gosstitteelljjssko o jppoddjeettjee // mmeennttoorr … · spremljanje poteka učne prakse in...

Potek izvedbe učne prakse in njeni postopki

Spremljanje, nadzor in evalvacija

Specifične lastnosti v vključenih državah

Povezani dokumenti, smernice in primeri

Model Q-Placements

Opis in minimalne zahteve

Naloge in odgovornosti

GGOOSSTTIITTEELLJJSSKKOO PPOODDJJEETTJJEE // MMEENNTTOORR

VV PPOODDJJEETTJJUU

NNaavvooddiillaa zzaa uuppoorraabbnniikkee

Q-Placements

Priročnik za kakovost mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu za študente v

procesu začetnega poklicnega usposabljanja

© Uradna gospodarska zbornica v Terrassi.

Nosilec lastninske pravice do rezultatov projekta Q-Placements pripade uradni

gospodarski zbornici v Terrassi. Ker pa je cilj tega projekta tudi priprava spletnega mesta Q-Placements, bo vsa vsebina spletnega mesta www.q-placements.eu

(vključno s tem priročnikom) javnega značaja in se lahko uporablja za nekomercialne

namene.

Priročnik Q-Placements je nastal s finančno podporo Evropske komisije, v okviru programa Leonardo da Vinci, pogodba s špansko nacionalno agencijo št. ES/08/LLP-

LdV/TOI/149008. Vsebina ne odraža nujno tudi mnenja evropske skupnosti.

http://www.q-placements.eu/

POVZETEK

MODEL Q-PLACEMENTS Model Q-Placements

Iskanje in opredelitev različnih udeležencev Obvezni udeleženci Neobvezni udeleženci

OBVEZNI UDELEŽENCI IN NJIHOVO DELOVANJE

Gostiteljsko podjetje / mentor v podjetju Opis in temeljne zahteve Naloge in odgovornosti

Potek in postopki za izvedbo učne prakse Pregled vseh postopkov Pred izvedbo učne prakse Med izvedbo učne prakse Po izvedbi učne prakse

Spremljanje, nadzor in evalvacija Spremljanje in nadzor nad opravljanjem učne prakse v tujini Evalvacija opravljanja učne prakse v tujini

Specifične lastnosti v vključenih državah Povezani dokumenti, primeri in smernice

1

MMOODDEELL QQ--PPLLAACCEEMMEENNTTSS

2

MODEL Q-PLACEMENTS

MODEL Q-PLACEMENTS

Model Q-Placements je zasnovan tako, da zagotavlja, da se uresničijo pričakovanja uporabnikov mobilnosti, hkrati pa izpolnijo zahteve o kakovosti, ki ji imajo različni udeleženci,

koordinatorske organizacije, ńole ZPIU, gostiteljske pogodbe in ńtudentje v ZPIU v državah

pońiljateljicah in gostiteljicah:

model, ki podjetjem, ńtudentom v ZPIU in ńolam ZPIU omogoča preprosto vključevanje v mednarodno usposabljanje na delovnem mestu

določa postopke za vse dejavnosti različnih udeležencev

določa minimalne dolžnosti vsakega udeleženca

določa delovne postopke v vsaki fazi mobilnosti, skladno s sprejetimi cilji

vključuje različne metode za spremljanje in evalvacijo.

Namen tega modela je postati sistem zagotavljanja kakovosti in referenčno merilo, ki bo

omogočalo izvajanje mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu v najboljńih pogojih.

Te pogoje in zahteve določa model Q-Placements za izvajanje mednarodnega usposabljanja

na delovnem mestu za ńole ZPIU, ńtudente v ZPIU in podjetja, ne glede na kraj izvajanja

učne prakse. Tako je zagotovljeno, da se usposabljanje vedno, ne glede na kraj, izvaja pod pogoji, kakrńni veljajo tudi v njihovem sistemu izobraževanja.

Pri tem modelu je ključna vloga koordinatorjev iz države pońiljateljice in države gostiteljice,

saj so ti v stiku z dejanskim stanjem tako v izobraževalnem kot tudi poslovnem področju

svoje države.

Istočasno prispeva vsak koordinator iz držav pońiljateljice in gostiteljice v nańem modelu različne prednosti in koristi:

Koordinator iz drţave pošiljateljice služi kot lokalna točka v državi pońiljateljici, ki

usmerja izvajanje mednarodne učne prakse, namreč:

govori isti jezik in ima enako kulturno ozadje kot pońiljajoče ńole ZPIU geografsko je blizu ńole pońiljateljice ZPIU

posreduje pri izvajanju mednarodne učne prakse v ńolah ZPIU, saj te pogosto nimajo

dovolj kadrov za ustrezno spremljanje in usmerjanje tovrstne učne prakse

zbira in učinkovito ureja povprańevanja ńtudentov v ZPIU iz ńol ZPIU

služi kot edini posrednik med koordinatorjem iz države gostiteljice in ńolo ZPIU in tako vzpostavlja jasen potek komunikacije.

V okviru modela Q-Placements imajo koordinatorske organizacije povezovalno

vlogo pri razvoju celotne izkušnje usposabljanja na delovnem mestu, saj stalno spremljajo, ocenjujejo in pripravljajo poročila o poteku dogajanja.

3

MODEL Q-PLACEMENTS

Koordinator iz drţave gostiteljice služi kot lokalna točka v državi gostiteljici, ki usmerja

izvajanje mednarodne učne prakse, namreč:

govori isti jezik in ima enako kulturno ozadje kot gostiteljsko podjetje

geografsko je blizu gostiteljskega podjetja in tako postaja glavna informacijska točka

za ńtudente v ZPIU v obdobju opravljanja usposabljanja na delovnem mestu

ima kulturno znanje o državi, v kateri se izvaja učna praksa

zbira ponudbo potencialnih gostiteljskih podjetij in olajńuje iskanje primernih profilov ńtudentov za učno prakso v specifičnih gostiteljskih podjetjih

služi kot edini posrednik med koordinatorjem iz države pońiljateljice in gostiteljskim

podjetjem ter tako vzpostavlja jasen potek komunikacije.

Za boljńe razumevanje modela Q-Placements so v naslednjem razdelku (5) navedeni vsi obvezni in neobvezni udeleženci, skupaj z njihovim opisom, minimalnimi zahtevami,

funkcijami in zadolžitvami.

Poleg tega je priročniku priloženo dodatno gradivo v obliki navodil za uporabnike, ki za

vsakega udeleženca posebej vsebujejo jasno opredelitev korakov in postopkov, ki jih je treba

izvesti za doseganje optimalne izkuńnje usposabljanja na delovnem mestu.

Ta navodila za uporabnike lahko najdete na spletnem mestu Q-Placements:


Navodila za uporabnike:

ńtudent v ZPIU

ńola ZPIU ali ńolski mentor

koordinator iz države pońiljateljice

koordinator iz države gostiteljice gostiteljsko podjetje ali mentor v podjetju

4


MODEL Q-PLACEMENTS

ISKANJE IN OPREDELITEV RAZLIČNIH UDELEŢENCEV

Obvezni udeleţenci25:

Model Q-Placements določa minimalno število udeležencev, ki so potrebni za zagotavljanje kakovosti skozi celoten proces mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu. Različni vključeni udeleženci morajo imeti ustrezno strokovno podlago in izkušnje, da bi lahko zagotovili kakovostno mednarodno usposabljanje na delovnem mestu.

25 Tu so opredeljeni obvezni udeleženci in njihove naloge ter minimalne zahteve. En akter ima lahko več zadolžitev.

ppoossttooppkkii

zzaahhtteevvee

vvllooggee

ššoollee ZZPPIIUU

ššoollsskkii mmeennttoorrjjii

ššttuuddeennttjjee vv

ZZPPIIUU

ggoossppooddaarrsskkee

ddrruužžbbee

mmeennttoorrjjii vv

ppooddjjeettjjuu

.

.

.

.

kkoooorrddiinnaattoorr

((ddrržžaavvaa

ggoossttiitteelljjiiccaa))

.

.

.

.

kkoooorrddiinnaattoorr

((ddrržžaavvaa

ppooššiilljjaatteelljjiiccaa))

5

MODEL Q-PLACEMENTS

UČENEC, UDELEŢENEC USPOSABLJANJA ZPIU: oseba, ki obiskuje izobraževalne

programe ZPIU na ńoli ZPIU ali jih je končala pred manj kot letom.

ŠOLA ZPIU: Izvajalec ZPIU iz države pońiljateljice, v kateri opravljajo udeleženci

usposabljanja tečaje poklicnega usposabljanja in v kateri nastaja povprańevanje po

mednarodnem usposabljanju na delovnem mestu.

ŠOLSKI MENTOR: Učitelj v ńoli ZPIU, ki koordinira izvajanje učne prakse ńtudentov v

ZPIU.

KOORDINATOR IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE: Ustanova, ki zbira povprańevanje po

mednarodnem usposabljanju na delovnem mestu od ńol ZPIU v državi pońiljateljici.

KOORDINATOR IZ DRŢAVE GOSTITELJICE: Ustanova, ki zbira ponudbe za

mednarodno usposabljanje na delovnem mestu od podjetij v državi gostiteljici. Ta sprejema povprańevanja po mednarodnem usposabljanju na delovnem mestu od

koordinatorja iz države pońiljateljice.

GOSTITELJSKO PODJETJE: Podjetje, ki v času izvajanja usposabljanja na delovnem mestu gosti ńtudenta ali udeleženca usposabljanja v ZPIU.

MENTOR V PODJETJU: Oseba, ki je zadolžena za usmerjanje, usposabljanje in

ocenjevanje usposabljanja udeleženca v času njegovega usposabljanja v gostiteljskem podjetju.

Neobvezni udeleţenci:

PODPORNA ORGANIZACIJA: Ustanova, ki ima ponavadi sedež v državi pońiljateljici in nudi logistično ali finančno podporo na področju mobilnosti.

ŠOLA ZPIU IZ DRŢAVE GOSTITELJICE: Izvajalec ZPIU v državi gostiteljici, prek

katerega se izvaja mednarodno usposabljanje na delovnem mestu in ki bi lahko nudil

podporo pri izvajanju usposabljanja na delovnem mestu.

6

OOBBVVEEZZNNII UUDDEELLEEŽŽEENNCCII IINN

NNJJIIHHOOVVOO DDEELLOOVVAANNJJEE

7

OBVEZNI UDELEŢENCI IN NJIHOVO DELOVANJE

GOSTITELJSKO PODJETJE / MENTOR V PODJETJU

Gostiteljsko podjetje: podjetje, ki v času izvajanja usposabljanja na delovnem mestu gosti ńtudenta / udeleženca usposabljanja v ZPIU.

Mentor v podjetju: Oseba, ki je zadolžena za usmerjanje, usposabljanje in ocenjevanje

udeleženca usposabljanja v času njegovega usposabljanja v gostiteljskem podjetju. Minimalne zahteve

Gostiteljsko podjetje

Podjetje mora biti seznanjeno z delovno filozofijo usposabljanja na delovnem mestu za ńtudente, ki opravljajo poklicno usposabljanje.

Zagotavljati mora skladnost s predpisi o zdravju in varstvu pri delu, kolektivnimi

pogodbami itd.

Dostopnost:

- z javnimi prevoznimi sredstvi

- z drugimi prevoznimi sredstvi. Ukvarjati se mora s primerno dejavnostjo, ki ustreza ńtudentovim potrebam. Imeti mora dovolj razpoložljivega kvalificiranega osebja, ki omogoča gostovanje in

pomoč ńtudentom, ki opravljajo učno prakso.

Ima dovolj opreme in infrastrukturo za kakovostno izvajanje delovnega načrta. Mentor v podjetju

Mentor v podjetju mora biti strokovnjak, ki je specializiran za področje, na katerem

ńtudent opravlja usposabljanje na delovnem mestu, in dobro pozna delovanje podjetja. Imeti mora dovolj časa za spremljanje praktikantovega dela in svetovanje. Imeti mora pedagońke sposobnosti. Seznanjen mora biti s ńtudentovimi zadolžitvami.

Imeti mora zadostno znanje praktikantovega delovnega jezika.

Biti mora motiviran za gostovanje ńtudenta.

Priporočeno

Predhodno izobraževanje, namenjeno mentorjem v podjetju.

Predhodne izkuńnje v vlogi mentorja v podjetju.

8


Naloge in odgovornosti

Določanje različnih dejavnosti, ki jih lahko opravlja ńtudent in ki bodo vključene v njegov delovni načrt.

Upońtevati mora dogovorjeni delovni načrt.

Spodbujati mora ekipno delo in vanj čim bolj vključevati praktikanta. Skozi celotno obdobje opravljanja učne prakse mora vzdrževati stik s koordinatorjem iz

države gostiteljice. Zadolžen je za izdajo potrdila o uspeńno opravljeni učni praksi. Zagotoviti mora, da se učna praksa izvaja skladno s sprejetim delovnim načrtom. Zadolžen je za mentorstvo in usmerjanje praktikanta skozi celotno obdobje

praktičnega izobraževanja v podjetju.

9


Potek in postopki za izvedbo učne prakse

V tem razdelku so v celoti opisani potek in vsi postopki za izvedbo učne prakse.

Pregled vseh postopkov

Pred izvajanjem učne prakse

Postopki: Povezani dokumenti: 1. prijavnica za študente - evropski ţivljenjepis

- napotki za pisanje

motivacijskega pisma

2. izbor kandidatov za učno prakso n. p. 3. imenovanje šolskega mentorja n. p. 4. priprava zahtevanih dokumentov - napotki za pripravo opisa

študenta - primer št. 1 (Španija)

- primer št. 2 (Španija) - primer št. 3 (Španija)

- primer št. 4 (Poljska) - primer št. 5 (Poljska)

5. ocena gostiteljskega podjetja - napotki za pripravo ocene

gostiteljskega podjetja 6. predlog delovnega načrta n. p.

7. izbor gostiteljskega podjetja n. p. 8. imenovanje mentorja v podjetju n. p. 9. povratna informacija o delovnem načrtu n. p. 10. potrjevanje delovnega načrta in učna pogodba - primer št. 1 (Španija)

- primer št. 2 (Španija) - primer št. 3 (Španija)

- primer št. 4 (Poljska)

- primer št. 5 (Poljska) - primer št. 6 (Poljska)

- primer št. 7 (Nemčija) 11. praktične informacije o drţavi gostiteljici n. p. 12. uvodno izobraţevanje pred odhodom - napotki za pripravo kodeksa

ravnanja za študente 13. priprava materialov in infrastrukture v podjetju n. p.

10


Med izvajanjem učne prakse

Postopki: Povezani dokumenti:

Po izvedbi učne prakse

Postopki: Povezani dokumenti: 19. izdajanje potrdila o opravljeni učni praksi - primer št. 1 (Španija)

- primer št. 2 (Španija) 20. praktikantovo poročilo - napotki za pisanje

praktikantovega poročila - primer

21. vprašalnik o zadovoljstvu - napotki za vprašalnik o

zadovoljstvu za študente v ZPIU - napotki za vprašalnik o

zadovoljstvu za mentorje v podjetju

22. sestanek za pridobivanje povratnih informacij n. p. 23. učinkovita predstavitev izkušnje - jezikovni potni list Europass 24. sklepna evalvacija - primer poročila evalvacije

(Poljska) 25. potrdilo o kakovosti gostiteljskega podjetja - primer (Španija) 26. priprava sklepov n. p. 27. diseminacija v drţavi pošiljateljici n. p. 28. diseminacija v drţavi gostiteljici n. p.

14. sprejem študenta n. p. 15. uvodni sestanek n. p. 16. uvajanje v delo n. p. 17. spremljanje poteka učne prakse in poročanje - primer dnevnika 1 (Španija)

- primer dnevnika 2 (Poljska)

18. sestanek s sklepno evalvacijo - ocena študenta s strani gostiteljskega podjetja, primer

št. 1 (Španija) - ocena študenta s strani gostiteljskega podjetja, primer

št. 2 (Nemčija)

11



1. Prijavnica za študente

Ńole ZPIU bodo svoje ńtudente v ZPIU obveńčale o programih mobilnosti, ki so na voljo, in

bodo pomagale pri oddajanju vseh potrebnih dokumentov.

Priporočljivo je, da oseba, ki je odgovorna za program mobilnosti, nudi vso podporo, informacije in pomoč ńtudentom v ZPIU pri izpolnjevanju potrebnih dokumentov.

Koristne povezave: http://europass.cedefop.europa.eu/.

Povezani dokumenti:

evropski življenjepis

napotki za pisanje motivacijskega pisma.

ŠTUDENT V ZPIU ODDA PRIJAVO ZA PROSTO MESTO V PROGRAMU MOBILNOSTI IN IZPOLNI POTREBNO DOKUMENTACIJO

ŠTUDENT V ZPIU ŠOLA ZPIU

NAZAJ NA POVZETEK

12

http://europass.cedefop.europa.eu/


2. Izbor kandidatov za učno prakso

Po pregledu prijav, ki jih oddajo ńtudenti v ZPIU, ńola ZPIU izbere ńtudente ZPIU, ki so

primerni za vključitev v program mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu.

Komisija, ki ocenjuje prijave, je lahko različna glede na interno organizacijo posamezne ńole

ZPIU.

IZBOR NAJPRIMERNEJŠIH ŠTUDENTOV ZA VKLJUČITEV V PROJEKT MEDNARODNE

MOBILNOSTI

ŠTUDENT V ZPIU ŠOLA ZPIU

NAZAJ NA POVZETEK

13


3. Imenovanje šolskega mentorja

Vsaka ńola ZPIU skladno s svojo interno organizacijo med ńolskim osebjem imenuje osebo, ki bo koordinirala mednarodno usposabljanje na delovnem mestu skupaj s koordinatorjem iz

države pońiljateljice.

Ńolski mentor je lahko učitelj, ravnatelj ali posebej določen koordinator za izvajanje

usposabljanja na delovnem mestu.

Ponavadi je ńolski mentor zadolžen za vodenje programa mobilnosti in za pedagońko

spremljanje ńtudentov. Tako lahko ti dve različni zadolžitvi opravlja bodisi ena ali dve različni

strokovni osebi, ki sta zaposleni v ńoli ZPIU. V tem priročniku bomo ńolskega mentorja

obravnavali kot kontaktno osebo ńole ZPIU, ki bo vzdrževala stike s koordinatorjem in hkrati igrala vlogo učitelja, ki bo predlagal in potrjeval delovni načrt (različne organizirane

dejavnosti, ki jih bodo opravljali praktikanti v času mednarodnega usposabljanja na

delovnem mestu) ter bo zadolžen za usposabljanje ńtudentov pred njihovim odhodom in za

pridobivanje povratnih informacij po koncu usposabljanja.

ŠOLA ZPIU IMENUJE OSEBO, KI JE ODGOVORNA ZA STIKE S KOORDINATORJEM IZ DRŢAVE

POŠILJATELJICE

ŠOLA ZPIU ŠOLSKI MENTOR KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

NAZAJ NA POVZETEK

14


4. Priprava zahtevanih dokumentov

Pri iskanju najprimernejńega podjetja za opravljanje učne prakse je bistveno, da upońtevamo

znanja, zmogljivosti in osebnostni profil ńtudenta. Ńolski mentor je odgovoren za pripravo in

urejanje (v primeru, da je te dokumente pripravil učitelj) potrebnih dokumentov, ki bodo

določili profil ńtudenta.

Ti zahtevani dokumenti morajo med drugim vsebovati: podroben opis ńtudenta, njegovo

starost, opravljene tečaje, učne enote in ńtevilo učnih ur teh enot, splońne pridobljene

kompetence, znanje jezikov, motivacijsko pismo, poročilo o oceni motivacije, predhodne

delovne izkuńnje, interesna področja itd.

Priložen mora biti tudi dokument, v katerem je opredeljeno delo, ki ga lahko opravlja

ńtudent, zapisano, kakńno delo je zanj najprimernejńe, in v katerem so nańtete naloge, ki jih

lahko opravlja. Ta dokument bo prvi predlog delovnega načrta. Te dokumente mora podpisati

direktor ńole ZPIU ali ńolski mentor. Koristne povezave: http://www.xtec.cat/fp/spifp/02_eines_e/plans_activitats_e.htm.

Povezani dokumenti:

napotki za pripravo opisa ńtudenta primer ńt. 1 (Ńpanija)

primer ńt. 2 (Ńpanija)


primer ńt. 4 (Poljska)

primer ńt. 5 (Poljska).

ŠOLSKI MENTOR PRIPRAVI IN / ALI KOORDINIRA DOKUMENTE, KI SO POTREBNI ZA

PROGRAM MOBILNOSTI: - OPIS ŠTUDENTA - OPIS ŠTUDENTOVEGA KURIKULUMA - OPIS PRIPOROČENIH DELOVNIH IZKUŠENJ

ŠTUDENT V ZPIU ŠOLSKI MENTOR

NAZAJ NA POVZETEK

15

http://www.xtec.cat/fp/spifp/02_eines_e/plans_activitats_e.htm


5. Ocena gostiteljskega podjetja

Sestanek za oceno kandidatov mora potekati v prostorih podjetja, da bi zagotovili, da

podjetje izpolnjuje minimalne zahteve za gostovanje mednarodnih ńtudentov, na primer z

vidika skladnosti s predpisi o varovanju zdravja in varstvu pri delu, dostopnosti, ustreznosti

delovnega mesta in opreme, razpoložljivosti kvalificiranih delavcev, njihove motivacije itd.

Na tem sestanku koordinator iz države gostiteljice ugotavlja, kakńen profil delovnega mesta

za učno prakso ponavadi nudi gostiteljsko podjetje: npr. podjetje, ki proizvaja elektronske

naprave, bo potrebovalo ńtudente v ZPIU s področja elektrotehnike; izvozno podjetje bo

potrebovale ńtudente mednarodne trgovine itd. Poleg tega je na sestanku za oceno kandidatov pomembno tudi spoznati osebo, ki bo

imenovana za mentorja v podjetju, in oceniti njeno motivacijo, razpoložljivost, kvalifikacije,

znanje jezika itd.

Prvi sestanek za oceno kandidatov lahko koordinatorji organizirajo redno, ko ińčejo

potencialna gostiteljska podjetja ali ko ińčejo specifično podjetje, ki ustreza profilu določenega ńtudenta.

Povezani dokumenti:

Napotki za pripravo ocene gostiteljskega podjetja

NAZAJ NA POVZETEK

16


6. Predlog delovnega načrta

Opis profila ńtudenta in priporočeno delo in naloge po delovnem načrtu se pońljejo na več

potencialnih gostiteljskih podjetij, ki bi jih lahko zanimal takńen profil ńtudenta.

OPIS ŠTUDENTA IN MOŢNE DEJAVNOSTI, KI JIH LAHKO OPRAVLJA, SE POŠLJEJO MOŢNIM GOSTITELJSKIM PODJETJEM PREK KOORDINATORJEV IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE IN DRŢAVE GOSTITELJICE

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

GOSTITELJICE ŠOLSKI MENTOR MENTOR V PODJETJU

NAZAJ NA POVZETEK

17


7. Izbor gostiteljskega podjetja

Med celotnim naborom podjetij, ki so prejela profil ńtudenta in predlog delovnega načrta ter

so hkrati izrazila interes za gostovanje tega ńtudenta, koordinator iz države gostiteljice izbere

najprimernejńega kandidata.

Koordinator pri izbiri gostiteljskega podjetja upońteva več dejavnikov, kot so sezona,

ńtudentove želje itd.

NAZAJ NA POVZETEK

18


8. Imenovanje mentorja v podjetju

Vsako gostiteljsko podjetje skladno s svojo interno organizacijo med svojimi zaposlenimi

imenuje osebo, ki bo koordinirala mednarodno usposabljanje na delovnem mestu skupaj s

koordinatorjem iz države gostiteljice.

Ponavadi je mentor v podjetju zadolžen tako za koordiniranje programa mobilnosti kot tudi za ńtudentovo izobraževanje, usmerjanje in ocenjevanje njegovega dela. Ti dve različni

zadolžitvi lahko opravljata tudi dve različni strokovni osebi med zaposlenimi v gostiteljskem

podjetju. V tem priročniku bomo mentorja v podjetju obravnavali kot kontaktno osebo

gostiteljskega podjetja, ki bo vzdrževala stike s koordinatorjem in bo hkrati zadolžena za

vzdrževanje stikov s praktikantom v času opravljanja učne prakse.

Če ti funkciji opravljata dve različni osebi, je izredno pomembno, da med seboj dobro

komunicirata.

Ko sta podjetje in mentor v podjetju določena, je priporočljivo, da ńtudent v ZPIU in mentor v podjetju pred začetkom učne prakse stopita v stik prek telefona.

NAZAJ NA POVZETEK

19


9. Povratna informacija o delovnem načrtu

Ko je gostiteljsko podjetje izbrano, mentor v podjetju iz predlaganega delovnega načrta glede

na specifične potrebe podjetja izbere različne naloge, ki jih bo ńtudent opravljal na svojem

delovnem mestu. Podjetje lahko tudi predlaga nove naloge, ki bi ustrezale ńtudentovemu profilu. Ta odločitev bo sprejeta na podlagi opisa ńtudenta in vrste delovnih nalog iz predloga

delovnega načrta, ki ga je poslala ńola ZPIU.

Pregledani delovni načrt se nato prek koordinatorjev obeh držav pońlje ńoli ZPIU in ńolskemu

mentorju v končno potrditev.

GOSTITELJSKO PODJETJE IZBERE NAJPRIMERNEJŠE DEJAVNOSTI IZMED RAZLIČNIH MOŢNOSTI, KI JIH PREDLAGA ŠOLA ZPIU, NATO PA O TEM OBVESTI ŠOLO ZPIU PREK KOORDINATORJA IZ DRŢAVE GOSTITELJICE IN KOORDINATORJA IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE POŠILJATELJICE

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE GOSTITELJICE ŠOLSKI MENTOR MENTOR V PODJETJU

NAZAJ NA POVZETEK

20


10. Potrjevanje delovnega načrta in učna pogodba

O predlogu, ki ga pońlje gostiteljsko podjetje, se vpletene strani pogovorijo in ga na koncu potrdi ńola ZPIU. Tako nastane dogovorjeni končni delovni načrt.

Delovni načrt je priložen učni pogodbi, ki jo pripravi ńola ZPIU, ter določa pravice in dolžnosti

ńtudenta ter gostiteljskega podjetja, ki bosta udeležena v mednarodnem usposabljanju na

delovnem mestu. Tako so vsi udeleženci v celoti seznanjeni z delovnim načrtom, ki se bo izvajal v obdobju

učne prakse.

Učna pogodba mora biti podpisana dovolj zgodaj, da se vse vpletene strani lahko dobro

pripravijo na učno prakso.

21


Koristne povezave: Orodje za po meri izdelane učne pogodbe To je spletno orodje, ki omogoča ustvarjanje individualiziranih pogodb za opravljanje učne

prakse v tujini, je plod sodelovanja strokovnjakov na področju prava in mobilnosti. Uporabniki vnesejo informacije o učni praksi (npr. o naravi učne prakse, državi pońiljateljici in

gostiteljici, trajanju, starosti udeleženca, sektorju dejavnosti), nato pa orodje ustvari osnutek

učne pogodbe, v katero so vključene vse pomembne sestavine, vključno z omembami

nacionalne in mednarodne zakonodaje.

Več informacij lahko najdete na naslovu: http://www.european-mobility.eu/. Povezani dokumenti:




primer ńt. 4 (Poljska) primer ńt. 5 (Poljska)

primer ńt. 6 (Poljska)

primer ńt. 7 (Nemčija)

NAZAJ NA POVZETEK

22


11. Praktične informacije o drţavi gostiteljici

Vse praktične informacije o mestu gostovanja, možnostih nastanitve, splońna priporočila itd.

zbere koordinator iz države gostiteljice in jih pońlje ńolam ZPIU prek koordinatorja iz države pońiljateljice. To postane osnovno gradivo za uvodno izobraževanje ńtudentov pred odhodom

na mednarodno učno prakso.

Te praktične informacije bodo ńtudentu olajńale organizacijo potovanja in nastanitve pred

odhodom.

INFORMACIJE JE TREBA SPOROČITI ŠOLI ZPIU, DA LAHKO TA ORGANIZIRA

PRIPRAVLJALNO IZOBRAŢEVANJE ZA ŠTUDENTA. TE INFORMACIJE MORAJO VSEBOVATI: - SPLOŠNE INFORMACIJE O DRŢAVI GOSTITELJICI OZ. KRAJU GOSTOVANJA - PRAVNE ZAHTEVE IN PREDPISE V DRŢAVI GOSTITELJICI - SPLOŠNA PRIPOROČILA

- MOŢNOSTI NASTANITVE - MOŢNOSTI ZA PREVOZ - DRUGO

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE GOSTITELJICE KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE ŠOLSKI MENTOR

NAZAJ NA POVZETEK

23


12. Uvodno izobraţevanje pred odhodom

Uvodno izobraževanje mora za ńtudente pred odhodom načrtovati in organizirati ńola ZPIU pred začetkom mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu, da zagotovi popolno

informiranje in uskladi pričakovanja ńtudenta. Koordinator iz države pońiljateljice in drugi

izvajalci (na primer jezikovne ńole) lahko ńoli pomagajo zagotoviti določene vsebine in učna

gradiva oziroma dejavnosti. Različne vsebine so lahko različnih oblik:

Jezikovno izobraţevanje: Ko je ńtudentovo znanje delovnega jezika (jezika, v katerem

poteka komunikacija v času učne prakse; to je lahko jezik namembne države ali kateri koli

jezik, ki ga uporablja tudi sogovornik) sicer zadovoljivo, a ńe vedno ne optimalno, je priporočljiva izvedba intenzivnega tečaja delovnega jezika.

Te jezikovne tečaje organizira in koordinira ńola ZPIU.

ZA UVODNO IZOBRAŢEVANJE ŠTUDENTOV PRED NJIHOVIM ODHODOM JE ODGOVORNA ŠOLA ZPIU IN ZAJEMA:

- JEZIKOVNO IZOBRAŢEVANJE - NAVODILA ZA ADMINISTRATIVNE FORMALNOSTI IN PRAKTIČNE INFORMACIJE - MEDKULTURNO USPOSABLJANJE - PRIPRAVE NA PROGRAM MOBILNOSTI

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

ŠOLA ZPIU ŠTUDENT V ZPIU

24


Osnovno izobraţevanje študenta o tehničnem besedišču v jeziku komunikacije

oziroma jeziku drţave gostiteljice: zagotovi ńola ZPIU.

Navodila za administrativne formalnosti in praktične informacije:

osebna izkaznica oz. potni list

evropska kartica zdravstvenega zavarovanja zdravnińko potrdilo, če je zahtevano

popotnińko zavarovanje in zavarovanje odgovornosti

vsa pooblastila, ki so potrebna v državi pońiljateljici oziroma gostiteljici

splońne informacije o državi gostiteljici oz. kraju gostovanja

zakonske zahteve in predpisi v državi gostiteljici splońna priporočila

možnosti nastanitve

možnosti prevoza

drugi.

Na voljo mora biti dovolj časa za pripravo vseh potrebnih dokumentov.

Medkulturno usposabljanje: družabne spretnosti in medkulturno izobraževanje bodo v

pomoč pri ńtudentovem delu v podjetju. Medkulturno izobraževanje

družabne spretnosti

komunikacijske sposobnosti

znanje o reńevanju sporov

način življenja in življenjski pogoji v državi gostiteljici (primerno in neprimerno

vedenje) drugi.

Priprave na program mobilnosti: Te priprave so ključnega pomena za preprečevanje

ńtudentovega nezadovoljstva med opravljanjem učne prakse, saj bodo ńtudenta poučile o

njegovih pravicah in dolžnostih.

Ńtudentova pričakovanja

splońni napotki o programih mobilnosti

kodeks ravnanja

pravice in obveznosti merila za evalvacijo učne prakse

preprečevanje krize.

Povezani dokumenti:

Napotki za pripravo kodeksa ravnanja za ńtudente

NAZAJ NA POVZETEK

25


13. Priprava materialov in infrastrukture v podjetju

Če se pojavi potreba po pripravi opreme, materialov, pohińtva itd., mora podjetje urediti vse

potrebno, da bo zagotovilo primerno delovno mesto za ńtudenta.

NAZAJ NA POVZETEK

26



14. Sprejem študenta v drţavi gostiteljici

Oseba, ki je zadolžena za sprejem ńtudenta v državi gostiteljici, je član osebja koordinatorja

iz države gostiteljice. Ta oseba bo ostala celotno obdobje učne prakse edina kontaktna oseba iz te organizacije.

Sprejem ńtudenta z dobrodońlico bo v prostorih koordinatorja. Tam bo ńtudent dobil vse

praktične informacije in pojasnila, da bo pripravljen na uvodni sestanek z gostiteljskim

podjetjem.

Priporočamo, da je ta sestanek nekaj dni pred uvodnim sestankom z gostiteljskim podjetjem,

da se ńtudent lahko seznani s svojim novim življenjskim okoljem.

SPREJEM ŠTUDENTA Z DOBRODOŠLICO (ZEMLJEVID MESTA, TURISTIČNE INFORMACIJE, LOKALNI PREVOZ ITD.)

ŠTUDENT V ZPIU KOORDINATOR IZ

DRŢAVE GOSTITELJICE

NAZAJ NA POVZETEK

27


15. Uvodni sestanek z gostiteljskim podjetjem

Uvodni sestanek je ponavadi prvi dan učne prakse v gostiteljskem podjetju.

Na tem sestanku je predstavljen delovni načrt ter proces poročanja in evalvacije med

opravljanjem učne prakse.

Koordinator iz države gostiteljice se mora prepričati, da so navodila jasno razumljena tako

podjetjem kot ńtudentom.

UVODNI SESTANEK

ŠTUDENT V ZPIU KOORDINATOR IZ

DRŢAVE GOSTITELJICE MENTOR V PODJETJU

NAZAJ NA POVZETEK

28


16. Uvajanje v delo

Po uvodnem sestanku, ponavadi ńe isti dan, se začne uvajanje v delo.

Pri uvajanju so zajete vse potrebne in praktične informacije o podjetju, ki jih mora ńtudent

poznati, da bi zagotovili zadovoljivo izkuńnjo učne prakse.

NAZAJ NA POVZETEK

29


17. Spremljanje poteka učne prakse in poročanje

Mentor v podjetju mora redno spremljati delo ńtudenta. Pod točko 5.8 je opisanih nekaj

evalvacijskih postopkov, ki jih lahko izvede mentor v podjetju. Koordinator iz države gostiteljice mora neprestano vzdrževati stike z mentorjem v podjetju in

s ńtudentom, da pridobi ustrezne povratne informacije o poteku učne prakse in uresničevanju

delovnega načrta.

Izredno pomembno je ohranjati stalen pretok informacij med koordinatorji in obveńčati ńolskega mentorja o uresničevanju delovnega načrta.

Povezani dokumenti:

primer dnevnika 1 (Ńpanija) primer dnevnika 2 (Poljska)

MENTOR V PODJETJU MORA S SPREMLJANJEM IN USMERJANJEM ŠTUDENTA POSKRBETI, DA DELO POTEKA SKLADNO Z DELOVNIM NAČRTOM

MENTOR V PODJETJU MORA O POTEKU UČNE PRAKSE OBVEŠČATI KOORDINATORJA IZ DRŢAVE GOSTITELJICE, DA BI OMOGOČIL USTREZNO OVREDNOTENJE IN OCENO USPOSABLJANJA NA DELOVNEM MESTU

KOORDINATOR IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE BO LAHKO PRIDOBIL POVRATNO INFORMACIJO O USPOSABLJANJU NA DELOVNEM MESTU OD KOORDINATORJA IZ DRŢAVE GOSTITELJICE

KOORDINATOR IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE BO GLAVNI VIR POVRATNIH INFORMACIJ O USPOSABLJANJU ZA ŠOLO ZPIU

MENTOR V PODJETJU

ŠTUDENT V ZPIU

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE GOSTITELJICE KOORDINATOR IZ

DRŢAVE POŠILJATELJICE

ŠOLSKI MENTOR

NAZAJ NA POVZETEK

30


18. Sestanek s sklepno evalvacijo

Ko se učna praksa bliža koncu, se morata mentor v podjetju in ńtudent v ZPIU sestati in

narediti sklepno evalvacijo učne prakse. Vsebinsko vključuje sklepna evalvacije znanja, ki jih ńtudent pridobi med opravljanjem učne

prakse, odnos, ki ga je pokazal med delom, doseganje delovnega načrta in splońno evalvacijo

učne prakse.

Povezani dokumenti:

ocena ńtudenta s strani gostiteljskega podjetja, primer ńt. 1 (Ńpanija) ocena ńtudenta s strani gostiteljskega podjetja, primer ńt. 2 (Nemčija)

SESTANEK Z ZAKLJUČNIM OVREDNOTENJEM

ŠTUDENT V ZPIU MENTOR V PODJETJU

NAZAJ NA POVZETEK

31


Po izvajanju učne prakse:

19. Izdajanje potrdila o opravljeni učni praksi

Ko ńtudent uspeńno opravi učno prakso, podjetje izda potrdilo o opravljeni učni praksi

(dokument, ki ga podpińe pravni zastopnik gostiteljskega podjetja in potrjuje, da je

praktikant uspeńno opravil učno prakso v podjetju, skladno z vnaprej določenim delovnim

načrtom). Ta dokument podpińe pravni zastopnik podjetja in je izdan v treh izvodih. En izvod dobi ńtudent, ki ga lahko priloži svojemu življenjepisu; drugi izvod obdrži podjetje v

svojem arhivu; tretji izvod pa prejme ńola ZPIU prek koordinatorjev – ta izvod uporabijo za

zaključne evalvacije izvedene učne prakse.

Povezani dokumenti:



NAZAJ NA POVZETEK

32


20. Praktikantovo poročilo

Ko je učna praksa končana, mora ńtudent pripraviti poročilo praktikanta – to je dokument, ki

ga pripravi praktikant po končani učni praksi in v katerem opińe svojo izkuńnjo na podlagi

vnaprej predpisanega vodnika.

Poročilo mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

- podatke o ńtudentu

- podatke o podjetju - trajanje učne prakse - opis opravljenih nalog - nekaj fotografij

- kompetence, pridobljene v času učne prakse - kje so stvari potekale dobro

- kje je prińlo do težav - splońni sklepi o učni praksi.

Povezani dokumenti:

napotki za pisanje praktikantovega poročila primer

PRAKTIKANT IZROČI POROČILO


NAZAJ NA POVZETEK

33


21. Vprašalnik o zadovoljstvu

Da bi ovrednotili kakovost učne prakse in zadostili zahtevam sistema stalnega izboljńevanja, se obema udeležencema učne prakse na delovnem mestu pońlje vprańalnike o zadovoljstvu.

Če je bilo izraženo nezadovoljstvo, je treba zadevo preučiti, da bi lahko pripravili nove

postopke in metode spremljanja, s katerimi bi preprečili ponavljajoče se težave v prihodnjih

programih mobilnosti.

Povezani dokumenti:

napotki za vprańalnik o zadovoljstvu za ńtudente v ZPIU

napotki za vprańalnik o zadovoljstvu za mentorje v podjetju

KOORDINATOR IZ DRŢAVE GOSTITELJICE POŠLJE VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU, KI GA

MORATA IZPOLNITI MENTOR V PODJETJU IN ŠTUDENT TER MU GA VRNITI

KOORDINATOR IZ


ŠTUDENT V ZPIU

MENTOR V PODJETJU

NAZAJ NA POVZETEK

34


22. Sestanek za pridobivanje povratnih informacij po vrnitvi

Po ńtudentovi vrnitvi se z njim sestane ńolski mentor, da pridobi dodatne informacije in splońni vtis o opravljeni učni praksi.

Lahko se zgodi, da nekateri pomembni podatki niso bili primerno predstavljeni v dokumentih,

ki jih je ńolski mentor že prejel.

SESTANEK ZA PRIDOBIVANJE POVRATNIH INFORMACIJ PO VRNITVI


NAZAJ NA POVZETEK

35


23. Učinkovita predstavitev izkušnje

Ńolski mentor bo ńtudenta spodbujal k posodabljanju kompetenc, ki jih je pridobil v času

opravljanja učne prakse, v življenjepisu Europass, evropskem jezikovnem potnem listu itd.

To bo izboljńalo možnosti ńtudenta na trgu dela.

Koristne povezave: http://europass.cedefop.europa.eu

Povezani dokumenti:

jezikovni potni list Europass

UČINKOVITA PREDSTAVITEV IZKUŠNJE IN UČNEGA POSTOPKA, KI SE GA JE UDELEŢIL ŠTUDENT, S PRIPRAVO DOKUMENTOV V MAPI EUROPASS, NA PRIMER:

- POSODOBITEV ŢIVLJENJEPISA EUROPASS - EVROPSKI JEZIKOVNI POTNI LIST - DRUGO TO AKTIVNOST NAJ SPREMLJA ŠOLSKI MENTOR


NAZAJ NA POVZETEK

36



24. Sklepna evalvacija

Eden glavnih ciljev te sklepne evalvacije je ugotoviti, ali se je delovni načrt pravilno izvajal, ali je ńtudent opravil svoje dolžnosti in ali je dosegel načrtovano stopnjo praktičnega znanja.

Sklepno evalvacijo učne prakse mora vedno narediti ńolski mentor zaradi pravilnega

priznavanja kompetenc, ki jih je pridobil ńtudent. Sklepno evalvacijo naredi na podlagi

povezanih dokumentov in povratnih informacij, pridobljenih na sestanku s ńtudentom.

Ko je evalvacija končana, se obema koordinatorjema pońlje poročilo.

Povezani dokumenti:

primer evalvacijskega poročila ńt. 1 (Poljska)

ZAKLJUČNO OVREDNOTENJE UČNE PRAKSE OPRAVI ŠOLSKI MENTOR IN GA POŠLJE

KOORDINATORJEMA IZ DRŢAVE POŠILJATELJICE IN GOSTITELJICE TO OVREDNOTENJE MORA BITI OPRAVLJENO NA PODLAGI:

- PRAKTIKANTOVEGA POROČILA - POTRDILA O OPRAVLJENI UČNI PRAKSI - VPRAŠALNIKA O ZADOVOLJSTVU

- POVRATNIH INFORMACIJ S SESTANKA S ŠTUDENTOM - DRUGO

ŠOLSKI MENTOR

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

KOORDINATOR IZ


NAZAJ NA POVZETEK

37


25. Potrdilo o kakovosti gostiteljskega podjetja

Vlogo gostiteljskega podjetja v času usposabljanja morajo priznavati in ceniti vsi udeleženci programa.

Priporočeno je, da se gostiteljskemu podjetju pońlje nalepko o kakovosti in / ali certifikat, ki

podjetju daje prepoznavnost.

Povezani dokumenti:

primer (Ńpanija)

NAZAJ NA POVZETEK

38


26. Priprava sklepov

Koordinatorji in ńolski mentor, ki je že pripravil sklepno evalvacijo učne prakse, se morajo

sestati najmanj enkrat (bodisi osebno ali prek spleta). Namen tega sestanka je izboljńati in / ali potrditi učinkovitost sistema in pretoka komunikacij.

Če je bilo izraženo nezadovoljstvo, je treba zadevo preučiti, da bi lahko pripravili nove

postopke in metode spremljanja, s katerimi bi preprečili ponovne težave v prihodnjih

programih mobilnosti.

VSI UDELEŢENCI, KI SODELUJEJO V PROCESU, MORAJO PRIPRAVITI SKLEPE ZA STALNO

IZBOLJŠEVANJE PROGRAMA

ŠOLSKI MENTOR KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

KOORDINATOR IZ DRŢAVE GOSTITELJICE

NAZAJ NA POVZETEK

39


27. Diseminacija v drţavi pošiljateljici

Primere dobre prakse je treba posredovati ciljnim skupinam.

Ńola in koordinator iz države pońiljateljice bosta zadolžena za diseminacijo rezultatov med ńtudenti v ZPIU. Tako se ustvarja zanimanje za prihodnje programe mobilnosti.

DISEMINACIJA PRIMEROV DOBRE PRAKSE, IZKUŠENJ Z UČNO PRAKSO ITD. USTVARJANJE PRODUKTOV IN / ALI AKTIVNOSTI V DRŢAVI POŠILJATELJICI ZA ŠIRŠO

SKUPNOST

KOORDINATOR IZ

DRŢAVE

POŠILJATELJICE

ŠOLA ZPIU

ŠTUDENT V ZPIU

NAZAJ NA POVZETEK

40


28. Diseminacija v drţavi gostiteljici

Enako kot pri predhodnem postopku bosta ńola in koordinator iz države gostiteljice zadolžena

za diseminacijo rezultatov med ńtudenti v ZPIU. Tako se ustvarja zanimanje za prihodnje

programe mobilnosti.

NAZAJ NA POVZETEK

41


SPREMLJANJE, NADZOR IN EVALVACIJA

Spremljanje in nadzor nad opravljanjem učne prakse v tujini

Udeležba v programih mednarodne učne prakse predstavlja izziv za ńtudenta, gostiteljsko

podjetje in druge udeležence, ki omogočajo ta proces – mentorja v podjetju, koordinatorje in

ńolskega mentorja v ńoli ZPIU. Pomemben dejavnik so tudi različna kulturna, zgodovinska in

izobraževalna okolja ter različne navade in načini dela v različnih državah. Vse to morajo

upońtevati različni udeleženci, ki organizirajo usposabljanje na delovnem mestu. Na koncu je treba omeniti tudi jezikovne prepreke, ki lahko povzročajo težave pri komunikaciji. Prav

zaradi tega je treba izvajati stalni nadzor in spremljanje mednarodnega usposabljanja na

delovnem mestu.

Vloga koordinatorja iz drţave gostiteljice

Koordinator iz države gostiteljice je tisti, ki sprejme ńtudente v državi gostiteljici

in je zadolžen za stalno spremljanje usposabljanja na terenu.

Ńtudent v ZPIU in koordinator se takoj po prihodu ńtudenta najprej sestaneta na

uvodnem sestanku, kjer ńtudent prejme praktične informacije o mestu in državi gostiteljici.

Skupaj si lahko pogledata stanovanje, se sprehodita po kraju bivanja in si ogledata

avtobusne postaje, restavracije in mesta, kjer ńtudent lahko dvigne ali zamenja gotovino,

kupi hrano in avtobusne vozovnice itd. ter mu izročil potrebne zemljevide za lažjo orientacijo. Pomembno je, da si izmenjata telefonske ńtevilke, tako da bosta lahko v času usposabljanja v

stiku.

Med njegovimi zadolžitvami je, med drugim, stalno vzdrževanje stikov z gostiteljskim

podjetjem, tako da se vse odvija skladno s pričakovanji; urejanje nepričakovanih težav, pričanje in pomoč pri sklepni evalvaciji učne prakse.

Ńtudente v ZPIU prvi dan na uvodnem sestanku z mentorjem v podjetju, ki je v prostorih

gostiteljskega podjetja, spremlja koordinator iz države gostiteljice. Skupaj si ogledajo vnaprej

dogovorjene pogoje, delovni načrt, sistem poročanja in druge pomembne informacije.

Podjetje, ńtudent in ńola ZPIU morajo že prej podpisati učno pogodbo, tako da so vse tri stranke seznanjene z njeno vsebino in delovnim načrtom že prvi dan učne prakse. Ta

pogodba se ne sme podpisati pozneje, saj gre za dokument, s katerim se uradno začnejo

dejavnosti za ńtudenta v ZPIU. Pregledajo se tudi splońni pogoji, kot so urnik dela,

zavarovanje in drugo.

42


Če je potrebno, koordinator iz države gostiteljice redno preverja praktikantovo delo v

podjetju, bodisi osebno ali telefonsko. Priporočljivo je, da ńtudenta v ZPIU najmanj enkrat v

času učne prakse obińče na delovnem mestu.

Če je ńtudent mladoleten, bo moral poleg tega imeti tudi spremstvo koordinatorja iz države

pońiljateljice ali ńole ZPIU, ki mu bo nudil podporo na samem kraju opravljanja učne prakse.

Vloga mentorja v podjetju

Mentor v podjetju bo zadolžen za spremljanje usposabljanja na delovnem mestu.

Priporočljivo je beleženje urnika dnevnih aktivnosti, tako da jih lahko gostiteljsko

podjetje oceni in potrdi.

Ńtudentu v ZPIU bo prvi dan v gostiteljskem podjetju zagotovljeno uvajanje v delo. Tu bo

prejel pomembne informacije o delovanju podjetja in predstavljen bo sodelavcem, s katerimi

bo sodeloval.

Poleg usposabljanja na delovnem mestu, ki ga je deležen od mentorja v podjetju, mora ńtudent dobiti tudi povratno informacijo o opravljenih nalogah oziroma novih dosežkih.

Pozitivna povratna informacija ńtudenta motivira in olajńa učenje pravilnih delovnih metod.

Podajanje povratne informacije ńtudentu včasih ni lahko opravilo. To je lahko občutljiv

proces, zlasti če ńtudent potrebuje posebno skrb, da bi lahko popravil svoje delo ali ravnanje na delovnem mestu.

Napotki za podajanje povratne informacije:

Povratna informacija se mora nanańati na konkretne naloge. Podajanje povratne informacije je treba načrtovati vnaprej.

Podajanje povratne informacije mora biti konstruktivno in mora služiti izboljńevanju

ńtudentovega dela v prihodnje.

Povratne informacije moramo podati v zasebnosti.

Dajemo dobronamerne predloge drugačnega ravnanja v prihodnosti.

Povratna informacija ne sme posegati v ńtudentove osebnostne lastnosti. Povratna informacija mora biti razumljiva, jasna in podana ob primernem času.

Praktikant in mentor v podjetju naredita na koncu usposabljanja sklepno evalvacijo izvedenih

aktivnosti in praktikantove uspeńnosti pri delu. Mentor v podjetju bo zadolžen za izdajo

potrdila o opravljeni delovni praksi, ki ga mora podpisati pravni zastopnik gostiteljskega podjetja.

Mentor v podjetju bo od koordinatorja iz države gostiteljice prejel vprańalnik o zadovoljstvu,

ki ga mora izpolniti in vrniti skupaj z morebitnimi komentarji in predlogi. Te informacije se

bodo upońtevale pri evalvaciji izvedene učne prakse.

43


Vloga študenta v ZPIU

Ńtudent v ZPIU mora napisati poročilo o svojem bivanju in dejavnostih, ki jih je

opravljal v času učne prakse. Tako lahko naredi primerjavo dejanskega stanja s

cilji, ki si jih je zastavil na začetku postopka, in ugotovi, v kakńni meri je učna

praksa izpolnila njegova pričakovanja. Poročilo nato pońlje ńolskemu mentorju v

ńoli ZPIU, kopijo pa pońlje tudi koordinatorju iz države gostiteljice in koordinatorju iz države pońiljateljice.

Ńtudent v ZPIU bo od koordinatorja iz države gostiteljice prejel vprańalnik o zadovoljstvu, ki

ga mora izpolniti in vrniti skupaj z morebitnimi komentarji in predlogi. Te informacije se bodo

upońtevale pri evalvaciji izvedene učne prakse.

Ńtudent v ZPIU se mora po vrnitvi sestati s svojim ńolskim mentorjem in izmenjati

informacije ter opraviti evalvacijo celotnega obdobja gostovanja v tuji državi.

5.8.2 Evalvacija in ocena opravljene učne prakse v tujini

Evalvacija je del procesa usposabljanja in obsega celotno obdobje opravljanja učne prakse v

tujini.

Osnovni cilji evalvacije so:

določitev ravni pridobljene strokovne izobrazbe

informacija o strokovnih kompetencah, ki jih je pridobil praktikant

povratna informacija o izvedenem usposabljanju na delovnem mestu.

Evalvacija mora tudi:

podpirati proces usposabljanja na delovnem mestu

motivirati in spodbujati ńtudente v ZPIU

razvijati ńtudentove sposobnosti samoocenjevanja

ńtudenta odvračati od ponavljanja istih napak.

Druga področja, ki so predmet evalvacije, so povezana z organizacijo:

ustreznost izbire ńtudentov v ZPIU in gostiteljskih podjetij

koristnost pridobljenih informacij

učinkovitost komunikacije med udeleženci.

44


Praktikantovo poročilo:

Dnevno / tedensko poročilo:

V času opravljanja učne prakse je zelo pomembno, da se pińe poročilo, če ne dnevno, pa vsaj

tedensko. Tako se pridobi informacije o tem, kako je bil čas bivanja v tujini resnično

porabljen. Ta poročila bodo olajńala pripravo praktikantovega poročila in potrdila o opravljeni

delovni praksi, ki ga podpińe gostiteljsko podjetje.

Evalvacija postopka opravljanja učne prakse

Evalvacija po vrnitvi z opravljanja učne prakse v tujini je pogovor med ńolskim mentorjem v

ńoli ZPIU in ńtudenti, namenjen evalvaciji ńtudentove uspeńnosti v času učne prakse. Prav tako ńtudent pridobi mnenje o svojih prednostih in slabostih, o izpolnjevanju delovnega

načrta ter o kompetencah, pridobljenih v okviru opravljanja učne prakse.

Priprave na sestanek za pridobivanje povratnih informacij po vrnitvi:

Ńtudent v ZPIU mora biti obveńčen o podrobnostih sestanka (v kakńni obliki in kje bo itd.)

Navedena mora biti informacija o kakovosti opravljenega dela in doseženih rezultatih

posameznih nalog.

Predmet ocenjevanja bodo začetno stanje ńtudenta v ZPIU in kompetence, ki jih je

pridobil skozi učno prakso. Zabeležene bodo morebitne težave, npr. težavne razmere, v katerih se je znańel

ńtudent v ZPIU.

Upońtevati je treba tudi morebitne dodatne naloge, ki so bile naložene ńtudentom v

ZPIU, čeprav niso bile vključene v prvotni delovni načrt.

Pregleda se vprańalnik o zadovoljstvu ter preveri zadovoljstvo ńtudenta v ZPIU. Izvede se splońna evalvacija celotnega projekta.

Ńolski mentor naredi sklepno evalvacijo projekta mednarodnega usposabljanja na delovnem

mestu in kompetenc, ki jih je pridobil ńtudent v ZPIU. Ta ocena bo ključna pri prenosu

kreditnih točk.

Ńolski mentor pońlje obema koordinatorjema rezultate sklepne evalvacije za vsakega

ńtudenta v ZPIU, ki se je udeležil mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu. Rezultati

evalvacije se upońtevajo v procesu stalnega izboljńevanja, vključno z izboljńavami pri

komunikaciji in koordinacijo celotnega procesa.

Pri evalvaciji so koristna naslednja izhodińča:

vprašalniki o zadovoljstvu za mentorja v podjetju in za študenta v ZPIU

potrebne spremembe zaradi boljńe koordinacije vseh vpletenih strani

težave pri praktični organizaciji učne prakse delo vseh vpletenih strani

časovni okvir pripravnińtva

drugo.

45


O teh izhodińčih bodo razpravljali udeleženci, ki vodijo mednarodno usposabljanje na

delovnem mestu: ńolski mentor za ZPIU, koordinator iz države pońiljateljice in koordinator iz

države gostiteljice. Morebitne izboljńave sistema bodo vključene pri izvajanju prihodnjih projektov mobilnosti.

46


SPECIFIČNA PRAVILA V VKLJUČENIH DRŢAVAH

Za izvajanje učne prakse v lokalnem okolju ne obstajajo enotni evropski predpisi, temveč samo predpisi na nacionalni ravni v vključenih državah. Prihaja tudi do težav pri postavljanju

minimalne starosti ńtudentov v ZPIU oziroma praktikantov, ki se želijo udeležiti

mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu. V Bolgariji, na primer, je minimalna

starost za vključitev v usposabljanje na delovnem mestu drugačna kot zakonsko določena

minimalna starost za opravljanje dela.

Skrbneje je treba spońtovati predpise države gostiteljice in države pońiljateljice, polnoletnost,

zakonsko dovoljeno starost za delo, zakonsko dovoljeno starost za usposabljanje na

delovnem mestu in vse druge zahteve, ki so potrebne za skladnost mednarodnega

usposabljanja na delovnem mestu s predpisi.

V vsaki vključeni državi je bil oblikovana lokalna delovna skupina, ki podaja mnenje na

področju mednarodnega usposabljanja na delovnem mestu. Vsem delovnim skupinam smo

postavili isto vprańanje in dobili naslednje odgovore:

Belgija Bolgarij

a Nemčija Španija Poljska Romunija Slovenija

predlagana

najniţja

starost za opravljanje

učne prakse v tujini

16 16 17 18 16 15 15

predlagana

najvišja starost za

opravljanje učne prakse v

tujini

ni omejitev

26 ni

omejitev ni omejitev 25 24 25

učna praksa naj bi trajala

najmanj

1 ½

meseca 2 tedna 3 tedne 1 mesec 1 mesec 1 mesec 1 mesec

učna praksa naj bi trajala

največ 6 mesecev 6 mesecev

6

mesecev 6 mesecev

6

mesecev 6 mesecev 6 mesecev

glavni jeziki (razen

lokalnega) za izvajanje

mednarodneg

a usposabljanja

na delovnem mestu

angleńčina,

francońčin

a

angleńčina,

francońčin

a

angleńčina

angleńčina, francońčina

angleńčina

nemńčina angleńčina angleńčina

drugi jeziki nemńčina,

ruńčina nemńčina

italijanńčina,

nemńčina,

portugalńčina, romunńčina

poljńčina nemńčina,

madžarńčina

italijanńčina nemńčina

madžarńčina

47


Najprimernejńa starost za mednarodno usposabljanje na delovnem mestu je zakonsko

določena starost za polnoletnost, tako v državi gostiteljici kot v državi pońiljateljici.

Najmanjńe trajanje učne prakse se razlikuje glede na državo in vključenega igralca. Podjetja imajo ponavadi raje bolj dolgotrajne učne prakse kot ńtudentje, saj vlagajo čas v

usposabljanje pripravnika.

Na splońno velja v vseh državah poleg lokalnega jezika angleńčina za najprimernejńi delovni

jezik za mednarodno usposabljanje na delovnem mestu. Vsi udeleženci so potrdili, da je v

gostiteljskih podjetjih pogosto težko najti zaposlene, ki govorijo angleńko. Tudi stopnja znanja tujih jezikov, ki jih obvladajo ńtudentje, ni bila ocenjena visoko.

Najboljńi čas v letu za izvajanje učne prakse je ponavadi stvar dogovora med gostiteljskim

podjetjem in ńtudentom v ZPIU.

Belgija

Reforma poklicnega izobraţevanja v Flandriji

Na področju izobraževanja med 6. razredom sekundarnega izobraževanja in ńtudijem za

pridobitev diplome ali magistrskega naziva bo izvedena reforma skladno s predlaganimi

podstopnjami bolonjskega procesa, tako da bo mogoče zadostiti povprańevanju po

srednjeńolsko izobraženih delavcih na trgu dela v ńtevilnih tehničnih in administrativnih poklicih, kjer je zabeleženo pomanjkanje delovne sile. Odlok o tem vprańanju je potrdila

flamska vlada in je začel veljati 1. septembra 2009.

Ta visokońolski sistem poklicnega izobraževanja, ki se imenuje HBO, bo nudil ńtudijske

programe, ki se navezujejo na sekundarno izobrazbo, usmerjeni so na trg dela in se končajo s pridobitvijo kvalifikacije 4. oziroma 5. stopnje evropskega kvalifikacijskega okvirja; obseg

ńtudijskih obveznosti bo v primeru kvalifikacije 4. stopnje med 60 in 120 kreditnih točk

(skrajńani poklicni programi) in v primeru kvalifikacije 5. stopnje med 90 in 120 kreditnih

točk (tako da ustrezajo definiciji 'kratkega obdobja' v evropskem visokońolskem prostoru). To

velja za obstoječe programe vińjega strokovnega izobraževanja za odrasle, programe 4. stopnje BSO (poklicna sekundarna izobrazba), 7. stopnje specializacije TSO (tehnična

sekundarna izobrazba) in KSO (umetnińka sekundarna izobrazba), ne pa tudi za pripravljalna

leta izobraževanja ASO in KSO do vińjega izobraževanja ali za 7. leto BSO. Tako ńole za

sekundarno izobraževanje kot tudi centri za izobraževanje odraslih lahko izvajajo programe

HBO za 4. stopnjo. Učne programe HBO za 5. stopnjo izvajajo centri za izobraževanje

odraslih in strokovne oziroma poklicne ńole na univerzitetni ravni.

48


Bolgarija

Novi bolgarski zakon, ki ureja poklicno izobraževanje in usposabljanje in ga mora parlament ńe potrditi, bo temeljil na naslednjih izhodińčih:

ustvarjati in izboljńevati pogoje, ki so potrebni za strokovni razvoj ńtudentov in ńiritev

njihovih kvalifikacij, cilj pa je, da se jim olajńa iskanje zaposlitve in pospeńuje njihov

osebni in profesionalni razvoj ustvarjati takńne pogoje za profesionalno usposabljanje, ki omogočajo vzdrževanje

kakovosti delovne sile skladno z zahtevami na trgu dela in ekonomskim znanjem prevzemati evropske metode za priznavanje in ocenjevanje kvalifikacij ńtudentov

povečevati stopnjo kulture izobraževanja ńtudentov z zagotavljanjem informacij, nasvetov

in napotkov

modernizirati gradiva in tehnične podlage centrov za izobraževanje, ki izvajajo ZPIU.

Lokalne oblasti imajo pomembno vlogo

Občine igrajo vlogo pri oblikovanju politike poklicnega izobraževanja na svojem območju v

smislu potreb po osebju; kariernega usmerjanja ńtudentov, brezposelnih oseb itd.; razvoja

ńolskih gradiv in tehničnih podlag; centrov za strokovno izobraževanje; in informacij ter strokovnega usmerjanja, financirane pa so iz občinskih proračunskih sredstev. Glavne težave, s katerimi se srečujejo izobraževalni centri za dodatne kvalifikacije, so:

pomanjkanje sredstev za posodobitev gradiv in tehnične opreme; pomanjkanje sodobnih in

specializiranih knjig in zbirk; pomanjkljivo usposabljanje za ńolske mentorje; pomanjkanje

sredstev za nadgrajevanje kvalifikacij učiteljev, predvsem v realnih delovnih pogojih; pomanjkljiva komunikacija med ńolami ZPIU in delodajalci ter pomanjkanje interesa na strani

delodajalcev za sodelovanje pri izvajanju učne prakse. Centri za izobraževanje se soočajo

tudi s težavami zaradi pomanjkanja mehanizmov za decentralizirano upravljanje prihodkov iz

naslova teh dejavnosti.

Nemčija

Poklicno usposabljanje – dualni sistem

V Zvezni republiki Nemčiji se poklicno usposabljanje izvaja na delovnem mestu in v ńolah za

poklicno usposabljanje. Po sistemu, ki ga imenujejo dualni sistem, se praktično poklicno

usposabljanje izvaja na delovnem mestu, dopolnjujeta pa ga teoretična podlaga in splońno izobraževanje, ki se podaja v ńolah za poklicno usposabljanje, kjer ńtudent obiskuje pouk

enkrat do dvakrat tedensko.

Za ta sistem je značilno, da je pridobivanje znanja in spretnosti tesno povezano s

pridobivanjem izkuńenj na samem delovnem mestu. Tako je zagotovljeno, da bo

izobraževanje potekalo pod enakimi pogoji, s kakrńnimi se bo praktikant srečal pozneje, ko bo opravljal svoj izbrani poklic. Samo na delovnem mestu se lahko praktikant nauči, kako se

soočati z nenehno spreminjajočimi se zahtevami delovnega mesta in ceniti družabne vezi, ki

nastajajo v delovnem okolju. Poleg tega daje učenje ob delu občutek zadovoljstva in na

poseben način motivira praktikante. Ta sistem pomaga razvijati samostojnost in občutek

odgovornosti, ki sta nepogreńljivi vrlini v vsakem razvitem gospodarstvu – praktikant namreč z opravljanjem konkretnih nalog v realnih delovnih razmerah lahko pokaže pridobljeno znanje

in sposobnosti ter doživi občutek zadovoljstva ob rezultatih uspeńno opravljenega dela.

Izobraževanje na delovnem mestu je torej več kot le stvar institucionaliziranega in

organiziranega učenja.

49


Poljska

Poklicno usposabljanje na delovnem mestu v tujini je predvideno na stopnji po opravljeni nižji

srednji ńoli, vendar ga v splońni praksi ńe ne izvajajo. Trenutno se ńtudentje in diplomanti, predvsem tisti s področja gostinskih, hotelirskih in prehrambenih dejavnosti, lahko udeležijo

poklicnega usposabljanja na delovnem mestu v tujini, vendar poljska podjetja nimajo

izkuńenj z organiziranjem tovrstnega izobraževanja za ńtudente iz tujine. Smotrno bi bilo

ustvariti pogoje, ki bi omogočali usposabljanje na delovnem mestu za tuje ńtudente. Prav

tako bi bilo treba razmisliti o vprańanjih, kot so čas poklicnega usposabljanja na delovnem mestu v tujini, udeležba posameznih subjektov v njegovi organizaciji, viri financiranja,

programi usposabljanja in jezik komunikacije s ńtudenti v podjetjih. Pomanjkljivo znanje tujega jezika je ovira pri usposabljanju, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z

učinkovitejńim učenjem tujih jezikov v poklicnih ńolah ali v okviru priprav na odhod v tujino.

Primeri dobrih praks (Poljska)

Študija primera št. 1.: SKUPINA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL št. 6 v Lodzu

O šoli

Profil ńole: predelava živil. Področje specializacije: pekovski izdelki, sladkorni izdelki, predelava mesa, mlečni izdelki Ńtevilo ńtudentov oz. dijakov: 377. Sodelovanje s podjetji: E.Leclerc Polska (veleblagovnice), ZPM GROT (predelava mesa),

Cukiernia Barbarella (sladkorni izdelki), Spółka Braci Miś SC (sladkorni izdelki), Cukiernia

Dybalski (sladkorni izdelki). Skupina vińjih srednjih ńol ńt. 6 v Lodzu je v sodelovanju z Unijo evropskih federalistov v Lodzu organizirala program mednarodnih praks na delovnem mestu v Franciji za svoje

diplomante, s finančno podporo programa Leonardo da Vinci.

Podrobnosti o učni praksi na delovnem mestu

Kraj opravljanja učne prakse na delovnem mestu: Bipea, Francija. Vrsta projekta: 4 leta. Vir financiranja: Leonardo da Vinci, LLP. Program učne prakse na delovnem mestu:

En teden v mesecu so ńtudentje obiskovali pouk v francoski ńoli, pretežno na področju

tehnologije in francoskega jezika, preostali čas pa so porabili za usposabljanje na delovnem

mestu v podjetjih (npr. v pekarnah, restavracijah, kavarnah itd.).

Praksa na delovnem mestu je trajala leto dni. Ńtudenti so podpisali pogodbe s francosko pravno osebo in ńola je opravljala vlogo nekakńnega posrednika.

50


Študija primera št. 2.: ENGOREM Ltd. (Energetska panoga), Lodz, Poljska

O podjetju:

Področje specializacije: storitve za energetsko industrijo.

Velikost: veliko podjetje s pribliţno 400 zaposlenimi.

Zgodovina: Podjetje ENGOREM Sp. z o.o. je bilo ustanovljeno s prestrukturiranjem

podjetja DALKIA Łódź S.A. (prej Zespół Elektrociepłowni w Łodzi S.A.[Skupina kombiniranih

toplarn in elektrarn v Łódźu]). Dejavnost je začela opravljati v januarju 1995. Na začetku je

imelo podjetje 375 zaposlenih v ńtirih servisnih oddelkih, specializiranih za termične in mehanične sisteme, diagnostiko, gradbenińtvo in delavnińko delo ter administracijo. Kmalu

zatem so bili ustanovljeni novi oddelki, s katerimi se je razńiril obseg dejavnosti (popravila

opreme).

Sodelovanje s poklicnimi šolami

Podjetje ima dolgo zgodovino sodelovanja s poklicnimi ńolami in organiziranjem izvajanja učne prakse v podjetju. Podjetje ENGOREM Ltd. (energetska panoga) je financiralo

ńtipendiranje in usposabljanje ńtudentov iz skupin vińjih srednjih ńol ńt. 9 in ńt. 17, ti pa so se

zavezali, da se bodo po koncu izobraževanja zaposlili v podjetju. Podjetje ENGOREM je

sofinancer posebnega razreda elektrotehnikov v elektrarnah v partnerskih ńolah. Načrtujejo tudi ustanovitev sestavljavcev opreme za elektrarne v 3. razredu osnovne poklicne

ńole.

ROMUNIJA

V Romuniji si vlada prek ministrstva za ńolstvo in kulturo na nacionalni ravni prizadeva

usklajevati zahteve na trgu dela z znanji in s kompetencami, ki jih pridobivajo v ńolah na ravni ZPIU enako kot drugje po Evropi. V zadnjih desetih letih je romunska vlada podprla

modernizacijo ZPIU, nakup nove opreme in prenovo ńol. Enako kot vse evropske države si

tudi Romunija prizadeva dosegati kakovost in privlačnost procesa pridobivanja znanja skozi

spodbujanje kulture usposabljanja na delovnem mestu. Tako vsem ńtudentom daje enake

možnosti in prispeva k razvoju družbe.

51


Španija

V Kataloniji in Ńpaniji so priča razcvetu na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Kaže se vse večje zanimanje za te ńtudijske programe, ki veljajo za zelo

uporabne.

Sistem ZPIU je razdeljen na dve stopnji: srednja in vińja. Dijaki ob koncu izobraževanja

pridobijo naziv tehnika oziroma vińjega tehnika. Nato lahko nadaljujejo ńtudij na univerzi.

Dijaki imajo dostop do ZPIU od 16. leta naprej. Usposabljanje na delovnem mestu je obvezno pri vseh ńtudijskih programih v okviru ZPIU.

Dijaki morajo uspeńno opraviti usposabljanje na delovnem mestu, če želijo pridobiti naziv.

Zadnjih nekaj let se uporablja dualni sistem. Ńtudenti opravljajo usposabljanje na delovnem

mestu v podjetjih po pogodbi (zelo podobno kot v nemńkem modelu dualnega sistema).

V Ńpaniji obstaja več različnih načinov izvajanja učnih programov ZPIU: meńano učenje, učenje na daljavo in tečaji ob delu (vsako leto učenec opravlja izpite samo za določene

predmete).

Primeri dobrih praks: Svet za strokovno usposabljanje v Terrassi.

Njegovo ustanovitev je bila potrjena na sestanku mestnega sveta 25. julija 2002.

Ustanovljen je bil z namenom:

sodelovanja pri celovitem načrtovanju strokovnega usposabljanja na mestni ravni

promocije in osveńčanja na področju možnosti za izobraževanje in usposabljanje

lažjega usposabljanja in zaposlovanja odraslih lažjega prilagajanja usposabljanja potrebam iz sveta gospodarstva

spodbujanja procesa vključevanja mladih v družbo in poklice

ustanovljen je bil v obliki delovne platforme za različne udeležence iz sveta

izobraževanja, sociale in gospodarstva.

Najbolj reprezentativen organ Sveta za strokovno usposabljanje je skupńčina,

ki jo sestavljajo:

svetniki, ki zastopajo vse vpletene strani

predstavniki različnih resorjev mestnega sveta

predstavniki drugih državnih organov (katalonska vlada, deželna vlada, deželni svet)

predstavniki podjetnińkih in strokovnih organizacij predstavniki povezanih podjetij

predstavniki sindikatov

predstavniki centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje za trg dela

predstavniki univerze

drugi.

Delo se izvaja prek upravnega odbora, strokovnega sekretarja, ki spodbuja in nudi podporo

svetu, sestavljanja posebnih odborov in delovnega načrta, ki ga pripravi strokovni sekretar in

potrdita upravni odbor in skupńčina.

52


Najpomembnejši cilji

Izboljńevanje poklicnega usposabljanja.

načrtovanje možnosti za PIU. ńiroka dostopnost možnosti za PIU.

utrjevanje odnosov med izobraževalnim sistemom in podjetji.

prehod iz ńolskega okolja v aktivno zaposlitev.

usposabljanje na delovnem mestu v podjetjih.

Področja dela

Učinkovito delo in okrepitev.

usklajevanje poklicnega usposabljanja s potrebami podjetja.

usposabljanje na delovnem mestu.

vključevanje na trg dela. promocija poklicnega usposabljanja.

53


POVEZANI DOKUMENTI, PRIMERI IN SMERNICE


Postopek Dokument Odgovorni udeleţenec 1. evropski ţivljenjepis študent v ZPIU 1. napotki za pisanje motivacijskega pisma študent v ZPIU 4. napotki za pripravo opisa študenta šola ZPIU 4. opis študenta, primer št. 1 (Španija) šola ZPIU 4. opis študenta, primer št. 2 (Španija) šola ZPIU 4. opis študenta, primer št. 3 (Španija) šola ZPIU 4. opis študenta, primer št. 4 (Poljska) šola ZPIU 4. opis študenta, primer št. 5 (Poljska) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 5. napotki za pripravo ocene gostiteljskega

podjetja koordinator iz drţave gostiteljice

10. učna pogodba, primer št. 1 (Španija) šola ZPIU, študent v ZPIU, gostiteljsko podjetje

10. učna pogodba, primer št. 2 (Španija) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 10. učna pogodba, primer št. 3 (Španija) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 10. učna pogodba, primer št. 4 (Poljska) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 10. učna pogodb, primer št. 5 (Poljska) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 10. učna pogodba, primer št. 6 (Poljska) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 10. učna pogodba, primer št. 7 (Nemčija) šola ZPIU, študent v ZPIU,

gostiteljsko podjetje 12. napotki za pripravo kodeksa ravnanja za

študente šola ZPIU


Postopek Dokument Odgovorni udeleţenec 17. dnevnik, primer št. 1 (Španija) študent v ZPIU 17. dnevnik, primer št. 2 (Poljska) študent v ZPIU 18. ocena študenta s strani gostiteljskega

podjetja,primer št. 1 (Španija) mentor v podjetju, študent v ZPIU

18. ocena študenta s strani gostiteljskega

podjetja, primer (Nemčija) mentor v podjetju, študent v

ZPIU

54


Po izvajanju učne prakse

Postopek Dokument Odgovorni udeleţenec 19. potrdilo o opravljeni učni praksi, primer št.

1 (Španija) gostiteljsko podjetje

19. potrdilo o opravljeni učni praksi, primer št. 2 (Španija)

gostiteljsko podjetje

20. napotki za pisanje praktikantovega poročila študent v ZPIU 20. praktikantovo poročilo, primer študent v ZPIU 21. napotki za vprašalnik o zadovoljstvu za

študente v ZPIU študent v ZPIU

21. napotki za vprašalnik o zadovoljstvu za

mentorje v podjetju gostiteljsko podjetje

23. jezikovni potni list Europass študent v ZPIU 24. primer evalvacijskega poročila (Poljska) šolski mentor 25. certifikat kakovosti gostiteljskega podjetja

primer (Španija) koordinator iz drţave gostiteljice

Izbirno

Postopek Dokument Odgovorni udeleţenec n. p. obrazec s podatki o šoli ZPIU drţave

gostiteljice šola ZPIU drţave gostiteljice

55


Evropski ţivljenjepis: http://europass.cedefop.europa.eu/

56



NAZAJ NA POVZETEK

57


Napotki za pisanje motivacijskega pisma

Napotki za pripravo opisa študenta:

- predstavitev študenta

- opis študentovega tekočega ali zaključenega študija

- študentova motivacija: zakaj se ţelite udeleţiti usposabljanja na delovnem

mestu?

- študentova pričakovanja: kaj mislite, da boste pridobili od usposabljanja na delovnem mestu?

- osebna in strokovna pričakovanja

1) študentov učni program v šoli:

- učne enote in ure poučevanja za posamezen modul

- splošne competence, pridobljene v okviru tega študija

- podjetja, ki običajno gostijo študente v ZPIU na teh področjih

- priporočila glede delovnih nalog

2) osebni profil:

- sposobnost neodvisnega dela

- sposobnost reševanja problemov

- odnos, ki ga oseba pokaţe v teţavnih situacijah

- sposobnost soočanja s frustracijami

- druţabne spretnosti

- raven znanja jezika (slušno razumevanje, govorjenje, branje, pisanje)

- opombe

NAZAJ NA POVZETEK

NAZAJ NA POVZETEK

58


Opis študenta, primer št. 1 (Španija)26

26 Generalitat de Catalunya, oddelek za šolstvo: http://www.xtec.cat/fp/spifp/02_eines_e/index_e.htm

59

http://www.xtec.cat/fp/spifp/02_eines_e/index_e.htm


60


NAZAJ NA POVZETEK

61


Opis študenta, primer št. 2 (Španija)

NAZAJ NA POVZETEK

62


Opis študenta, primer št. 3 (Španija)

63


NAZAJ NA POVZETEK

64


Opis študenta, primer št. 4 (Poljska)

65


NAZAJ NA POVZETEK

66


Opis študenta, primer št. 5 (Poljska) (zdravniško potrdilo)

NAZAJ NA POVZETEK

67


Napotki za pripravo ocene gostiteljskega podjetja

1) podatki o podjetju:

- ime podjetja - naslov

- kontaktni podatki: telefon, e-pošta

- kontaktna oseba

- gospodarski sektor

- dejavnosti podjetja

2) ocena podjetja:

- delovni čas

- oddelki, ki so pripravljeni gostiti študente

- ocena dostopnosti podjetja: lahka dostopnost, dostopnost z javnim prevozom,

podjetje organizira zasebni prevoz - izpolnjevanje lokalnih predpisov o zdravju in varstvu pri delu

- ocena delovnega mesta: primerno delovno mesto za izpolnjevanje delovnega

načrta, primerna oprema, ustrezna zaščitna oprema, če je ta potrebna

- mentor v podjetju: obstaja mentor v podjetju, ki ga imenuje podjetje, mentor je

izkušen delavec in ima izkušnje kot mentor, udeleţil se je posebnega usposabljanja za mentorje v podjetju, ima na voljo dovolj časa za pripravo

poročila o praktikantu

- dodatne ugodnosti, ki jih nudi podjetje: nastanitev, prehrana, finančna pomoč, povračila stroškov itd.

NAZAJ NA POVZETEK

68


Učna pogodba, primer št. 1 (Španija)

NAZAJ NA POVZETEK

69



70


71


72


NAZAJ NA POVZETEK

73



74


75


76


NAZAJ NA POVZETEK

77


Učna pogodba, primer št. 4 (Poljska)

78


NAZAJ NA POVZETEK

79



80


NAZAJ NA POVZETEK

81



82


NAZAJ NA POVZETEK

83


Učna pogodba, primer št. 7 (Nemčija)

84


85


86


87


88


89


NAZAJ NA POVZETEK

90


- spoštovanje in upoštevanje delovnega časa

- upoštevanje splošnih pravil podjetja in drugih dogovorjenih pravil

- upoštevanje varnostnih postopkov in predpisov - uporaba tehnične terminologije

- povezovanje v delovno skupino

- iskanje kakovosti v procesih

- izvajanje zaupanih nalog v rokih

- sprejemanje posredovanih naročil - skrb za osebno higieno in urejen videz

- objektivno in kritično ocenjevanje lastnega dela

- samoiniciativni pristop k reševanju problemov

- upoštevanje pravil uporabe opreme in prostorov, ki so mu dani na razpolago (nastanitev, napeljave, stroji itd.)

Napotki za pripravo kodeksa ravnanja za študente

NAZAJ NA POVZETEK

91


Primer dnevnika št. 1 (Španija)

NAZAJ NA POVZETEK

92


Primer dnevnika št. 2 (Poljska)

93


NAZAJ NA POVZETEK

94


Ocena študenta s strani podjetja, primer št. 1 (Španija)

95


NAZAJ NA POVZETEK

96


Ocena študenta s strani podjetja, primer št. 2 (Nemčija)

97


NAZAJ NA POVZETEK

98


Potrdilo o opravljeni učni praksi, 1. primer

99


NAZAJ NA POVZETEK

100


Potrdilo o opravljeni učni praksi, 2. primer

NAZAJ NA POVZETEK

101


Napotki za pisanje praktikantovega poročila

- podatki o študentu

- podatki o gostiteljskem podjetju

- trajanje - opis delovnih nalog

- slike

- gostovanje in podpora s strani mentorja gostiteljskega in sodelavcev

- odnos s koordinatorjem iz drţave gostiteljice

- nastanitev - prednosti: rezultati, izdelki, pridobljena znanja

- slabosti: nastanitev, koordinacija, teţave z gostiteljskim podjetjem itd. - kopija potrdila o opravljeni učni praksi, ki jo zagotovi gostiteljsko podjetje

NAZAJ NA POVZETEK

102


Praktikantovo poročilo, primer

http://www.internship2industry.eu/tools/HowToWriteFinalReport.pdf

NAZAJ NA POVZETEK

103

http://www.internship2industry.eu/tools/HowToWriteFinalReport.pdf


Napotki za vprašalnik o zadovoljstvu za študente v ZPIU

Napotki za vprašalnik o zadovoljstvu za mentorje v podjetju

- vključevanje praktikanta v delo podjetja in delovne skupine - samoiniciativnost praktikanta

- doseganje delovnega načrta

- učinkovitost praktikanta pri izvajanju zaupanih delovnih nalog

- odgovornost praktikanta

- praktikantova predanost delu in navdušenje za delo - praktikantova prisotnost in točnost

- praktikantova samozavest

- strokovna in tehnična znanja, povezana z izvajanjem prakse na delovnem

mestu

- jezikovna znanja in komunikacijske sposobnosti - splošno zadovoljstvo nad izkušnjo (ali bo podjetje gostilo praktikante tudi v prihodnosti?)

- splošni vtis o izkušnji - podpora mentorja v podjetju in sodelavcev

- vzdušje na delovnem mestu

- izpolnjevanje delovnega načrta

- priloţnosti za razvijanje lastnih pobud

- samoizboljševanje - pridobljena znanja

- pridobljena jezikovna znanja

- priloţnosti za utrjevanje znanja tujega jezika

- nastanitev

- podpora koordinatorjev iz drţave gostiteljice in drţave pošiljateljice - podpora šolskega mentorja

- mera izpolnitve pričakovanj - splošni zaključki in rezultati izkušnje

NAZAJ NA POVZETEK

NAZAJ NA POVZETEK

104


Jezikovni potni list Europass: http://europass.cedefop.europa.eu

105



NAZAJ NA POVZETEK

106


Primer evalvacijskega poročila (Poljska)

107


NAZAJ NA POVZETEK

108


Certifikat kakovosti gostiteljskega podjetja, primer

NAZAJ NA POVZETEK

109


- ime šole ZPIU

- odgovorna oseba na šoli

- kontaktni podatki - število študentov

- poklicna področja in kvalifikacije, ki jih zagotavlja šola ZPIU

- podjetja, ki redno gostijo praktikante s področja izobraţevanja šole

- dejavnosti, ki se jih lahko udeleţujejo študentje iz obeh drţav (jezikovni pari,

dejavnosti jezikovne in kulturne izmenjave, kulturne ekskurzije in izleti, jezikovni tečaji itd.)

Obrazec s podatki o šoli ZPIU drţave gostiteljice

NAZAJ NA POVZETEK

110

Partnerji v projektu:

Projekt financira Evropska komisija Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/index_en.htm�

http://www.cambraterrassa.es/ct/infocorporativaen:Cos/infocorporativaen:geographic�

http://www.terrassa.cat/Front/Subhome/_79O7Gf6zlZC3AwXd1TRzF5VGSA2YFcidtNSEF8rby7H4Io-mZD260A�

http://www.cci.dobrich.net/�

http://international.plantijn.be/�

http://pcci.bg/Economical_characteristics/index.html�

http://www.cciat.ro/�

gosstitteelljjssko o jppoddjeettjee // mmeennttoorr … · spremljanje poteka učne prakse in...

Documents