Gozd NE CENIMO, KAR IMAMO, DOKLER TEGA NE IZGUBIMO

UROŠ CESAR, 2.A NARAVOVARSTVENI TEHNIK

Gozd je z gozdnim drevjem strnjeno porasla površina. V

ekološkem smislu je gozd najvišje organizirana in pestra

življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v

življenjskem prostoru (biotop). V naših klimatskih

razmerah gozd uspeva povsod tam, kjer mu to ne

preprečujejo skrajne rastiščne razmere, ekološki

dejavniki in človek.

Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem, ki se trajno ohranja z medsebojnim delovanjem oz.

interakcijo živih organizmov (rastline, živali, glive,

lišaji, mikroorganizmi ter ekološki dejavniki, kot so

temperatura, voda, tla in svetloba). Osnovna

naravna procesa, ki omogočata delovanje

ekosistema, sta kroženje snovi in fotosinteza.

Različne ekološke možnosti v gozdu, vselej

izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, posledica

česar je raznolikost gozdov.

Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41

milijonov km2 ali 30,5 % površine kopnega, od

tega okoli polovico v tropskih predelih.

V Evropi je 1,6 milijona km2 gozda

(32 %), v Sloveniji približno 10.900 km2 (60 %). Po

visoki gozdnatosti je

Slovenija za Švedsko

in Finsko tretja najbolj

gozdnata država v

Evropi.

Struktura gozda

Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske

organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko

anorganskih in malo organskih spojin.

Zeliščni sloj

Sloj podrasti

Sloj drevesnih debel

Sloj krošenj

Poznamo več vrst

gozdov in vsak ima

svojo posebno

značilnost. Listnati, ki je

po strukturi trdolesen,

iglasti, ki je mehkolesen

ali mešani, kjer iglavci in

listavci rastejo v sožitju.

Zelnate rastline: Čemaž, Gozdna jagoda, Jesenski podlesek,

Navadna ciklama, Navadna medenika, Navadni kopitnik,

Navadno kresničevje, Šmarnica, Smrdljička.

Grmovnice: Bela omela, Črni bezeg, Divji bezeg, Jesenska vresa,

Navadni volčin, Spomladanska resa.

Drevesa:Bukev,Divjačešnja,Gaber,Hrast,Javor,Jelka,Jesen,Lipa,M

acesen,Pravi kostanj,Rdeči bor, Robinija,Smreka.

Razširjenost gozdov Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove :

Iglasti gozd, ki se razteza po vsem evropsko-sibirskem

pasu in Severni Ameriki ter pokriva višje gorske verige.

Listnati gozd zmernega pasu prerašča območja z

zmernim podnebjem v Evropi, Aziji in Ameriki povsod

tam kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane.

Tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki

počivajo v obdobju, ko so padavine najbolj skromne.

Tropski deževni gozd je ob ekvatorju, kjer sta toplota in

vlažnost največji in stalni.

Drevesa proizvedejo 40% kisika v ozračju. So vir

življenja za ljudi in nudijo življenjski prostor volkom,

medvedom, pticam, plazilcem in vsem ostalim

divjim živalim.

Ampak ljudje smo s svojo inovativnostjo,

širjenjem življenjskega prostora in

požiganjem skrčili obseg svetovnih gozdov z

več kot polovico.

Z onesnaževanjem ozračja smo preprečili

rast gozdov in širjenje divjega življenja.

Uničili smo tisto, kar nam je narava dala

zastonj.

Zelene dele sveta smo

le v nekaj desetletjih

spremenili v puščave.

Svoj planet spreminjamo v nekaj, na čem čez čas ne bo več možno živeti.

Živali izgubljajo svoj življenjski

prostor in počasi

ga več ne bodo imele.

Ozračje se bo spremenilo v nasičeno meglo

in dihanje brez dodanega kisika

ne bo več možno.

Spraševati se, „Zakaj nam je bilo tega

treba?“, bi se morali prej, zdaj je čas za

vprašanje, „Kako bomo rešili naš planet?“.

Če bi vedeli rešitev, bi za to res kaj naredili?

Začni sam varovati svoj življenjski prostor.

Ločuj, recikliraj … in si zagotovi boljše

življenje. Pomisli nase in na vse ljudi po svetu.

Zaslužimo si boljše.

Viri

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd

https://www.google.si/search?q=gozd&client=firefox-

a&hs=AJm&rls=org.mozilla:sl:official&tbm=isch&tbo=u&source=univ

&sa=X&ei=pMJ2UuDDHMek4gSMkYCYAg&ved=0CCwQsAQ&biw=1

680&bih=921

http://www.kgzs.si/gv/gozd.aspx