glej setveni koledar in sosedje v vrtu
TRANSCRIPT
SETVENI KOLEDARIN SOSEDJEV VRTU
2
KAZALO
Uvod 3
Setveni koledar vrtnin 4
Setveni koledar cvetlic 8
Nasveti strokovnjaka za prehrano 13
Setveni koledar zelišč in dišavnic 14
Mešani posevki 18
Setev in oskrba 20
Recept 23
BOGASTVO SVEŽE ZELENJAVE ZA VSE LETO
Izberite si tisti del vrta, ki je tekom dneva enakomerno obsijan s soncem. Če je prostora malo, je najbolj smiselno posejati le začimbe, solate in nekaj malega zelenjave za svežo rabo v kombinaciji s cvetlicami.
Štiričlanska družina v povprečju potrebuje okoli 70-100 m2 ali cca. 20 m2 na osebo. Površino zelenjavnega vrta razdelite na 1,2 m široke gredice poljubne dolžine. Med gredicami je 30 cm poti. Na težkih, manj živih tleh naj bodo gredice obrnjene v smeri sever-jug, na peščenih tleh pa vzhod-zahod. Za krompir potrebujete dodatnih 100 m2.
Smiselno je, da si gredico z začimbami uredite v bližini kuhinje. Tako boste imeli vaše najljubše začimbe vedno pri roki. Meliso, žajbelj, timijan in sivko pa posadite k vrtnicam.
Osnova zdravega zelenjavnega vrta so MEŠANI POSEVKI.
UVOD
4
Blit
va (m
ango
ld)
Bob
Bro
koli
Brs
tični
ohr
ovt
Buč
ke
Buč
e
Cvet
ača
Čeb
ula
Povp
rečn
i čas
kal
jivos
ti(š
tevi
lo d
ni)
Raz
dalja
saj
enja
v cm
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aZ
ELEN
JAV
E
4−14
4−14
5−10
5−10
4−8
4−8
5−10
6−12
30 x
40
12 x
40
40−6
0 x
60
−75
50 x
70
90−1
20 x
90
−120
120
x 2
50
50 x
60
10 x
35
Setv
eni k
ole
dar
vrt
nin
Čas
set
veČ
as p
resa
janj
aČ
as p
obir
anja
pri
delk
ovSv
eža,
zdr
ava
in o
kusn
a ze
lenj
ava
z do
mač
ega
vrta
5
Blit
va (m
ango
ld)
Bob
Bro
koli
Brs
tični
ohr
ovt
Buč
ke
Buč
e
Cvet
ača
Čeb
ula
Povp
rečn
i čas
kal
jivos
ti(š
tevi
lo d
ni)
Raz
dalja
saj
enja
v cm
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aZ
ELEN
JAV
E
4−14
4−14
5−10
5−10
4−8
4−8
5−10
6−12
30 x
40
12 x
40
40−6
0 x
60
−75
50 x
70
90−1
20 x
90
−120
120
x 2
50
50 x
60
10 x
35
Endi
vija
Fižo
l niz
ki
Fižo
l vis
oki
Gra
h
Jajč
evec
Kita
jsko
zel
je
Kol
erab
a
Kol
erab
ica
Kor
enče
k
Kum
are
Lube
nica
5−14
5−9
5−9
5−8
7−14
5−10
5−14
5−10
7−15
4−8
5−14
30 x
50
10 x
50
50 x
90
5 x
30−4
0
50 x
80
40 x
50
30 x
40
25 x
30
25 x
50
30−4
5 x
120
−160
60 x
10
0
6
Mel
ona
Mot
ovile
c
Ohr
ovt
Papr
ika
Para
dižn
ik
Pete
ršilj
Por
Rad
ič
Rde
ča p
esa
4−8
7−28
5−10
10−2
1
5−14
10−2
8
6−14
5−14
4−14
90 x
150
−20
0
10 x
15
45 x
50
40 x
75
50−7
0 x
120
5 x
15
15 x
40
20 x
40
15 x
40
Povp
rečn
i čas
kal
jivos
ti(š
tevi
lo d
ni)
Raz
dalja
saj
enja
v cm
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aZ
ELEN
JAV
E
Čas
set
veČ
as p
resa
janj
aČ
as p
obir
anja
pri
delk
ov
7
Red
kvic
a
Rep
a
Slad
ka k
oruz
a
Sola
ta
Špin
ača
Zel
ena
gom
oljn
a
Zel
je
4−10
5−7
4−7
4−7
7−21
10−2
1
5−10
10 x
20
22 x
40
30 x
80
25 x
30
10 x
20
40 x
40
60 x
70
pr
esn
o a
li k
uh
an
oV
tem
no li
stna
ti ze
lenj
avi j
e m
nogo
vita
min
a B
9 al
i fol
ne k
islin
e,
ki je
obč
utlji
va n
a te
mpe
ratu
ro, t
ako
kot v
itam
in C
. V 1
00
g
svež
e šp
inač
e je
sko
raj d
vakr
at v
eč fo
lne
kisl
ine
kot v
ena
ki
količ
ini k
uhan
e. P
rivl
ačno
zel
eno
barv
o šp
inač
e in
dru
ge z
elen
e ze
lenj
ave
ohr
anim
o, č
e jo
kuh
amo
v od
kriti
pos
odi i
n kr
atek
čas
.
par
ad
ižn
iko
va
om
ak
a
Para
dižn
ik, k
oren
je, b
uče
in d
ruge
rde
če o
barv
ane
vrtn
ine
vseb
ujej
o pe
ster
izbo
r an
tioks
idan
tov
iz v
rst k
arot
enoi
dov.
So
mal
ce p
oseb
ne, s
aj k
arot
enoi
de o
rgan
izem
naj
laže
iz
kori
sti,
če te
vrt
nine
kuh
amo
neko
liko
dlje
in ji
m
doda
mo
kanč
ek d
obre
maš
čobe
.
8
EA
gera
t (A
gera
tum
mex
ican
um)
10−1
430
−40
cm
za g
redi
ce, o
brob
ke, o
kras
ne
poso
deso
nčna
lega
; ko
odcv
eti p
ore-
žem
o, d
a po
novn
o za
cvet
i
EA
stre
(C
allis
teph
us c
hine
nsis
)7−
1425
−60
cm
za o
kras
gre
dic,
za
obro
bke,
za
rez
sonč
na le
ga; v
sako
leto
se
jem
o na
dru
go g
redi
co
EB
alza
min
a (I
mpa
tiens
bal
sam
ina)
15−2
050
cm
za g
redi
ce, o
brob
ke, o
kras
ne
poso
deso
nčna
lega
, vla
žna
tla
EC
inija
(Z
inni
a sp
.)5−
1050
cm
za o
kras
gre
dic,
za
rez
sonč
na le
ga, t
opla
, odc
edna
, ne
pre
več
gnoj
ena
tla
ED
alija
(D
ahlia
pin
nata
mig
non)
7−20
30−4
0 c
mza
okr
asne
pos
ode,
obr
obke
, za
rez
; ras
te n
aj v
sku
pini
sonč
na le
ga; o
blik
uje
gom
olj
EFl
oks,
pla
men
ka
(Phl
ox d
rum
mon
dii)
10−2
050
cm
za g
redi
ce, o
brob
ke,
okra
sne
poso
de v
sku
pina
h
sonč
na le
ga, p
ropu
stna
ne
sve
že g
noje
na tl
a, z
elo
pisa
nih
barv
EG
ajla
rdija
(G
ailla
rdia
ari
stat
a)14
−20
70 c
mza
rez
in o
kras
gre
dic
sonč
na le
ga
EG
lavi
nec
(Cen
taur
ea im
peri
alis
)14
−20
60 c
mza
obr
obke
, za
rez
sonc
e
Povp
rečn
i ča
s ka
ljivo
sti
(št.
dni)
Viš
ina
cvet
lice
Upo
raba
Raz
no
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aC
VET
LIC
E
Čas
set
ve v
zap
rtem
pro
stor
uČ
as p
resa
janj
aČ
as s
etve
na
pros
toČ
as c
vete
nja
EEn
olet
nice
DD
vole
tnic
eT
Traj
nice
Setv
eni k
ole
dar
cve
tlic
Pisa
no c
vetje
z d
omač
ega
vrta
9
EG
odec
ija
(God
etia
gra
ndifl
ora)
7−14
50−7
0 c
mza
okr
as g
redi
c, o
brob
kov,
za
rez
(kr
atko
steb
elni
šop
ki)
sonč
na le
ga, n
e pr
etež
ka tl
a
EG
raho
r (L
athy
rus
odor
atus
)14
−16
200
cm
plez
alka
; tud
i za
rez
boga
ti tla
z d
ušik
om
EG
reni
k (I
beri
s um
bella
ta)
7−14
30 c
mza
obr
obke
, za
rez
sonč
na le
ga
EK
alifo
rnijs
ki m
ak
(Esc
hsco
ltzia
cal
iforn
ica)
8−14
40 c
mza
gre
dice
in o
brob
keso
nčna
lega
, cve
tovi
so
odpr
ti sa
mo
kada
r sije
son
ce; l
ahka
tla
EK
apuc
inka
(T
rapa
eolu
m m
ajus
)14
−20
300
cm
plez
alka
, za
okra
s gr
ed,
ogra
j, pe
rgol
, za
rez
sonč
na le
ga (
v se
nci s
krom
no
cvet
i); o
dced
na n
e pr
eveč
gn
ojen
a tla
; uži
tna
EK
itajs
ki n
agel
j (D
iant
hus
chin
ensi
s)7−
1440
cm
za s
ajen
je v
sku
pina
h na
gr
edic
e, o
brob
ke, o
kras
ne
poso
de, z
a re
zso
nčna
lega
EK
rpas
tolis
tni z
vezd
ni
(Ipo
moe
a qu
amoc
lit)
20−2
230
0 c
mpl
ezal
ka; t
udi z
a ok
rasn
e po
sode
sonč
na le
ga
ELa
vate
ra
(Lav
ater
a tr
imes
tris
)10
−20
70 c
mbo
gato
cve
toča
za
okra
s gr
edic
, za
rez
sonč
na le
ga
ELe
pe o
čke
(Cor
eops
is ti
ncto
ria)
12−1
4do
10
0 c
mpo
letn
a cv
etlic
a za
okr
as
gred
in z
a re
zso
nčna
lega
ELe
pi s
lak
(Ipo
mea
pur
pure
a)10
−20
300
cm
plez
alka
sonč
na le
ga
ELe
vkoj
a (M
atth
iola
inca
na)
7−14
do
100
cm
za g
redi
ce in
rez
sonč
na le
ga
slak
10
ELi
mon
ski o
žep
(Aga
stac
he m
exic
anum
)20
−24
45 c
mza
gre
dice
, za
rez
v to
plej
ših
kraj
ih je
traj
nica
; tu
di z
drav
ilna
rast
lina
ELo
belij
a (L
obel
ia e
rinu
s)20
na
svet
lobi
20 c
mza
gre
dice
, obr
obke
, ok
rasn
e po
sode
sonč
na in
pol
senč
na le
ga, s
e ra
hlo
pove
ša; k
o od
cvet
i po-
reže
mo,
da
pono
vno
zacv
eti
EM
etul
jčki
ali
(Cos
mos
bip
inat
us)
8−14
do
150
cm
viso
ka c
vetli
ca z
a ok
ras
gred
, ob
likov
anje
živ
e m
eje,
za
rez
sonč
na le
ga; r
aste
na
vsak
ih
tleh;
red
no o
dstr
anju
jem
o od
cvet
ele
cvet
ove
EN
apih
njen
a m
reži
ca,
stat
ika
(Sat
ice
sinu
atum
) 7−
1460
−80
cm
za s
uho
cvet
jeso
nčna
lega
, odc
edna
, la
hka
tla
EO
gnjič
(C
alen
dula
offi
cina
lis)
10−1
450
−60
cm
za s
ajen
je v
sku
pina
h,
gred
ice,
okr
asne
pos
ode,
ob
robk
e, Z
A r
ezso
nčna
lega
EO
kras
na fa
celij
a (P
hace
lia c
ampa
nula
ria)
15−2
120
−30
cm
za o
kras
gre
dic
in o
kras
nih
lonc
eviz
boljš
uje
vrtn
a tla
EO
kras
ni s
lak
(Con
volv
ulus
tric
olor
)10
−14
plez
alka
sonč
na le
ga, a
pnen
a tla
; ob
dež
ju in
zve
čer
se c
veto
vi
zapr
ejo
EPa
jčol
anka
(G
ypso
phila
ele
gans
)10
−14
50−7
0 c
mza
rez
sonč
na le
ga; s
ejem
o
v ve
čih
term
inih
EPe
pelk
a (C
iner
aria
mar
itim
a)7−
1420
cm
za z
asad
itev
gred
ic in
ob
robk
ov, o
kras
nih
poso
d
in v
iseč
ih k
ošar
ima
svet
leče
sre
brne
list
e;
pren
aša
sušo
kozm
eja
Povp
rečn
i ča
s ka
ljivo
sti
(št.
dni)
Viš
ina
cvet
lice
Upo
raba
Raz
no
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aC
VET
LIC
E
Čas
set
ve v
zap
rtem
pro
stor
uČ
as p
resa
janj
aČ
as s
etve
na
pros
toČ
as c
vete
nja
EEn
olet
nice
DD
vole
tnic
eT
Traj
nice
11
ELi
mon
ski o
žep
(Aga
stac
he m
exic
anum
)20
−24
45 c
mza
gre
dice
, za
rez
v to
plej
ših
kraj
ih je
traj
nica
; tu
di z
drav
ilna
rast
lina
ELo
belij
a (L
obel
ia e
rinu
s)20
na
svet
lobi
20 c
mza
gre
dice
, obr
obke
, ok
rasn
e po
sode
sonč
na in
pol
senč
na le
ga, s
e ra
hlo
pove
ša; k
o od
cvet
i po-
reže
mo,
da
pono
vno
zacv
eti
EM
etul
jčki
ali
(Cos
mos
bip
inat
us)
8−14
do
150
cm
viso
ka c
vetli
ca z
a ok
ras
gred
, ob
likov
anje
živ
e m
eje,
za
rez
sonč
na le
ga; r
aste
na
vsak
ih
tleh;
red
no o
dstr
anju
jem
o od
cvet
ele
cvet
ove
EN
apih
njen
a m
reži
ca,
stat
ika
(Sat
ice
sinu
atum
) 7−
1460
−80
cm
za s
uho
cvet
jeso
nčna
lega
, odc
edna
, la
hka
tla
EO
gnjič
(C
alen
dula
offi
cina
lis)
10−1
450
−60
cm
za s
ajen
je v
sku
pina
h,
gred
ice,
okr
asne
pos
ode,
ob
robk
e, Z
A r
ezso
nčna
lega
EO
kras
na fa
celij
a (P
hace
lia c
ampa
nula
ria)
15−2
120
−30
cm
za o
kras
gre
dic
in o
kras
nih
lonc
eviz
boljš
uje
vrtn
a tla
EO
kras
ni s
lak
(Con
volv
ulus
tric
olor
)10
−14
plez
alka
sonč
na le
ga, a
pnen
a tla
; ob
dež
ju in
zve
čer
se c
veto
vi
zapr
ejo
EPa
jčol
anka
(G
ypso
phila
ele
gans
)10
−14
50−7
0 c
mza
rez
sonč
na le
ga; s
ejem
o
v ve
čih
term
inih
EPe
pelk
a (C
iner
aria
mar
itim
a)7−
1420
cm
za z
asad
itev
gred
ic in
ob
robk
ov, o
kras
nih
poso
d
in v
iseč
ih k
ošar
ima
svet
leče
sre
brne
list
e;
pren
aša
sušo
kozm
eja
EPe
tuni
ja
(Pet
unia
hyb
rida
)
7−14
30−5
0
cmza
okr
as g
redi
c, o
brob
kov
in
okra
snih
pos
od v
sku
pina
hso
nčna
lega
ER
umen
i hel
eniju
m
(Hel
eniu
m a
mar
um)
7−15
50 c
mza
obr
obke
, okr
as g
redi
c,
za o
kras
ne p
osod
eob
likuj
e ču
dovi
ti ko
mpa
ktni
gr
mič
ek; n
eneh
no c
veti
ESa
lpig
losi
s (S
alpi
glos
is s
inua
ta)
10−2
050
−80
cm
za g
redi
ce, o
brob
ke in
za
rez
sonč
na le
ga, a
pnen
čast
a, n
e sv
eže
gnoj
ena
odce
dna
tla, c
veto
vi v
ne
nava
dnih
bar
vnih
odt
enki
h
ESa
lvija
, kad
ulja
(S
alvi
a sp
.)10
−20
45 c
mv
skup
ini z
a gr
edic
e,
večj
e po
vrši
neso
nce
ESo
nčni
ca
(Hel
iant
hus
annu
us)
8−10
60−2
00
cm
za v
rt in
rez
, niz
ke z
a ok
rasn
e po
sode
sonč
na le
ga, h
itro
rast
e
ESu
ha r
oža
(Hel
ichr
ysum
10−1
570
cm
za s
uhe
šopk
eso
nčna
lega
EŠa
boje
v na
gelj
(Dia
nthu
s ca
r. ch
abau
d)7−
1450
cm
za r
ez,
cvet
ovi d
išijo
; son
čna
lega
ETo
lšča
k (P
ortu
laca
gra
ndifl
ora)
7−14
15 c
mza
obr
obke
, gre
dice
, za
sk
alnj
ake,
ob
suhi
h zi
dovi
hso
nčna
lega
in p
ešče
na tl
a
ETr
obar
vni h
lapč
ek
(Chr
ysan
them
um8−
2060
cm
za o
kras
gre
dic
in z
a re
zhi
tro
rast
oča;
son
čna
lega
EVe
čern
ica
(Mir
abili
s ja
lapa
)7−
1460
cm
za o
kras
gre
dic
sonč
na le
ga, m
očno
diš
eči
cvet
ovi s
e od
prej
o še
le p
opol
-dn
e in
so
odpr
ti do
jutr
anjih
ur
EVo
denk
a (I
mpa
tiens
wal
leri
ana)
14−2
0 n
a sv
etlo
bi
30 c
mza
saj
enje
v s
kupi
nah,
gre
dice
, ok
rasn
e po
sode
, obr
obke
pols
enca
, sen
ca; č
e pr
eveč
gn
ojim
o z
duši
kom
sla
bo c
veti
cari
natu
m)
mon
stro
sum
)
12
EVr
tna
črni
ka
(Nig
ella
dam
asce
na)
14−2
050
cm
za r
ez, z
a su
ho c
vetje
, za
okr
as g
redi
cse
nčna
do
pols
enčn
a le
ga
EZ
ajčk
i (A
ntir
rhin
um m
ajus
)10
−20
50 c
mza
okr
as g
redi
c, z
a re
zso
nčna
in p
olse
nčna
lega
EŽ
amet
nica
ali
tage
tes
(Tag
etes
sp.
)7−
1430
−80
cm
za o
kras
gre
dic,
obr
obko
v,
za r
ez
sonč
na le
ga,
zdra
va r
astli
na z
a vr
t
DM
ačeh
a (V
iola
sp.
)14
−20
20 c
mza
okr
as g
redi
c, o
brob
kov,
ok
rasn
ih p
osod
v s
kupi
nah
dvol
etni
ca; d
obor
pre
zim
i; so
nčna
in p
olse
nčna
lega
DSp
omin
čica
(M
yoso
tis a
lpes
tris
)14
−20
30 c
mza
okr
as g
redi
c in
za
rez
dvol
etni
ca; s
ončn
a le
ga
DTu
rški
nag
elj
(Dia
nthu
s ba
rbat
us)
7−14
50−6
0 c
mza
gre
dice
, obr
obke
, za
rez
sonč
na le
ga
DZv
ončn
ica
(Cam
panu
la m
ediu
m)
14−2
080
cm
za o
brob
ke, z
a re
zso
nčna
in p
olse
nčna
lega
TLu
pina
(L
upin
us p
olyl
lus
)14
−20
80 c
mza
okr
as g
redi
c, z
a re
ztr
ajni
ca, s
ončn
a le
ga,
apne
nčas
ta tl
a
TZ
lati
šebo
j (C
heir
anth
us c
heir
i)8−
1450
−60
cm
za o
kras
gre
dic,
za
rez
dvol
etni
ca; s
ončn
a in
po
lsen
čna
lega
Povp
rečn
i ča
s ka
ljivo
sti
(št.
dni)
Viš
ina
cvet
lice
Upo
raba
Raz
no
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Vrst
aC
VET
LIC
E
Čas
set
ve v
zap
rtem
pro
stor
uČ
as p
resa
janj
aČ
as s
etve
na
pros
toČ
as c
vete
nja
EEn
olet
nice
DD
vole
tnic
eT
Traj
nice
13
NASVETI STROKOVNJAKA ZA PREHRANO
NASVETI
pestre jedi za vitko postavoZa ohranjanje zdravja, dobrega počutja in vitkega stasa je dobro slediti načelu prehranske pestrosti. To pomeni vključevanje veliko sezonskega sadja in zelenjave pisanih barv v naše obroke ter pripravo
jedi različnih struktur in okusov. Okusnost v jedeh najlaže spreminjamo z naravnimi zelišči, naj bodo
z gredice na vrtu ali z lončka na okenski polici naše kuhinje.
cvetlice niso le vrtni okrasS cvetjem na vrtu ustvarjamo biološko ravnovesje. Nekatere cvetlice ob določeni vrtnini spodbujajo
rast in krepijo obrambo pred škodljivci, druge bogatijo prst ali pa jih koristno uporabljamo v
kuhinji. Cvetovi kapucink, vijolic in trobentic so okusna popestritev in hranilna obogatitev številnih
jedi. Liste tolščaka uporabljamo lahko presno za obogatitev solat z minerali in maščobnimi
kislinami omega 3 ali pa kot blitvo – za prikuho. Jedilnik lahko vedno popestrimo tudi s popki
sončnic, ki jih pripravimo v solati ali pa v sopari skuhamo za prilogo.
zelišča v jedeh za boljšo prebavoKombinacija zelišč in vrtnin v vrtu ali v loncu je okusna in obenem koristna. Pri kuhi lahko
mastnemu mesu za boljšo prebavo dodajamo timijan, podobno fižol kuhamo s šetrajem in
zelje s kumino, feferoni v omaki pa nam olajšajo dihanje pri prehladu.
uporabljajte zelišča namesto soliZelišča so naraven vir številnih vitaminov in mineralov. Drobnjak, peteršilj in vrtna kreša
vsebujejo recimo precej vitamina C. Ta zelišča uporabljamo v hladnih jedeh, pri kuhanih pa jih dodamo povsem na koncu. Listi kopra, pehtrana in boreča pa so zaradi obilja mineralov odlično
nadomestilo za sol.
14
Sete
v/V
zgoj
a sa
dik
- ča
s se
tve
na p
rost
o in
ča
s pr
esaj
anja
sad
ik n
a pr
osto
Prid
elek
Vrst
aD
IŠAV
NIC
EČ
aska
litve
(dni
)U
pora
baK
oris
tne
last
nost
i v v
rtu
Baz
ilika
(O
cim
um b
asili
cum
)14
vzgo
jimo
sadi
ke a
li se
jem
o di
rekt
no n
a pr
osto
; pre
saja
mo
na
pros
to p
o za
dnji
zmrz
ali n
a to
plo
mes
to z
avar
ovan
o pr
ed v
etro
m
pobi
ram
o ce
lo r
astli
no
ali s
tran
ske
poga
njke
pre
d cv
eten
jem
svež
a al
i suš
ena
za s
olat
o, r
ibje
, m
esne
in p
arad
ižni
kove
jedi
nasp
loh
dobr
o vp
liva
na
zdra
vstv
eno
stan
je v
seh
vrtn
in
Bor
eč
(Bor
ago
offic
inal
is)
16se
jem
o di
rekt
no n
a pr
osto
od
mar
ca d
o m
aja
trga
mo
mla
de li
ste
in r
astn
e vr
šičk
eža
met
ni li
stič
i se
prile
gajo
so
lata
m, m
esni
m je
dem
in
hlad
nim
pija
čam
odlič
na č
ebel
ja p
aša
Jane
ž (P
impi
nella
ani
sum
)25
vzgo
jimo
sadi
ke a
li se
jem
o
maj
a di
rekt
no n
a pr
osto
posu
šena
sem
ena
iztr
esem
o
iz k
obul
ovse
men
a up
orab
ljam
o za
pec
iva,
kr
uh, l
iker
je
Kam
ilica
(M
atri
cari
a ch
amom
ila)
14se
jem
o di
rekt
no o
d ap
rila
do
juni
jaup
orab
ljam
o po
suše
ne c
veto
veza
čaj
: bla
ži v
netja
, krč
e te
r de
zinfi
cira
izbo
ljša
okus
zel
ju, p
oru,
zel
eni
in k
rom
pirj
u, z
ato
naj r
aste
v
njih
ovi b
ližin
i
Kop
er
(Ane
thum
gra
veol
ens)
21se
jem
o di
rekt
no n
a pr
osto
od
apr
ila d
o ju
nija
trga
mo
mla
de li
ste
al
i cel
e ra
stlin
eza
sol
ate;
sem
ena
doda
jam
o vl
ožen
im k
umar
icam
ugod
no v
pliv
a na
vzn
ik s
emen
a ko
renč
ka, k
umar
, rde
če p
ese,
so
late
; sam
seb
e ne
mar
a, z
ato
naj
rast
e ra
ztre
seno
po
cele
m v
rtu
(o
biča
jno
se z
asej
e sa
m)
Maj
aron
(O
riga
num
maj
oran
a)14
seje
mo
dire
ktno
na
pros
to
sred
i maj
apo
bira
mo
mla
de li
stič
e al
i ce
lo r
astli
no p
red
cvet
enje
mza
juhe
, om
ake,
mes
ne in
kr
ompi
rjev
e je
di te
r st
ročn
ice
EN
OL
ET
NIC
E
Zdr
ava
zeliš
ča in
aro
mat
ične
diš
avni
ce z
dom
ačeg
a vr
taSe
tven
i ko
led
ar z
eliš
č in
diš
avn
ic
15
Peko
či fe
fero
ni, s
orte
O
STR
I ZEL
ENI i
n O
STR
I RU
-M
ENI (
Cap
sicu
m a
nnuu
m)
15vz
gojim
o sa
dike
in ji
h
pres
ajam
o m
aja
na p
rost
opl
odov
iko
t dod
atek
raz
lični
m je
dem
al
i za
konz
ervi
ranj
e
Pete
ršilj
(P
etro
selin
um c
risp
um)
20od
mar
ca n
apre
j sej
emo
di
rekt
no n
a pr
osto
listn
i pec
lji z
list
iči i
n ko
reni
nesv
eže,
suš
eno
za ju
he, o
mak
e,
sola
te, i
td.;
JE Z
DR
AVIL
EN
Šetr
aj
(Sat
urej
a ho
rten
sis)
21se
jem
o na
pro
sto
od a
prila
do
julij
apo
bira
mo
celo
ras
tlino
pre
d cv
eten
jem
za s
olat
e, m
esne
in fi
žolo
ve je
di
ter
juhe
v vr
tu n
aj r
aste
v b
ližin
i fižo
la
in b
oba,
ker
z s
vojim
von
jem
od
ganj
a uš
i in
jima
izbo
ljša
okus
Vrtn
a kr
eša
(Lep
idiu
m s
ativ
um)
3se
jem
o ce
lo le
to v
lonč
kih,
na
pro
stem
pa
od p
omla
di
do je
sni n
a de
lno
senč
ni g
redi
ci
upor
abim
o m
lade
kal
čke
al
i cel
e ra
stlin
ice
BO
GAT
A S
C-v
itam
inom
: za
sol
ate,
kot
nam
az n
a kr
uh
skup
aj z
mas
lom
ali
skut
o
TR
AJN
ICE
Dro
bnja
k (A
llium
sho
enop
rasu
m)
25vz
gojim
o sa
dike
ali
pa o
d m
arca
na
prej
sej
emo
dire
ktno
na
pros
tore
žem
o lis
tiče
pred
in p
o
cvet
enju
za s
olat
e, s
kuto
, juh
e, p
ice,
ja
jčne
jedi
cvet
ovi s
o de
kora
tivni
Ižop
(H
ysop
pus
offic
inal
is)
vzgo
jimo
sadi
ke a
li pa
sej
emo
jese
ni in
pom
ladi
dir
ektn
o na
pr
osto
upor
ablja
mo
mla
de li
stič
e in
ra
stne
vrš
ičke
; LEP
A O
KR
ASN
A
RA
STLI
NA
za z
elen
javn
e je
di in
like
rje
odlič
na č
ebel
ja p
aša
Kim
el a
li ku
min
a (C
arum
car
vi)
21m
arca
in a
prila
sej
emo
dire
ktno
na
pro
sto
sem
e v
drug
em le
tu r
asti
sem
e se
pri
lega
k z
elju
, rde
či p
esi,
krom
pirj
u, r
azni
m ju
ham
, mes
u;
izbo
ljša
preb
avlji
vost
izbo
ljša
okus
kro
mpi
rja,
zel
ja,
kum
ar in
rde
če p
ese,
zat
o na
j ras
te
povs
od p
o vr
tu v
njih
ovi b
ližin
i
Lušt
rek
(Lev
istic
um o
ffici
nale
)vz
gojim
o sa
dike
ali
pa je
seni
in
spom
ladi
sej
emo
dire
ktno
na
pros
toup
orab
ljam
o sv
eže
listič
e, o
d dr
ugeg
a le
ta d
alje
tudi
kor
enin
esv
eže
ali s
ušen
o za
eno
lonč
nice
, m
esne
jedi
in o
mak
e
Mel
isa
(Mel
issa
offi
cina
lis)
21fe
brua
rja
in m
arca
sad
imo
v
lonč
ke a
li pa
maj
a na
pro
sto
na
son
čno
zava
rova
no m
esto
listi
pred
cve
tenj
empr
ilega
se
sola
tam
, rib
am,
divj
ačin
i, pe
rutn
ini i
n ze
liščn
im
omak
am; t
udi k
ot č
aj
TR
AJN
ICE
16
Sete
v/V
zgoj
a sa
dik
- ča
s se
tve
na p
rost
o in
ča
s pr
esaj
anja
sad
ik n
a pr
osto
Prid
elek
Vrst
aD
IŠAV
NIC
EČ
aska
litve
(dni
)U
pora
baK
oris
tne
last
nost
i v v
rtu
Met
a
(Men
tha
pipe
rita
)vz
gojim
o sa
dike
upor
ablja
mo
svež
e lis
tiče
ali p
a ce
lo r
astli
no ti
k pr
ed c
vete
njem
ZD
RAV
ILN
I ČA
J
Ori
gano
(O
riga
num
vul
garu
m)
14se
jem
o ko
nec
apri
la d
irek
tno
na
pro
sto;
ni t
ako
zelo
obč
utlji
v na
mra
z
trga
mo
mla
de li
stič
e in
ras
tne
vrši
čke
tik p
red
cvet
enje
m;
lep
tudi
kot
okr
asna
traj
nica
za ju
he, o
mak
e
Peht
ran
(Art
emis
ia d
racu
ncul
us)
10se
jem
o m
arca
in a
prila
doda
jam
o ga
sol
atam
, rib
am,
peru
tnin
i, ju
ham
, kis
u, o
mak
am;
JE Z
DR
AVIL
EN
Rož
mar
in
(Ros
mar
inus
offi
cina
lis)
sadi
mo
sadi
ketr
gam
o lis
tiče
pred
in p
o cv
eten
juza
mes
ne je
di in
čaj
e te
r ko
t do
date
k h
kope
lim; L
EPA
O
KR
ASN
A R
AST
LIN
A
Sivk
a
(Lav
endu
la a
ngus
tifol
ia)
21vz
gojim
o sa
dike
na
20−2
5o C a
li se
jem
o m
aja
dire
ktno
na
pros
toup
orab
ljam
o m
lade
ras
tlini
ce;
čudo
viti
okra
sni g
rmič
ekko
t zač
imba
za
mes
ne in
rib
je je
di;
JE Z
DR
AVIL
O in
odg
anja
mol
jeod
vrač
a m
ravl
je in
uši
; naj
lepš
e ra
ste
v bl
ižin
i vrt
nic
Tim
ijan
(T
hym
us o
ffici
nalis
)21
vzgo
jimo
sadi
ke a
li se
jem
o
dire
ktno
na
pros
toup
orab
ljam
o m
lade
list
iče
in
ras
tne
vrši
čke;
lep
tudi
kot
ok
rasn
a tr
ajni
ca
svež
i ali
suše
ni li
stič
i se
prile
gajo
k
sola
tam
, om
akam
, pic
am, t
este
ni-
nam
in p
ečen
kam
; čaj
je p
roti
kašl
ju
odga
nja
polž
e in
uši
, zat
o na
j ras
te
razt
rese
no p
o ce
lem
vrt
u
Vin
ska
rutic
a
(Rut
a gr
aveo
lens
)sp
omla
di a
li je
seni
sej
emo
di
rekt
no n
a pr
osto
upor
ablja
mo
mla
de li
stič
e;
glav
na ž
etev
tik
pred
cve
tenj
emza
juhe
, om
ake,
sol
ate,
sk
uto
in r
ibe
Žaj
belj
(S
alvi
a of
ficin
alis
)21
vzgo
jimo
sadi
ke, m
aja
pa s
ejem
o di
rekt
no n
a pr
osto
trga
mo
listič
e in
ras
tne
vrši
čke
pred
cve
tenj
emza
čaj
in k
ot z
ačim
ba k
mes
nim
je
dem
in te
sten
inam
; LEP
A
OK
RA
SNA
RA
STLI
NA
odvr
ača
kapu
sove
ga b
elin
a, p
olže
in
kor
enje
vo m
uho,
zat
o na
j ras
te
na v
ečih
mes
tih v
zel
enja
vnem
vrt
u
17
18
DOBRI IN SLABI SOSEDJE
Če želite v vrtu pridelati veliko zdrave zelenjave, poskusite z mešanimi posevki. Pri mešanih posevkih na eni gredi rastejo različne vrste zelenjave, začimbnic in cvetlic. Skupaj sestavljajo pestro, bogato in harmonično rastlinsko združbo. Prednost mešanih posevkov ni samo v dobrih medsebojnih vplivih. Z njimi boste bolje izkoristili grede, pridelek pa bo pester in obilen.
Zakaj so mešani posevki dobra odločitev• različne vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti,• kombinacija različnih vrst vrtnin in cvetlic odganja
škodljivce in preprečuje napad bolezni,• zaradi hkratne vzgoje rastlin z globokim in plitvim
koreninskim sistemom se tla neprestano rahljajo,• tla so celo leto prekrita in na gredah je manj plevela,• mešani posevki spodbujajo življenje v tleh.
Ne pozabite!
Dve pravili za dobre sosedske odnose na vrtu • skupaj posejte/posadite samo tiste vrtnine, ki se
medsebojno prenašajo;• vsako prazno mesto na gredi takoj zasejte/zasadite z
drugo vrtnino, cvetlico ali pa z mešanicami za zeleno gnojenje (facelija, mešanica Biovrt itd.).
Seznam dobrih in slabih sosedov v vašem vrtu
MEŠANI POSEVKI
ZELENJAVA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE
Bučke Bazilika, fižol, čebula, koruza, rdeča pesa, kapucinka
Kumare
Cvetača Nizek fižol, zelena, paradižnik, facelija
Krompir, kapusnice, čebula
Čebula Koper, šetraj, kamilice, kumare, korenček, paradižnik, pastinak, solata, rdeča pesa, jagode, vrtnice
Fižol, grah, zelje, por
Česen Jagode, kumara, korenček, paradižnik, sadno drevje, vrtnice, lilije, tulipani
Fižol, kapusnice, grah
Grah Korenček, redkvica, redkev, solata, zelena, špinača, bučke, koruza, koper
Fižol, druge sorte graha, paradižnik, čebula, por, krompir
19
ZELENJAVA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE
Kapusnice (zelje, ohrovt,..)
Nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelija, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, paradižnik, krompir, endivija, por, mangold, kamilica, kumina, koper
Česen, druge kapusnice, čebula, jagode
Kitajsko zelje
Fižol, grah, kolerabica, špinača Redkvica, redkev
Kolerabica Fižol, grah, por, rdeča pesa, so-lata, špinača, paradižnik, zelena, redkvica, krompir
Sladki komarček
Korenček Koper, endivija, grah, česen, zelje, kreša, por, redkvica, red-kev, solata, drobnjak, paradižnik, čebula, mangold
Korenček, meta
Krompir Kapusnice, kolerabica, špinača, koruza, bob, žametnica (Tagetes), kapucinka, kumina, kamilica
Sončnice, paradižnik, bučke, zelena, grah, rdeča pesa
Kumare Bazilika, drobnjak, kapusnice, solata, zelena, špinača, visok fižol, čebula, sladki komarček, sladka koruza, grah, por, rdeča pesa
Redkvica, redkev
Nizek fižol Šetraj, kumare, krompir, kapusnice, redkvica, redkev, rdeča pesa, zelena, paradižnik, koper, jagode
Visok fižol, čebulnice, sladki komarček
Paradižnik Nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen, kapucinka
Grah, krompir, kumare, koper
Por Jagode, korenček, česen, zelena, špinača, paradižnik, endivija, kolerabica, kapusnice, kamilica
Fižol, grah, rdeča pesa
Radič Paradižnik, visok fižol, korenček, solata
Krompir
Redkvica in redkev
Fižol, korenček, kreša, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka
Kumare
Rdeča pesa Fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, šetraj, koper, kumina
Špinača, visok fižol, krompir, koruza, por
Sladka koruza
Paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke in buče, melone, krompir
Zelena, rdeča pesa
Solate in endivija
Fižol, koprc, grah, kumare, kol-erabica, redkvica, redkev, rdeča pesa, špinača, paradižnik
Peteršilj, zelena
Špinača Fižol, grah, jagode, zelje, red-kvica, redkev, solate, zelena
Rdeča pesa, špinača
Visok fižol Kumare, rdeča pesa, solata, špinača, zelena
Nizek fižol, grah, por, čebula
Zelena Fižol, grah, kapusnice (pred-vsem cvetača), por, špinača, paradižnik, kumare, kamilica
Zelena, sladkorna koruza, krompir, solata
20
SETEV IN OSKRBA
1. Zakaj lahko seme slabo kali
• Setev v slabo pripravljeno zemljo• Pregloboka in neenakomerna setev• Setev v prehladno in prevlažno zemljo:
če je po setvi hladno in deževno vreme, se klice počasi razvijajo in jih uničijo talni mikroorganizmi
• V suši komaj nakaljene klice ne rastejo• Ptiči poberejo seme, polži pojedo komaj vzklile klice• Seme do setve ni bilo hranjeno v suhem in hladnem
prostoru (izguba kalivosti)
2. Setev v zaprtem prostoru
Sadike vrtnin, cvetlic in zelišč lahko vzgojimo sami – v zabojčkih, posodicah, mini kalilnikih, mini rastlinjakih ali na svetli okenski polici. Posode napolnimo z zemljo pripravljeno za mlade rastlinice, jo z deščico zravnamo in ob robovih pritisnemo, da se tam ne pogreza. Seme nato enakomerno in na gosto razdelimo po površini.
Na semenskih vrečicah običajno piše kje rastlina kali: na svetlobi ali v temi. Po setvi površine ne zalivajmo, ampak le rahlo poškropimo z vodo. Za kalitev seme potrebuje toploto, zato mora biti posejana zemlja topla. Ko iz zemlje pokuka rastlinica, pa je potrebna tudi svetloba.
Kmalu rastlinice potrebujejo več prostora, zato jih je potrebno presaditi v šotne lončke, kjer imajo več prostora za rast in razvoj. Sadike tako vzgojenih rastlin na prosto presajamo skupaj s šotnimi lončki.
3. Presajanje na prosto
Pred presajanjem na prosto moramo sadike najprej malo “utrditi”: Za teden dni jih postavimo v pokrito hladno gredo ali v zatišni kot balkona. Tako se navadijo na svež zrak in na nihanje zunanjih temperatur, na prostem pa potem rastejo brez težav.
Običajno pričnemo s presajanjem na mraz občutljivejših vrst sredi maja. To velja za paradižnik, papriko, kumare, bučke in pelargonije. Na mraz odpornejše zajčke, nageljčke, solate in zelja pa presajamo že konec aprila. Če pričakujemo hladen spomladanski zrak, lahko mlade rastline zaščitimo s tkanino.
21
4. Setev na prosto
Držimo se preprostega navodila: za kalitev in rast rastline potrebujemo toploto, vlago in dobro zemljo. Zemlja na gredi mora biti rahla, zračna, drobne strukture, enakomerno vlažna in pognojena. Dobra priprava bo poplačana.
Priskrbimo si najboljše seme, kajti le to zagotavlja zdrave, bujno rastoče rastline z obilnim pridelkom. Sejanje mora potekati ob pravem času. Ko seme posejemo, ga na tanko prekrijemo z zemljo in pritisne-mo v zemljo. Seme ni dobro sejati pregosto, saj rastline potem ne dobijo dovolj zraka, vode in hranil ter zato slabo rastejo. Pomembno je tudi redno zalivanje.
Termini setve so navedeni na semenskih vrečicah, a nam datumi ne koristijo, če vreme ni ugodno. Nestrpni vrtnarji, ki sejejo v hladno in prevlažno zemljo so velikokrat razočarani. Vredno si je zapomniti staro vrtnarsko modrost: dokler se nam vrtna zemlja lepi na škornje, jo pustimo na miru.
5. Priprava tal in gnojenje
Jeseni ali spomladi oz. vsaj tri tedne pred setvijo tla:• pognojimo s hlevskim gnojem in prelopatamo ali pa jih• ne lopatamo, temveč z grabljicami le zrahljamo,
da ohranimo mikroklimo, ki so jo ustvarili mikroorganizmi.
Med rastjo vrtnin tla:• rahljamo, s tem jih zračimo in preprečujemo
izhlapevanje vode v vročih poletnih dnevih ter hkrati uničujemo plevele,
• prekrivamo ali zastiramo – lahko z ostanki rastlin ali vrtnin, ki pa ne smejo biti oboleli. Le-te obvezno zažgemo, ker tako preprečimo, da se bolezen ne razširi. Z zastiranjem zadržujemo vlago, preprečujemo rast plevelov, ščitimo tla pred močnim soncem, vetrom ter uničujočim delovanjem dežnih kapelj.
• po potrebi občasno dodamo organska in mineralna gnojila
22
6. Prednosti zelenega gnojenja
Zeleno gnojenje veča zaloge humusa in hranil v tleh, bogati življenje, izboljšuje strukturo tal in omejuje rast plevelov. Obenem preprečuje spiranje hranil, korenine rastlin pa tla rahljajo in zračijo. Predstavlja naravno in okolju prijazno gnojenje. Seme za zeleno gnojenje: facelija in mešanica Biovrt.
Seme posejemo od pomladi do jeseni, v kolobarju za katerokoli vrtnino. Že po približno sedmih tednih bujno rastlinsko maso vdelamo v tla in nadaljujemo s setvijo ali presajanjem vrtnin.
7. Koristne rastline v vrtu
• česen ima bakteristatično in fungicidno delovanje ter odganja miši: naj raste povsod v vrtu tudi v okrasnem, vendar ne blizu graha, fižola in zelja;
• bazilika nasploh ugodno vpliva na zdravje vrtnin – povsod po vrtu;
• timijan odganja polže in uši – povsod po vrtu;• sivka odvrača mravlje in uši – povsod po vrtu;• drobnjak je proti pepelastim plesnim – povsod
po vrtu;• špinača: korenine godijo tlom, vonj odganja
škodljivce – tudi bolhače. Spodbuja rast vseh vrtnin – povsod po vrtu;
• koperc vpliva na boljšo kalivost semen – povsod po vrtu;
• boreč varuje kapusnice in odvrača polže – povsod po vrtu;
• proti voluharju: česen, cesarski tulipan, bob, mleček, medena detelja.
• obvezno naj po celem vrtu rastejo: žametnica (Tagetes sp.), ognjič (Calendula officinalis) in kapucinka (Tropaeolum sp.), ki odvrača uši;
• solata je najboljše “mašilo praznin”.
Rodovitna tla ustvarjajo mikroorganizmi v tleh. Na rodovitnih tleh, ki so bogata s hranili, dobijo rastline dovolj hrane, zato so močne in zdrave ter bolj odporne na strese: neugodne vremenske pojave in napade bolezni ter škodljivcev.
SETEV IN OSKRBA
23
PEČENE POLNJENE KUMARE Z LEČOAvtorica recepta:
Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehn.
Potrebne sestavine:200 g rdeče leče, dve kumari, 1 čebula, 3 stroki česna, 200 g sira feta,
1-2 žlici kisa, 1/2 litra vode ali juhe, sol, poper, koper, drobnjak
200 g rdeče leče oplaknemo v manjši količini vode in ku-hamo 5 minut. Odcedimo in ohladimo. Dve kumari tanko olupimo, po dolgem prepolovimo in izdolbemo sredico. Čebulo in tri stroke česna drobno narežemo, 200 g sira feta pa razlomimo, stresemo v posodo in dodamo ohlajeno lečo. Prilijemo žlico ali dve kisa, začinimo s soljo in poprom ter premešamo. Kumare postavimo na pekač in napolnimo z lečnim nadevom. Ob strani prilijemo pol litra slane vode ali juhe, postavimo v segreto pečico in pol ure pečemo pri 180 stopinjah. Na koncu potresemo z vejicami kopra, narezanim drobnjakom in ponudimo s kruhom.
Naravno pridelano je zdravoSkrbno in naravno pridelane vrtnine, ki jih poberemo z našega vrta tik pred pripravo kosila, so odličen vir hranilnih snovi: vitaminov in antioksidantov, mineralov ter vlaknin. Največ naredimo zase, če jih
kuhamo kratek čas, čim manj lupimo in po možnosti uživamo presno. Kadar zelenjavo kuhamo, vode ne odlivajmo, ampak jo uporabimo
kot zelenjavno jušno osnovo.
Avtor fotografije: Krištof Koman
Setveni koledar naj vam bo v pomoč – tako pri izbiri pravega časa, prostora setve in vrtnine, kot pri novih idejah ali spoznavanju dobrih in slabih sosedov v vašem vrtu. Podrobnejše informacije lahko najdete tudi v Velikem vrtnem katalogu ali na spletni strani www.semenarna.si.
Želimo vam bogato letino in obilo kulinaričnih užitkov!
Posejte svojo kombinacijo zelenjave, začimb in cvetlic. Uživajte v bogastvu svežih in
zdravih vrtnin vse leto. Če želite pridelati veliko raznovrstnih, poskusite z mešanimi
posevki, da se rastline medsebojno spodbujajo v rasti, vaš vrt pa bo imel boljši
izkoristek gred, več življenja in manj plevela.
VELIKI VRTNI KATALOG
Semenarna Ljubljana, d. d., Dolenjska c. 242, 1000 LjubljanaT: 01/ 475 92 00, E: [email protected],www.semenarna.si
Izdaja: Semenarna Ljubljana, d. d.,Leto 2010, Naklada: 40.000 izvodov