T I TUDI DO 100 K U ­B I K O V D R V DO KOPE« — J E P R I S T A V I L K O Z J E K O V P O L D E (NA S L I K I )

znoja, spominov. te danes j e čisto

No, glej-drugače:

» .1

dališča v Beogradu predsta­v i l učenec baletne šole iz No­vega Sada Stevan Grebe ld in-ger, je n a mah osvoj i l gle-davce. Odslej je šla njegova P o t izredno strmo navzgor. Predstava beograjskega bale­t a »Čudežni mandarin« v G'o 1.-'"':ču narodov v Par i zu leta 195% kjer je plesal sku­paj 7 l>ušanko Sifnios, je i z ­zvala pravo senzacijo. V treh l e t ih nastopanja je postal

. , t . . " ... ., stavno, kot je v ideu. Temelj eden izmed pescace vod i ln ih £, , , J J

mo, le nekaj starih nas je še, mlad i se ne zmenijo za naš poklic. Jaz se tuđi ne b i , če b i b i l še enkrat mlad. Saj veste otroške doklade, so­

cialno zavarovanje, pokojni­na . . . «

£ B i povedali , kako se n a ­redi kopa, kako deluje? — smo postal i zvedavi.

»Ja, to pa se ne da pove­dat i v en i sapi . N i tako eno-

Molk ali življenje

I V T

plesavcev v beograjskem na­rodnem gledališču, takoj nato p a ,ie začel osvaja« tudi P a ­r i z — mesto z izredno bal i -in i •rariirtjo.

V r . i r i z je odšel zaradi na-daVnioga. šolanja. Njegov i z ­redni talent za ples mu je pomatral. da je dobi l mesto m . najboljšimi v pariških toaletnih skupinah. K o je zna­n i f i lmski režiser Jean Re-noh- pr iprav l ja l balet »Sod smodnika« je med imeni naj­boljših plesavcev i zbra l prav f j r rhc ld inger ja za nosivea glavne vloge. Ta vlega m u je » r ine ta še eno priznanje — trajno prijateljstvo z režiser­j em Renoir jem. N a zadnjem caaskem festivalu so predva­jaš Renoirov f i lm »Ljubimca tz Terucila«, k jer je G r e -beldinger plesal skupaj z zna* no baletko Ludmi lo Cher ino

K o ga je nek i novinar vpra­šal, kaj je po njegovem miš­l jenju največ doprineslo, da de postal eden izmed p rv ih

puščati zraka. No, saj sem ških kazni ln ic .

Ka l i f o rn i j sk i zapor San Quent'm je pestal »slaven« ko je v njem prebiva l Chess-man, k i m u je uspelo, da je 12 let zavlačeval izvršitev * sojencev; petsto j i h je smrtne kazni . Lansko jesen tam zaradi ubojev, tisoč pa se je v tej kazn i ln ic i začela zaradi trgovine z mami l i , nova afera, k i je opozori la straži j ih 340 stražarjev. T i n a s labo organizacijo amer i - s o skupaj z vodstvom

N O B E N E PRIČE Z A P E T ga l . Nadaljnje raziskave s o T1SOC O S U M L J E N C E V .privedle še do vrste crruHib.

V omenjenem zaporu členov tihotapske verige. To-prestaja kazen 5000 ob- d a vs i so b i l i le posrednik i

" i n so, boječ se maščevanja, vztrajno molčali. Nekaj ted­nov po začetkt! raziskave j e b i l zaboden p rv i izmed po­srednikov, kma lu zatem še drugi . Za drugega niso mog l i ugotovit i n i t i to, kdo ga j o

kazni ln ice znašli pred izred­no težkim problemom. Ugo­tovi l i 60 namreč, da kažnjen- zabodel i n s čim. Tret j i j o c i uživajo mami la . K a z n i l n i - b i l na vrst i Divens. Temu j e ca p a je urejena kot pbseb- uprava kazni lnice celo po-no mesto i n razne delavnice nud i l a , da ga premesti v d r u g

i omogočajo pretihotapi jen je zapor, k e r se je bal m a ^ e -Vmamil , razen tega pa so do- vanja, vendar je ponudbo

vol jeni tudi obiski. Najhuje odk lon i l , češ da v nobenem je to, da tam vlada neusmi- zaporu ne b i b i l varen, k e r l jon i gangstrski zakon: kdor j e gangstrska mreža razpre-spre govori, bo umr l . Zaradi d ena po vseh kaznilnicah. ' vztrajnega mo lka p r i zašli- S l ed i l je še četrti uboj, k i j a Sevanju osumljencev, so bi le dodobra razgibal val ogorče-vse preiskave brezuspešne, n j a med ameriško javnostjo.'

T M A M I L O v Č E V L J U

omy Divers je b i l obso­j en n a šest mesecev zaporne kazn i , k e r je

čuval ukradeno blago. K l ob ­čič tihotapske mreže se je začel odmota vati , ko mu je mat i p r i obisku izročila neki

Uprava zapora se brani , d a n ima dovolj osebja n i t i ma­ter ia lnih sredstev, da bi do­bro skrbela za zapornike.

Spomladi se je začelo so­jenje skupin i , k i je bi la ob­tožena zaradi prekupč-evanja z drogami. Toda v njej s o le posredniki i n n i t i enega

predmet, on pa s i j e takoj zapovedovavca. Zapornik i , k i N E K A T E R I ČLANI L O V S K E DRUŽINE TRŽIČ SO P R E D nato začel zavezovati čevlje. s o pokl icani kot priče mo l -

D N E V I I M E L I Z A N I M I V L O V N A L I S I C E . LISIČJE L E G L O V posebni vdolbinici na pod- čijo kot zapečateni Javnost S E J E N A H A J A L O V P O D L J U B E L J U , K O M A J 100 m OD H I - platu so res našli krogl ico z pa vztrajno zahteva da s e šE POD N E K I M S E N I K O M . PO P O D A T K I H , K I SO J I H mamilom. P r i zasliševanju obsodijo prav i kr i vc i , a ne

;pJer.avoev Par iza , je odgovo- L O V C I Z B R A L I , SO V E R J E L I , D A SO POD S E N I K O M T R I Toma i n njegove matere so preplašeni nesrečniki k so r i l : L I S I C E . PO KONČANEM L O V U SO B I L I L O V C I N E M A L O ugotovil i , da m u je večkrat se ba l i za svoje življenje, i n

Delo i n navdušenje za PRESENEČENI, K O J E P R E D N J I M I LEŽALO K A R S E S T prinesla mamilo, da b i m u to trpravičeno ba l ! Zelo ma-đelo. Toda zdi se m i , da je M L A D I H LISIČK. PR I D E L U J E L O V C E M V N E T O POMA- rešila življenje. Gangsterj i Io upanja je. da b i bi lo m o ­b i ! prav uspeh v Beogradu G A L A PSIČKA »AJKA«-. N A S L I K I T R I M L A D E L I S I C E , K I so mu namreč zagrozi l i s goee ta pr imer kma lu raz-odločilen. J I H V T A K S N J E M ŠTEViLU R E D K O V I D I M O . smrtjo, če j i m ne bo poma- jasni t i . ,

i 15.30 Havdn in Beethoven 16.00 H u n v reska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko

popoldne Poročila poslušajte vsak 17.05 Športna nedelja

dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10, 12. 19.05 Nedel jska panorama 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ur i 20.00 Vaša pesem — vaša ter radi jsk i dnevnik ob 19.30 melodi ja u r i . Ob nedeljah pa ob 6.05, J 20.50 Športna poročila 7. 9 12. 13., 15., 17. 22 23 l Predstavl jamo vam dva in 21 u n ter rad i j sk i dnevnik „ ^ . J ? " ' m a n p v r a

ob 19.30 u r i .

S O B O T A — 23. jun i ja

8.05

8.35

8.55

9.10 9.45

10.15 11.00

11.30

12.05

12.15

12.25

13.30 14.30 14.35

1520 15.25

15.40

16.00 17.05 47.50

18.00

18.10 18.30

18.45 19.05

20.00 20 20 21.00 22.15

23.05

Poštarček v mlad insk i glasbeni redakci j i Paberki iz starejše slovenske glasbe Počitniško popotovanje od strani do strani Zvočni kaleidoskop Petnajst minut s Kmečko godbo Od tod in ondod Peli so na rad i j sk ih koncert ih Z zabavno glasbo v dobro voljo Nekaj popevčic Bo ru ta Les jaka K m e t i j s k i nasveti — Ing. Mi leva Kač: Škropljenje pro t i najnevarnejšim boleznim in škodljivcem v intenzivnih sadovnjakih Concert ino in simfonietta Glasbeni omnibus Prireditve dneva Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Napo tk i za turiste Petnajst minut s f rancosk imi in r u s k i m i skladatel j i Tr i je Rožančevi in trije Prelovčevi zbor i Vsak dan za vas Gremo v k ino Zbor in orkester Gordon Jenkins Aktua lnost i doma in v svetu Medi teranski intermezzo Pojeta Je lka Cvetcžar in Rafko Irgolič Okno v svet Domače viže se vrst i jo brez odmora Za prijeten konec tedna Rad i j ska komedi ja Za pri jeten konec tedna Oddaja za naše izseljence Pr is luhni te in zaplešite

angleška operna pevca 22.15 Ansambl i in sol ist i

R T V L jubl jana 23.05 Zaplešimo v poletno noč

P O N E D E L J E K — 25. jur. i ja

N E D E L J A — 24. juni ja

6.00 Iz le tn ikom na pot 6.30 Napo tk i za turiste 8.00 M lad inska radi jska igra 8.35 Iz a lbuma skladb za

otroke 8.50 Zabavna med ig ia 905 Z zabavno glasbo v novi

teden 9.45 Pr i skladatel ju I vu

Šivicu 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Promenadni koncert

orkestra R T V L jubl jana 11.30 Nedljska reportaža 11.50 Deset minut glasbe za

dober tek 12.05 Naši poslušavci čestitajo

in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Valčkova parada Bor isa

Kovačiča 14.15 Naši poslušavci čestitajo

in pozdravl jajo — II . 15.15 Razigrane s i iune

8.05 Glasba ob delu 8.30 Ari je iz Figarove svatbe 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ve l iko glasbe — malo

instrumentov

9.44 »Otroške sanje« igra p ianistka Protopapa

10.15 Od tod in ondod 11.00 K o m o r n i koncert za

k lav i r in orkester 11.30 Po l ure pred dvanajsto 12.05 Slovenske narodne ob

spremljavi harmonike 12.15 Kme t i j sk i nasveti —

Ing. M i l an Hafner: Da se mleko v poletju ne bo pokvar i lo

1225 Iz jugoslovanske solistične glasbe

13.30 Glasbeni omnibus 1430 Prireditve dneva 1455 Pesmi in plesi

jugoslovanskih narodov 1520 Dvajset minut ob

glasbenem avtomatu 15.40 L i terarn i sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ar i ja skozi stoletja 18.00 Aktualnost i doma in v

svetu 18.10 Portret i jugoslovanskih

skladateljev zabavne glasbe

18.45 Novo v znanosti 19.05 Nokturn i in Balada 20.00 Jugotonov juke-box 20.15 Pojoči mozaik 20.45 K u l t u r n a kron ika 21.00 Razgledi po sodobni

glasbeni l i t e ra tur i 22.15 Iz naše zb i rke

jazzovskih plošč 2250 L i t e ra rn i nokturno 23.05 Zadnj i ples pred

polnočjo

T O R E K - 26. jun i ja

8.05 Zbor i iz domačih logov 8.25 Zabavni kaleidoskop 855 Počitniško popotovanje

od strani do strani 9.10 Koncert in suita

I 9.45 PopcvCkc v mi/odnc/n ' tonu skladatel ja Boruta

Lesjaka 10.15 Od tod in ondod 11.00 škerjančevc skladbe v

pisanih zasedbah 1120 Dovolite — ime m i je

Cox 11.55 Vesel i zvoki 12.05 Gorenjski voka ln i

kvintet 12.15 Kme t i j sk i nasvet i —

Ing. Jožica Urbas : Zboljševanje plemenskih rej prašičev z zdrav imi in preizkušenimi živalmi

12.25 Dietr ich Fischer-Dieskau kot Orfej

13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Pr iredi tve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo

in pozdravljajo 15.20 Operetna uvertura 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz slovenske simfonične

glasbe 18.00 Aktua lnost i doma in v

svetu 18.10 Domači napevi izpod

zelenega Pohorja 18.25 Z l okom po strunah 18.45 S knjižnega trga 19.05 Dva plesa iz oper Knez

Igor in Šaloma 20.00 Srečanje s Schubertom 20.30 Rad i j ska Wra 21.16 \Vieniavvski in trije

v io l in is t i 21.31 Ma l i k lub l jubitel jev

popevk 22.15 15 minut z ve l ik imi

zabavnimi orkestr i 22.30 Godalni kvartet v

D d u r u 23.05 Zvok i v noči 23.45 Romantičnim plesavcem

S R E D A — 27. juni ja

, 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Nekaj lahke glasbe 18.00 Aktua lnost i doma in v

svetu 12.25

8.05 Pisana orkestralna galeri ja

855 P isani svet pravl j ic in zgodb

9.25 Portret v min ia tur i 9.40 V i o l ina in klar inet

10.15 Od tod in ondod 11.00 Zaključni pr i zor opere

Istrska svatba 11.15 Človek in zdravje 11.25 Še vedno j i h rad i

poslušamo 12.05 Vesel i planšarji pojo

in igrajo

12.15

12.25 13.30 14.30 15.20

15.40

16.00

Kmet i j sk i nasveti — Ing. Ivan Juran Impregnacija lesa s silvanit so lmi Baletni intermezzo Glasbeni omnibus Prireditve dneva K Z R T V L z nov imi skladbami Star i in novi posnetki Lajovica Vsak dan za vas

18.10 18.45 19.05 20.00 21.00

22.15

22.40 22.50 23.05

Favn in njegova flavta L judsk i parlament Zabavni koncert Z doline v planine Dido in Enej — opera v 3 dejanjih Simfonietta in godalni orkester Tr io Horvvedel L i t e rarn i nokturno Ples na valu 327,1 m

ČETRTEK — 28. jun i ja

8.05 Glasbena podoba skladatel ja M ihov i l a Logarja

8.30 Zabavni kale idoskop 8.55 Počitniško popotovanje

od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Uvertura, poročna scena

10.15 Od tod in ondod 11.00 Orkestralne podobe iz

Londona in R i m a 11.30 S popevkami po Ev rop i 12.05 Narodne pesmi iz Bosne 12.15 Kme t i j sk i nasveti —

M i k i Pucko-Scšek: Gozdni sadeži v kmečki prehrani

12.25 Spominsk i l is t i 13.30 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušavci čestitajo

i n pozdravl jajo 1520 Gostje iz opere v našem

študiju 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah

poslušavcev 18.00 Aktualnost i doma in •

svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Koncer t i ra pianist

Zdenko Maranovič 20.00 Četrtkov večer domačih

pesmi in napevov 20.45 M a l i zabavni o rkes t r i 21.00 Večer umetniške besede 22.15 Srečanje jugoslovanskih

i n tu j ih izvajavcev jazza 22.45 Lahka glasba 23.05 Predvajamo vam plesno

glasbo

P E T E K — 29. Junija

8.05 Melodi je in smeh 8.30 Zvočni kale idoskop 8.55 P ion i rsk i tednik 9.25 Simfonietta 9.45 Zborovske skladbe

Antona Ha jd r iha 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dopoldne p r i Wolfgangu 11.20 Dovolite — ime m i je

Cox 11.55 Vesel i intermezzo 12.05 Kv inte t Zadovol jni

K r a n j c i 12.15 Kmet i j sk i nasveti —

dr. Drago šabec: Zajedalske bolezni

20.30

21.00 22.15 22.50 23.05

prob lem v kooperac i j i k i reji praiičev Dva pr i zora iz opere Da l ibor Glasbeni omnibus Prireditve dneva Po naši zemlj i Dve simfonični pes­n i t v i Vsak dan za vas Sblist tega tedna Ples ob 17.40 Aktualnost i doma in v svetu Georges Bizet — prv i verist Iz naših kolekt ivov Zabavni ansambl i v plesnem ritmu Antonio V i va ld i Tedenski zunanjepolitični pregled Schubertovi , Mendelsonovi in Schumanovi zbor i Nočni preludi j Večer v Copacabani L i t e rarn i nokturno Schonberg in Mar t i nu

S R K D A — TI. junVj«

Drugi program S O B O T A — 23. jun i ja

19.00 Melodi je in r i t m i 20.00 Večer romantične glasbe 21.15 Jazz na koncertnem

odru

22.15 Ples na valu 202 m

N E D E L J A — 24. jun i ja 12.00 Nedel jski koncert ob

dvanajstih 13.10 Z ve l ik ih oDernih odrov 14.00 Veseli mot iv i za

nedeljski izlet 14.30 Sonata za viol ino in

k lav i r 15.15 Kopavcem za pr i jetno

nedeljsko popoldne 19.00 Glasbeni barok 20.00 Koncer t za v io l ino i n

orkester 20.40 Mednarodna rad i j ska in

televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih

zvečer 22.15 I. dejanje opere Samson

in Da l i l a

PONEDELJEK — 25. junija

19.00 Ameriška zabavna glasba

20.00 S festivala v Mentonu 20.40 Zabavna glasba na

tekočem t raku

TOREK — 26. junija

19.00 Stare plošče 20.00 Jugoslovanski

skladatel j i v zbor ih 20.30 V e l i k i posnetki stoletja 2053 Medigra na harfo 21.00 T r i uverture k ma lo

znan im operam 21.30 Mednarodna rad i j ska i n

televizi jska univerza 21.45 Jazz ob 21.45

19.00 I/, slovenske komorne glasbe

20.00 Dirigent Sir John Barb i r o l l i v Bukarešti

21.00 V plesnem r i t m u

ČETRTEK — 28. junija

19.00 Mo t i v i z južnega mor ja 20.00 B a r d izpod Beskidov 21.00 Znan i sol ist i v zabavni

glasbi

P E T E K — 29. jun i ja

19.00 Part i ja v h-molu 20.00 M a l i zabavni ansambl i 2050 Izleti v deželo

samospevov

21.15 Pesmi brez besed 21.30 Nenavadne zgodbe i z

znanosti in domišljije 21.45 Jaz ob 21.45

S O B O T A - 23. juni ja

R T V Ljubl jana 19.30 Veter — serijrski f i lm

J R T 20.00 T V dnevnik

R T V Beograd 20.20 S kamero po domovin i

in po svetu 20.40 Dokumentarni f i lm

Itali ja 21.05 D. signore delle 21

— revi ja R T V L jubl jana

22.15 Poštna kočija — serijski f i lm R T V Beograd

22.15 Ser i jsk i f i lm

NEDELJA - 24. junija

Ital i ja 15.30 Avtomobilske d i rke

v L e Mensu R T V Beograd

20.00 Sedem dni R T V L jubl jana

20.45 Počitnice in l jubezen — celovečerni f i lm R T V Beograd

20.45 Celovečerni i g ran i f i lm

PONEDELJEK - 25. junija

J R T 20.00 T V dnevnik

R T V Beograd 20.20 Tedenski športni

pregled R T V Zagreb

20.35 Scapinove zvijače — prenos komedi je

TOREK - 26. junija

N i s p o r e d a !

S R E D A - 27. jun i j a

20.20 Propagandna oddaja 20.30 D i rka

21.30 Loto

Č E T R T E K - 28. junija

J R T 20.00 T V dnevnik

R T V L jubl jana 20.20 Interpol — ser i jsk i f i lm

R T V Beograd 20.20 Poštna kočija

— ser i jsk i f i lm R T V L jubl jana

20.50 T V obzornik 21.20 Koncert norveškega

akademskega pevskega zbora

21.50 Prot i obali — francoski dokumentarni f i lm

P E T E K - 29. juni ja

Naklo j Storžič Amer. barv. CS film VELIKA Amer. film TRUP. 17. T E ZEMUA, ob 20. url. / K S A S A ob 10., 18. in 20.15 ur i .

J R T 20.00 T V dnevnik

R T V L jubl jana 20.20 Veima nevesta

— angleška f i lmska komedi ja na koncu — P L A Z E — francoski dokumen­tarni f i lm R T V Zagreb

20.20 Dokumentarni f i lm

J R T 20.00 T V dnevnik

R T V Bograd

20.30 T V mesečnik studia Sarajevo

21.10 Theres Raqu in celovečerni igrani f i lm

NEDELJA — 24. junija

Center I tal . f i lm D O L G A N O C 1943, ob 10. in 16. u r i ; f rancoski f i lm G R E H M L A D O S T I , ob 18. in 20. u r i .

Storžič Amer. barv. CS f i lm V E L I ­K A Z E M L J A , matineja ob 10. u r i ; i t a l . barv. C S f i lm NOC V E L I K E G A N A P A D A , ob 14., 16., 18.15 in 20.30 u r i .

Svoboda Francosk i f i lm G R E H MLA­DOST I , ob 14. in 16. u r i ; i ta l . f i lm D O L G A N O C 1943, ob 18. u r i ; avstr i jski f i lm MA-S K A R A D A , ob 20. u r i .

Krvavec Cerklje Franc. barv. C S f i lm 2 E N A I N N J E N A IGRAČKA, ob 17. in 19.30 u r i .

Letni kino Partizan Premiera domačega f i lma O N , O N A I N ŠEF, ob 20.30 u r i .

Jesenice »RADIO« 23. do 25. jun i ja francosko-i ta l . f i lm T I S I M O J E ŽIV­L J E N J E — 26. do 27. jun i ja i ta l i jansk i f i lm M O R A L I S T .

Jesenice »PLAVŽ« 23. do 24. jun i ja jugoslovan­ski f i lm KOŠČEK M O D R E G A N E B A — 25. do 27. jun i ja franc.-ital. f i lm T I SI M O J E ŽIVLJENJE — 28. do 29. ju­ni ja i ta l i janski f i lm M O R A ­L IST .

Žirovnica 24. jun i ja češki f i lm V R ­N J E N I V ŽIVLJENJE — 27. juni ja jugoslovanski f i lm TI SI M O J E ŽIVLJENJE.

film VRAŽJI U Č E N E C , ob 16., v ruaf*^ d t m n u n m

tn 20. un — 29. junija ncmSki / Kotcab pa je promUh 4*- 23 barv. f i lm MAZURKA L J U ­B E Z N I , ob 20. u r i .

Duplica

ležišč.

V privatnih turističnih so­bah, k i j i h lahko dobite p r i Turističnem društvu v Trži-

23. jun i j a i ial.-franc. f i lm ču, je prostih še 14 postelj. A N A IZ B R U K L I N A , ob 20. j . . ^ . . . u r i - 24. jun i ja ital.-franc. 1 L - u b c , i ? » " P ™ * « J * Prevo-f i lm A N A IZ B R U K L I N A , ob z e n -15., 17. in 19. u r i — 27. jun i ja j V Ljubl jano odpelje iz T r -amer. V V f i lm D I V J I V E - h pripel je v Tržič T E R , ob 18. u r i — 28. juni ja .dnevno 30 avtobusov, v t r -ameriški W f i lm D I V J I V E - "ško okolico pa 19. Razen T E R , ob 20. u r i .

Nak lo I Dovje Amer. barv. C S f i lm V E L I - 24. jun i ja švedski f i lm P O U K K A Z E M L J A , ob 17. u r i . i O L J U B E Z N I — 28. jun i ja

! franc.-ital. f i lm T I S I M O J E P O N E D E L J E K — 25. juni ja ŽIVLJENJE.

Športne* prireditve

SOBOTA — 23. junija Center Franc, f i lm O R E H M L A D O ­ST I , ob 18. in 20. u r i .

Storžič Avst r i j sk i f i lm MAŠKARADA, ob 10., 16. in 20. u r i ; ital i jan­sk i C S f i lm NOC V E L I K E G A N A P A D A , ob 18. u r i ; premiera nemškega f i lm RDEČI K R O G ob 22. u r i .

Le tn i k ino Part izan Ital . barv. CS f i lm N O C V E ­L I K E G A N A P A D A , ob 20.30 u r i .

Svoboda Ital . f i lm D O L G A N O C 1943, ob 20. u r i .

Krvavec Cerklje Franc. barv. CS f i lm ŽENA I N N J E N A IGRAČKA, ob 20.30 u r i .

Center Amer. barv. CS f i lm - CAS L J U B E Z N I IN CAS S M R T I , ob 17.30 in 20. u r i .

Storžič Ital . f i lm D R Z N I P O D V I G , ob 10., 18. in 20.15 u r i .

Letn i k ino Part i zan Nem. f i lm RDEČI K R O G , ob 20.30 u r i .

T O R E K — 26. junija Center Nem. barv. f i lm C R N I B L I S K ob 18. in 20. u r i . Storžič I ta l . f i lm D R Z N I P O D V I G , ob 10., 18. in 20.15 u r i .

Letni kino Partizan Nem. f i lm RDEČI K R O G ob 2050 u r i .

SREDA — 27. junija Center Nem. barv. f i lm EšNAPUR-S K I T I G E R , ob 18. in 20. u r i .

Stortič Nem. f i lm RDEČI K R O G , ob 10., 18. in 20.15 u r i .

Letni kino Partizan Amer. vestern f i lm T R I J E IZ T E K S A S A , ob 2050 u r i .

ČETRTEK — 28. junija

Center Nem. barv. f i lm I N D I J S K I N A G R O B N I S P O M E N I K , ob 18. i n 20. u r i .

Storžič Nem. f i lm RDEČI K R O G , ob 10., 18. in 20.15 u rL

Letni k ino Part izan Amer. f i lm T R I J E IZ T E ­K S A S A , ob 20.30 u r i .

P E T E K — 29. juni ja

Center Franc, f i lm N O C N A D PARI ­Z O M , ob 18. in 20. u r i .

Koroška Be la

24. juni ja i ta l . barv. f i lm S I N RDEČEGA G U S A R J A — 25. juni ja jugoslovanski f i lm K O S C E K M O D R E G A N E B A .

K r o p a

23. jun i ja f rancoski V V f i lm N E P O K O P A V A S E V N E D E ­LJO; ob 20. u r i — 24. juni ja amer. barv. C S f i lm N E Z N A ­N I J E PRIŠEL; ob 16. in 20. ur i — 28. jun i ja po l j sk i f i lm Z N A K ZA H R A B R O S T ; ob 20. u r i .

Ljubno 23. jun i ja sovjetski barv. f i lm B E L I SUŽNJI ob 20. u r i — 24. jun i ja amer. barv. f i lm N E K A T E R I S O ZA VROČE, ob 16. u r i — 24. jun i j a sovj. barv. f i lm B E L I SUŽNJI, ob 18. u r i .

Škof ja Loka »SORA« 23. jun i j a i t a l . f i lm S L A D K O ŽIVLJENJE ob 18. in 2050 ur i — 24. jun i j a i ta l . f i lm S L A D K O ŽIVLJENJE, ob 18. in 2050 u r i — 26. jun i j a fran­coski f i lm S S I L O M I L I J O ­N A R , ob 2050 u r i — 27. jun i ja franc. f i lm S S I L O M I L I J O N A R , ob 18. i n 20.30 u r i — 28. jun i j a f ranc - i t a l . f i lm B E ­L E S E N C E , ob 20.30 u r i — 29. jun i j a franc.-ital. f i lm B E L E S E N C E ob 18. in 2050

Radovljica 23. j un i j a španski CS f i lm P R E B R I S A N E C IZ T O R N E -SA, ob 20. u r i — 24. juni ja angl.-franc. f i l m S O S R A D I O T A X I , ob 16. in 20. u r i - 24. jun i ja španski C S f i lm P R E ­B R I S A N E C IZ T O R N E S A , ob 18. u r i — 26. jun i ja franc.-ju-goslovanski f i lm O G R A D A , ob 20. u r i — 27. jun i ja f ranc -jug. f i lm O G R A D A , ob 18. in 20. u r i — 28. jun i ja ameriški f i lm VRAŽJI UČENEC, ob 20. u r i — 29. jun i ja ameriški

tega je zdaj v sezoni vzpo­stavljena avtobusna zveza s Porečem in Celovcem v A v ­st r i j i .

Dovol i lnice za ribolov iz-« daja Turistično društvo v Tržiču, medtem ko za lov pa uprava lovišč v Kamniški B is t r i c i .

N O G O M E T v gostilnah v Podl jubel ju, I Pr is tav i , B is t r i c i i n L o m u

Jesenice - Povratno sre- s [ v c k c i o t u d i n a v r t o v i h s to-čanje v kval i f ikac i jah za slo- lo in mrzio hrano, vensko consko ligo med Je- j senicami in Grafičarjem iz B O H I N J : Ljubl jane bo jutr i ob 17. ur i j v h o t e i u »zkUorog- je pro* na igrišču pod Mežakljo. ( 6 t i h še 10̂ ležišč i n j i h lahko

rezervirate na tel. št. 43. V hotelu »Tod Voglom«, je

prostih še 40 ležišč, k i j i h lahko rezervirate na tel. šte­v i l ka 52.

V Mlad inskem domu jo prostih še do 1. ju l i ja 56 l e ­žišč.

V hotelu -Jezero - je pro­st ih samo še 8 ležišč.

V hotelu -Be l l e vue - je pro­st ih še 20 ležišč.

A T L E T I K A

B led — Ju t r i bo tu gorenj­sko atletsko prvenstvo za po-

' sameznike. Začetek tekmo­vanj bo ob 7.30 (hoja na 10 ki lometrov in met kladiva),

I medtem ko bodo ostale pa­noge na sporedu ob 9. u r i .

V pr ivatnih turističnih so­bah, k i j i h lahko rezervirate na tel. št. 58, je prostih še

TELOVADBA Visoko — J u t r i bo tu sre­

čanje telovadcev društev Part izana Kran ja , Križev i n 200 postelj Vieokega. Dopoldne se bodo pomeri l i med seboj v igrah KRANJ :

j z žogo, popoldne pa bo na { H o t e , E v T O t > t k _ Prost ih jo sporedu ve l ik telovadni na ­stop.

ŠPORTNE IGRE Kranj — M lad insk i akt iv

Iskre bo danes i n ju t r i p r i ­redi l tradicionalno športno

še 10 postelj.

Jelen — Vse zasedeno. V privatnih turističnih so­

ba b je prostih še 10 postelj.

Dom na Joštu — Prost ih j o še 28 poselj.

Dom na Krvavca — Prost ih

srečanje mladine jeseniške £ 4 2 * * * t e l i - 2 i č n i c a

. _ _ i obratuje ves dan. Železarne, L i tostro ja , Zele-zame Store i n Železarne » o m n a J " e " * f ™ ~ P r r

j « « 5« postelj. Vsako Ravne. Pomer i l i se bodo v 1 , ^ ^ m n ^ ^ j o z v e č e r odbojki , namiznem tenisu, i plesna glasba. strel janju z zračno puško i n šahu.

Turistični informator T R 2 I C :

Pri pošti — Prost ih je še 20 postelj, k i j i h lahko re ­zervirate na tel . št. 329.

V privatnih turističnih so« bah je na Jezerskem prost ih še 30 postelj.

Češka koča — Prost ih je še 12 ležišč.

Grad hr ib v Preddvoru — Prost ih je še 12 ležišč.

Dom na Kališču — Prost ih je še 37 ležišč. Danes in j u ­tr i je dom zaseden zarad i proslave ustanovitve kokrške-ga odreda.

J Cesta proti Jezerskem je l že do Kokre asfalt irana, v

V Podl jube l ju P r i M a r t i najkrajšem času pa bo asfal-Anke le tov i je prost ih še 10 t irana do Jezerskega. postelj. Rezervirate j i h lah- i „ _ , . . ko n a tel . št. 586. \ ~ ! £ ' ^ t ™

I Crnava, kjer orna gostišče V P l an inskem doma pod svoj r ibn ik i n j e možen l o v

Storžičem je prost ih še 65 le- j na postrvi. Dnevna oskrba j e žišč. ' 1400 dinarjev.

om • družina • moda j Kaj potrebuje novorojenček

Približno 100 stvar i je, k i j jh potrehuje nov i Z E M -L J A N C E K , vendar bodoče mamice ne prestrašite se preveč! N i vam treba vsega naenkrat k u p i t i . Seveda p a bos:e že v nosečnosti m is l i l e n a s tvar i , k i j i h bo otrok po­treboval . M a l o s i oglejmo, ka j vse potrebuje:

P E R I L O

3 do 6 r juh i z vpijajoče tkanine (platno za to n i p r i ­merno, ker je prehladno),

3 do 4 preobleke za odejo, 1 do 2 gumijast i p l a tn i v

ve l ikos t i žirrmice, 2 do 3 podloge za pod po­

ste l jno r juho (najbolje je, če 60 flanelaste),

1 volneno blaz ino (najbo­l j e i z čiste volne),

1 majhno pernico za z imo (polnjeno s puhom),

24 p l e n i c ve l ikos t i 80X80 centimetrov i z gaze,

24 p len ic ve l ikost i 40X50 centimetrov i z frot irne tka ­nine,

6 f lanelastih p lenic vel iko­st i 80X80 centimetrov,

4 popkove p r e v e z e .

C E I M A T E D O S T I K R A T PO­V A B L J E N E G O S T E . B O GO­S P O D I N J I T A K A S E R V I R N A M I Z I C A P R T H R A N I L A M A R ­S I K A T E R I K O R A K

— B V # W 1 « i i,.j t. i.il • r

Mali nasveti

Q Zrca lo obesimo zmeraj tako, d a je zavarovano pred neposrednimi sončnimi žarki. Žarki namreč razkrajajoče vp l iva jo n a živosrebno plast na drug i strani s tek la ; uteg­ne poslat i l isasto a l i se začne celo krušni.

Q Madeže sončnega ol ja z usnjen ih torbic odstranimo s-kožo, k i j o pr iprav imo iz tetrafcloroglj ika i n magne­zi je. Kašo namažemo n a ma­deže i n j o po neka j u r a h zbrišemo. Po t em torbico ob­delamo še z dobri«jjpv sred­stvom za nego usnja.

@ O c v i r k i s lan ine , k i pa ne •mejo biti- preveč zapečeni,

O T R O K O V A P R V A G A R D E R O B A

4 do 6 boinbaževinastih srajčk v dveh ve l ikost ih , lah­ko j i h sešijemo same i z s ta­rega, mehkega per i l a ;

4 do 6 jopic, pletene, bom-bažaste, v dveh ve l ikost ih ,

2 jop ic i , čeprav iz volne — za sprehode v h ladnem vre­menu,

2 para žab. 4 do 6 slinčkov, 4 do 6 robčkov, k i j i h po­

lagamo na blazino, da je de­te ne opl juva,

2 para nogavičk, 1 par čevljev za dojenčke. Vsa ta oblačila raje kup:mo

malo večja. Ne sme nas pre­mot i t i majhnost novorojenč­ka, ta bo v p r v ih mesecih presenetl j ivo h i t ro rasel i n tako bo svojo garderobo l a h ­ko dl je ime l .

Z A N E G O D E T E T A

Će hočemo imet i popolno opremo, bj potreboval i še na­slednje:

1 kopalno kad , 1 termometer za merjenje

temperature vode, 1 termometer za merjenje

telesne temperature, 2 umiva in i k r p i , 1 otroški puder, 2 f ro t i rk i (100X100). 1 stekleničko otroškega

ol ja z dobro kremo za kožo, 1 mehko krtačo za lase, 1 gost g lavnik, 1 baby mi lo . Teh toaletnih potrebščin

naj' n a uporabl ja noben drug družinski član. _ , ,_, . .,

Dolga le ta so buc zcne s širokimi rameni prav idea ln i

K A K O R A V N A M O Z modni t ip, saj so b i l a povoj-D O J E N C K O V T M P E R T L O M n a r e f a m o d e r n a ž e n s k a o b _ Enkra t dnevno — najbolje lačila vsa vat i rana i n ta so

z jutraj , ko otroka prev i jemo podel i la ženi pečat odločno­sti i n moškosti. A tako kot

— — — — — — — ^ — se spreminja čas, se tudi mo­da. Vojne grozote so bile de l ­no pozabljene i n želja vsa­k o žene je zopet b i l a — učin­kova l i žensko i n nežno. Iz­g in i l i so široki h r b t i i n štari-oglata, pret irano široka ra­mena . t \ so ^odteULv. isen&ki n ekak H s r k u l o v videz. To r e j se bodo« žene, če amado pre­t i rano v i -oka ramena i n morda* še cela bujne prs i , izo-

i n nahranimo, operemo še do­jenčkove plenice i n peri lo. Vedno morama plenice pre­kuhat i , zakaj sicer b i se lah­ko razv i le n a n j i h zdrav ju škodljive glive. Tiste p l en i ­ce, k i so umazane z blatom, najprej operemo najhujše umazanije, sp laknemo i n po­tem vse- plenice skupaj n a ­močimo v mrz lo mi ln ico . K u ­hamo j i h 1/4 ure, potem j i h temel j i to speremo v vroči, in nato še v m r z l i vodi . Razo­besimo j i h , če je le mogoče na. zrak (sonce). Slabo i zpra ­ne plenice posušijo i n celo dražijo nežno dojenčkovo kožo. P lenice po možnosti vedno preii ftamo; gumirano platno pa skrbno umi jemo.

K J E B O D E T E S P A L O ?

Vedno moramo skrbet i , da je prostor, k jer sp i , zračen. Važno je, da je njegova z im­nica dobra, m s i c e r po ln je­n a naj bo s pravo žimo, 6 i o e r so take žimnice drage, a ze­lo priporočljive. Ce s i take žimnice le ne moremo oskr­beti , je dobra tudi z imnica , k i je polnjena z morsko tra­vo a l i lesno volno. Z imnice s perjem i n puhom ne upo­rabl jamo, k e r se dojenček lahko pori in prehladi . Paz i - %Š i t i moramo, da so stranske x stene niegovega ležišča do- Z D R A V O T R O K J E V E S E L O T R O K . N A S F A N T E K N A SLI« volj visoke, tako da nam ne K I S E T A K O PRISRČNO S M E J E , DA J E P R A V G O T O V O b. padel na t la . Z A D O V O L J E N Z M A M I C I N O N E G O

As: m M l U ' m . n .-notiA fi|"» £ t & - fUL

Žene s širok? mi ra meni in ozk'mi boki gibale živobarvnim a l i svefc-likajočim se M i n a m , Ce bodo ime l e črtast* obleko, bodo črte tekle navzdo l . N a sploš­no se bodo raje odločile za bolj i tmne i n enobarvne zgornje dele oblek. Izrez naj

bo raje ovalen kot pa k v a ­draten. Rokava so lahko tudi zelo visoko vstavl jena. P ul i j i z o zk im i t r i ko tn im i i z rez i v a m bodo idealno pr is to ja l i , in prav tako široka športna k r i l a . ,

so n a drobno n a s e k l j m i zelo pr imeren dodatek j u h a m a l i zelenj av i .

Prof i telesnemu vonju O) Pregorel« varovalke l ah ­

k o porabimo za* brušenj« no­žev,

$} Slonovo kost, k i je po­r u m e n d a , odrgnemo z lane­no k r p o namočeno v šniritu.

Vsakdanje, umivan je je nujno. N e samo zaradi zdravja," ampak tud i , da pre-

bolj nepri jetnega, če sicer lepo • oblečena dek le zaudar-j a po potu. Vsak večer pred spanjem se umijemo posebno

C R T E I N S P E T ČRTE. A S - i M E T R J J A J E T U IZRAŽENA ČRTAMI. K R O J J E P R E P R O S T , H R B E T J E G L O B O K O P I S A N E *

Z D I A G O N A L N O LEŽEČIMI I Z R E Z A N . B A R V E S O ŽIVO

skrbno pod pazduho. V e d a i n m i l o na j bosta zvesta spremljevavca. Lahko upo -T^bl^arao- d.«.zadot:^etivTVQ ooi-lo. Zjutraj s i seveda h i t ro splaknemo telo, še če n i m a ­te, s i kupi te dezodor irat .vni "-Solea-led-, k i se dobi v dro- , geri jah i n se namažite pod pazduho. 2-krat podrgnite — zadostuje vam za vse dopo l ­dne. Počutile se boste sveže i n čiste.

CESNJJSV K O L A C Mešaj četrt ure 10 dkg ma ­

ščobe (surovega masla). 10 deka gramov s ladkor ja i n 2, rumenjaka, pr iden i l imon ine lupinice , dodaj menjaje po žlici- 12 d k g moke (ki jo p r e ­se ješ i n zmešaš z 1 p e c i l n i m praškom) i n osminko l i t r a mleka. Stres i v dobro p o m a ­zano pekačo z a 2 prsta na v i ­soko. P o v r h u naloži 25 d k g opran ih češenj i n pec i v srednje vroči pečici približno t r i četrt ure .

V E L I K O SREČANJE Jean Gehan: J c n u - P a u l Belmondo

Najpomembnejša predstavnika starejše in mlajše generacije francoskih • filmskih Igravcev sta pred kratkim skupno stopila pred filmske kamere. Jeana Gabina in Jeana-Paula Belmonda je v filmu »Opica in zima« združil režiser Henri Verneuil, ki mu za to zamisel lahko iskreno čestitamo. Tudi najbolj pesimistični opazovavci so napove­dovali, da bo to srečanje ukresalo nekaj isker. Pravijo pa, da je nastal pravi bengalični ogenj.

' Glavno vlogo igra razen Ga­b i n a in Be lmonda — božan­s k a steklenka. In sicer igra v vsej zgodbi najbolj odločil­no vlogo. Prav vdanost njej »je, združila Alberta Ouentina KJean Gabin) i n Gabr ie la Fou -queta (Belmondo). — Srečala sta se cisto slučajno, a takoj spozn" '^ . da oba pripadata

ve l ik i družini t is t ih, k i sta j i m steklenica in kozarec ve­l i ka tolažnika zemeljskega gorja. To j u je zbližalo. P r i petem kozarcu 6akija, riže­vega žganja je Ouentin poza­b i l na svojo slovesno obljubo, da ne bo več p i l , k i si jo je dal pred petnajst imi let i i n sicer med bombardiranjem

na K i ta j skem. K o t da ne b i b i l več lastnik tigrevilske go­stilne, kot da je spet pod­častnik mornariških strelcev na Jangce-Kiangu m u je bi lo. Po šestem kozarcu se je tudi Fouquet prepust i l tokovom domišljije in se še enkrat zna­šel na španskem. V svoji p i ­janosti je zaplesal flamenco in se podal v b ikoborbo med avtomobi l i na vrveči u l i c i .

Resničnost pa je čisto dru­gačna in veliko bolj banalna. Fouquet je prišel v Tigrevil le po svojo hčerko Mar i jo , k i je tam v nekem zavetišču. B i l o ga je sram stalne pi janosti in n i upal tak pred njo. Zato m u je hotel novi pri jatel j Ouentin pomagati — in sicer tako, da b i v lomi l v internat in dekletce ugrabi l , toda pod-dvig mu je spodletel. V jezi sta si v inska bratca privo­ščila še drugo avanturo: na plaži sta pr iredi la peklenski ognjemet, s kater im sta raz­svetlila vse mesto in p r ik l i ­cala policaje.

IZTREZNJEN Drugo jutro se je Fouquet

zbudi l iztreznjen, v veži go­stišča pa ga je mirno čakala mala Mar i j a . Za pesnika je b i l zdaj čas, da b i pijanske sanje zamenjal za resnično življenje — in spoznal je, da je končno tudi v njem nekaj poetičnega. Otrok i n oče sta se z roko v r o k i odprav i la na kolodvor. S tar i Ouent in pa ju je spremljal in j i m a pr ipo­vedoval povest o op ic i i n z i ­mi : »Ko se na K i t a j skem pr i ­bliža z ima in pridejo prve zmrzel i , je tam najt i mnogo izgubljenih m a l i h , opic, k i so iz radovednosti a l i na popo­tovanju zašle predaleč i n se znašle v tuj i , nepri jazni deže­l i , kjer tavajo naokol i brez staršev i n prijateljev. K e r l judje tam dol i mis l i jo , da ima opica dušo, so dobr i z n j im i in dajejo denar, da j i h polove in odpeljejo nazaj v njihovo rodno džunglo, kjer bodo med svoj imi pr i jate l j i lahko živele naprej . Tako v začetku zime cel i v l ak i opic potujejo domov v džunglo . . . «

K o je v lak odhajal, je Ma­r i ja vprašala svojega očeta:

* L E P A C L A U D I A C A R D I N A L E J E P R E D K R A T K I M DOPOL- »Kaj misliš, a l i je Ouent in N I L A K O M A J T R I I N D V A J S E T O L E T O , V E N D A R J E DA- videl take opice?« Oče pa j i N E S T A K O R E K O C ŽE N A S A M E M V R H U ' F I L M S K E G A je odvrni l : »Prepričan sem, da B A B I L O N S K E G A S T O L P A j e vsaj e n o . . . «

J E A N P A U L B E L M O N D O IGRA P E S N I K A

GABIN JE ZAPEL K o je Jean Gab in zaigral to

svojo 63. vlogo, se je spomni l , da je nekod pel v music-hallu in tako je sam zapel nekaj kupletov, seveda z glasom, k i ne more skr i t i vinskega nav­diha. Medtem pa Jean-Paul Belmondo n ikakor n i hote! zapeti, vse, kar je režiser mo gel spravit i iz njega, je bi lo nekaj neart ikul i ranih glasov, k i pa b i j ih mirno lahko na­pr t i l i pi janosti . Tud i v osta­l ih vlogah so nastopi l i neka­teri znani f rancoski igravci , vendar pa povsem razumlj ivo vse preglasita — ne le s svo jo hrupnost jo, ampak tudi s svojo izredno igro — veterana stare generacije Jean Gabin in veteran »novega vala« Je­an-Paul Belmondo. Upajmo, da bomo njuna hr ipava vin­ska glasova v tem uspelem duetu kaj kma lu zaslišali tu­di v naših dvoranah.

DUŠAN OGRIZEK

fTtmsfcezauifnivijst * HIŠA K . K A V K I ; Gina LoBobrfffdft Je pro­

dala svojo veliko hišo v To­rontu. Kanadčani niso nad tem nič navdušeni, Italijani pa so čisto zadovoljni. Poro­čajo tudi, da bo Gina pro­dajaš vojc Spomine — za 50 milijonov...

£ TRUCRAT PRED SODIŠČEM V enem samem dnevu s**

je Anita Ekberg morala po*, javiti pred tremi sodišči! pred enim zaradi neizpolnjen ne pogodbe z nekim založni­kom, pred drugim zaradi tožbe, ki jo je vložila proti nekemu časopisu, ker jo jo imenGval »selivko-, pred tretjina pa zaradi tožbe, ki jo je vložila proti svojemu nekdanjemu zaročencu, ki da je pon:rer;ii n?>n podpis na čeki'.

J E A N G A B I N V I N S K A B R A T C A V O J N I -V E T E R A N J E A N G A B I N IN , P E S N I K J E A N - P A U L B E L ­M O N D O STA S E Z E L O D O -B R O R A Z U M E L A , Z A K A J VI V I N U N I S A M O R E S N I C A , A M P A K T U D I P R I J A T E L J ­STVO

U m a d a n a . . .

Na puljskem festivalu, ki bo od 17. julija do t. av­gusta bodo zavrteli samo 12 filmov — od 18 prijavljenih. Žirija za izbor filmov in žirija za ocenjevanje filmov •ta se združili v eno. Ta bo vsekakor imela Belo nehva­ležno delo — izbrati najboljše od letošnje pičle hi iz­redno slabe bere.

. . uouO IKI Injem

Producent .režiser, igravec, pisec in glasbenik Brvan Forbes ,ki smo ga videli v »Ligi gentlemenov«, bi za svoj novi film »Seansa na deževno popoldne« rad pri­dobil Simone Signoret, da bi zaigrala vlogo medija.

Za film »Uklenjena krona«, v katerem bodo igrali Jean-Claude Pascal, Madeleine jfcobinson, Silva Kose ina in Valerie Lagrange, je napisal scenarij popularni »no-vovalovski« igravec in pevec Charles Aznavour.

Izredno popularni pevec tvvista Johnnv Hoilyday bo jeseni stopil tudi pred filmske kamere, in sicer v fil­mu, ki ga bo rcžiral Francois Chalais. razen njega pa bosta nastopila Elke Sommer in Curd Jurgens. Za ko­mercialni uspeh se filmu ob teh imenih ni treba bati, prav tako pa ni nobene bojazni, da bi bil kvaliteten.

Juliette Mavniel je na Ažurni obali začela pod vod­stvom Paula Lasrvja snemati film »Srečanje«, v ka­terem igra skrivnostno dekle, ki se umori v nenavad­nem gradu.

23 \\ vem, kaj je stor i l a l i pomis l i l naslednji igralec, k i je zagledal nekaj

nemogočega — glavni dobitek, k i ga nihče n i pobral. Morda je b i l bister pa počakal i n ko se nihče n i v rn i l , ga je proglasi l za svojega. A l i pa je vrgel v avtomat svoj novčič, ker pač n i v idel , da so za šipo t r i krogl ice m je nekdo pred n j im zadel.

Nisem mogel več ostati v dvorani . Prej sem nameraval ostati v dvo­rani kakšno uro, kaj t i v Haroldovem k lubu je bi lo še najvarneje. Zdaj pa se je stvar spremeni la in moral b i odit i ven — v temo, čeprav so bi le u l ice najbrž polne policistov, k i so oprezale za vsak im suml j i v im znamenjem.

Počasi sem plava l med množico, m imo blagajniške sobe — pa se še ozrl nisem nanjo, mimo dvigala i n potem s m u k n i l skoz i dvojna steklena vrata ter se znašel na slepeče razsvetljenem pločniku pred V i rg in i j sko ul ico. Nekaj vež južno sem zagledal majhno prodajalnico pražene koruze. K u p i l sem vrečico. Potem sem zav i l prot i drugi u l i c i i n bolščal krog sebe kakor iz letnik. Zdelo se m i je, da človek, k i pr igr izuje koruzo, ne more delat i v ideza nekoga, k i je česar k r i v a l i ima slabo vest.

P r i D rug i u l i c i sem zav i l prot i zahodu krog vogala in čez nekaj ducatov korakov sem b i l i zven mestnega središča ter varne množice. Okna d r a -guljarne, trgovine s cvet l icami , klobučarne ter k i n a poleg mene so b i la temna. M i m o je prišla skup ina letalcev v modr ih uni formah in potem sem ostal sam v u l i c i , k i so jo raasvetljevale svetle črke napisa E l Cortez Hotel .

N ikogar n i b i lo v idet i . B i l sem sam na cesti i n pločniku — moj i ko rak i so glasno odmeval i po tleh i n zdelo se m i je, da se moja bela srajca i z z i ­valno blešči v temi . Z a seboj sem 6lišal avtomobi l , vendar se nisem upa l obrnit i glave. M i m o j e pr ipe l ja l rumen avtomobil . Zatem nič, potem pa po l ic i j sk i patrul jn i avtomobi l z dvema uni formiranima policistoma na sprednj ih sedežih. Name se sp loh nista ozr la i n vedel sem, da sem za trenutek n a varnem. Reno je b i l po ln tujcev in po mestnih u l i cah so se sprehajale stotine mladeničev in vsakogar med n j im i b i lahko obdolžili, da j e bradač i z Haroldovega k luba. Čeprav je pol ici ja gotovo iskala roparja, gotovo n i mogla ustavit i i n spraševati vsakega tujca, k i ga je srečala.

Hišni blok dalje je 6tala bencinska postaja, temna in zaklenjena. Toda zelena telefonska cel ica pred postajo je b i l a odprta. Po iska l sem telefon­sko številko ge. Kressmanove, vrgel v avtomat novčič, k i sem ga dobi l nazaj p r i prodajalcu pečene koruze ter zavrtel telefon. Oglasi la se je ga. Kressmanova i n dejal sem j i , da bi rad govori l s Tino.

Morda trideset sekund kasneje se je T i n a oglasila. Vede l sem, da je telefonski aparat na steni v hodniku poleg dnevne sobe, kjer je ga. Kres ­smanova preživljala večere. Zarad i tega sem j i skušal govorit i tako, da se ne bi izdala. »Ničesar ne reči, T ina , n i t i mojega imena, n i t i besede, samo poslušaj!-« 6em šepetal v aparat, čim se je oglasila. »Jaz sem, A l , z manoj j e vse v redu. Zdrav sem, T i n a — v vsakem oziru — i n čez nekaj minut bom pr i tebi.« Zaslišal sem, kako je olajšano vzd ihni la . » In zdaj. T ina , r ec i : 'Da, gospod Baxter , prav gotovo ne bom pozabila napraviti.'« Ponov i la je stavek. »Poslušaj,« sem nadal jeval , »kakšno sobno številko imaš, toda govori t iho. S i v p r v i sobi?« T ina je odvrni la , d a n i in reke l sem: »V drug i sobi? »Zanikala je i n reke l esm: » V tretji?« T i n a je dejala: »Tako je, gospod Baxter.«

Dobro sem poznal razpored prostorov v hiši gospe Kressmanove. Soba št. 3, j e b i l a v spodnjem nadstropju t ik ob kuh in j i . B i l a je najcenejša. »Vrni se v svojo sobo,« sem dejal , » in odpr i okno. Počasi ga odpiraj tako, da se ne bo ničesar slišalo, p a čeprav b i trajalo nekaj minut. Potem ugasni luč!«

»Prav, gospod Baxter,« i n zaslišal sem, kako se je zasmejala. »Veselilo me bo, če se bova zjutraj videla.«

Se hišni blok dal je i n zav i l sem desno v ul ico, k jer so rast la drevesa. U l i c a j e b i l a prav prov inc i jska. Okna dnevn ih sob so b i l a razsvet l jena: v ide l s em žensko, k i je krpa la , i n moškega, k i je zaspal v udobnem sto lu z rokama, prasrižanima n a t i l n i k u . Z rak okrog mene je odmeval od petja slavčkov. Z a v i l sem skoz i vhod hiše ge. Kressmanove i n t iho odšel n a dvoriščno stran. T i n i n o okno j e b i lo odprto i n zavihtel sem se skozenj, se obrn i l ter ga zap r l i n potegni l čezenj zaveso. Zatem 6e je prižgala luč i n tam je sta la T i n a v pastelno s in j i spa ln i sra jc i s široko razprt imi očmi i n nasmehom olajšanja na obrazu. Stop i la j e prot i meni i n prižel sem jo k sebi.

X X .

Šepetala sva i n m r m r a l a — le besede, imena i n odlomke i z stavkov — ter se tesno objemala. Dolgo sem j o pol jubl ja l , potem sva se z vzd ih i od­dahni la , s t rmela d rug v drugega ter se smehl ja la. Potem sva sedla na posteljo. Ug iba la sva, kaj se je zgodilo z osta l imi , vendar n i sva vedela pravzaprav ničesar. Zanje n isva mogla stor i t i ničesar, i n če j i h j e uje la pol ic i ja , k i namerava p r i t i nocoj še po naju, s va b i l a prav tako brez moči. Tako sva sedela i n nenadoma sem dejal T indr »Reno n i mesto, k jer se l judje samo ločujejo. Mnogo več porok je kakor ločitev.* S smehl ja jem v očeh j e čakala. » V Nevadj se človek l ahko poroči, ne da b i mu bi lo treba čakati. K a j meniš o tem, T ina? J u t r i zjutraj?«

P r i k i m a l a je i n oči so j i za žarele. »Pravzaprav j e tole nepošteno od tebe,« sem dejal . »Bog ve, kaj se

utegne še zgodit i . Pet minut po poroki me lahko aretirajo, a l i pa še nocoj.«

O d k i m a l a je. » N e izgubl ja jva časa s taksnim govorjenjem,« je zašepe-tala. »T i veš, ka j morava storiti.«

P r i k i m a l sem i n j o spet pričel pol jubl jat i . Leg la sva i n k o sem jo objemal ter čutil ob sebi , pa j o po l jub l ja l v sobi, k jer s va b i l a daleč od ostalega sveta, se m i j e zdelo, d a še n i k o l i n isem doživel kaj takšnega. »Lati v postel jo, A L « j e zacepetala m tedaj m l j « b i l o prav vseeno, kaj

se bo zgodilo z menoj. K o bi me jut r i zapr l i a l i celo obesil i , b i m i bi lo prav vseeno. To je bi la moja žena i n b i t i z njo je b i lo vredno vsega.

Ponoči sem se zbudi l , b i lo je že zelo pozno, temno i n tiho. Vse j e spalo. T ina je spala z obrazom proti" meni i n rokama, skrčenima na prs h , tako, da sta j i pesti ležali pod brado. Ležal sem tesno zraven nje i n jo objemal z roko. B i l a sva b l i zu, tako da so se njene ustnice skoraj do t i ­ka le moj ih l ic . Na koži sem čutil njen umir jeni , topl i dah. Toplo me jo obl iva l , nekaj sekund prenehal in se ponavl jal . Nisem se premakni l . Dolgo sem negibno ležal in srečen čutil T ino ob sebi. V spanju je b i l a tako ne­bogljena in zazdelo se mi je, da sploh nisem vreden česa tako prelepegaj In tedaj me je zaskrbelo, kaj bo naslednjega dne. Želel sem, da b i b i l a svobodna, deset tisoč mi l j od tod, sama i n skupaj kakor zdaj. M ise l , d a bi naju ujel i i n tako vse porušili, se m i je zdela neznosna.

Preživeti medeni mesec v Renoju j e lopa stvar. Naslednjega ju t ra — k i je b i lo kakor v s 3 estala v poletju — je b i lo nebo temnomodro, gore pa čoko-ladnorjave in jasne, tako da j i h je b i lo razločno v idet i tudi z ve l ike raz­dalje. Najvišji vrhov i so b i l i bel i kakor s ladkor i n zrca l i l i so se v snegu, nad n j imi pa j e si jalo sonce. Zgodaj zjutraj sem zapust i l penzion gospe Kressmanove po ist i pot i , kjer sem prišel, i n odšel na sprehod po mestu. Pojedel sem kavo i n prepečenec in s i pozneje, k o so se odprle trgovine^'

k u p i l novo belo srajco, kratke hlače, nogavice, pra lne hlače i n žepni nož. Zatem sem se pust i l obr i t i pr i br i vcu v Rivenside Hote lu. Potem sem odšel v kopališče Rivenside Hotela. V bazen nisem šel, temveč sem se v dvajset ih minutah dobro oprhal i n opral glavo. Kopanje sem končal s hladno prho - obl iva la me je ledena voda i z p lan in . B i l a je tako hladna, da m i j o jemalo d ih . Zatem sem zav i l svojo staro obleko i n s i oblekel novo. B i l sem pripravljam na vse, želel sem, da b i večno živel in lačen sem b i l tako, da še stati nisem mogel.

Renojski časnik je že izšel, visel je p r i prodajalcu. K u p i l sem en izvod in odšel proti neki restavracij i v mestu. Med potjo sem stlačil staro obleko v košaro za odpadke.

T ina me je čakala pr i miz i . Na tleh je stala njena potna torba. Ob l ek la s i je belo poletno obleko brez rokavov i n oči so j i žarele Naročila sva zajtrk, pečena jajca s klobaso in imeni tn imi praženimi krompirčki, k a -kakršne znajo pr iprav i t i le na zahodu. Medtem ko sva čakala na zajtrk, sem razgrni l čaraik.

V njem je b i l a zgodba o roparskem napadu, pokazal sem nanjo i n skupaj sva jo prebrala. Vest je b i la kratka , dvokolonska, v desnem spod­njem kotu prve strani . B i l a je nejasno in previdno napisana — pisec j e poročal o »poskusu roparskega napada.« Ničesar n i zapisal, kaj se je prav­zaprav zgodilo; Tudi našega vozička n i omenil , n i t i treh maskiranih mož.' Največ je pisal o gostih, k i sploh niso opazi l i , da se j e kaj zgodilo i n tako » je igra potekala normalno.« Podrobnega n i ničesar omeni l i n ves elan kt je odražal mnenje, da bodo stori lce kma lu uje l i ter da vsa stvar ni b . ia kaj posebnega a l ipozornesti vredna. Prepričan sem b i l , da je tako hote la ' pol ic i ja , k i je imela svoje namene, ka j t i k o b i u je l i Guy ja , Br i cka a l i Jcr ry ja , b i to tudi omeni l i i n bi zgodba bi la prav gotovo drugačna. Poše-petal sem to svojo misel T i n i , k i m i je pr i t rd i la . Imenitno sva se počutila.

T ina je dejala: »Zekla b i , da bi b i la G u y i n Jerry naj in i priči.« Za trenutek sem razmišljal o tem predlogu i n pomis l i l , če bi to bi lo

mogoče. Zdelo se m i je, da n i ovir. »Tudi jaz želim tako, t oda . . . « »Nič zato. Oh , A l , pohitiva!« je nestrpno dejala. Pr ines l i so K i m a

zajtrk in naglo sva ga pojedla, ne da b i i zp i la kavo. P r i z latarju na Južno V i r g in i j sk i u l i c i sva kup i l a zlata prstana za pet dolarjev. Cez petindvajset minut sva v eni izmed sob vel ikega belega sodnega poslopja nekaj b lokov dalje spregovori la besede — globoke in resne — k i so pomenile, da sva odtlej poročena.

V Ronoju lahko razen kockanja počenjate in vidite še mnogokaj, zato sva kup i l a vozne karte do V i r g in i a Ci ty ja , približno dvajset mi l j stran. Novj bleščeče rumen avtobus je imel odpeljati šele čez eno uro in tako s va 6e sprehajala in s i ogledovala ve l ika uradna poslopja v upravni četrti. V bližini sva našla dovolj pr ikupno sobo s kopalnico. Plačala sva za teden d n i vnaprej i n povedaa gostitel j ici , da sva šele prispela z avtobusom. K o sem podpisal knj igo gostov i n zagledal imeni g. i n ga. Mercer, Chicago. so nisem mogel vzdržati i n bruhni l sem v smeh. Gostite l j ica je samozado­vol jno p r ik ima la i n rek la : »Za medeni mesec n i lepšega kraja od Renoja.«

Nevada obsega kakšnih sto tisoč kvadratn ih mi l j , vendar ima le k a k ­šnih 160.000 prebivalcev. Tako pr ide približno kvadratna mi l ja na vsak:-?a prebivalca. Večina prebiva v mestih i n naselj ih tako, da lahko s k r b j o za ves svet, ko b i j i h obiskal . Deset minut i z Renoja je b i l naš avtobus edina premikajoča se stvar daleč naokrog. S T ino sva sedela na zadnj ih sedežih pr i oknu i n se držala za roke. Av tomob i l j e d i r ja l preko asfalta i n se po lep i cesti vzpenjal preko hribovja prot i V i r g in i a C i ty ju . V i d e l i smo le posušene grmiče kadulje, gričke, gore i n s inje nebo. N ik jer ograde a l i hiše, le cesta, k i je kazala , da je b i l tukaj pred nami človek. Sonce je b i lo rumeno i n vroče i n vedel sem, da je pr iroda krog nas takšna^ kakršna je b i la pred deset tisoč let i .

V V i r g i n i a C i t y ju sva se ločila od ostal ih potnikov — dveh zakoncev srednj ih let s hčerko gimnazi jko pa dveh živahnih zakonskih parov z do l ­gočasnimi očmi, bržkone bodočih ločitvenih kandidatov i z bližnjih gostišč — i n se sprehajala po s t ranskih m i rn ih ul icah. V i r g i n i a C i t y je mesto duhov, še pred osemdesetimi le t i je tamkaj živelo štirideset tisoč l judi i n kopalo pa brskalo za srebrom, za mi l i j on i , k i 6 0 j i h izkopal i i z hr ibov okrog znamenite Comstoske žile. Zdaj živi v tem mrtvem mestu le še kakšnih pet sto l jud i , k i imajo bare, restavracije in prodajalne spominkov, vse naokrog pa j i h obdajajo t ihe gomile prekopane i n prevrtane zemlje ter zapuščeni jaški.

UGANKE S C E S T E

K d o ve največ o oestno-prometnih predpisih? T o b i lahko t rd i l i za naše na j ­mlajše — pionir je i n c i c i ba ­ne . Povedal i so, kaj pomeni ta a l i oni prometni znak, kdo Ima prednost na križišču . . . T o ."m je pr ineslo tudi lepe

mlad** rast

»agrade. E n i « o dob i l i mo ­ped, drugi fotoaparat, mag­ije \r.~ *^"V'e*o, skiroje itd.

Komis i j a za vzgojo in var­nost v prometu v Radovl j ic i je v ponedeljek organiz irala prireditev pod naslovom »KAJ V E S O C E S T N O P R O -M E T N I H P R E D P I S I H - . P io­n i r j i s Kop r i vn ika , Mošenj, L ipn ice , Bleda, Bohinjske B is t r i ce i td. so odgovarjali brezhibno na postavljena vprašanja. Se najmlajši — c i ­c ibani , M so komaj šegah spraševalcu d o pasu, so ve­del i , ka§ je to sernaJor in podobno.

Najboljši so b i l i seveda i z L ipn i ce , k i s o v najtežji k a ­tegoriji osvo j i l i moped. Nič manj niso za n j im i z a o s t a -

B O D O C I B R O D A R S K I M O D E L A R J I S O S E U D O B N O POČUTILI M E D VOŽNJO V C O L N O PO ŠKOFJELOŠKIH U L I C A H V PARADI L J U D S K E T E H N I K E

jadi i z Kopr i vn ika , Bohinjske Bele, Bdhinjoke Bistr ice, h in jske Ur/le, Boh. Bistr ice, saj so l e malo bolj okorno odgovarjali na vprašanja. Se­veda j i h Stroga temfeija n i ocenila dovo l j dohro za n a ­grado. J e pač tako, jprvi je lahko samo eden. Prepričani smo, -da p ion i r j i , k i so ob nagrade, niso obupal i .

Ob .zanimivem, programu o cestmo-projnetnih predpis ih, je mlade g a d o v i j ičane zaba-

.va l tudi ' .aabavni •ansrmrsdl Franci ja Podjefta z 'BleSa. ' Kot sol ist i — pevci : m reorta-torj i . so se preftsravflf tndi pioife-ji. Lahko zrrplšemo. r l a so Ifcli vsi dobri . Se poseben aplavz pa je doživela 12-let-na D A R J A LlGEJKr a S l eda , k i je zapela popevki M A J J -JJOUITtA i n Z E M L J A P L E -

- S E . Takole je mala Darja ©dgovonila na nekaj vpra-

»Od t kdej že poješ?« »To asž ne spomnim, m i -

.slhn, daieem b3a stara 5Tet.«

»Al i "hodiš v glasbeno šo­lo?«

»Hodim in se učim k lav i r , -»Kateri pevki popevk « ta

ti najjbolj všeč?« »Hat i .ffurkovic i n Lo la Wo-

vakovič/-! »IRateri razred ^obiskuješ

se3af?« »Sasti in m i s l i m , da ga

bom naredi la s prav do-teim:!«

.Za zaključek je na prire­d i t v i nastopi la -tndi i ta l i jan­ska p a v k a Jsa <Christy, k i je .še posebej navdušila mlade .pcblušauce popevko Frarv--cija Poajeda ~ Po jd i spet ma Jsiad«. Interpretirala jo je namoeč v .slovenščini.

Seveda veselja p o končani ..prireditvi n i b i lo konec. Dvn p ion i r ja sta zagrabila moped m že hotela naredi t i poskus­no vožnjo. Toda škoda, k o v T ^ e r v b a r j u m i 'b i lo še nič gor iva , Stajbo^jai-az radovl j i ­ške .občine .bodo,-v jeseni -na­stopi l i tudi na okrajni p r i -TeBirvt v •Kranju.

M I L A * J » rVKOVIC

T A K C SO M L A D I HKINlROri O D G O V A R J A L I O PRO­M E T N I H P R E D P I S I H P R E T E K L I P O N E D E L J E K V RA­D O V L J I C I

e z m l i s i c a

Bila sem pri Titu

L i s c a je vprašala ježa: »Kcliko pameti imaš?« »Eno,« »oče jjež — »kaj pa

t i? -»Jaz ,pa kar sedemdeset,-«

od-'oiori lisica. »Ne verjamem, dokler ne

pr T e 7,« zakKoe jež. »* ! naj bo, pojdi z me-

tic' « OfreljaJ. jo je k pasti, ki

jo "e lovec .postavil in s prst­j o 'okrll, da je ni opazila. Refc^l ji je, naj pomoli tace k ' : u in udari pciem z nj i ­mi ob zemljo, rekoč:

»Da, prisegam!« T - ko je tudi storila in past

jo" "e zgrabila za obe taci. »It-ko naj se zdaj rešim,«

vprr.'a lisica ježa za *vet. »TC~ko bi te mogel poučiti

z eno « amo pametjo!« odgo­vor i 'ež.

Lisica reče: »Vidim, da me je pogubila

ia prisega. A vendarle, na­uči me.«

Tedaj ji reče jež: » K o bo prišel lovec, da bi

te ujel, se naredi mrtvo. —

ti se ne premakni. Ko bo vi­del, da se ne zganeš, bo mi­slil, da si mriva, izvlekel ti bo tace iz pasti i n Je vrgel ;.. i- ii ..-.e. Ti pa naglo sko­či in jo pobriši.«

Ko so me učenoi kriške šole izvolili, da grem Je tovarišu Titu, sem bila presenećena in vedela. Hvaležna, sem jim za izkazano zaupanje.

V nedeljo pred dnevom mla­dosti smo se predstavniki .pio­nirjev iz vse Slovenije -zbrali v 'Liubijani. Ljubljanski pio­nirji so nas pospremili in nam

l i s i c a je tako "tudi s tor i la naročili čestitke in pozdrave i n se rešila. za tovariša Tita. Pot v Beo-

NEKOč J E B I L A KOč-TCA V K R O P I J Z L U B J A V A R N O Z A V E T J E M E D N E V I H T A M I , T O K R A T PA J E B I L A ZA-

Enkrat te bo ošiml s kolcem, V E T J E ŠTEVILNIM R A D O V E D N I M O C E M

grad Je bila dolga, vendar je minila s> veselem razpoloženju. Nastanili smo se v pionirskem mestu, .kjer je kut SJ .pravljici. Med parki stoje lepe malt hi­šice in lepa igrišča. Tudi na jivali nam\ je zelo ugajalo.

•Ko smo stopali — oblečen: v pionirske kroje — skozi vra­ta Belega dvora, smo bili zelo nestrpni in -kar malo tesno nam je bilo. -Res, to >ni kar tako — obiskati tovariša Tita. Ko je prišel v dvorano, -kier smo se zbrali, smo nekaj se­kund presenečeno molčali, na­to pa smo z vedrimi glasovi vzkliknili: Tito je nas, mi smo Titovi! Pridružili so se nam tudi pionirji iz ostalih repub-

Jik. W kratkem govoru nam ie povedal, da si želh da bi bili dobri in pridni učenci in nam naročil pozdrave za vse ostale pionirje, ki ga niso mogli obi­skati. Nato nam je vsem dal roko, mi pa smo mu čestitali •k rojstnemu dnevu in mu iz­ročili darila. Tovariš Tito nas je pehal na vrt, kjer smo bili pogoščeni. Z nami je pel, se smejal in nas zabaval. Ko je potekel čas našega obiska, smo neradi odšli, saj je pri njem tako zelo prijetno.

M A R J E T K A P R I M O Z l C

D A R J A LIČEN J

VTNO I N K L O B A S A 1

Gospodinjska učiteljica j a v enem i zmed višjih razre­dov osnovne šole govori la učencem o prebavi hrame i n tako j e nanese! pogovor tudi na to ,da po klobasi n i zdra­vo p i t i vode. »Kaj mis l i te , otroci, zakaj pa -pitje v i na ne škoduje?« j e ob tej p r i ­ložnosti vprašala.

»Zato ker gre vino tako a l i tako v glavo i n ne v želo­dec«, j e takoj vedel poveda­t i Stane.

ABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STR

SREČA V NESREČI MED OPERACIJO

C

— Jaz sem Amadeus. Vese l i me, da sva se spoznala

Križanka št. 35

K rinila ši. 3

— Vide t i je, da bo ln ik še vedno ne sp i

V K N J I G A R N I

1 t r • 4 5 *

i

1

H * t i H n ti

H

• H

t i

Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično:

1., 1. podoba, l i k , 6., 2. mesto v Srb i j i b l i zu Kragujevca, 8., 3. z a ­četnici slovenskega pisatel ja (Tol-minci ) , 9., 12. nemška reka, 11., 4. barvitost, 13., 5. Ober, 14., 16. ke ­m i j sk i s imbo l za stronci j , 15., 7. ledvice, 17., 10. r imsko preddvorje.

Anekdoti NORMALNI ČLOVEK

Neki študent po predavanju vpra-" ša svojega profesorja, znanega psi­hiatra:

— Gospod doktor, do podrobnosti ste nam opisali abnormalnega člo­veka in njegovo obnašanje. Povejte nam prosim kaj tudi o normalni edinki, če to ni sedaj na programu, kdaj nam boste potem govorili o tem?

— Kakor hitro najdem normalne­ga človeka — je odgovoril profesor.

SODOBNI PREGOVORI Mlado drevje se pri pogiba — sta­

rega pa komunalci sekajo.

Kdor rano hiti v službo — ni v so­rodstvu s šefom, pa zato ne sme zamujati.

Prijatelj mojega prijatelja je tudi moj — porok.

Dober glas se daleč sliši, dobra podkupnina pa še dlje.

Kar lahko storiš danes — pusti za jutri da bo kdo drug naredil.

1 < i i

| * 7 J

0 & 10

t i 12

t i

d u 14 1

1- i

— Ta knjiga mi je všeč. Vzela jo bom

PRI ZOBOZDRAVNIKU

— Toda jaz sem zobozdravnik

Križanka je magična, zato ve l ja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično:

L , 1. iglasto drevo, k i jeseni od­vrže iglice, 7., 2. zadeva, spor, pravda, 8., 3. vse, 9., 14. avtomobi l ­ska oznaka St ipa, 10., 4. l jubezen­sko pesništvo, 12., 5. avtomobi lska oznaka Sarajeva, 13., 11. mesteca pod Fruško goro, 14., 9. češka znam­k a avtomobilov, 15., 6. gost inski uslužbenec.

Rešitev križanke št. 33

Tod oravno: 1. kantata, 8. areopag, 9. na, 10. n ika , 11. las. 12. stol, 14. P U , 16. režiser, 18. prat ika.

Rešitev križanke št. 34

Vodoravno: L akaci ja , 7. kotel, 8. stol, 9. Be, 10. celibat, 12. i l , 13. B a ­l i , 14. Balas, 15. ametist. ,

r Nekoč, pred mnogimi leti sem bil

vajenec v neki tiskarni. Skupaj z menoj so se izučevali obrti se tri­je fantje. Nekega dne je od nekod pripotoval v mesto 19-letni dolgin. Imel je ribje oči in popolnoma ne­dolžen obraz, ki je dajal vtis, da se nikoli ni nasmejal. Strinjali smo se v tem, da je neumen in za­to smo sklenili, da' ga bomo pre­strašili. Odšli smo k lekarnarju in ga poprosili, naj nam posodi člo­veško okostje. V tem času je tako okostje veljalo petdeset dolarjev. (Ne vem, po koliko je danes, ko so cene poskočile.)

Torej, okoli desetih zvečer smo odnesli okostje iz lekarne. Vse smo premislili: napovedali bomo temu dečku — imenoval se je Nikodemus Dodge — sestanek v centru me­sta. Ko bo odšel od doma, mu bo­mo položili okostje v posteljo. Ži­vel je v samoti, na periferiji me­sta, v majhni leseni koči. Ko smo odložili okostje, smo se sprehodili z njim po mestu, potem pa je odšel domov. Že vnaprej smo slavili zmago, ker nam je šala uspela.

Toda počasi je veselje plahnelo^ in črne misli so nam začele rojiti

po glavi. Kaj če se naš Dodge to-jev. Toliko denarja ne bi mogli za-začne dirjati in vpiti po ulicah. Bili smo vznemirjeni in nismo več mislili na šalo.

Mučilo nas je kesanje, ko smo dospeli do njegove koče in pogle­dali skozi okno. A kaj mislite, da smo videli? Sedi ti naš dolgin na

služiti niti v dvesto - petdesetih le­tih!

Na srečo je bil lekarnar dober človek. Rekel je, da nam vse odpu­sti, a da bi želel dobiti naša okostja, ko nam ne bodo več po­trebna. Čisto v redu, ali ne? Pu­stili smo mu torej potrdila in po­mirjeni odšli, prepričani, da lekar-

Velikodušni lekarnar

postelji in grize ogromen medenjak. Odgrizne košček, nato malo za­igra na orglice, pa spet vzame me­denjak. A okoli njega so razmeta­ne igračke, drobnjarije, sladkarije. Hitro smo zvedeli resnico. Nikode-mus je okostje prodal za pet do­larjev. Okostje, ki je bilo vredno petdeset! S solznimi očmi smo stekli k lekarnarju in mu vse povedali. Toda kako zbrati petdeset dolar-lik-o prestraši, da nor od strahu

nar v svojem žvljenju še ni naredil bolj neuspele špekulacije.

Po določenem času je eden izmed mojih tovarišev utonil. Tako je bilo eno okostje manj in lekarnar je bil zares užaloščen. Preteklo je še ne­kaj let in potem je drugi fant iz naše četvorice poletel z balonom. Za to so mu obljubili petdeset dolarjev na uro in ga prepričevali, da bo do­bil milijon, ko se bo vrnil na zem­ljo! In tako se je lekarnarjeva inve­

sticija dobesedno topila pred njego­vimi očmi. Spet je preteklo neka;, let in potem je tretjemu fantu pad­lo na pamet, da bi preizkusil, če di­namit eksplodira. In pomislite, eks­periment je uspel. Res je, da so ne­kaj našli, in to toliko, da bi vse skupaj lahko vtaknil v žep od te­lovnika. To je bilo pa tudi dovolj za dokaz, da je lekarnarjeva last­nina spet utrpela izgubo.

Lekarnar je bil že v letih, ko se je začel dopisovati z menoj. Postal sem mu najmilejši korespondent. To je zares čudovit človek! Nikamor me ne priganja, na ničemer ne

«vztraja, vedno je zelo olikan in ni­koli ni imenoval mojega okostja — skelet. Samo včasih me zelo prijaz­no vprašuje: »No, kako se drži? P -zite nanj! Je v redu?*

Nedavno tega sem od njega do­bil telegram, ki mi ga je poslal po­noči, da je izkoristil zmanjšano ta­rifo. V tem telegramu mi sporoča, da je ostarel, da imetje poč-si iz­gublja svojo vrednost in me prosi, naj mij plačam vsaj del svojega dolga, a za ostanek mi je priprav­ljen dati daljši rok.

Pomislite samo, kako velikodušen človek je! M A R K TWAIN

J