godina i dekemvri 2009 besplaten primerok sre}na nova … · 2009-12-29 · vawe na praktiki i...

www.ilinden.gov.mk

GODINA I BROJ 3 DEKEMVRI 2009 BESPLATEN PRIMEROK

Zaedni~ki proekti za energetska efikasnost so

Svetskata banka

Renovirani dveosnovni u~ili{ta

Novo fudbalskoigrali{te vo Marino

Ra|aweto na Isus go ozna~i po~etokot

na novata era

SSrree}}nnaannoovvaa

SSrree}}nnaannoovvaa

2200110022001100(str. 2)

(str. 5)

(str. 6)

(str. 12)

2

dekemvri 2009ILINDENop{tinski informator

A K T U E L N O

www.ilinden.gov.mk

Vo sorabotka so Svetskata ban-ka, Op{tina Ilinden }e go reali-zira proektot “Energetska efikas-nost vo javnite op{tinski ustano-vi”, {to gi opfa}a op{tinskitejavni objekti vo sferata na obrazo-vanieto, detskata za{tita, kultu-rata, sportot i op{tinskata zgrada.

Energetskata efikasnost }e serealizira preku instalirawe cen-tralen sistem za greewe so geoter-malni toplinski pumpi, kade {to eprimenet principot na energetskiefikasen sistem za greewe so ko-ristewe obnovlivi alternativniizvori na energija.

Za celosno zatvorawe na finan-siskata konstrukcija za implemen-tacija na ovoj proekt, Sovetot naOp{tina Ilinden donese Odluka zaodobruvawe dolgoro~no zadolù-vawe, so kredit vo iznos od 20 mi-lioni denari, odnosno okolu 330iljadi evra. Rokot na otplata e 10godini, so tri godini grejs-period.

So implementacijata na proek-tot }e se pridonese ne samo za za{-teda na finansiski sredstva voBuxetot na Op{tinata za zatoplu-vawe na ovie javni objekti, tuku i zapodobruvawe na uslovite vo obra-zovanieto. Za{tedenite sredstva,pak, }e bidat nameneti za izgradbai realizacija na infrastruktirniproekti vo Op{tinata.

Vo taa nasoka, gradona~alnikotna Op{tina Ilinden, @ika Stoja-novski ima{e rabotna sredba sopretstavnici na Svetskata banka,predvodeni od rakovoditelot naprogramata za podobruvawe naop{tinskite uslugi, Kristin Fa-lert Kesides, vode~ki ekonomistna Svetskata banka.

Na sostanokot gradona~alnikotgi zapozna gostite so tekovnite,realiziranite proektni aktivnos-ti, a gi poso~i i idnite planovi iproekti {to se zacrtani za reali-zacija soglasno Strate{kiot planza Lokalen ekonomski razvoj naOp{tina Ilinden.

Gradona~alnikot Stojanovskiistakna deka razvojot {to go imaOp{tinata i uspe{noto sprovedu-vawe na decetraliziranoto upra-vuvawe na lokalnata samoupravapridonese Ministerstvoto za fi-nansii da izvr{i analizi i da japroglasi Op{tina Ilinden za kre-ditosposobna op{tina.

Tokmu vakviot na~in na rabo-tewe i razvoj £ go donese priznani-eto na Op{tina Ilinden od stranana Evropskata Unija za najuspe{naop{tina vo Republika Makedonija,za proektot Lokalen EkonomskiRazvoj.

Od strana na pretstavnicite na

Svetska banka bea poso~eni aktiv-nosti i oblasti vo koi bi moèlezaedni~ki da se realiziraat pro-ekti koi{to }e pridonesat vo za{-teda na energijata, kako i vovedu-vawe na praktiki i modeli naobnovlivi izvori na energija. Va-kov proekt Op{tina Ilinden ve}erealizira{e so instalirawe nacentralen sistem za greewe so geo-termalni toplinski pumpi vo OU“Bra}a Miladinovci”, kade {to eprimenet principot na energetskiefikasen sistem za greewe so ko-ristewe na obnovlivi izvori naenergija.

Na sredbata se razgovara{e i zarealizirawe na proekti vo sfera-ta na podobruvawe na komunalniteuslugi {to im se nudat na gra|anite,kako i razgleduvawe na mo`nostaza primarna selekcija, kako I po-dobruvawe na ekonomskata efi-kasnost na javnoto komunalno pret-prijatie.

VO RAMKITE NA PROEKTOT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

Op{tina Ilinden po~naso realizacija na proektotza Energetska efikasnost,odnosno primena na prin-cipot za koristewe naalterantivni izvori zaza{teda na energijata. Votaa nasoka po~na so prome-nata na ìvinite obi~niuli~ni svetilki so posta-vuvawe na novi {tedlivifluorescentni uli~ni sve-tilki.

So postavuvawe na oviesvetilki se pridonesuva doza{teduvawe na 40 otsto odpotro{uva~kata na energijavo odnos na obi~nite sve-tilki.

So postavuvaweto naovie svetilki na vlezot naOp{tinata i vlezot vo na-

selenoto mesto Ilinden,pred sportskata sala GoceDel~ev, pred javnite op{-tinski ustanovi (op{tin-skata zgrada, detskata gra-dinka i osnovnite u~ili{-ta) kako i vo naselenotomesto Mr{evci, po~na sorealizacija na ovoj priori-teten proekt za op{tinaIlinden.

Vo naredniot period }ese prodolì so akcijata zazamena na site 1.300 obi~niìvini uli~ni svetilki nacelata teritorija na Op{-tina Ilinden.

Treba da se spomene ipodatokot deka novite sve-tilki se efikasni i pri po-mal napon, osobeno vo oniedelovi kade {to Op{tinata

se soo~uva so problemot napomal napon na struja.

Sredstvata za realiza-cija na ovoj proekt se ce-losno obezbedeni od buxe-tot na Op{tina Ilinden.

Promenata na uli~nitesvetilki zna~itelno }e japodobri osvetlenosta nalokalnite pati{ta i javniobjekti vo Op{tinata, aistovremeno }e pridonesevo za{teda na zna~itelnifinansiski sredstva vo bu-xetot na Op{tinata. Ovie,pak, sredstva }e se inves-tiraat vo drugi infras-truktirni proekti vo delotna za{tedata i primenatana alternativnite obnov-livi izvori na energija voOp{tinata.

Gradona~alnikot naOp{tina Ilinden, @i-ka Stojanovski ima{erabotna sredba sopretstavnici na Svet-skata banka, predvode-ni od rakovoditelotna programata za po-dobruvawe na op{tin-skite uslugi, KristinFalert Kesides, vo-de~ki ekonomist naSvetskata banka

VO SORABOTKA SO SVETSKATA BANKA

Zaedni~ki proekti za energetska efikasnost

[tedlivi svetilki za uli~no osvetluvawe

dekemvri 2009

3

ILINDENop{tinski informator

www.ilinden.gov.mk

Po~ituvani sogra|ani,

Zad nas e u{te edna godina {to ja odbe-leàa mnogu aktivnosti, naso~eni kon po-dobruvawe na kvalitetot na ìveewe vo na-{ata op{tina. Ja koristam mo`nosta da vise zablagodaram na poddr{kata, za{to beznea te{ko }e go ostvarevme seto ona {to goplaniravme za godinava {to izmina. A, po~-navme pove}e kapitalni proekti, vitalni zaOp{tinata, proekti ~ii {to blagodeti ve-}e gi ~uvstvuvaat, ili doprva }e gi po~uv-stvuvaat site gra|ani na Op{tina Ilinden.Proekti {to vetuvaat svetla idnina za ge-neraciite {to doa|aat, proekti po ~ija re-alizacija Op{tina Ilinden }e bide posaku-vano kat~e za ìveewe.

N¢ ~eka u{te mnogu rabota, no toa ne n¢pla{i, za{to siguren sum deka so va{ite su-gestii, predlozi i poddr{ka kakva {to jaimav dosega, uspe{no }e gi ostvarime sitepostaveni celi.

So iskrena èlba i verba deka pred nas eu{te pouspe{na godina, ja koristam prili-kata da vi gi ~estitam pretstojnite Novo-godi{ni i Boìkni praznici i da vi posakammnogu zdravje, sre}a, uspeh i prosperitet nava{ite semejstva.

Vo tekot na 2009 godina, se naso~ivmekon re{avawe na prioritetnite problemi,kako i implementacija na kapitalni proek-ti preku iskoristuvawe na raspolo`liviteresursi i ~ove~ki potencijali. Vo taa nasokapo~navme so realizacija na prioritetotbroj 1 na gra|anite na Op{tina Ilinden-Izgradbata na fekalnata kanalizacija zaprifa}awe i tretman na otpadni vodi, so{to izgradivme i go pu{tivme vo upotrebaprviot segment vo dolìna od 5.700 metrikanalizaciona mreà i pre~istitelna sta-nica so kapacitet od 1.250 ekvivalent ìte-li. Istovremeno, prodolìvme so natamo{-na realizacija na proektot za fekalnata ka-nalizacija so izgradba na vtoriot segmentvo dolìna od 6.000 metri i pre~istitelnastanica za 1.250 ekvivalent ìteli.

Vo delot na razvojot i podobruvawetona obrazovanieto se posvetivme kon sozda-vewe na kvalitetni uslovi za sledewe iodrùvawe na obrazovniot proces bidej}i ve-ruvame deka obrazovanieto e klu~ za uspe{nai prosperitetna op{tina. Za taa celizvr{ivme dogradba na novi u~ilnici i toa-leti vo osnovnoto u~ili{te #Goce Del~ev#,starite drveni prozorci gi zamenivme so no-vi aluminski prozorci vo osnovnite u~ili{-ta #Goce Del~ev# i #Bra}a Miladinovci#, ikone~no, vo osnovnoto u~ili{te #Bra}a Mi-

ladinovci# gi zamenivme }umbiwata na dvraso centralen sistem za greewe so geotermal-ni toplinski pumpi, na principot na vos-postavuvawe na praktika za primena na ener-getska efikasnost i obnovlivi izvori naenergija.

Vo delot na socijalnata za{tita i gri-àta za najmladite vo Op{tinata, kom-pletno e izgradena i pu{tena vo upotrebaprvata op{tinska detska gradinka #GoceDel~ev#.

Prodolìvme so realizirawe na besplat-nite kursevi po stranski jazici-angliski,italijanski, {panski, germanski, umetnost igitara za najmladite od site osnovni u~i-li{ta

Isto taka, golemo vnimanie posvetivmevo ovozmoùvaweto i sodavaweto na usloviza razvojot na sportot i sportskiot duh.Pu{teno e vo upotreba novo pomo{no fud-balsko igrali{te vo naselenoto mesto Ma-rino, kako i u{te edno pomo{no fudbalskoigrali{te vo naselenoto mesto Kadino koe{to e vo izgradba i se o~ekuva da bide pu{te-no vo narednata 2010 godina. Vo me|uvremebesprekorno funkcionira sportskata sala#Goce Del~ev#, kade {to nedelno aktivnosportuvaat 1.300 sportisti i rekreativci.

Op{tina Ilinden se nao|a na vistinski-ot pat kon razvoj i sodavawe na kvalitetniuslovi za ìvot. Kako potvrda ja imame nag-radata od strana Evropskata unija za najus-pe{na op{tina vo Republika Makedonija vosproveduvaweto na praktikite i procesotna decentralizirano upravuvawe.

Tokmu lokalniot ekonomski razvoj {to

go ima Op{tina Ilinden e dokaz za posvete-nosta na lokalnata samouprava vo sozda-veweto na kvalitetni uslovi i prezenti-raweto na mo`nosta za podobruvawe na biz-nis klimata, s¢ so cel privlekuvawe na noviinvesticii, kako i poddr{ka i razvoj na pos-tojnite.

Po~ituvani gra|ani, vo 2010 godinau{te pointenzivno }e se naso~ime vo rabo-teweto kon realizirawe na kapitalniteproekti kako {to e igradbata na noviotDom na kulturata vo Ilinden, prodolùvaweso izgradbata na fekalnata kanalizacija, po-dobruvawe na patnata infrastruktura, vo-veduvawe i primenuvawe na energetska efi-kasnost i obnovlivi izvori na energija voobjektite od javen karakter, kako i jaknewena kapacitetite na mesnite zaednici.

Samo so celosna posvetenost }e ja reali-zirame na{ata vizija Op{tina Ilinden daprerasne vo urbana, atraktivna i konkuren-tna op{tina vo regionot i po{iroko, sosozdadeni uslovi za odr`liv ekonomski i so-cijalen razvoj, kako i kvaliteten ìvot nasite gra|ani.

Da gi iskoristime silnite strani naOp{tinata!

Iskreni èlbi i ~estitki za sre}ni

i veseli Novogodi{ni i Boìkni praznici,

mnogu zdravje, radost i beriket

vo Novata 2010 godina.

@ika Stojanovski

Gradona~alnik na Op{tina Ilinden

So zaedni~ki sili }e ja realizirame na{ata vizija

4


S O V E T

www.ilinden.gov.mk

Od formiraweto vo april, dokrajot na godinata, Sovetot naOp{tina Ilinden odrà 12 sed-nici na koi se doneseni mnoguzna~ajni odluki od vitalen inte-res za Op{tinata. Na sekoja sed-nica se re{avani barem po dese-tina to~ki od dnevniot red.Istovremeno, na sekoja poslednasednica vo mesecot bea postavu-vani sovetni~ki pra{awa, so {tonajdirektno bea prenesuvani ba-rawata na gra|anite.

-Zadovolni sme od ona {to gosrabotivme, no fakt e deka seko-ga{ moè i pove}e i podobro. Do-nesovme mnogu zna~ajni odluki,pred s¢ okolu pro{iruvawe naurbanisti~ki planovi, za{to na{aprimerna cel e privlekuvawe nainvestitori i otvorawe na novirabotni mesta. Vsu{nost najgole-miot del od sednicite bea posve-teni tokmu na ovaa problematika,

veli Marjan Milo{evski, pretse-datel na Sovetot na Op{tinaIlinden.

Spored Milo{evski, sorabot-kata me|u sovetnicite e na vistinamaksimalno zadovolitelno nivo.

-I pokraj toa {to vo Sovetotimame prtetstavnici od pove}epoliti~ki partii i nezavisnilisti, sepak, koga stanuva zbor zastrate{kite interesi na Op{ti-na Ilinden tuka nema partii, pazatoa moàm slobodno da kaàmdeka vo pove}e slu~ai odlukiteminuvaa re~isi ednoglasno. Zaova mnogu pridonese toa {to sitesovetnici se vklu~eni vo odre-den komisii kade {to vsu{nostse peglaat razlikite, odnosnoako ima odredeni nesoglasuvawaili nejasnotii se razjasnuvaat,taka {to na sednicite se zazemaeden zaedni~ki stav. Isto taka isorabotkata so gradona~alnikote na solidno nivo. Mislam dekanie kako Sovet izleguvame vopresret na barawata na op{tina-ta, a i vo idnina }e prodolìmeso dobrata i se nadevam u{te po-dobra sorabotka, dodava Milo-{evski.

Za ona {to treba gra|anite da

o~ekuvaat od Sovetot vo idnatagodina, Milo{evski veli:

-I slednata godina maksimal-no vnimanie }e posvetime na pro-dolùvaweto so izgradbata nafekalnata kanalizacija, kakoeden od glavnite prioriteti,pred s¢ poradi problemite so koi{to se soo~uvaa gra|anite od na-selba Ilinden, Marino, Kadino,Mralino... Potoa, intenzivno }ese prodolì so poddr{ka naobrazovanieto. Dokolku imamo`nosti na{a cel }e bide ipro{iruvawe na kapacitetot nadetskata gradinka zaradi toa {tointeresot e golem, a prostorniotkapacitetot na gradinkata vo mo-mentov e relativno mal. Sekako,vo centarot na vnimanieto }e bi-de i ekologijata, i se razbirasportot, pa ottuka i naporite daformirame nekoja ekipa koja {to}e bide reprezent na Op{tinaIlinden. Isto taka, na{a cel eslednata godina da vospostavime{to povisoko nivo na sorabotkaso mesnite zaednici.

Inaku, sednicite na Sovetotse otvoreni za op{tinskataadministracija, no i za gra|anitekoi {to sakaat da prisustvuvaatna niv, sekako otkako prethodno}e se prijavat za toa.

I pokraj toa {to vo Sovetot imame prtet-stavnici od pove}epoliti~ki partii inezavisni listi, se-pak, koga stanuva zborza strate{kite inte-resi na Op{tinaIlinden tuka nemapartii, pa zatoa mo-àm slobodno da ka-àm deka vo pove}eslu~ai odlukite minu-vaa re~isi ednoglasno

Interesot na Op{tinata e nad partiskite boi

Centrala: (02) 2571-703, (02) 2571-704Faks: (02) 2573-515Oddelenie za ~ove~ki resursi, normativno pravni i op{tiraboti: lok. 104 i105Kabinet na gradona~alnikot: lok. 107Arhiva: lok. 108Oddelenie za administrirawe na danoci: lok. 117Oddelenie za finansirawe i buxet: lok. 118Sovetnik za izdavawe na odobrenija za gradewe, re{enija zalokaciski uslovi i odobrenija za upotreba: lok. 120Centar za izdavawe na odobrenija za gradewe: lok. 121Oddelenie za urbanizam, komunalni dejnosti i za{tita naìvotna sredina: lok. 122 i 123Oddelenie za inspekciski nadzor-Inspektorat: (02) 2550-273Inspektor za ìvotna sredina: 072/ 213-611

Inspektor za komunalni dejnosti: 070/ 346-316; 075/ 789-944Komunalen redar: 075/ 454-915Otvoren telefon za prijavuvawe korupcija: (02) 2580-636JKP „Ilinden“ i JKP „Vodovod“: (02) 2572-671Faks: (02) 2550-578E-mail: [email protected]

[email protected]@[email protected]@[email protected]@[email protected]@ilinden.gov.mk

Izdava~: Op{tina Ilinden

Ureduva: Redakciski kolegium

Urednik: Risto Tomovski

Tehni~ki urednik: Anton Vlasov

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: Ul. „9“ bb, n. IlindenTel. (02)2 2571 703 Tel. (02)2 2571 704

E-mail: [email protected]

www.ilinden.gov.mk

OP[TINA ILINDEN

Izbrani novi mesni zaedniciVo 11 naselni mesta na Op{ti-

na Ilinden: Ilinden, Marino, Ka-dino, Bunarxik, Ajvatovci, Mila-dinovci, Mr{evci, Bujkovci, Bu-~inci, Tekija i Deqadrovci seizvr{i izbor na novi ~elenovi nasovetite na mesni zaednici.Izborot se izvr{i so tajnoglsawe na koe se izbraa po sedum~lena vo site naseleni mesta voOp{tinata, so mandat od 4 godini.

Mesnite zaednici, preku di-rektnoto gra|ansko u~estvo, vo so-rabotka so lokalnata samouprava}e gi definiraat prioritetniteproblemi i zaedni~ki }e rabotat

vo nivno celosno sproveduvawe irealizirawe.

Preku funkciniraweto na lo-kalnite mesni zaednici, gra|ani-te istovremeno }e moàt da £ giposo~at na lokalnata samoupravasvoite idei, predlozi i sugestiiza re{avawe na prioritetniteproblemi, so edinstvena cel po-dobruvawe na kvalitetot i uslo-vite za ìveewe vo Op{tinaIlinden.

Lokalnata samouprava voidnina planira da posveti pogo-lemo vnimanie i poddr{ka namesnite zaednici.

MARJAN MILO[EVSKI, PRETSEDATEL NA SOVETOT NA OP[TINA ILINDEN

dekemvri 2009

5


www.ilinden.gov.mk

O B R A Z O V A N I E

Vo osnovnoto u~ili{te#Goce Del~ev# vo naselbaIlinden na sve~en na~inbea predadeni vo upotrebadve novi u~ilnici i novitoaleti. Celiot proekt zarekonstrukcija i dogradbana ova osnovno u~ili{te,Op{tina Ilinden go reali-zira{e vo sorabotka so ja-ponskata vlada i so Minis-terstvoto za obrazovanie inauka.

Sve~eno predavawe vo

upotreba na novite u~ilni-ci i toaletite go izvr{ijagradona~alnikot na Op{ti-na Ilinden, @ika Stoja-novski, Tatsuhiko Ichiha-ra, sekretar vo japonskataambasada vo Viena, gene-ralniot konzul na Japonija,Kazu Le{nikovska i dràv-niot sekretar za obrazova-nie, Elizabeta Todorovska.

OU #Goce Del~ev# so1.068 u~enici e najgolemotou~ili{te na teritorija na

Op{tina Ilinden. Vkupna-ta investicija za realiza-cija na ovoj proekt iznesu-va 6.100.000,00 denari. Odniv 3.200.000,00 denari sedonacija od japonskata vla-

da, 700.000,00 denari odMinisterstvoto za obrazo-vanie i nauka, a preostana-tite 2.200.000,00 denari seobezbedeni od Buxetot naOp{tina Ilinden.

Na ovoj na~in na u~eni-cite od OU #Goce Del~ev# imse obezbedeni kvalitetniuslovi za postignuvawe navisoki rezultati vo obra-zovniot proces.

RENOVIRANI DVE OSNOVNI UÎLI[TA VO OP[TINA ILINDEN

Predadeni vo upotreba dve novi u~ilnicii toaleti vo OU „Goce Del~ev“

Novi prozorci i vrati vo OU „Bra}a Miladinovci“Vo sorabotka so USAID/PEP

Op{tina Ilinden uspe{no gorealizira{e proektot za prome-na na prozorcite i vratite vo

OU “Bra}a Miladinovci”.So realizacija na ovoj zaed-

ni~ki proekt se ovozmoì celos-no sanirawe, odnosno promena na

78 stari i o{teteni drveni pro-zorci so novi aluminiumski (sotoplinska izolacija), a bea pos-taveni i osum novi vrati.

Na sve~enosta po povod reali-zacijata na proektot, pokraj gra-dona~alnikot @ika Stojanovski,prisustvuva{e i admiralot nasilite na EUKOM, Vilijam EndiBraun.

Op{tina Ilinden obezbedisredstva za izrabotka na celos-nata tehni~ka dokumentacija, ka-ko i sredstva za obrabotka navnatre{nite i nadvore{niteivici na prozorcite i vratite,kako i montirawe na okapnici nanadvore{nite strani na prozor-cite. USAID/PEP, pak, gi obezbe-di aluminiumskite prozorci ivrati.

Vkupnata vrednost na proektotiznesuva 1.100.000 denari, od koiUSAID/PEP u~estvuva{e so860.000 denari, dodeka Op{tinaIlinden od svojot buxet obezbedi250.000 denari.

So implementacija na ovoj pro-ekt se ovozmoì da 345 u~eniciod OU “Bra}a Miladinovci” adaimaat podobri uslovi za rabota isledewe na nastavata, odnosnopotopli u~ilnici, so {to direk-tno se vlijae za podobruvawe nakvalitetot na obrazovanieto nateritorija na Op{tina Ilinden.

6


AKTUELNO

www.ilinden.gov.mk

@itelite na Op{tinaIlinden dobija novo fud-balsko igrali{te so pro-fesionalni dimenzii, vodolìna od 120 metri i{irina od 85 metri.

Pred golem broj gra|anii gosti, a vo prisustvo nadirektorot na Agencijataza mladi i sport Dragan\ur~evski i gradona~al-nikot na Op{tina Ilin-den, @ika Stojanovski,sve~enoto pu{tawe voupotreba go ozna~i premi-

erot Nikola Gruevski Pomo{noto fudbalsko

igrali{te vo naselenotomesto Marino ima soble-kuvalni i tu{ kabini zaigra~ite i sudiite, kako itribina i reflektori zaodigruvawe na no}ni nat-prevari. Izgradbata na ovaigrali{te e del od Proek-

tot na Vladata za izgradbana 50 fudbalski igrali{-ta niz celata dràva.

@itelite na Op{tinaIlinden ne go krieja svoe-to zadovolstvo {to dobijanov sportski teren, otvo-ren za site onie {to saka-at da sportuvaat. Sigurnodeka ova mnogu }e prido-

nese za razvojot na fudba-lot vo Op{tinata. Za ovadovolno svedo~i i poda-tokot {to na noviot terenve}e trenira{e mladatafudbalska reprezentacijana Makedonija.

Pokaraj ova, vo Op{ti-na Ilinden, poto~no vonaselenoto mesto Kadino,

vo tek e izgradba na u{teedno vakvo pomo{no fud-balsko igrali{te. Soizgradba na ovie fudbal-ski tereni zna~itelno }ese podobrat uslovite zarazvojot na sportot isportskiot duh, a istovre-meno na sportskite klubo-vi vo Op{tina Ilinden }eim se ovozmoì da imaatodli~ni uslovi za treni-rawe, kako i za odigru-vawe na sportskite nat-prevari.

SO PODDR[KA NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Se gradi vtoriot segment od fekalnata kanalizacijaPo predavaweto vo

upotreba na prviot, vo na-selba Ilinden vo tek eizgradba na vtoriot seg-ment od fekalanata kana-lizacija za prifa}awe itretman na otpadnite vo-di vo Op{tina Ilinden.Na podra~jeto kade {to segradi ovoj segmet od kana-lizacioniot sistem voizminatiot period prinajmali do`dovi, potpo-mognati so visokoto nivona podzemni vodi, ~esto seslu~uva{e izlevawe navodite od septi~ki jami ipoplavuvawe na dvorovi-te, ku}ite i lokalnite pa-

ti{tata, so {to gra|aniteod ovoj del imaa golemiproblemi.

Ovoj vtor segment odizgradbata na fekalnatakanalizacija vo Op{tinaIlinden opfa}a postavu-vawe na kanalizacionamreà vo dolìna od6.000 metri, kako i insta-lirawe na pre~istitelnastanica so kapacitet od1.250 ekvivalent/ìteli.Vkupnata vrednost naproektot iznesuva 35 mi-lioni denari, obezbedeniod buxetot na Op{tinaIlinden i od Ministeres-tvoto za transport i

vrski.Izgradbata na vtoriot

segment od fekalnata ka-nalizacija }e se nadopol-ni i povrze so zavr{enioti funkcionalen prv seg-ment, so {to }e se prodol-ì so izgradba i na osta-natite segmenti za celatateritorija na Op{tinaIlinden.

So izgradbata na fe-kalnata kanalizacija sere{ava eden od najgole-mite problemi na ìteli-te na Ilinden, poradi {torealizacijata na celiotovoj proekt e eden od pri-oritetite na Op{tinata.

Pred golem broj gra|ani i gosti, a vo prisustvo na direktorotna Agencijata za mladi i sport Dragan \ur~evski i gradona-~alnikot na Op{tina Ilinden, @ika Stojanovski, sve~enotopu{tawe vo upotreba go ozna~i premierot Nikola Gruevski

Predadeno vo upotreba novo fudbalsko igrali{te vo Marino

dekemvri 2009

7


www.ilinden.gov.mk

OP[TINA ILINDEN VO 2009 GODINA

Za svojot proekt “Lokalen ekonomski razvoj” Op{tina Ilinden go dobi presti`noto evropsko priznanie “Op{tinski nagradi-2008”, {to e finansirano od strana na Evropskata unija, rakovodena od delegacijata na Evropskata komisija vo Makedonija.

Vo prisustvo na ministerot za lokalna samouprava Musa Xaferi, kako i gradona~alnici i pretstavnici na lokalnata samoupra-va vo Republika Makedonija, nagradata na gradona~alnikot na Op{tina Ilinden, @ika Stojanovski mu ja dodeli {efot na delega-cijata na Evropskata komisija vo Makedonija, Ervan Fuere.

Evropsko priznanie zaOp{tina Ilinden

Vlezot vo Op{tina Ilinden dobi sosema nov, evropskiizgled. Vo ramkite na proektot za ureduvawe na ovoj del odOp{tinata izvr{eni se pove}e grade`ni zafati.

Vlezot na Ilinden so nov imix

So cel da se podobri naponot na elektri~nata energija, voOp{tina Ilinden vo upotreba e pu{tena nova 250 kilovoltnatrafostanica.

Postavena nova trafostanica

Evropsko priznanie zaOp{tina Ilinden

8


www.ilinden.gov.mk

OP[TINA ILINDE

Sogalasno Planot i Programata za rekonstrukcija i izgradba na sportski i detski irali{ta, Op{tina Ilinden izgradi novo detsko igrali{te vo naselenoto mesto Miladinovci.

Detsko igrali{te vo Miladinovci

Po povod golemiot verski i dr`aven praznik Ilinden, sve-~eno be{e predaden vo upotreba prviot segment od fekalnatakanalizacija vo Op{tina Ilinden. Vo prisustvo na gradona~al-nikot @ika Stojanovski i pogolem broj na gosti i `iteli naOp{tinata, sve~enoto pu{tawe vo upotreba go izvr{i ministe-rot za transport i vrski Mile Janakieski.

Predaden vo upotreba prviot segment od

fekalnata kanalizacijaSo postavuvawe na kamen temelnik od strana na premierot

Nikola Gruevski i gradona~alnikotot na Op{tina Ilinden,@ika Stojanovski, a vo prisustvo na direktorot na Agencijataza mladi i sport, Dragan \ur~evski, po~na izgradbata na u{teeden kapitalen proekt, odnosno novoto pomo{no fudbalskoigrali{te vo naselenoto mesto Kadino.

Postaven kamen temelnik na novo fudbalsko igrali{te vo Kadino

dekemvri 2009

9


www.ilinden.gov.mk

EN VO 2009 GODINA

Na 27 avgust vo prvata detska gradinka #Goce Del~ev# vo Op{tina Ilinden sve~eno be{e odbeleàn po~etokot na novata u~ebnagodina. Po toj povod be{e organizirana priredba od strana na decata koi prestojuvaat vo ovaa gradinka.

Oficijalen start na prvata gradinka vo Op{tina Ilinden

Po povod Patroniot praznik na Op{tina Ilinden za prv patse organizira{e #Sportski vikend 2009#. Niz ulicite na Op{ti-nata se voze{e prvata velosipedska trka, koja bez somnenieprivle~e ogromen interes kaj gra|anite. Isto taka, vo ramkite naovaa manifestacija se odrà i tradicionalniot turnir vo {ah.

Prva velosipedska trkaniz ulicite na Ilinden

So angaìrawe na 30 nevraboteni lica od Agencijata za vra-botuvawe, Op{tina Ilinden aktivno se vklu~i vo Proektot naVladata na Republika Makedonija za vrabotuvawe evidentiraninevraboteni lica.

Nevraboteni lica ureduvaat javni povr{ini

10


www.ilinden.gov.mk

Vo manastirskiotkompleks “Sveti\or|ija”, voDeqadrovci, na sve-~en na~in, pod moto-to #So #Ilinden#tradicijata prodol-ùva# Op{tinaIlinden go odbele-à Denot na Op{ti-nata. Tradicional-no, po ~etvrti patOp{tina Ilinden goproslavi svoetouspe{no funkcioni-rawe kako posebnaedinica na lokalna-ta samouprava.

OP[TINA ILINDEN VO 2009 GODINA

Sve~eno odbeleàn Denot na Op{tinata

Po povod go-lemiot hristi-janski praznikVoskresenieHristovo-Velig-den, Op{tinaIlinden godina-va, tradicio-nalno po tretpat, na 16 aprilja organizira{emanifestacijatapod mototo #Po-dari kniga zaVeligdensko jaj-ce - simbol naVoskresenieHristovo”.

Veligdenska Akcija - Podari kniga za Veligdensko jajce

Po povod Denot na {egata 1-vi April i godinava Op{tinaIlinden za decata od osnovnite u~ili{ta na nejzinata teritori-ja ja organizira{e manifestacijata „Aprilijada 2009 godina”.

AAAApppprrrriiiilllliiiijjjjaaaaddddaaaa

Pod pokrovitel-stvo na gradona~alni-kot na Op{tina Ilin-den, @ika Stojanov-ski, a so poddr{ka naMinisterstvoto zakultura, Op{tinaIlinden godinava pojubileen desetti patgi organizira{e Me|u-narodnite literatur-ni sredbi #Ilinden-2009#, {to se odràaod 14 do 16 maj.

Se odrà 10-ta jubilejna Me|unarodna literaturna

manifestacija „Ilinden-2009“

dekemvri 2009

11


www.ilinden.gov.mk

A K T U E L N O

Sekoj petok, od 25septemvri so po~etok od13.00 do 17.00 ~asot voprostoriite na adminis-trativnata zgrada naOp{tina Ilinden }e se

organizira sredba na gra-|anite so gradona~alnikot@ika Stojanovski.

Site zainteresirani gra-|ani so zakaùvawe na di-rektniot telefonski broj

2571-703 }e moàt da ostva-rat sredba so gradona~al-nikot, stru~nite slu`bi naOp{tinata i direktoritena javnite pretprijatija.

Na ovie sredbi gra|ani-

te }e moàt da gi poso~atsvoite problemi, da giprezentiraat svoite ideii predlog proekti, kako ida pokrenat novi inicija-tivi.

Otvoren den na Op{tina Ilinden

Na vlezot na stopan-skiot kompleks Ilinden,vedna{ do avtopatotSkopje -Kumanovo-Bel-grad, odnosno koridorot10, vo tek e izgradba najavni toaleti i parkingprostor za te{ki tovarnivozila.

Ovoj prostor }e bidenamenet za site onie {totranzitiraat niz Op{ti-nata, odnosno pred s¢ zalicata {to se dviàt sote{ki tovarni vozila, daimaat prostor i mesto ka-de {to }e moàt da zas-tanat, da se odmorat iosveàt pred da prodol-àt so svojot pat. Istov-remeno, }e bide postaveni informativen centarkade {to zainteresira-nite }e moàt da gi dobi-jat site potrebni infor-macii.

So realizacijata naovoj proekt, kompletno }ebide ureden celiot pros-

tor, so {to ovoj del odOp{tinata }e dobie so-sema nov lik.

Istovremeno, parkingprostorot }e go koristati gra|anite od Op{tinaIlinden koi{to doseganemaa mesto za parki-rawe na svoite te{ki to-varni vozila, pa naj~estogi ostavaa na javni pov-r{ini i prostori. Setoova ja zagrozuva{e bez-bednosta na u~esnicitevo soobra}ajot, osobenona pe{acite, a istovre-meno pridonesuva{e i zao{tetuvawe na lokalnatapatna mreà.

Vkupnata vrednost naproektot iznesuva2.200.000,00 denari, odkoi Ministerstvoto zatransport i vrski obez-bedi 1.200.000,00 denari,dodeka ostatokot od1.000.000,00 denari eobezbeden od buxetot naOp{tina Ilinden.

Izgradba na javni toaleti i parkingza te{ki tovarni vozila

KRAJ AVTOPATOT SKOPJE - KUMANOVO

Op{tinata po~na soProektot za postavuvawena nov tip vodomeri sodale~insko ot~ituvawe,kako edna od merkite zanamaluvawe na tro{oci-te i zagubite na voda vovodosnabditelniot sis-tem. Za taa cel se obe-bezbedeni prvite 50 vo-domeri koi JP VodovodIlinden ve}e gi postavu-va vo del od doma}in-stvata na teritorija naOp{tina Ilinden.

Sistemot za dale~inskoot~ituvawe na vodomeri-te e namenet za priem,obrabotka i prenos naimpulsite od vodomeriteso pomo{ na radio pre-nos. So ovoj proekt }e sepridonese da se namalatgubitocite na vodata zapiewe kako i pri pojavana defekt na vodovodna-ta mreà da se interve-nira blagovremeno. Pro-ektot na menuvawe naklasi~nite vodomeri so

vodomeri so dale~inskoot~ituvawe celosno goinvestira Op{tinata,taka {to gra|anite se ce-losno oslobodeni od do-polnitelni tro{oci.

Promenata na klasi~-nite vodomeri so vodo-meri so dale~insko ot~i-tuvawe, }e prodolì iponatamu na cela terito-rija na Op{tina Ilinden,s¢ so cel gra|anite naOp{tinata da dobijatpokvalitetna i podobrausluga, kako i da se nama-lat tro{ocite i zagubitena vodovodniot sistem.

Proektot na menuvawe na klasi~nite vodomeri so vodomeriso dale~insko ot~ituvawe celosno go investira Op{tinata

Postavuvawe vodomeri so dale~insko ot~ituvaweUsvoen eti~kiot

kodeks na lokalnite

funkcioneriSovetot na Op{tina

Ilinden go usvoi Eti~kiotkodeks na lokalni funkci-oneri. So usvojuvawe naovoj kodeks se propi{uvaatzadolìtelnite standardina odnesuvawe koi lokal-nite funkcioneri imaatobvrska da gi po~ituvaat.

Na ovoj na~in gra|anitena Op{tina Ilinden i sitezasegnati strani }e bidatinformirani za dol`nos-tite i na~inite na izvr{u-vawe na aktivnostite nalokalnite funkcioneri.

12


B O @ I K

www.ilinden.gov.mk

Boìk e eden od najgo-lemite praznici vo hris-tijanskata religija, denkoga se praznuva ra|awetona Spasitelot Isus Hris-tos. Za ogromnoto zna~ewena ovoj praznik ne samo zahristijanskata religija,tuku i voop{to za celoto~ove{tvo, dovolno zboruvapodatokot {to ovoj den ezemen kako klu~en datumza presmetuvawe na vre-meto. So ra|aweto na IsusHristos zavr{uva starata,a po~nuva novata era so{to vremeto se presmetuvapred i po Hrista. Istovre-meno, ovoj praznik pret-stavuva osnova na pove}edrugi zna~ajni praznicikako {to se Vodici, Ve-ligden, Preobraènie, Du-hovden...

Najstar spomenik {tozboruva za Boìk e bese-data od Jovan Zlatoust,odràna vo Antiohija, vovtorata polovina na IVvek. Vo prvite tri veka nese praznuvalo Hristovotora|awe, bidej}i vo toj pe-riod pogolemo zna~ewe muse davalo na kr{tevaweto,odnosno na duhovnoto ra-|awe. Zatoa, na 19-ti janu-ari na Vodici, spored no-viot kalendar, zaedno seslavele negovoto ra|awe ikr{tevawe.

ANGELOT GOSPODOV NALU|ETO IM JA SOOP{TIRADOSNATA VEST

Spored Evangelskitezapisi, vo vremeto na rim-skiot imperator Avgust sevr{el popis na naselenie-to vo celata imperija, pri{to sekoj trebalo da bidezapi{an vo gradot na svoi-te dedovci. So ogled natoa {to vo toj period Pa-lestina bila vo ramkitena Rimskata imperija, Jo-sif i Deva Marija trgnaleod Nazaret da se zapi{atvo Vitleem. Bidej}i nema-lo mesto da otsednat vogradot, koj bil prepoln solu|e dojdeni za popisot,tie se zasolnile vo edna

pe{tera vo blizina naVitleem, kade {to pasti-rite gi zasolnuvale svoiteovci. Vo ovaa pe{tera De-va Marija go rodila nejzi-niot sin prvenec, IsusHristos. Silnata svetlina{to ja ogreala pe{teratataa no} gi ispla{ilaov~arite i lu|eto od okol-nite ridovi. Spored Evan-gelieto, vedna{ po ra-|aweto na Hristos, AngelotGospodov na lu|eto im ja

soop{ti radosnata vest zara|aweto na Spasitelot.

Vedna{ potoa kaj prvo-rodeniot sin na Sveta De-va Marija pristignale itrojcata mudreci od istok,na koi ra|aweto na Spasi-telot im go soop{tila ne-obi~nata yvezda na neboto,koja {to £ gi dovela dope{terata, dvièj}i sepred niv koga tie odele ikoja {to stoela koga tieodmorale.

“I {tom vlegoa do ku}a-ta, go vidoa Mladenecot somajka mu Marija i padnaa,pa mu se poklonija; a kogagi otvorija svoite kov~e-ìwa, Mu prinesoa darovi:zlato, livan i izmirna”(Mateja 2/11). Ovie darovitrebalo da pretskaàt de-ka novorodenoto dete e voistovreme ~ovek (izmirna-ta), Bog (livanot-temjanot)i Car-zlatoto. Zna~i, predBogomladenecot najprvin

se poklonile prostitepastiri i u~enite mudrecikako ovozemni ìteli, no iangelite od neboto, {tozna~i deka toj bil predod-reden podednakvo da mupripa|a i na neboto i nazemjata.

OBIÂI

Praznuvaweto na Boìkkaj nas e prosledeno so go-lem broj verski obredi inarodni obi~ai. Nekoi odobi~aite se ostatoci odminatoto, kako {to se oniepovrzani so Badnik iliKolede, odnosno denot {tomu prethodi na Boìk. Ko-ledarskite obi~ai seizveduvaat no}ta sprotiBadnik, koga se pali kole-darskiot, odnosno badni-kov ogan. Pritoa, za potpa-luvawe na ognot se koristibadnikovoto gran~e od mi-natata godina, koe{to spo-red obi~ajot go ima vo sitedomovi. Se veruva dekalanskoto i novoto badni-kovo gran~e ne treba da sezateknat vo domot. Na Ko-lede vo sekoja ku}a, naglavnata vrata se stavaBadnikovo gran~e koe{tona doma}inite treba da imdonese sre}a i beri}et, noi da go najavi denot naHristovoto ra|awe. Pa-leweto na Badnikovotodrvo, odnosno Koledar-skiot ogan e povrzano sostari narodni veruvawaspored koi ognot }e obez-bedi dovolno toplina isvetlina za lu|eto, dobi-tokot i za bilkite. Se ve-ruvalo i deka preku pa-leweto na ognot }e izgoratsite lo{i raboti i }e bi-dat isterani lo{ite ve{-terki i demoni.

Za razlika od poranokoga Koledarskiot ogan sepalel pred sekoja ku}a,

BO@IK-EDEN OD NAJGOLEMITE PRAZNICI VO HRISTIJANSTVOTO

Za ogromnoto zna~ewe na ovoj praznik ne samo za hristijanskata religija, tukui voop{to za celoto ~ove{tvo, dovolno zboruva podatokot {to ovoj den e zemen kako klu~en datum za presmetuvawe na vremeto.-Na Kolede vo sekoja ku}a, na glavnata vrata se stava Badnikovo gran~e koe{to na doma}inite trebada im donese sre}a i beri}et, no i da go najavi denot na Hristovoto ra|awe

Ra|aweto na Isus go ozna~i po~etokot na novata era

dekemvri 2009

13


www.ilinden.gov.mk

B O @ I K

denes na ovoj den se sobi-raat pove}e semejstva odisto maalo za zaedni~kida praznuvaat. Pritoa, se-koe semejstvo podgotvuvaposna hrana, so ogled natoa {to na ovoj praznik muprethodi dolgiot Boìkenpost. Praznuvaweto eprosledeno so pesni i ora,i se razbira posebno sopeewe na koledarski pes-ni.

KOLEDE

Na Badnik mu prethodiobi~ajot nare~en kolede.Pred izgrevaweto na son-ceto vo sekoj dom doa|aatkoledari koi go najavuvaatHristovoto ra|awe. Vo mi-natoto bilo obi~aj na Ko-lede da odat samo ma{kideca, no denes vo koledar-skite druìni odat i de-voj~iwa. Koledarite predsekoja ku}a peat koledar-ski pesni, a za vozvrat do-ma}inite im davaat poda-roci kako kosteni, orevi,bomboni i sitni pari. Spo-red nekoi veruvawa najbe-ri}etno }e bide ako prviotkoledar {to }e tropne navratata e ma{ko dete. Istotaka, obi~no najgolemi po-daroci dobiva tokmu prvi-ot koledar, bidej}i toj prvgo najavil ra|aweto na IsusHristos. Otkako koledari-te }e ja ispeat do kraj ko-ledarskata pesna, doma}i-nite im ja otvoraat vrata-ta. No, postoi i veruvawedeka onoj {to nema da imotvori vrata na koledari-te, }e go sledi nesre}a votekot na godinata. Vo na-rodniot folklor postojatmnogu zbirki na koledar-ski i boìkni pesni, nekoii so bezobrazna sodrìna.Sepak, edna od najpoznati-te pesni {to denes ja peatsite koledar~iwata e pes-nata “Kolede lede, padna-lo grede, utepalo dede, de-

de se ma~i, baba go kva~i so~etiri jajca, guskini, pat-kini Kolede!”

BADNIK

Vo presret na golemiotpraznik Boìk, ve~erta na6-ti januari se praznuvaBadnik. Ovoj den se smetaza semen praznik, pa zatoasite si sedat doma. Vo se-koj dom se podgotvuva sve-~ena posna ve~era i bad-nikova poga~a vo koja sestava pari~ka.

Na trpezata naj~esto senao|aat posni sarmi, grav,riba, zelnik, tikva, smok-vi, orevi, kosteni... Spordveruvawata kolku hrana }eima na sofrata za Badniktolku }e ima i vo tekot nagodinata. Doma}inot jablagoslovuva trpezata i jakr{i poga~ata na onolkudelovi kolku {to ima ~le-novi semejstvoto. Od poga-~ata se ostava del za Gos-pod i za ku}ata, a vo sela-ta obi~no doma}inite

ostavaat del za nivite iliza dobitokot. Otkako }e jaiskr{at poga~ata sekoj jabara pari~kata vo svojotdel od poga~ata. Se veruvadeka onoj {to }e ja najdeparata }e go sledi sre}a votekot na celata godina.Otkako }e se zavr{i so ve-~erata trpezata ne se kre-va, tuku hranata se ostavada stoi vo tekot na no}taoti se veruva deka Gospod}e dojde da se nahrani.

Na golemiot den, pak,Boìk vo prazni~naatmosfera semejstvata sesobiraat na zaedni~ki ru-~ek na koj, po dolgiot postse sluì mrsna hrana. Naovoj den se odi na posetakaj rodninite i prijateli-te. Redot e pomladite daodat na poseta kaj posta-rite. Na gosti se odi tridena dodeka se slavi Bo-ìk. Vo ~est na Hristovotora|awe vernicite na ovojden se otpozdravuvaat sozborovite “Hristos se ro-di-Vistina se rodi”.

„Telefonot yvoni dva pati“Op{tina Ilinden startuva{e so

proektot „Telefonot yvoni dva pati“ -otvorena telefonska linija broj 2571-703.

So najmnogu dve yvonewa na tele-fonot 2571-703 se ovozmoùvainformirawe, konsultirawe, partic-ipacija i u~estvo na javnosta, kako iobezbeduvawe na povratni informa-

cii i odgovori od strana na lokalnatasamouprava.

So direktnoto koristewe na tele-fonskiot broj 2571-703 gra|anitemoàt da za{tedat na vreme, da giiskaàt svoite idei, sugestii i kriti-ki koi {to ponatamu }e bidat prosle-deni do odgovornite lica od op{tin-skata administracija i do

gradona~alnikot @ika Stojanovski. Proektot „Telefonot yvoni dva

pati“ obezbeduva dostapnost, pobrz ipodirekten kontakt, aktivno informi-rawe na gra|anite i pretstavuva moti-vacija za kontinuirano identifiku-vawe na problemite i zemawe predvidi vrednuvawe na barawata i sugesti-ite na gra|anite od lokalnata zaedica.

Od neodamna vo Op{-tina Ilinden e otvorenanova filijala na Stopan-ska Banka, kade {to gra|a-nite i stopanskite subjek-ti }e moàt da gi izvr{u-vaat site svoi potrebnifinansiski uplati i is-plati.

Otvoraweto na filija-lata e del od Strate{kiotplan za lokalen ekonom-ski razvoj na Op{tinaIlinden, kade {to kakoeden od glavnite priori-teti na Op{tinata e obez-beduvaweto na efikasnifinansiski uslugi na gra-

|anite i stopanskite sub-jekti vo Op{tinata.

So otvaraweto na ban-kata gra|anite i stopan-skite subjekti vo Op{ti-nata }e za{tedat vreme, noi sredstva za patni tro-{oci za odewe do gradot.

Ova e vtora banka, poEurostandard banka koja{to svoja filijala voOp{tina Ilinden ima odporano. So ova se realizi-raat zalagawata na lo-kalnata samouprava, voOp{tina Ilinden svoifilijali da otvorat sitepogolemi banki vo zemjata.

Otvorena nova filijala na Stopanska Banka

USPE[NO ODBELE@AN DENOT NA DRVOTO

Op{tina Ilindenaktivno se vklu~i vo akci-jata #Den na drvoto-zasadija svojata idnina#. Vo akci-jata se vklu~ija golem brojgra|ani, javni institucii,nevladini organizacii, jav-ni li~nosti, armijata...Se-pak, najbrojni bea u~eniciteod osnovnite i sredniteu~ili{ta od Skopje i okol-nite naseleni mesta.

Po{umuvaweto seizvr{i na nekolku lokaci itoa Mr{evski rid, na pov-

r{ina od 100 ha, Ajvatovskirid na povr{ina od 50 ha ina Miladinovski rid-pov-r{ina od 50 ha. Na ovie lo-kacii se zasadija nad400.000 sadnici. Za u~esni-cite vo po{umuvaweto be{eorganiziran prevoz do lo-kaciite na po{umuvaweto, aubavoto vreme i pristap-nosta do lokaciite prido-nesoa akcijata da bideuspe{na, so masovna pose-tenost od okolu ~etiri dopet iljadi gra|ani.

Zasadeni nad 400 iljadi sadnici

14


S P O R T

www.ilinden.gov.mk

Poznato e deka za da se postig-nuvaat vrvni sportski rezultatiglaven uslov e sportistite daimaat kvalitetni uslovi za treni-rawe. Potoa doa|a talentot, èl-bata, upornosta, a pred s¢, vloè-niot trud. So izgradbata na spor-tskata sala #Goce Del~ev# voOp{tina Ilinden vistina se soz-dadeni idealni uslovi za sportu-vawe na site onie {to sakaatsportot da bide del od nivniotìvot. Zatoa, ne treba da iznena-duva {to poslednava godina se po-ve}e mladi od Op{tinata slobod-noto vreme go minuvaat vo ovaasportska sala. A, so toa i spor-tskite rezultati ne izostanuvaat.

Dejan Dimitrievi} e profesorpo fizi~ko i zdravstveno obrazo-vanie vo trite osnovni u~ili{ta

{to se nao|aat na teritorijata naOp{tina Ilinden. Deka celosno eposveten na svojata profesija voizminatite dve godini otkako evraboten kako profesor, najdobrozboruvaat postignatite rezultatikako trener i na ma{kite i naènskite fudbalski ekipi. Soma{kata fudbalska ekipa na OU#Goce Del~ev# po minatogodi{noto~etvrto mesto, godinava se prvacina nivo na osnovnite u~ili{ta voSkopje, so {to obezbedija plasmani na dràvnoto prvenstvo.

-Ova e golem uspeh za nas bi-dej}i za prvpat ova u~ili{te eprvak na Skopje. Ekipata ja for-miravme minatata godina, otkakose vrabotiv kako profesor. No,ona {to posebno sakam da go nagla-sam e ogromniot uspeh na ènskata

fudbalska ekipa vo OU #Bra}aMiladinovci#. Lani u~estvuvavmena me|unaroden turnir vo Vojvodi-na i vo konkurencija na pove}eekipi od prostorite na porane{naJugoslavija go osvoivme vtorotomesto. Godinava se prijavivme voLigata za u~ili{en sport. Prv patnastapivme i vlegovme vo finale-to na grad Skopje, so {to se plasi-ravme na dràvnoto prvenstvo,veli 25-godi{niot Dimitrievi},koj e porane{en fudbaler od {ko-lata na Vardar, a ima igrano vopove}e ekipi vo zemjata i vostranstvo. Isto taka, toj e i fud-balski sudija na glavnata lista voPrvata makedonska fudbalska li-ga.

Spored negovite zborovi, toj eosobeno sum gord {to pridonel da

se razvie ènskiot fudbal voOp{tina Ilinden.

-Interesot za ènskiot fud-bal e vistina ogromen i da bidamiskren, voop{to ne o~ekuvav deka

Slobodno moàm da kaàm deka ènskiot fudbal e vo vistinska ekspanzija.Duri mislam deka devoj~iwata pokaùvaat pogolem interes za fudbal odmom~iwata. Maksimalno se obiduvaat da gi imitiraat i toa go pravat mnoguuspe{no i ume{no. Bukvalno sakaat da dokaàt deka i tie znaat da igraatfudbal, veli Dejan Dimitrievi}, profesor po fizi~ko i zdravstveno obra-zovanie i fudbalski trener vo trite osnovni u~ili{ta vo Op{tina Ilinden

Dejan Dimitrievi}

GOLEMI USPESI NA MA[KITE I NA @ENSKITE FUDBALSKI EKIPI OD OSNOVNITE UÎLI[TA

DDeevvoojj~~iiwwaattaa ddookkaa`̀aaaa ddeekkaazznnaaaatt ddaa iiggrraaaatt ffuuddbbaall

dekemvri 2009

15


www.ilinden.gov.mk

S P O R T

}e ima vakov odziv kaj u~e-ni~kite. I dosega devoj-~iwata sakale da igraatfudbal, no mislam dekatokmu so moeto zalagaweseriozno da go sfatimeènskiot fudbal, go pos-tignavme ona {to go imamedenes. Slobodno moàm dakaàm deka ènskiot fud-bal e vo vistinska ekspan-zija. Duri mislam deka de-voj~iwata pokaùvaat po-golem interes za fudbalod mom~iwata. Maksimalnose obiduvaat da gi imiti-raat i toa go pravat mnoguuspe{no i ume{no. Bukval-no sakaat da dokaàt dekai tie znaat da igraat fud-bal, dodava Dimitrievi}.

Ambiciozniot profesorDejan Dimitrievi} velideka devoj~iwata se mnoguposeriozni od mom~iwatavo priodot kon rabotata, atoa vo sekoj slu~aj dava re-zultati.

-So niv podobro se ra-boti otkolku so mom-~iwata. Na prviot sobir,koga gi sobrav u~eni~kiteod #Bra}a Miladinovci# giima{e okolu 15 i zakaàvnatprevar so OU #GoceDel~ev# od koe se prijavijaduri 40 u~eni~ki. Napra-vivme selekcija i selekti-ravme ekipa od 14 regis-trirani ~lenovi od OU#Bra}a Miladinovci# iekipa od 15 devoj~iwa voOU #Goce Del~ev#, koi {toaktivno doa|aat na trenin-zi. Treninzite gi drìmedva pati nedelno, vo pone-delnik i sreda, vo spor-tskata sala #Goce Del~ev#,objasnuva Dimitrievi}.

Trenerot Dimitrievi}so gordost istaknuva dekave}e ima otkrieno nekolkutalenti, kako StefanStankovski i Mario Di-mitrievski koj e najdobar

strelec vo prvenstvoto naSkopje. Me|u devoj~iwatasaka da ja istakne SaraRistevska od OU #RistoKrle# koja {to se priklu-~ila na ekipata na #Bra}aMiladinovco# bidej}i voova u~ili{e zasega s¢ u{tenema fudbalska ekipa. Zaovie talenti, kako {to ve-li trenerot, fudbalskatajavnost vo na{ata zemjadoprva }e ~ue.

Site ovie uspesi prido-nesoa da po~ne da se raz-misluva za formirawe nafudbalski klub sostavenod najdobrite devoj~iwa odtrite u~ili{ta, {to }e se

natprevaruva vo ligataorganizirana od fudbal-skata federacija. Iako tiese s¢ u{te mali, so napol-neti 16 godini }e moàt dase natprevaruvaat vo ovaaliga.

-Mislam deka fenome-nalnite uslovi za rabota{to gi imame vo poslednovreme mnogu pridonesoa zapostignuvawe na ovieodli~ni rezultati. Op{-tinata n£ izleze presretso toa {to n£ ja stavi naraspolagawe sportskata

sala #Goce Del~ev# koga ida posakame. Imame pod-dr{ka od direktorite nau~ili{tata, no posebno odgradona~alnikot koj{tonesebi~no n£ pomaga. Beznegova pomo{ ne }e moèv-me da patuvame vo stran-stvo. Isto taka, go koris-time i fudbalskiot teren,pa taka imame uslovi poformiraweto na fudbal-skata ekipa da trenirame igolem fudbal. Vo Makedo-nija aktivni se samo sedumènski fudbalski klubo-vi {to se natprevaruvaatvo Prvata i edinstvenaènska fudbalska liga.

Zatoa, smetam deka fud-balot vo Op{tina Ilindenima ogromna pesrspektiva,ima mnogu talenti so koitreba samo uporno da seraboti. Uslovi imame, aimame i èlba za rabota.Jas sum podgotven da go`rtvuvam seto moe slo-bodno vreme so edinstvenacel, od ovie deca eden denda izrasnat vrvni spor-tisti, vrvni fudbaleri, asportot da bide najdobarambasador na na{ataop{tina.

Memorijalen turnir vo mal fudbal „Drago Manevski“Pod pokrovitelstvo na

gradona~alnikot naOp{tina Ilinden, @ikaStojanovski, vo sportska-ta sala #Goce Del~ev# von. Ilinden se odrà me-morijalniot turnir vo malfudbal #Drago Manevski#.

Ovoj tradicionalenturnir vo mal fudbal se

odrùva ve}e {esta godi-na po red, vo ~est na tra-gi~no zaginatiot pripad-nik na Ministerstvoto zavnatre{ni raboti i na{sogra|anin, Drago Manev-ski.

Na turnirot u~estvu-vaa 32 fudbalski ekipikoi {to se natrevaruvaa

vo nekolku grupi. Grado-na~alnikot na Op{tinaIlinden na prvoplasira-nite tri ekipi kako i nanajdobriot igra~ i golmanna turnirot im dodeli pe-hari i medali, kako ikomplet trenerki, dreso-vi i fudbalski topki zanajdobrite na turnirot.

Kampawa za obeleùvawe

na nepla}a~iteSpored mnogu mis-

lewa na ekspertiteOp{tina Ilin-den e edna odn a j ~ i s t i t eop{tini vod r ` a v a t a .Seto toa eposledica namaksimalni-te zalagawakako na gra-dona~alnikoti Sovetot, taka ina komunalnotopretprijatie i voop-{to na op{tinskataadministracija za za~uvuvawe na zdravata ìvotnasredina. Dosega se sprovedeni pove}e ekolo{ki kam-pawi ~ii rezultati se pove}e od o~igledni. No, za dase opstoi na ovoj kurs, se razbira, potrebni se finan-siski sredstva.

Vo realizacijata na tekovnite aktivnosti Javnotokomunalno pretprijatie ima zna~itelni tro{oci koi{to moraat da bidat pokrieni, a kako poinaku osven sotoa gra|anite redovno da si gi ispolnuvaat svoiteobvrski, odnosno da gi pla}aat smetkite. Ne{to {tosekade vo svetot se podrazbira kako normalna obvrs-ka na gra|anite, od koja ni moè, ni treba da imaotstapki, ne{to {to voop{to ne se postavuva kakoproblem.

Tokmu poradi toa Op{tina Ilinden startuva{e sonova kampawa za potsetuvawe na gra|anite za nivnatazakonska obvrska za redovno pla}awe na nadomesto-cite za komunalen smet i podignuvawe na ekolo{katasvest.

Kampawata }e se sostoi od izrabotka na nalepnicivo crvena i vo zelena boja koi{to }e bidat postavuva-ni na sadovite za komunalen smet vo sekoe doma}in-stvo. Na gra|anite koi{to redovno gi pla}aat smetki-te za komunalen otpad, na kantite }e im bide postave-na zelena nalepnica, dodeka, pak, kaj gra|anite koi{-to neredovno gi podmiruvaat svoite obvrski }e im bi-de postavena crvena nalepnica, so cel da se istaknatNEPLA]AÎTE.

Na ovoj na~in, so sproveduvawe na vakvata javna kam-pawa, }e se pridonese da

im se ukaè na gra|a-nite na obvrskite za

podmiruvawe nakomunalnite

uslugi, aistovremeno}e se postignepodobra fun-kcionalnostna Javnotok o m u n a l n opretprijatie

vo davaweto nakvalitetni i nav-

remeni uslugi nasvoite gra|ani.

Leopardite moàt tolku dobro dase krijat, {to moàt da skitaatvo grad kako Menheten so {ansada ne bidat videni!

Vo prosek ènite kaùvaat okolu7.000 zborovi dnevno. Maìteuspevaat da kaàt samo ne{tonad 2.000.

Skapocenite kamewa obi~nosodràt nekolku elementi,osven dijamantot, koj e sostavensamo od jaglenorod.

Nevada bila prvata dràva voSAD {to ja odobrila upotrebatana gasnata komora. Prvata egzeku-cija so smrtonosen gas seslu~ila vo fevruari, 1924 godi-na.

Na{ite o~i se sekoga{ isti pogolemina u{te od ra|awe, nona{ite u{i i nos nikoga{ neprestanuvaat da rastat.

Grad so najgolema povr{ina voSAD e Xeksonvil, vo Florida. Tojzazema vkupno 1.200 km2, {to ere~isi dvojno pove}e od LosAnxeles.

Najgolemo stopalo imal MetjuMekGrori od Pensilvanija, SAD(1973-2005), koj nosel ~evli soamerikanski broj 29,5 {to odgo-vara na evropskiot broj 63.

Vo Xorxija kino salite {tosakaat da prikaùvaat filmovivo nedela, mora da rezerviraatedna pretstava vo mesecot zaprikaùvawe na religioznimaterijali.

Petlite ne moàt da kukurikaat,ako celosno ne si go izdolàtvratot.

Ezeroto Nikaragva e edinstveno-to mesto vo svetot kade {toìveat slatkovodni ajkuli.

Jupiteroviot satelit Ganimed enajgolemiot priroden satelit voSon~eviot sistem i e duripogolem od dve planeti, Merkuri Pluton.

-Najmnogu nagradi Oskar na Amerikanskataakademija za filmska umetnost i nauka osvo-il slavniot Volt Dizni (1901-1966). Za svo-jata dolgogodi{na uspe{na rabota toj dobilvkupno 35 Oskari.

* * *

-Najgolem broj gleda~i na eden odbojkarskinatprevar e registriran na finalniot nat-prevar na Svetskoto prvenstvo 1952 godina voMoskva. Finaleto go sledele 60.000 gleda~i.

* * *

-Najvisokiot grad vo svetot e Venkuan, voKina. Osnovan e vo 1955 godina, a se nao|a napatot {to ja spojuva Kina so Tibet. Negovatanadmorska viso~ina e 5.100 metri.

* * *

-Najte{kata bakarna kovana moneta e izra-botena vo [vedska vo 1659 godina i toa od 10dolari. Teèla vkupno 19 kilogrami i 700grama.

G I N I S

Vqubenite se gledaat samo sebesi na sve-tot, a zaboravaat deka svetot gi gleda.

Platon

Najdobrata rabota na ovoj svet {to moèda mu se slu~i na ~ovekot e da se rodi

sre}en.Mark Tven

Pri~inata za mnogu nesre}i leì nadnoto na ~a{ata za vino

Lav Tolstoj

Ubavite èni nikoga{ ne se somnevaat vosvojata inteligencija, no inteligentnite

èni sekoga{ se somnevaat vo svojataubavina.

Isidora Dankan

M U D R O S T I

Z A N I M L I V O S T I

VID JU@NOOVO[JE

SENKA,LADOVINA

ANI@IRARDO

BORLATINSKI

PADE@

GLUMICOTNA

FOTOSOT

MALODU[ENÔVEK

SOPRUG

BIZMUTSKAPOCENDIJAMANT

(TUR.)

PREDLOG

REKA VORUSIJA

DODATOK(LAT.)

KELVIN

BALETAN.KARTER

ARTISTKATA

LUPINO

DELO ODKARL MAJ

BRAZIL.FUDBALER

AL KORALIPOTREBA ZA JADEWE

VASKAILIEVA

NEDOVER-LIV

ÔVEK

PRIS-TANI[TE

VO IZRAEL

BELGRADS-KI ZATVOR

FRANCUS-KI PEJA^

GERMANS-KA

PEJA^KA

PITAÔTOD

ODISEJA

GALON

INIC. NAARTIST.

SANDRELIKO[ARI ZA

OVCI

DLABOKAÎNIJA

(MN.)VKOÂN.

NA ZGLOB.

INIC. NA

ARTISTKA-TA TARNER

ANI @IRARDOGRAD VO

FRANCIJA

OTROVENHEMISKIELEMENT

BAWI VOITALIJANAPAD,NAVALA

DUPKA

PEJA^KATASAMSTVRDAGUMA

NAMERI

TELO ODANTIÊSTI^KI

@ENSKO IME

AZOTVID

SPORT

ZORA

DEL ODZBOROTSTAROR-IMSKI

MECENA

TOMEARSOVSKI

PREÎSTEN PAMUK

DVE SAMO-GLASKI

MA[KOIME

ALBANSKATELEGRAF.AGENCIJA

STOLETIEDEKA

LITAR

AL@IRSKATELE

VIZIJA

ZATVORINIC. NA

ARTISTKATA DENEV

VRV NAOSOGOVO

STARO-GR^KI

PISATELAMPER

OBLAST VONEKOGA[.

MESOPOTA-MIJA

ZBIRKA

godina i dekemvri 2009 besplaten primerok sre}na nova … · 2009-12-29 · vawe na praktiki i...

Documents