gradivo za sejo ns devetmesecje 2012 tc po seji rk posiljanje 13 11 2012 zadnje

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Poročilo

JANUAR – SEPTEMBER 2012

Laško, 13. november 2012 (po seji RK)

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 2

K A Z A L O 1. UVOD 3

2. POSLOVNO POROČILO 4 2.1 Sestava Skupine Laško 4

2.2 Prodaja 5

2.3 Likvidnostni položaj 11

2.4 Upravljanje finančnih tveganj Skupine Laško 14

2.5 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov 16

2.6 Dogodki po preteku devetmesečnega obdobja 22

3. RAČUNOVODSKO POROČILO 23 3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 24

3.2 Pojasnila k posamičnim računovoskim izkazom 33

Prilogi: Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja


1. UVOD Dejavnost proizvodnje pijač je sezonskega značaja. Tako je pijačarski del Skupine Laško tudi v pretežnem delu odvisen od sezonskega obdobja. Pretečeno devet mesečno obodbje zajema tudi obdobje glavne sezone, kjer se ustvari pretežni del poslovnih rezultatov. Tako doseženi poslovni rezultati v tem obdobju pa že nakazujejo dosežen nivo na letni ravni. Devet mesečno obdobje poslovnega leta 2012 so predvsem zaznamovale slabe gospodarske razmere, katere vplivajo na poslovne izkaze posameznih gospodarskih subjektov in v ta sklop spada celotna Skupina Laško.

Recesija in njen vpliv na vsakodnevno življenje se v tem obdobju ni umiril, ampak še vedno vpliva na življenjsko raven prebivastva ter se tako odraža pri porabnikih vsakodnevnih dobrin, v katere sodijo tudi vse vrste pijač. Vpliv recesije na poslovanje Skupine Laško je večji od pričakovanj, zato ob koncu letošnjega leta pričakujemo poslovne rezultate na nivoju lanskoletnih, kar ob znatnem padcu standarda in potrošnje ocenjujemo kot zadovoljivo.

Skupina Laško se sorazmerno uspešno zoperstavlja vsem težavam, katere so se pojavile v tem čas, kajti naši dosedanji kakor tudi novi potencialni potrošniki naših proizvodov se vse bolj potrošniško racionalno obnašajo, kar se odraža tudi na potrošnji vseh vrst pijač, kar je osnovna in glavna dejavnost skupine.

Skupina Laško je v obdobju januar – september 2012 skupaj prodala preko 3 milijone hektolitrov vseh vrst pijač in tako za 2,9 % zaostala za lanskoletno prodajo, kar je v danih poslabšanih pogojih poslovanja ugodno.

Uspešno poslovanje v tem obdobju potrjuje tudi podatek, da je Skupina Laško v tem obdobju ustvarila 28,9 mio. EUR normaliziranega dobička iz ohranjenega poslovanja, kar je za 11,8 % več kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Takšen izkazan rezultat potrjuje uspešno poslovno strategijo, katera je usmerjena k iskanju sinergijskih učinkov v okviru Skupine Laško na vseh področjih. Pozitivni učinki na področju trženja pa so predvsem vidni na tujih trgih.

Pri poslovnih dogodkih v tem obdobju je potrebno omeniti tudi uspešno izpeljani skupščini, tako izredno kot redno skupščino delničarjev, kjer so lastniki večino predlaganih sklepov s strani uprave podprli.

Januarja 2012 sprejeti sklep o oblikovanju pogodbenega koncerna je Pivovarna Laško, d. d., na podlagi zahteve ene od bank upnic, odpovedala dne 26.4.2012.

Nemalo naporov je bilo vloženo v finančno sanacijo tako obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., kakor tudi celotne skupine, ki je temeljila na Načrtu finančnega prestrukturiranja in reprogramu finančnih obveznosti. Tako je bil z bankami podpisan enoletni reprogram kreditnih obveznosti.

Vse družbe v Skupini Laško, predvsem pa v obvladujoči družbi Pivovarni Laško, d. d., si še nadalje prizadevamo odprodati vse naložbe, ki ne sodijo v osnovno dejavnost družbe, kljub temu, da sedanji pogoji za odprodajo niso najugodnejši. V Skupini Laško se zavedamo, da je sanacija obstoječega stanja uspešna le v primeru odprodaje teh naložb.


Za uresničitev zastavljenih ciljev in za nemoteno odplačilo glavnice in obresti, za katero smo se zavezali ob potrditvi reprograma, izvajamo določene ukrepe na področju obvladovanja stroškov in povečanja prodaje, predvsem na tujih trgih. Nadaljujemo z iskanjem novih kupcev in trgov ter razvoju novih proizvodov.

Izhajajoč iz doseženih poslovnih rezultatov v prvih devetih mesecih tekočega leta lahko za celotno poslovno leto 2012 pričakujemo ugodne rezultate, seveda na nivoju preteklega leta, kateri pa so bili doseženi v težavnejših pogojih poslovanja.

2. POSLOVNO POROČILO

2.1 Sestava Skupine Laško Skupino Laško poleg obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo še odvisne družbe: RADENSKA, d. d., Radenci, z odvisno družbo Miral Radenska, d. o. o.,

Radenci,

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana ter od nje odvisna družba

- BIRRA PEJA, Sh. a., Peć (Kosovo) s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k, Albanija,

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., in

VITAL Mestinje, d. o. o. Skupino poleg proizvajalcev pijač dopolnjuje še družba:

DELO, časopisno iz založniško podjetje, d. d., Ljubljana, z odvisno družbo Izberi, d. o. o., Ljubljana,

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo (do začetka julija 2011 se je imenovala RA&LA, d. o. o., Sarajevo),

FIRMA DEL, d. o. o., Laško in

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb. Sestava Skupine Laško je v letu 2012 nekoliko drugačna kot v letu 2011. Konec preteklega leta je Pivovarna Union, d. d., prodala Skupino Fructal. Z nakupom dodatnega deleža družbe Birra Peja, Sh. a., Peć (Kosovo) je le-ta v letu 2012 skupaj s svojo odvisno družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija postala del Skupine Union.


2.2 Prodaja

1. Prodaja Skupine Laško

Leto 2012 je zaznamovano z negativnimi gospodarskimi kazalci, s povečevanjem brezposelnosti in posledično manjšo kupno močjo tako na domačem kot tudi na tujih trgih, še posebej se je to pokazalo v mesecu septembru. V Skupini Laško obvladujemo nastalo situacijo na trgu in v skladu s petletno poslovno strategijo ter izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb uspešno ohranjamo tržne deleže na slovenskem trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.

Podatki za obdobje januar – september 2011 zaradi primerljivosti ne vključujejo prodaje Skupine Fructal, ki je bila v letu 2011 vključena v Skupino Union. Ravno tako smo zaradi lažje primerljivosti v obdobje januar – september 2011 vključili družbo Birra Peja, Sh. a., Peć iz Kosova, ki v letu 2011 sicer še ni bila odvisna družba Pivovarne Union, d. d., temveč pridružena.

Prodaja Skupine Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Vital, Birra Peja) v obdobju januar – september 2012 znaša 3.031.816 hl vseh pijač, kar je 2,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja piva znaša 4,8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 0,7 % več kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja vod znaša 0,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Količinska prodaja Skupine Laško

Plan Indeks Indeks( v hl ) I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 1.691.610 1.777.252 1.946.004 95,2 86,9Brezalkoholne pijače 452.689 449.423 441.563 100,7 102,5Voda 887.295 894.924 961.046 99,1 92,3Ostale alkoholne pijače 222 1.090 2.109 20,4 10,5

Skupaj 3.031.816 3.122.689 3.350.722 97,1 90,5

2. Prodaja Skupine Laško – Slovenija

Komerciala v Sloveniji je organizirana na nivoju Skupine Laško, razdeljena v kanal trgovine in kanal horece. Vodje prodajnih kanalov oziroma vodje ključnih kupcev iz posameznih članic pokrivajo posamezne ključne kupce za vse članice skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije in optimalni porabi marketinških sredstev. V sodelovanju s službo marketinga Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov.

Potrošnik je postal zelo racionalen, nakupuje pretežno akcijske izdelke in izdelke trgovskih blagovnih znamk, zato tudi naše aktivnosti prilagajamo spremenjenim nakupnim navadam. Pri največjih trgovcih smo izvajali nagradne akcije, »comarketinge« in imeli izpostavitve in degustacije novih izdelkov, pri manjših trgovcih pa so bile aktivnosti usmerjene predvsem v razširitev asortimana.


V Sloveniji beležimo padec potrošnje pijač v vseh segmentih. Prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu za obdobje januar – september leta 2012 znaša 2.223.185 hl vseh pijač, kar je 8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja piva znaša 10,7 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 8,8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011. Prodaja vod znaša 3 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011.

Padec prodaje piva blagovnih znamk Skupine Laško je predvsem posledica padca trga piva (na podlagi podatkov statističega urada RS znaša padec trga piva 10,8 % za obdobje I.-VII./2012, na podlagi podatkov Nielsna, ki spremlja samo prodajo v trgovini, pa znaša padec prodaje piva v RS 7,9 % za obdobje I.-IX./2012). Vrednostni tržni delež blagovnih znamk Skupine Laško v segmentu piva je v obdobju januar – september 2012 v primerjavi s povprečjem 2011 v trgovini na drobno v Sloveniji padel za 2,5 odstotne točke in to na račun trgovskih blagovnih znamk in diskontnih trgovin. Povprečni vrednostni tržni delež blagovnih znamk Pivovarne Laško je 1,3 % nižji od povprečja v letu 2011, v enakem primerjalnem obdobju je tržni delež blagovnih znamk piva Pivovarne Union za 1,2 % nižji. V segementu točenega piva dosegamo rast prodaje za 2,5 % na obeh blagovnih znamkah, kar je posledica zmanjšanja števila prodajnih mest in hkrati poudarka na kvaliteti piva na obstoječih prodajnih mestih.

Tudi v segmentu vod in vod z okusi je zaznati padec trga, hkrati pa znotraj segmenta večji padec vod z okusi oziroma rast trgovskih blagovnih znamk. Skupina Laško je s projektom »Tihe Vode«, ki ga izvajamo v letošnjem letu, uspela zadržati padec prodaje in v segmentu tihih vod po letu 2008 spet prevzeti vodilna mesta. Na podlagi podatkov Nielsna, ki spremlja samo prodajo v trgovini, znaša vrednostni padec trga 7,8 % za obdobje I.-IX./2012. Vrednostni tržni delež blagovnih znamk Skupine Laško v trgovini je v obdobju januar – september 2012 v primerjavi s povprečjem 2011 v trgovini na drobno v Sloveniji padel za 0,5 odstotne točke. Količinska prodaja Skupine Laško – domači trgi


Pivo 1.171.531 1.311.708 1.348.662 89,3 86,9Brezalkoholne pijače 324.497 355.711 346.149 91,2 93,7Voda 727.061 749.567 783.330 97,0 92,8Ostale alkoholne pijače 96 708 1.241 13,6 7,7

Skupaj 2.223.185 2.417.694 2.479.382 92,0 89,7

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na domačem trgu v obdobju januar – september 2012 je 11 % manjša od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Najpomembnejši je segment piva, kjer predvsem zaradi padca trga beležimo največji izpad prodaje. Uspešni smo v segmentu vod, kjer smo povečali tržni delež, prav tako smo uspešni tudi v segmentu maltoznih pijač.


Količinska prodaja Pivovarne Laško, d. d. – domači trgi

Plan Indeks Indeks(v hl) - domači trg I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 442.844 509.865 558.841 86,9 79,2Izvirska naravna voda 24.664 25.207 26.865 97,8 91,8

Ostali brezalkohol 13.297 4.429 7.099 300,2 187,3Ostali alkohol 96 708 1.241 13,6 7,7

S K U P A J 480.901 540.209 594.046 89,0 81,0

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na domačem trgu je v obdobju januar – september 2012 za 10 % manjša od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Najpomembnejši je segment piva, kjer predvsem zaradi padca trga piva in radlerjev beležimo večji izpad prodaje. Povečali smo prodajo in tržni delež v segmentu izvirskih vod, v segmentu vod z okusi pa kot posledica padca trga beležimo izpad prodaje. V segmentu brezalkoholnih pijač beležimo manjšo prodajo, vendar je naš padec manjši kot je padec trga, kar pomeni rast tržnega deleža. Količinska prodaja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana – domači trgi

Plan Indeks Indeks

(v hl) - domači trg I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 573.006 633.170 611.912 90,5 93,6

Izvirska naravna voda 62.962 61.536 61.766 102,3 101,9

Voda z okusi 103.837 135.325 128.116 76,7 81,0

Ostali brezalkohol 116.697 121.894 120.512 95,7 96,8

S K U P A J 856.502 951.925 922.306 90,0 92,9

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na domačem trgu je v obdobju januar – september 2012 za 3,2 % manjša od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih beležimo rast za 5,5 % glede na lansko leto, tako smo povečali prodajo in tržni delež. Na segmentu negaziranih vod in segmentu vod z okusi pa kot posledica padca trga beležimo velik izpad prodaje. Prodaja ostalih brezalkoholnih pijač je za 17,2 % manjša kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Količinska prodaja Radenske, d. d., Radenci – domači trgi

Plan Indeks Indeks


Mineralna naravna voda 398.927 378.232 403.764 105,5 98,8


Voda z okusi 58.170 75.821 79.059 76,7 73,6


Sirupi 158 188 405 84,0 39,0

S K U P A J 621.306 642.123 656.990 96,8 94,6


Vital Mestinje, d. o. o.

Prodaja Vitala na domačem trgu je v obdobju januar – september 2012 za 12,4 % manjša od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Manjše količinska prodaja je posledica prenehanja polnjenja nekaterih trgovskih blagovnih znamk zaradi premajhne dodane vrednosti. Optimizacija prodajnega asortimana in prenova linije Frupi sirupov že kaže pozitven trend tako količinsko kot finančno, saj segment sirupov beleži rast 16,8 % v primerljivem obdobju lanskega leta. Količinska prodaja Vitala Mestinje, d. o. o., – domači trgi

Plan Indeks Indeks


Sadni sokovi, nektarji 14.396 19.379 22.908 74,3 62,8


Sirupi 18.692 16.007 16.974 116,8 110,1

S K U P A J 89.550 102.246 109.436 87,6 81,8

3. Prodaja Skupine Laško – tuji trgi

Prodaja Skupine Laško na tujih trgih je v obdobju januar – september za 14,7 % večja od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Na tujih trgih smo prodali največ piva, in sicer 11,7 % več kot lani. Vode smo prodali za 10,2 % več kot lani. Prodaja ostalih brezalkoholnih pijač beleži največjo rast in sicer 38,1 % več kot lani.

Struktura prodaje Skupine Laško po družbah je naslednja: Pivovarna Laško (274.058 hl), Pivovarna Union (336.449 hl), Radenska (154.453 hl), Birra Peja (lastni izdelki in licenčno pivo 214.694 hl) ter Vital (3.903 hl). Birra Peja proizvaja po licenci pivo Zlatorog za trge Kosova, Makedonije, Albanije in Črne gore.

Izvozna komerciala je organizirana na nivoju Skupine Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju s službo marketinga Skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

Na trgu Hrvaške je Skupina ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo skrbi za pospeševanje prodaje izdelkov skupine na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini ima skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu za koordinacijo z uvozniki in principali, vendar pa še nima svoje ekipe za pospeševanje prodaje. Količinska prodaja Skupine Laško – tuji trgi


Pivo 520.079 465.544 597.342 111,7 87,1Brezalkoholne pijače 128.192 93.712 95.414 136,8 134,4Voda 160.234 145.357 177.716 110,2 90,2Ostale alkoholne pijače 126 382 868 33,0 14,5

Skupaj 808.631 704.995 871.340 114,7 92,8


Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na tujih trgih je v obdobju januar – september je za 18,7 % večja od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Najpomembnejši je segment prodaje piva, manjši delež pa predstavljajo tudi maltozne pijače in ostali alkohol. Prodaja na ključnih trgih Italije, Bosne in Hercegovine in Kosova je večja od lanskega leta in tudi večja od planirane. Na trgih Hrvaške, Avstrije in Srbije je Pivovarna Laško presegla lanskoletne rezultate. Količinska prodaja Pivovarne Laško, d. d. – tuji trgi

Plan Indeks Indeks(v hl) - tuji trgi I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 271.928 230.378 307.854 118,0 88,3

Izvirska naravna voda 12 53 - 22,6 / Ostali brezalkohol 1.992 116 1.738 1.717,2 114,6

Ostali alkohol 126 382 868 33,0 14,5

S K U P A J 274.058 230.929 310.460 118,7 88,3

Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na tujih trgih je v obdobju januar – september za 12,1 % večja od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Prodaja v vseh segmentih pijač (pivo, brezalkohol in voda) je večja od lanskega leta. Prodaja na vseh ključnih trgih (Italija, Hrvaška, Madžarska, Srbija) je večja od lanskega leta. Količinska prodaja Pivovarne Union, d. d., Ljubljana – tuji trgi

Plan Indeks Indeks

(v hl) - tuji trgi I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 213.977 210.854 258.977 101,5 82,6

Izvirska naravna voda 1.104 1.024 804 107,8 137,3

Voda z okusi 683 567 613 120,5 111,4


S K U P A J 336.449 300.047 347.172 112,1 96,9

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na tujih trgih je v obdobju januar – september za 9,5 % večja od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih se beleži rast na lansko leto. Manjši segment predstavljajo vode z okusi, ostale brezalkoholne pijače ter izvirske vode. Ključni trgi Italija, Hrvaška, Avstrija, ZDA in Kosovo beležijo rast prodaje. Večji izpad plana beležimo na trgu Rusije, kjer nam še ni uspelo prodreti v večje trgovske verige.


Količinska prodaja Radenske, d. d., Radenci – tuji trgi

Plan Indeks Indeks

(v hl) - tuji trgi I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/Pl.2012

Mineralna naravna voda 151.056 137.105 168.986 110,2 89,4

Izvirska naravna voda 1.383 895 550 154,5 251,5

Voda z okusi 436 792 690 55,1 63,2


S K U P A J 154.453 141.080 172.144 109,5 89,7

Vital Mestinje, d. o. o.

Vital na tuje trge prodaja manjše količine sirupov, pri čemer je dosežena večja prodaja od lanskega obdobja za 5,3 %. Količinska prodaja Vitala Mestinje, d. o. o., – tuji trgi

Plan Indeks Indeks

(v hl) - tuji trgi I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/Pl.2012

Sadni sokovi, nektarji 556 - - / /

Sirupi 3.347 3.706 4.980 90,3 67,2

S K U P A J 3.903 3.706 4.980 105,3 78,4

Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Prodaja piva v Birri Peji je bila v obdobju januar – september za 2 % večja od prodaje v primerljivem obdobju lanskega leta.

Birra Peja je zelo dobro začela s prodajo vode Akull. Prodano je 46,7 % več kot v primerljivem obdobju lanskega leta. V letošnjem letu imajo vsi distributerji v svojem prodajnem programu tudi vodo Akull. Na prodajo piva smo vezali prodajo vode. Plane redno spremljamo in distributerje opozarjamo na dosežene rezultate. Naša največja konkurenčna voda Rugova je na začetku letošnjega leta imela tudi nekaj težav s kvaliteto, kar je pripomoglo tudi k našim dobrim rezultatom.

Uvoz iz Pivovarne Union in distribucija brezalkoholnih pijač Sola na Kosovu je bila večja od enakega obdobja v lanskem letu. Potrošniki manj porabijo v gostinstvu, medtem ko se poraba v gospodinjstvih ni zmanjšala (večino brezalkoholnih pijač Sola se proda v trgovini). Založenost naših izdelkov po trgovinah je zelo dobra, v primerjavi s konkurenco imamo tudi največ zakupljenih polic. Količinska prodaja Birre Peje, Sh. a., Kosovo – celotna prodaja

Plan Indeks Indeks

(v hl) - domači in tuji trgi I.-IX./2012 I.-IX./2011 I.-IX./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 189.855 192.985 208.420 98,4 91,1


Ostali brezalkohol 349 741 1.117 47,1 31,2

S K U P A J 214.694 210.424 233.188 102,0 92,1


2.3 Likvidnostni položaj Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že nekaj časa prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti tako v okviru Skupine Laško kakor tudi na nivoju obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.

V januarju je bilo realizirano novo financiranje s strani bank v višini 2,5 mio. EUR

Za nami je devetmesečje letošnjega leta. Nesezonsko obdobje v začetku leta je vplivalo na likvidnostno situacijo, katera je bila v prvih treh mesecih tekočega leta najtežja, kar je posledica manjše prodaje v tem obdobju. Delno pa je k temu doprinesla tudi slabša plačilna disciplina naših kupcev. V teh mesecih je potrebna tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin, repromaterialov, reklamnih materialov in izvedbo ostalih aktivnosti, ki so potrebne za zagon proizvodnje v prihajajoči sezoni. V januarju je bilo za Pivovarno Laško, d. d., realizirano novo financiranje, sindicirano posojilo s strani bank pod agenturo Abanke, d. d., Ljubljana, v neto višini 2,5 mio. EUR. Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti iz naslova trošarine in DDV-ja in za zagotavljanje tekoče likvidnosti družbe v prvem tromesečju.

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve tako Skupine, predvsem pa obeh pivovarn, kjer glavno breme zadolžitve nosi Pivovarna Laško. Na dan 30.9.2012 je bila Skupina Laško do institucij na finančnem trgu iz naslova prejetih posojil zadolžena v višini 368,8 mio. EUR, od tega Pivovarna Laško 220,8 mio. EUR in Pivovarna Union 110,3 mio. EUR, preostanek zadolžitve pa je odpadel na ostale članice skupine. Pivovarna Laško ima poleg obveznosti iz financiranja do finančnih institucij še obveznost iz financiranja v okviru Skupine, ki se v letu 2012 ni spremenila. Zaradi visoke zadolženosti predstavljajo obveznosti iz naslova obresti največje breme tekoče likvidnosti, zlasti na Pivovarni Laško. Le-ta je v prvem devetmesečju letošnjega leta skupaj za obresti iz naslova financiranja plačala 11,2 mio. EUR, od tega bankam 9,3 mio. EUR in družbam v skupini 1,9 mio. EUR, kar pomeni ob ustvarjenem EBITDA v višini 12,3 mio. EUR, da je le-ta zadoščal za zgolj 91 % obresti iz naslova financiranja v obravnavanem obdobju. Pivovarna Union je v prvem devetmesečju iz naslova financiranja bankam plačala 5,0 mio. EUR obresti.


Izvajanje aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank.

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Od začetka meseca februarja so z bankami potekala intenzivna bilateralna pogajanja in sestanki na različnih nivojih odločanja z namenom dogovoriti dolgoročni reprogram kreditov za obe družbi. Dne 28.2.2012 je bil bankam predstavljen Načrt finančnega pre-strukturiranja s predlogom dolgoročnega reprograma kreditov za obe pivovarni, do leta 2017 za Pivovarno Laško in do leta 2014 za Pivovarno Union, ob dezinvestiranju finančnih naložb v Mercator in Delo v letu 2014. Večina bank je do predlaganega reprograma zavzela pozitivno stališče. V mesecu marcu so se pogajanja z bankami nadaljevala, posebej z našo največjo upnico banko NLB, d. d., ki je na predlagan reprogram imela dodatne zahteve. V začetku aprila je bil na podlagi Načrta finančnega prestrukturiranja z bankami dosežen dogovor reprogramiranja večine obveznosti obeh pivovarn z ročnostjo enega leta, nekatere izmed bank pa so naredile reprogram za obdobje do 3 let. Pogoj za dogovor reprogramiranja kreditov pri največji upnici je bila odpoved Pogodbenega koncerna, ki so ga lastniki izglasovali na skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., 30.1.2012.

Z vsemi bankami so bile do konca maja podpisane pogodbe za podaljšanje kreditov in s tem sta se obe pivovarni obvezali k odplačilu 21,1 mio. EUR glavnic v obdobju do 29.3.2013. Po razdelilniku odplačil, ki je bil predhodno usklajen z bankami, na Pivovarno Laško odpade za 7,4 mio. EUR, na Pivovarno Union pa za 13,7 mio. EUR odplačil. Družbi redno poravnavata tako obresti iz naslova financiranja kot tudi vse obroke glavnic po dogovorjenem planu odplačil. Do 30.9.2012 sta pivovarni bankam iz naslova reprograma odplačali za 12,2 mio. EUR glavnic dolgoročnih in kratkoročnih kreditov od tega Pivovarna Laško, d. d., 4,1 mio. EUR in Pivovarna Union, d. d., 8,1 mio. EUR. Na obeh pivovarnah so 30.9.2012 zapadli krediti pri Hypo banki, ki bodo ob doseženem dogovoru delnega poplačila na Pivovarni Laško, podaljšani za 6 mesecev.

Skupaj s finančnimi svetovalci pripravljamo gradivo za pogajanja z bankami za refinanciranje finančnih obveznosti, ki bodo zapadle konec meseca marca 2013.

Izvajanje aktivnosti Skupine Laško v okviru dezinvestiranja

Skupina Laško tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb kot tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja.

1. Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., se nadaljujejo. UVK je rok za prodajo družbe podaljšal do 31.12.2012. V marcu je bil objavljen poziv za javno zbiranje pisnih ponudb. S strani potencialnih interesentov nezavezujočih ponudb nismo prejeli, vendar so le-ti zaprosili za podaljšanje rokov. V oktobru 2012 smo prejeli nezavezujočo ponudbo kupca, ki do sedaj ni sodeloval v prodajnem procesu. Omenjeni kupec je opravil skrbni pregled


Večera. V novembru 2012 pričakujemo, da bo kupec pričel pogajanja o sklenitvi prodajne pogodbe.

2. Prodaja Dela, d. d., je začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Glede na potek prodajnega postopka za družbo Večer bomo tudi s postopki prodaje Dela, d. d., nadaljevali.

3. V lanskem letu je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža skupine v naložbo Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Skupina Laško s postopki prodaje Mercatorja nadaljuje tudi v letu 2012. V teku so bila intenzivna pogajanja za sklenitev novega sporazuma o skupni prodaji več kot 50 % deleža družbe Mercator, ki je bil veljavno sklenjen in s strani prodajalcev podpisan v oktobru 2012.

4. Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila sicer konec leta 2011 ustavljena, ker ponudbe s strani potencialnih kupcev nismo prejeli, vendar smo prodajni postopek, zaradi ponovnega interesa za nakup, v mesecu juniju 2012 obnovili. Vseskozi potekajo tudi aktivnosti za racionalizacijo poslovanja. Alternativno pa iščemo tudi ponudbe za prodajo proizvajalne opreme.

5. Preko posrednika pri prodaji NLB, d. d., potekajo aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško, v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe.

6. V marcu je Pivovarna Laško, d. d., v okviru prevzemne ponudbe delnic družbe Etol, d. d., odprodala celoten paket 540 delnic z oznako ETOG po ceni 141 EUR/delnico, kar pomeni 76.140 EUR.

7. Družba Final Art, d. o. o., kot posrednik pri prodaji nepremičnin skupine, tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi pri prodaji za poslovanje nepotrebnega premoženja, in sicer:

za Pivovarno Laško: hotela Hum v Laškem, športno dvorano Tri lilije v Laškem in skladišče na Letališki 32 v Ljubljani. V juniju je bila sklenjena kupoprodajna pogodba za prodajo Hotela Savinja, ki je bila finančno realizirana v mesecu juliju.

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovno stavbo v Radencih.


2.4 Upravljanje finančnih tveganj Skupine Laško Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine Laško je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2012 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na vzdržno raven. Med finančnimi tveganji so za skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Glede na prvo devetmesečje letošnjega leta Skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., izkazuje znaten presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili težavam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, načrtujemo gibanje denarnega toka na prilivni in odlivni strani na letnem in mesečnem nivoju. S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu, zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Tudi v letu 2012 se nadaljujejo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena. Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu, kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru, izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in v devetmesečju letošnjega leta na ravni skupine znašajo 33,2 mio. EUR, ki so v glavnini nastali iz naslova slabitve naložbe v Mercator, d. d.


Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri SID zavarovalnici, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo in se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago. Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Zlasti v zadnjih mesecih je pri kupcih zaznati povečano plačilno nedisciplino kar se posledično odraža v konstantnih težavah pri zagotavljanju dnevne tekoče likvidnosti Skupine. Do zamude pri plačilih prihaja tudi s strani naših največjih kupcev, kar nam povzroča še dodatne likvidnostne probleme. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Že vse od konca lanskega leta ima EURIBOR tendeco padanja, kar se pozitivno odraža na stroške financiranja posojil z variabilno obrestno mero. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja skupine, ena tretjina zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega leta. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadoženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.


2.5 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Dne 30.1.2012 je bila izvedena 19. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno dne 31.1.2012 na portalu SEOnet in na spletni strani družbe www.pivo-lasko.si. Zapisnik skupščine je dostopen na spletnih straneh AJPES.

Postopek prodaje delnic družbe ČZP Večer, d. d.

Dne 13.12.2011 je Ministrstvo za kulturo izdalo odločbo, s katero je zavrnilo vlogo družbe 3Lan, d. o. o., za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20 % lastninskega deleža v družbi ČZP Večer, d. d. Pridobitev navedenega soglasja s strani kupca 3Lan, d. o. o., je predstavljala enega od odložnih pogojev, pod katerimi je bila sklenjena prodajna pogodba za prodajo 202.788 delnic oziroma 79,24 % deleža družbe ČZP Večer, d. d., sklenjena dne 23.6.2010 med družbo Delo, d. d., kot prodajalcem in družbo 3Lan, d. o. o., kot kupcem. Zoper zgoraj navedeno odločbo ministrstva je bil dovoljen upravni spor. Rok za vložitev tožbe je potekel 16.1.2012. Tožba ni bila vložena, zaradi česar je navedena odločba postala pravnomočna in prodajnega postopka z družbo 3Lan, d. o. o., ni bilo mogoče izvesti.

Dne 18.3.2012 je bil na novo obljavljen postopek o prodaji delnic ČZP Večer, d. d. Zainteresirani kupci so zaprosili za podaljšanje rokov v prodajnem postopku, zavezujoče ponudbe še nismo prejeli, v teku pa so dogovori s potencialnimi kupci.

Odpoved pogodbenega koncerna

Pivovarna Laško, d. d., je v skladu s 1. odstavkom 539. člena ZGD-1 dne 26.4.2012 podala pisno odpoved Pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško, d. d., in Pivovarno Union d. d., ter Pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško, d. d., in Radensko, d. d., Radenci, ki sta bili sklenjeni dne 27.12.2011, in h katerima je skupščina Pivovarne Laško, d. d., dala soglasje dne 30.1.2012 z 81,22 % oddanih glasov. Odpovedi pogodb o obvladovanju učinkujeta takoj od prejema pisnih odpovedi s strani navedenih odvisnih družb dne 26.4.2012.

Odpoved pogodb o obvladovanju je bil temeljni pogoj, ki ga je ena od bank upnic postavila družbam Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union d. d., in Radenska d. d., Radenci za reprogram njihovih finančnih obveznosti.

Pridobitev večinskega deleža v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć

Pivovarna Union, d. d., in Factor banka, d. d., sta dne 15.3.2011, kot podaljšanje pogodbe o terminski prodaji delnic družbe Birra Peja, Sh. a., Peć, Kosovo, ki izvira iz marca 2007, sklenili pogodbo o prodajni opciji z iztekom uveljavitve 15.12.2011. Dne 29.11.2011 je Factor banka, d. d., takratna 18 % lastnica družbe Birra Peja, Sh. a., na podlagi zgoraj omenjene opcijske pogodbe pozvala Pivovarno Union, d. d., k odkupu njenega 18 % deleža v Birri Peji, Sh. a. Na podlagi poziva Factor banke, d. d., je Pivovarna Union, d. d., dne 15.12.2011 za omenjeni 18 % delež nakazala kupnino v višini 4.739.782,22 EUR. Postopek uveljavitve prodajne opcije je bil zaključen dne


18.1.2012. Pivovarna Union, d. d., je z dnem zaključka postopka uveljavitve prodajne opcije postala večinska oziroma 57,6 % lastnica omenjene družbe na Kosovu.

Izredna skupščina deličarjev družbe Birra Peja, Sh. a., Peć

Dne 22.6.2012 je bila izvedena izredna skupščina delničarjev družbe Birra Peja, Sh. a., na kateri sta delničarja izglasovala sklep, da nameravata družbo dokapitalizirati s konverzijo obstoječih obveznosti družbe do lastnikov v lastniške deleže v skupni višini 2.360.000 EUR (Pivovarna Union, d. d., 1.360.000 EUR, drugi lastnik Ekrem Lluka 1.000.000 EUR). Lastniška razmerja po dokapitalizaciji bodo tako ostala nespremenjena. Dokapitalizacija je bila potrjena na izredni skupščini dne 3.8.2012.

Iztisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je izpeljala postopek za iztisnitev malih delničarjev v Jadranski pivovari – Split, d. d. Vložila je zahtevek na sodišče, ki je imenovalo sodnega izvedenca oz. pooblaščenca revizorja, ki je ocenih vrednost delnice na 14,79 kn, nato je Pivovarna Laško določila primerno odpravnino v višini 16,5 kn. Na izredni skupščini delničarjev Jadranske pivovare dne 24.2.2012 je bila sprejeta odločitev, da se iz družbe iztisnejo mali delničarji. Pivovarna Laško ima od 5.426.217 delnic 5.396.932 delnic, kar predstavlja 99,46 %. Mali delničarji so imeli 29.285 delnic. Po vpisu sklepa v sodni register se bodo delnice prenesle na Pivovarno Laško. Odpravnina se bo delničarjem izplačala po vpisu sklepa v sodni register in po odločitvi sodišča o vloženi izpodbojni tožbi, s katero 28 malih delničarjev skupno izpodbija odločitev oz. sklep skupščine Jadranske pivovare o iztisnitvi malih delničarjev oz. uveljavljajo ničnost tega sklepa.

Kazenska preiskava zoper Pivovarno Laško, d. d., zaradi nakupa delnic MELR v letu 2005

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9.3.2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3.6.2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo zoper več osumljenih oseb, med njimi tudi zoper bivšega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, in dve pravni osebi, med njimi tudi Pivovarno Laško, d. d. Med drugim se dvema osumljenima, eden od njiju je Boško Šrot, očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30.8.2005, ki jih je SOD prodal Pivovarni Laško po ceni 158,62 EUR. Osumljenemu Bošku Šrotu se očita, da je sodeloval pri izvršitvi z namenom, da bi tretjemu, to je Pivovarni Laško, d. d., pridobil protipravno premoženjsko korist. Z določeno preslepitvijo določene fizične osebe ter temu posledično njegovo opustitvijo podaje konkurenčne ponudbe v višini 177,34 EUR naj bi Boško Šrot ustvaril gospodarsko korist Pivovarni Laško, d. d., v višini najmanj 8.279.124,39 EUR. Pivovarni Laško, d. d., se kot pravni osebi očita, da je odgovorna za kaznivo dejanje, ki ga je v sostorilstvu storil Boško Šrot, saj naj bi očitano kaznivo dejanje storil v korist Pivovarne Laško, d. d., katera naj bi odtlej tudi razpolagala s protipravno premoženjsko koristjo najmanj v višini 8,2 mio. EUR. Preiskava še ni zaključena.


Tožba Ere Good

Dne 13.1.2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 3.7.2012 izdalo sodbo, s katero je zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, na katero so tožeče stranke odgovorile dne 26.10.2012. Višje sodišče o pritožbi še ni odločilo.

Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov

Več o izvajanju aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah je opisano na strani 11 tega poročila.

Postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, zaradi odprave odločbe UVK št. 306-29/2011-4 z dne 26.4.2011

Urad za varstvo konkurence RS (UVK) je dne 26.4.2011 izdal odločbo št. 306-29/2011-4, s katero je KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., prepovedal izvršiti naloge za prenos imetništva delnic MELR, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d. Zoper odločbo smo vložili tožbo na Vrhovno sodišče RS; vložili smo tudi predlog za začasno odredbo, ki ga je sodišče zavrnilo s sklepom G 23/2011 z dne 29.4.2011. Dne 24.5.2011 smo v zadevi vložili pripravljalno vlogo. UVK je dne 3.10.2011 izdal sklep, s katerim je postopek presoje skladnosti koncentracije opr. Št. 306-29/2011 dne 3.10.2011 ustavil.

V zvezi z odločbo UVK o prepovedi KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., da izpolni nalog za prenos delnic MELR, katerih imetnik je Pivovarna Laško, d. d., smo vložili zahtevo za priznanje stranke v postopku in predlog za obnovo postopka dne 12.5.2011. O zahtevi in predlogu je UVK 12.8.2011 izdal sklep, s katerim je družbam Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence zavrnil ter ni priznal statusa stranskega udeleženca, prav tako je UVK sprejel sklep, da se zavrže predlog za obnovo postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence.

Vrhovno sodišče RS je dne 27.6.2012 izdalo sklep, da v postopku sodnega varstva tožeče stranke Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske, zaradi obnove postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, tožbo zavrže.

Vrhovno sodišče RS je dne 27.6.2012 izdalo sklep, da v postopku priznanja položaja stranskega udeleženca v postopku presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence tožečim stranke Pivovarna Laško, Pivovarne Union in Radenske, tožbi ugodi, in sklep Urada za varstvo konkurence št. 306-29/2011-127 z dne 12.8.2011


odpravi ter tožečim strankam prizna položaj stranskega udeleženca v postopku presoje skladnosti koncentracije.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d.

Prodaja celotnega, tj. 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d., katerega imetnice so družbe Pivovarna Laško, d. d., (8,43 %), Pivovarna Union, d. d., (12,33 %) in Radenska, d. d., Radenci (2,57 %) (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) predstavlja enega od ukrepov iz Strategije Skupine Laško do leta 2014 (v nadaljevanju: Strategija) za rešitev težkega finančnega položaja družb Skupine Laško. Strategija, ki jo je nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., potrdil septembra 2010, oziroma v njej predviden ukrep prodaje vseh delnic družbe Mercator, d. d., je v skladu z enotnim stališčem bank upnic o strategiji družb Skupine Laško, kot izhaja iz pisma bank upnic z dne 18.8.2010.

Na podlagi sprejete Strategije, in po prvotno neuspelem poizkusu prodaje 23,34 % deleža družb Skupine Laško v družbi Mercator, d. d., v prvi polovici leta 2011 (podrobneje o slednjem glej Letno poročilo 2011, str. 27 in 28), so družbe Skupine Laško skupaj z družbami Nova Ljubljanska banka, d. d., Abanka Vipa, d. d., NFD Holding, d. d., NFD, d. o. o., Gorenjska banka, d. d., Nova kreditna banka Maribor, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., in Banka Celje, d. d., (v nadaljevanju: konzorcij prodajalcev), dne 15.6.2011 sklenile sporazum o skupni prodaji delnic družbe Mercator, d. d. V juliju 2011 je k sporazumu pristopila tudi Banka Koper, d. d. Skupni delež konzorcija prodajalcev v družbi Mercator, d. d., je tako znašal 52,10 %. Za finančnega svetovalca pri prodaji naložbe je bila izbrana družba ING bank N. V. iz Londona.

V oktobru 2011 je svetovalec pri prodaji ING bank konzorciju prodajalcev predstavil prejete nezavezujoče ponudbe, in sicer so bile posredovane štiri nezavezujoče ponudbe, med njimi ena s strani strateškega ponudnika.

Od novembra 2011 dalje so potekala ekskluzivna pogajanja z edinim strateškim ponudnikom, družbo Agrokor, d. d., iz Zagreba, na podlagi sporazuma o ekskluzivnosti, sklenjenega med konzorcijem prodajalcev in družbo Agrokor, d. d.

V decembru 2011 je bila predhodno potrjena kupoprodajna pogodba za delnice Poslovnega sistema Mercator, d. d., s strani vseh prodajalcev, razen s strani prodajalca NLB, d. d., in Skupine Laško.

Nadzorni svet Pivovarne Laško, d. d., je na seji dne 27.1.2012 dal soglasje k prodaji 317.498 delnic oziroma 8,43 % deleža družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Laško, d. d., družbi Agrokor, d. d., po ceni 221 EUR na delnico, ki se lahko spremeni, kot je to predvideval v prodajni pogodbi definiran mehanizem. Soglasje k prodaji 464.390 delnic oziroma 12,33 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Pivovarne Union, d. d., družbi Agrokor, d. d., je dne 31.1.2012 dala tudi skupščina delničarjev Pivovarne Union, d. d. Pridobitev navedenih soglasij za prodajo delnic družbe Mercator, d. d., družbi Agrokor, d. d., je bilo obvezno, in sicer v primeru Pivovarne Laško, d. d., na podlagi 12.a člena Statuta družbe, v primeru Pivovarne Union, d. d., pa na podlagi 330. člena ZGD-1. Za prodajo 96.952 delnic oziroma


2,57 % deleža družbe Mercator, d. d., v lasti Radenske, d. d., Radenci soglasje skupščine ali nadzornega sveta Radenske, d. d., Radenci ni bilo potrebno.

Dne 7.2.2012 je bila članom konzorcija prodajalcev s strani svetovalca pri prodaji ING bank posredovana informacija, da je Agrokor, d. d., odstopil iz prodajnega procesa.

Družbe Skupine Laško so na podlagi sprejete Strategije nadaljevale z aktivnostmi za prodajo njihovega 23,34 % deleža v družbi Mercator, d. d. Tako je bil konec oktobra 2012 s strani družb Skupine Laško in ostalih zainteresiranih družb za skupno prodajo delnic družbe Mercator, d. d. (v nadaljevanju: prodajalci) sklenjen nov Sporazum o skupni prodaji delnic Poslovni sistem Mercator, d. d. Sporazumu so podpisali prodajalci, ki so skupaj imetniki večinskega deleža delnic v družbi Mercator, d. d. Trenutno je prodajni postopek v začetni fazi organiziranja prodaje.

Začasne odredbe v korist družb Skupine Laško

Družbe iz Skupine Laško (Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., in Delo, d. d.,) so v mesecu juliju 2012 vložile predloge za izdajo začasnih odredb, s katerimi so sodiščem predlagale zavarovanje denarnih terjatev do toženih strank Atke-Prima, d. o. o., in Boška Šrota. Gre za zavarovanje denarnih terjatev, ki izhajajo iz vloženih odškodninskih tožb zoper obe toženi stranki in so jih družbe iz Skupine Laško (tožeče stranke) vložile na začetku leta 2011.

V korist tožečih strank, razen v primeru Radenske, d. d., Radenci, so sodišča toženim strankam prepovedala razpolaganje in obremenitev z delnicami PILR in drugimi vrednostnimi papirji ter prepovedala odtujitev in obremenitev deležev na določenih nepremičninah. Družbi Pivovarna Laško, d. d., je sodišče prepovedalo izplačilo morebitnih terjatev iz naslova dividend za delnice PILR v korist ostalih tožečih strank. Zadeve so v fazi odločanja o ugovoru toženih strank zoper sklep o začasnih odredbah, razen v primeru Pivovarne Laško, d. d., kjer smo dne 5.11.2012 prejeli sklep sodišča, da se ugovor toženih strank v celoti zavrne in ostane sklep o začasni odredbi v veljavi.

V primeru Radenske, d. d., Radenci je bil predlog za izdajo začasne odredbe s sklepom z dne 12.07.2012 zavrnjen. Zadeva je v fazi odločanja o pritožbi tožeče stranke.

Odškodninske tožbe zoper UVK

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) so dne 14.9.2012, vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo oz. Urad za varstvo konkurence RS (v nadaljevanju: UVK) in direktorja UVK. Razlog za vložitev tožb je po mnenju družb Skupine Laško protipravna preprečitev prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško s strani UVK v letu 2011. Družbe Skupine Laško namreč zaradi odločbe UVK z dne 26.4.2011, ki je družbam Skupine Laško v zaključni fazi prodajnega procesa delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2011 onemogočila razpolaganje z njihovimi delnicami družbe Mercator, d. d., zavezujoče ponudbe družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, niso mogle sprejeti. UVK je s tem po mnenju družb Skupine Laško družbam Skupine Laško protipravno preprečil sklenitev prej omenjenega posla z družbo Agrokor, d. d., zaradi česar je


družbam Skupine Laško do dneva vložitve tožbe posledično nastala škoda v višini 59,2 mio. EUR.

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d., in njenih odvisnih družb

Dne 29.8.2012 je bila izvedena 20. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno dne 30.8.2012 na portalu SEOnet in spletni strani družbe www.pivo-lasko.si. Zapisnik skupščine je dostopen na spletnih straneh AJPES. Dne 27.8.2012 sta bili izvedeni tudi skupščini delničarjev odvisnih družb, Pivovarne Union, d. d., in Radenske, d. d., Radenci. Zapisnika skupščin sta dostopna na spletnih straneh AJPES.

Sprememba v upravi družbe Delo, d. d.

Na seji nadzornega sveta družbe Delo, d. d., dne 12.09.2012, se je družba sporazumno razšla z dosedanjim predsednikom uprave, Jurijem Giacomellijem. Začasno je vodenje družbe prevzela predsednica nadzornega sveta, Marjeta Zevnik. V skladu s sklepom skupščine družbe o razširitvi uprave, je nadzorni svet družbe za članico uprave imenoval še Irmo Gubanec, odgovorno za področje financ.

Družba je dne 29.9.2012 objavila razpis za predsednika uprave družbe, ki se je iztekel dne 16.10.2012, prav tako pa je nadzorni svet tudi sam neposredno povabil primerne kandidate k oddaji kandidatur. Na podlagi prejetih kandidatur, je doslej nadzorni svet opravil razgovore s kandidati, ki po mnenju nadzornega sveta izpolnjujejo pogoje za predsednika uprave družbe, in se seznanil z njihovimi programi dela. Novega predsednika uprave nadzorni svet še ni imenoval.

Sprememba v upravi družbe ČZP Večer, d. d.

Nadzorni svet družbe ČZP Večer, d. d., je na svoji seji dne 25.9.2012 z mesta direktorja družbe odpoklical Uroša Skuhalo in za novega direktorja družbe z dnem 25.9.2012 imenoval Jureta Struca.


2.6 Dogodki po preteku devetmesečnega obdobja Uvedba nove sistemizacije v družbah Skupine Laško

V družbah Skupine Laško, Pivovarni Laško, d. d., Pivovarni Union, d. d., in Radenski, d. d., Radenci je bila s 1.10.2012 uvedena nova sistemizacija. V okviru uvedbe nove sistemizacije je bila z reprezentativnimi sindikati, ki zastopajo interese zaposlenih v družbah Skupine Laško, podpisana tudi nova Podjetniška kolektivna pogodba.

Nova sistemizacija bo poenotila pogoje zaposlenih in delovna mesta v družbah Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci ter uvedla nov, tržno naravnan, sistem nagrajevanja. Z novo sistemizacijo je ustvarjena podlaga za nadaljnji razvoj kadrov in optimizacijo procesov.


3. RAČUNOVODSKO POROČILO Družbe/skupine, vključene v konsolidacijo Skupine Laško za obdobje, končano 30.9.2012, so bile: Radenska, d. d., Radenci, Skupina Union, Jadranska pivovara – Split, d. d., Vital Mestinje, d. o. o., Skupina Delo in Laško Grupa, d. o. o., Zagreb.

Za potrebe razumevanja primerjalnih podatkov je potrebno upoštevati, da je predstavljala v primerljivem obdobju preteklega leta del Skupine Union tudi Skupina Fructal, ki pa je bila konec leta 2011 prodana. Prav tako velja upoštevati, da je Skupina Union s 1.1.2012 zaradi pridobitve obvladujočega deleža pričela polno konsolidirati Skupino Birra Peja (le-ta torej v primerljivem obdobju leta 2011 ni bila vključena v konsolidacijo).


3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 1. Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1.1.2012 do 30.9.2012 ( v EUR ) 2012 2011

Ohranjeno poslovanjeČisti prihodki od prodaje 214.337.509 207.791.879Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 2.278.910 1.991.783Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 162.680 151.439Drugi poslovni prihodki 2.112.172 1.492.013Poslovni prihodki iz poslovne združitve Birra Peja 2.534.344 -Stroški blaga, materiala in storitev (131.759.791) (130.832.452)Stroški dela (37.172.102) (36.386.351)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (15.394.056) (12.493.172)Prevrednotovalni poslovni odhodki (1.264.161) (262.090)Drugi poslovni odhodki (5.412.204) (4.260.831)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 30.423.301 27.192.218

Finančni prihodki 7.044.055 10.320.276Finančni odhodki (49.454.012) (30.459.062)POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (11.986.656) 7.053.432

Davki (9.570.043) (2.859.218)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ OHRANJENEGA POSLOVANJA (21.556.699) 4.194.214

Ustavljeno poslovanje (756.298) (2.261.708)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA IZ USTAVLJENEGA POSLOVANJA (756.298) (2.261.708)

CELOTNI ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (22.312.997) 1.932.506

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (375.707) 125.160Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (21.937.290) 1.807.346


2. Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine Laško za obdobje od 1.1.2012 do 30.9.2012 ( v EUR ) 2012 2011

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (22.312.997) 1.932.506

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva - 3.282.558Dobički / (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin 71.000 (613.918)Odloženi davki iz naslova prevrednotenj 1.075.300 277.190Drugi vseobsegajoči donos - kapitalska metoda Mercator (prenos na IPI) - 17.739.614Drugo (84.034) -DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 1.062.266 20.685.444

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (21.250.731) 22.617.950

Drugi vseobsegajoči donos 1.062.266 20.685.444Delež lastnikov neobvladujočega deleža (59.288) 14.704Delež lastnikov obvladujočega deleža 1.121.554 20.670.740

Celotni vseobsegajoči donos (21.250.731) 22.617.950Delež lastnikov neobvladujočega deleža (434.995) 139.864Delež lastnikov obvladujočega deleža (20.815.736) 22.478.086


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 30.9.2012 ( v EUR ) 30.9.2012 31.12.2011

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 319.300.365 321.093.374Neopredmetena sredstva 86.742.665 87.017.785Opredmetena osnovna sredstva 198.024.666 180.695.007Naložbene nepremičnine 7.018.405 9.117.703Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 486.800 364.803Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.075.657 1.239.563Finančne naložbe v posesti do zapadlosti 166.193 -Dolgoročna posojila 502.563 11.079.110Dolgoročne terjatve 671.402 877.146Dolgoročne terjatve za odloženi davek 24.612.014 30.702.257

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 223.475.553 248.064.577Nekratkoročna sredstva za prodajo 8.960.939 8.960.939Zaloge 28.305.015 22.079.914Kratkoročne terjatve iz poslovanja 65.209.574 46.730.029Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka - 407.636Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 110.017.637 143.271.798Kratkoročna posojila 7.853.648 5.110.497Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 3.128.740 21.503.764

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 925.066 525.338

Skupaj kratkoročna sredstva 224.400.619 248.589.915

SKUPAJ SREDSTVA 543.700.984 569.683.289


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 30.9.2012

(nadaljevanje) ( v EUR ) 30.9.2012 31.12.2011

KAPITAL 104.854.297 125.473.457

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 7.844.102 7.647.527

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 97.010.195 117.825.930Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 66.744.172 78.908.924Rezerve iz dobička 3.954.581 3.650.331Presežek iz prevrednotenja 11.539.129 10.907.339Čisti poslovni izid preteklih let 185.515 15.504.846Čisti poslovni izid (21.937.290) (27.669.598)Prevedbena rezerva 20.783 20.783

OBVEZNOSTI 438.846.687 444.209.832

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.582.525 7.068.763Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 4.562.683 4.785.771Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 2.019.842 2.282.992

Dolgoročne obveznosti 25.534.249 40.536.520Dolgoročne finančne obveznosti 25.529.689 40.532.009Dolgoročne poslovne obveznosti 4.560 4.511

Kratkoročne obveznosti 398.778.804 388.171.257Kratkoročne poslovne obveznosti 52.940.306 36.777.184Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 171.841 2.963.742Kratkoročne finančne obveznosti 345.666.657 348.430.331

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 7.951.109 8.433.292

Skupaj kratkoročne obveznosti 406.729.913 396.604.549

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 543.700.984 569.683.289


4. Pojasnila k nerevidiranim devetmesečnim računovodskim izkazom Pojasnila h konsolidiranemu izkazu poslovnega izida in izkazu

vseobsegajočega donosa Skupine Laško v obdobju januar – september 2012

Poslovni izid Skupine Laško v prvem devetmesečju 2012 ni primerljiv s preteklim primerljivim obdobjem, ker je v preteklem letu vključeval še poslovni izid Skupine Frucal (Skupina Fructal je bila konec leta 2011 prodana), letošnji poslovni izid pa že vključuje poslovni izid Skupine Birra Peja. V začetku leta 2012 je odvisna družba Pivovarna Union, d. d., na osnovi sklenjene opcijske pogodbe pridobila dodatni 18 % lastniški delež v družbi Birra Peja, Sh. a., Peć ter s tem postala njena 57,6 % lastnica, omenjena družba pa njena odvisna družba. S tem je bil izpolnjen pogoj za vključitev omenjene družbe v konsolidacijo.

V skladu z MSRP 5 in zaradi zagotavljanja primerljivosti je iz celotnega poslovnega izida za prvih devet mesecev leta 2011 izključen poslovni izid Skupine Fructal in Jadranske pivovare, d. d., ter prikazan kot poslovni izid iz ustavljenga poslovanja. V prvem devetmesečju leta 2012 pa je kot ustavljeno poslovanje prikazan poslovni izid Jadranske pivovare, d. d.

a.) Poslovni izid iz poslovanja

Čisti prihodki iz prodaje v devetih mesecih leta 2012 znašajo 214,4 mio. EUR in so v primerjavi s primerljivim obdobjem preteklega leta večji za 6,6 mio. EUR oz. 3,1 %. Povečanje izhaja iz naslova prihodkov Skupine Birra Peja, ki je bila vključena v konsolidacijo s 1.1.2012. V prvih devetih mesecih leta 2012 je bilo v konsolidacijo iz naslova Skupine Birra Peja v konsolidacijo vključenih 15,8 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje.

V obdobju I.-IX./2012 poslovne prihodke v višini 2,5 mio. EUR povečujejo tudi prihodki iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja.

Podobno kot poslovni prihodki so se v prvem devetmesečju leta 2012 gibali tudi poslovni odhodki. Skupina Laško je v tem obdobju povečala poslovne odhodke za 6,8 mio. EUR. Poslovni odhodki so se povečali zaradi vključitve Skupine Birre Peje, katere poslovni odhodki v tem obodbju znašajo 15,3 mio. EUR. Pomembno so se povečali stroški materiala (za 1,3 mio. EUR), stroški amortizacije (za 2,9 mio. EUR), prevrednotovalni poslovni odhodki (za 1,0 mio. EUR), stroški dela (za 0,8 mio. EUR) ter drugi poslovni odhodki (za 1,2 mio. EUR), medtem ko so se stroški storitev zmanjšali za 3,0 mio. EUR.

Dobiček iz poslovanja iz naslova ohranjenega poslovanja Skupine Laško (brez poslovnih prihodkov iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja) za obdobje I.-IX./2012 znaša 27,9 mio. EUR, kar je za 0,7 mio. EUR oz. 2,5 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.

Poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) iz ohranjenega poslovanja za prvih devet mesecev leta 2012 znaša 43,3 mio. EUR in je 3,6 mio. EUR večji kot v primerljivem obdobju preteklega leta.


b.) Poslovni izid iz financiranja

Skupina Laško je v prvih devetih mesecih leta 2012 iz naslova ohranjenega poslovanja izkazala 42,4 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, kar je za 22,3 mio EUR več kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Finančni odhodki so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 19 mio. EUR, finančni prihodki pa manjši za 3,3 mio. EUR. Finančni odhodki iz naslova oslabitev naložb znašajo 33,3 mio. EUR, pri čemer se večji del (30,8 mio. EUR) nanaša na slabitev delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR). Zaradi padca tečaja delnic MELR je prevrednotenje na nižjo pošteno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid.

Naložba v delnice Poslovnega sistema Mercator je v primerljivem obdobju leta 2011 sicer tudi vplivala na finančni izid Skupine Laško, vendar iz popolnoma drugih razlogov (zaradi opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti. Skupina Laško je tem obdobju iz tega naslova zabeležila 12,1 mio. EUR finančnih odhodkov), ki so bili posledica neto učinka dokončne realizacije deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Poslovnega sistema Mercator iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 (-17,7 mio. EUR) – na ta račun se je povečal drugi vseobsegajoči donos Skupine) in razlike med natečenim vrednotenjem po kapitalski metodi do 1.1.2011 in tednjo borzno ceno (+5,6 mio. EUR).

Iz naslova obresti do bank je Skupina Laško je tem obdobju realizirala 16,1 mio. EUR finančnih odhodkov, kar je za 2,1 mio. EUR oz. 11,6 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011.

Finančni prihodki v obdobju I.-IX./2012 znašajo 7 mio. EUR in so za 3,3 mio. EUR manjši kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Manjši so predvsem finančni prihodki iz naslova dividend Poslovnega sistema Mercator, ki so v preteklem letu znašali 7 mio. EUR, v letu 2012 pa le 5,3 mio. EUR, manjši so tudi finančni prihodki iz prodaje naložb in prejetih dividend od deležev v drugih podjetjih ter dobički iz prodaje finančnih naložb.

c.) Celotni vseobsegajoči donos

Na celotni vseobsegajoči donos Skupine Laško, ki je bil v I.-IX./2012 negativen v višini 21,2 mio. EUR, je vplival negativni čisti poslovni izid tega obdobja v višini 22,3 mio. EUR ter drugi vseobsegajoči donos v višini 1,1 mio. EUR.

V primerljivem obdobju preteklega leta je znašal vseobsegajoči donos 22,6 mio. EUR. Nanj je poleg čistega poslovnega izida (+ 1,9 mio. EUR) vplival tudi izrazito pozitiven drugi vseobsegajoči donos, ki je bil posledica opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančno naložbo v Mercator in njenega prevrednotenja (v skladu z borznim tečajem) v obdobju I.-IX./2011. Drugi vseobsegajoči donos v obdobju I.-IX./2011 se nanaša predvsem na dokončno realizacijo deleža sprememb drugega vseobsegajočega donosa Mercatorja iz naslova njegovih naložb in tečajnih razlik do 31.12.2010 v višini 17,7 mio. EUR ter prevrednotenja finančnih sredstev in nepremičnin v višini 1,1 mio. EUR.


Pojasnila h konsolidiranemu izkazu finančnega položaja Skupine Laško na dan 30.9.2012

a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 30.9.2012 znašajo 86,7 mio. EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 46,5 mio. EUR in dobrega imena iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 17,2 mio. EUR ter vrednost blagovnih znak Skupine Delo v višini 18,3 mio. EUR. Preostanek vrednosti v višini 4,7 mio. EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence ipd…

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30.9.2012 znašajo 198 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta povečala za 17,3 mio. EUR, kar je predvsem posledica vključitve Skupine Birre Peje v konsolidacijo (21,2 mio. EUR). V tem obdobju je Skupina Laško povečala opredmetena osnovna sredstva za nove nabave v vrednosti 10,9 mio. EUR ter zmanjšala za obračunano amortizacijo v vrednosti 14,8 mio. EUR.

c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se je v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2011 zmanjšala za 2,1 mio. EUR zaradi prodaje hotela Savinja (Pivovarna Laško) in zgradbe TPO (Radenska).

d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 30.9.2012 znašajo 1,1 mio. EUR in se v primerjavi z 31.12.2011 niso bistveno spremenila.

e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2011 ni bistveno spremenila.

f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Obe naložbi sta bili v preteklih letih v celoti oslabljeni, zato je njuna vrednost na dan 30.9. 2012 enaka nič EUR.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 30.9.2012 znašajo 0,5 mio. EUR in so se v prvih devetih mesecih leta 2012 zaradi vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo zmanjšala za 10,6 mio. EUR.

h.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 30.9.2012 znašajo 24,6 mio. EUR. V tem obdobju so se dolgoročne terjatve za odloženi davek zmanjšale za 6 mio. EUR,


kar je predvsem posledica preračuna terjatev in obveznosti za odloženi davek na nove, nižje davčne stopnje. Iz naslova preračuna davčnih stopenj znaša zmanjšanje 9,9 mio. EUR.

i.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost finančne naložbe v družbo Večer, d. d., v višini 8,2 mio. EUR ter vrednost nepremičnine, ki jo namerava skupina odtujiti v roku enega leta, in sicer poslovno-skladiščni prostori s pripadajočim zemljiščem v Ljubljani. Vrednost nepremičnine je izkazana po pošteni vrednosti in znaša 0,7 mio. EUR.

j.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 30.9.2012 znaša 28,3 mio. EUR in se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečala za 6,2 mio. EUR. Povečanje je predvsem posledica sezonskega vpliva proizvodnje in prodaje, delno pa je na povečanje vplivala vključitev Skupine Birre Peje v konsolidacijo.

k.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve, vključno s terjatvami za preveč plačan davek od dohodka pravnih oseb, na dan 30.9.2012 znašajo 65,2 mio. EUR in so v primerjavi z 31.12.2011 večje za 18,1 mio. EUR. Povečanje je delno posledica vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo, delno na povečanje vpliva sezonska komponenta, v znatni meri pa zamude pri plačilih.

l.) Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva na dan 30.9.2012 znašajo 110 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 33,3 mio. EUR. Zmanjšanje se v glavnem nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo pošteno vrednost (30,8 mio. EUR), ki na dan 30.9.2012 znaša 98,3 mio. EUR.

m.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 30.9.2012 znašajo 7,9 mio. EUR in so se v primerjavi z 31.12.2011 povečala za 2,7 mio. EUR. Povečanje se nanaša na depozite pri bankah.

n.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 30.9.2012 znaša 97 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 17,8 %. Kapital se je zmanjšal za izkazano izgubo devetmesečnega obdobja v višini 21,9 mio. EUR ter za spremembe v drugem vseobsegajočem donosu v višini 1,1 mio. EUR.


o.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na dan 30.9.2012 znaša 7,8 mio. EUR oz. 7,4 % celotnega kapitala in se je v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšal za 0,2 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na tekočo izgubo v višini 0,4 mio. EUR ter na spremembe v drugem vseobsegajočem donosu.

p.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 30.9.2012 znašajo 438,8 mio. EUR, kar predstavlja 80,7 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 371,2 mio. EUR predstavljajo 68,3 % celotnih virov sredstev in se v primerjavi z 31.12.2011 v strukturi virov sredstev niso spremenile.

r.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost dolgoročnih rezervacij na dan 30.9.2012 so se v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšale za 0,5 mio. EUR. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 5,1 mio. EUR, druge dolgoročne rezervacije pa 1,8 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih rezervacij v vrednosti 1,5 mio. EUR se nanaša na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen.

s.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti do bank na dan 30.9.2012 znašajo 25,5 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 zmanjšale za del posojil, ki zapade v roku enega leta, to je do 30.9.2013 v vrednosti 15 mio. EUR. V letu 2012 Skupina ni pridobila novih dolgoročnih virov. V začetku leta 2012 je bil z bankami upnicami dosežen dogovor o reprogramu finančnih obveznosti obeh pivovarn iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih kreditov v povprečju za obdobje enega leta.

t.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti, na dan 30.9.2012 znašajo 345,7 mio. EUR, kar je za 2,7 mio. EUR manj kot na zadnji dan preteklega leta. Zaradi vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo se je vrednost kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2012 povečala za 7,5 mio. EUR.

Posojila pri bankah (dolgoročna in kratkoročna) so se v tem obdobju zmanjšala za 18,3 mio. EUR. Posojila pri bankah so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.

u.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 8 mio. EUR in se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene letne dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške ter na vnaprej vračunane odhodke.

v.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Finančne obveznosti do bank, ki na dan 30.9.2012 znašajo 368,8 mio. EUR, so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin in terjatev.


z.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 30.9.2012 znašajo 406,7 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 224,4 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti znaša 182,3 mio. EUR. Skupina si bo še naprej prizadevala z bankami doseči dogovor o podaljševanju rokov odplačila kreditov.

3.2 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 1. Pivovarna Laško, d. d.

Analiza poslovanja Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – september 2012 ob 2 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 70,7 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem obdobju preteklega leta za 5 % slabše. V primerjavi z letnimi načrtovanomi prihodki pa dosežena realizacija predstavlja 73 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 78,8 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 21,2 %. Na tujih trgih so prihodki porasli za 14 %, na domačem trgu pa so nižji za 9 %, predvsem zaradi manjše prodaje ter spemenjenega asortimana prodanih pijač.

Pivovarna Laško, d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 71,7 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 5 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirala 73,6 % planskih prihodkov leta 2012. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – september 2012 znašajo 63,1 mio. EUR, kar je za 4,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 74,7 % letno načrtovanih odhodkov.

Tretjino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala in sicer 20,2 mio. EUR, kar je vrednostno primerljivo enakemu obdobju preteklega leta. Spremenila pa so se razmerja med posameznimi vrstami stroškov. Podražili so se predvsem energenti, medtem, ko so cene osnovnim surovinam ostale skoraj na lanskoletnem nivoju.

Iztrošena oprema zahteva tudi večja vlaganja v vzdrževanje le-te, kar se seveda odraža tudi v višjih stroških rezervnih delov in v stroških vzdrževalnih storitev.

Stroški storitev predstavljajo 23,1 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 12,8 % nižji. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 6,8 mio. EUR, kar je za 17,2% manj kot v letu 2011. Da se v družbi izvaja racionalizacija na strani stroškov se izkazuje pri stroških storitev, saj se pri vseh vseh vrstah stroškov storitev izkazujejo nižje vrednosti kot v preteklem letu.


Amortizacija oziroma odpisi vrednosti v višini 4,1 mio. EUR je nižja kot v preteklem letu, predvsem zaradi nižje amortizacije proizvajalne opreme, ki je že v veliki meri amortizirana, investricije v osnovno opremo pa so bile v zadnjih letih močno omejene.

Stroški dela v višini 7,9 mio. EUR so v primerjevi lanskoletnimi stroški dela za 3,3 % višji. Stroški dela so večji za 255 tisoč EUR, predvsem kot posledica večjega števila novo zaposlenih delavcev za potrebe Skupine Laško. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v nesezonskem obdobju januar – september 2012 ustvarila 8,6 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 0,9 mio. EUR manj od ustvarjenega pred letom dni oziroma na indeksu 91. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v prvih devetih mesecih leta 2012 16,2 mio. EUR negativnega izida iz financiranja.

Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 9,5 mio. EUR in so za 5,1 mio. EUR oz. 118,6 % večji kot v primerljivem obdobjem obdobju preteklega leta. Nanašajo se predvsem na izplačilo dividend. Iz naslova prejetih dividend odvisnih družb je izkazanih 7,4 mio. EUR, iz ostalih dividend pa 2 mio. EUR, od česar predstavlja večino (1,9 mio. EUR) dividenda poslovnega sistema Mercator.

Finančni odhodki v višini 25,7 mio. EUR so v prvih devetih mesecih leta 2012 v primerjavi s preteklim letom višji za 113 % oz. za 13,6 mio. EUR.

Takšno odstopanje je predvsem posledica opravljene slabitve delnic MELR v višini 11,1 mio. EUR, Probanke v višini 2,1 mio. EUR in CMC Celja v višini 0,2 mio. EUR. V preteklem primerljivem obdobju je bilo prevrednotenje delnic MELR izkazano direktno v kapitalu, medtem ko je prevrednotenje v prvem devetmesečju leta 2012 zaradi padca tečaja delnic pripoznana trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid. Finančni odhodki za obresti v prvih devetih mesecih leta 2012 znašajo 11,2 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 za 7 % manjši ter presegajo v tem obdobju ustvarjen dobiček iz poslovanja za 2,6 mio. EUR.

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 16,2 mio. EUR, kar je za več kot 110 % slabši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta. ČISTI POSLOVNI IZID

Pivovarna Laško, d. d., v tem obračunskem obdobju izkazuje celotno izgubo v višini 7,6 mio. EUR, kar je predvsem posledica negativnega finančnega izida in čisto izgubo obračunskega obdobja v višini 9,9 mio. EUR.

V tem obdobje je Družba ustvarila EBITDA v višini 12,3 mio. EUR, kar je za 14 % manj kot v letu 2011.


Izkaz finančnega položaja Pivovarne Laško, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Pivovarne Laško, d. d., na dan 30.9.2012 v višini 394,2 mio. EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2011 zmanjšala za 11,3 mio. EUR oz. za 6,2 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Struktura sredstev se ni bistveno spremenila. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dne leta 2011 zmanjšala za 4,9 mio. EUR. Za 2 mio. EUR se je zmanjšala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Prav tako se je zmanjšala vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek v višini 2,1 mio. EUR, in sicer predvsem zaradi preračuna terjatev in obveznosti za odloženi davek na nove nižje davčne stopnje. Iz naslova preračuna davčnih stopenj znaša zmanjšanje 4 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se v primerjavi z 31.12.2011 ni spremenila. Dolgoročna finančna naložba v odvisno družbo Delo ostaja nespremenjena. Na osnovi opravljene cenitve je bila naložba oslabljena konec leta 2011. Predpostavke, na katerih je bila cenitev zasnovana, se v tem obdobju niso spremenile.

Kratkoročna sredstva v višini 78,9 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 manjša za 6,3 mio. EUR oz. za 7,3 %. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 30.9.2012 znaša 36,5 mio. EUR in je manjša za 13,5 mio. EUR, kar je predvsem posledica prevrednotenja naložbe v delnice MELR na nižjo pošteno vrednost v višini 11,1 mio. EUR, delnic Probanke 2,1 mio. EUR in CMC Celje 0,2 mio. EUR. V primerjavi z 31.12.2011 so se za 6 mio. EUR povečale kratkoročne poslovne terjatve, za 0,8 mio. EUR so se povečali dani depoziti in kratkoročna posojila. Vrednost zalog se je v primerjavi z zadnjim dnem leta povečala za 0,6 mio. EUR, vrednost denarnih sredstev se je v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšala za 0,09 mio. EUR.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 99,8 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih devetih mesecev leta 2012 manjši za 9,5 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31.12.2011.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki znašajo 3 mio. EUR so se v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšale za 22,2 mio. EUR zaradi povečanja kratkoročnega dela dolgoročnih posojil.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30.9.2012 znašajo 25,8 mio. EUR in so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 povečale za 4,6 mio. EUR. Povečanje se nanaša delno na večje obveznosti do dobaviteljev, do družb v Skupini in delno za prejete kavcije za embalažo.

Kratkoročne finančne obveznosti Pivovarna Laško, d. d. na dan 30.9.2012 znašajo 259,9 mio. EUR., kar je za 17,1 mio. EUR oz 7,1 % več kot na dan 31.12.2011. Povečanje je predvsem posledica prenosa kratkoročnega dela dolgoročnih finančnnih


obveznosti. Na dan 30.9.2012 znašajo kratkoročna posojila do bank 217,8 mio. EUR, do družb v skupini pa 42,1 mio. EUR. 2. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja Pivovarne Union, d. d., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2012 ob 4,6 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 82,9 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem odobju preteklega leta za 4,1 % manj. 74,5 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 71,8 % na tujih pa 28,2 % vse prodaje. Zaradi 9,9 % manjše količinske prodaje pijač v Sloveniji so prihodki manjši za 6,8 %, na izvoznih trgih pa so ob 12,1 % večji količinski prodaji višji za 12,4 %.

Družba je ustvarila 85,2 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 3,8 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 ter realizirala 76,2 % planskih poslovnih prihodkov leta 2012. POSLOVNI ODHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2012 imela 68,9 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 7,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 71,1 letno načrtovanih.

Največji del, kar 46,6 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 32,1 mio. EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so nižji za 5,9 %, vendar so posamezne kategorije znotraj te skupine beležile rast.

V skupini surovin, pakirnega in opremnega materiala so višje povprečne cene predvsem pri vrednostno najpomembnejših, kot so slad in zdrob za pivo, baze za brezalkoholne pijače ter nevračljive steklenice. Nižje nabavne cene smo dosegli pri sladkorju, hmelju, foliji in plastenkah. Na vrednostno zmanjšanje stroškov teh vrst materiala je vplivala tudi nižja proizvedena količina pijač.

Stroški energentov so kljub manjši porabi ostali na enaki ravni kot v enakem obdobju leta 2011, razlog so višje cene le teh.

Z racionalnejšim poslovanjem smo uspeli zmanjšati porabo nekaterih materialov, kot so voda, pomožni materiali, palete in pisarniški material.

Stroški storitev v višini 16,9 mio. EUR predstavljajo 24,6 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 13,3 % nižji. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga v višini 6,8 mio. EUR, ki so v primerjavi z enakim obdobjem 2011 nižji za 21,3 %. V obdobju januar – september 2012 smo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 močno znižali stroške svetovalnih in intelektulnih storitev


ter stroške kooperacije. Nižji so tudi stroški prevozov, vzdrževanja ter bančni in stroški zavarovanj.

V primerjavi z enakim enakim obdobjem leta 2011 so na enaki ravni ostali stroški drugih storitev (2,8 mio. EUR), stroški najemnin so višji za 15 %, ravno tako so višji tudi stroški pogodbenega dela, zaradi prefakturiranja določenih stroškov dela zaposlenih, ki na ravni Skupine opravljajo delo za več družb v Skupini in novega sistema izplačevanja sejnin članom NS.

Stroški dela v višini 8,4 mio. EUR so v primerjavi z lanskoletnimi stroški dela nižji za 2,7 %.

Odpisi vrednosti v višini 4,9 mio. EUR so nižji za 9 % zaradi manjše amortizacije, kar je posledica nizke ravni investiranja v preteklih letih.

Drugi poslovni odhodki v višini 2,5 mio. EUR so višji za 14,3 %. Razlog je v poračunu koncesije za vodo za leto 2011, denarni kazni ATVP in nakupu emisijskih kuponov. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2012 ustvarila 16,2 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 15 % več kot v enakem obdobju lani. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 17,3 mio. EUR.

Finančni prihdki v višini 3 mio. EUR so v primerjavi s primerljivim obdobjem preteklega leta manjši za 1 mio. EUR oz. za 26,3 %, kar je predvsem posledica manjše dividende iz naslova delnic Poslovnega sistema Mercator.

Finančni odhodki v višini 21,3 mio. EUR so v analiziranem obdobju leta 2012 višji za 2,9 krat v primerjavi z letom 2011. Glavni razlog je nadaljna slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 16,3 mio. EUR. Ostali finanačni odhodki so v glavnem obresti za posojila, ki so nižji za 17,7 % zaradi odplačila dela kreditov. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izd v analiziranem obdobju je dosežena izguba v višini 5,6 mio. EUR, ki je predvsem rezultat slabitve delnic MELR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 21,1 mio. EUR, kar je 8,3 % več kot v primerljivem obdobju lani. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Union, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Pivovarne Union, d. d., na dan 30.9.2012 v višini 223,3 mio. EUR je v primerjavi z 31.12.2012 nižja za 7,3 % oziroma za 17,7 mio. EUR, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Spremenila se je struktura tako sredstev kot obveznosti.


SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb. Ker je prejšnji lastnik 18 % deleža v družbi Birra Peja, Sh. a., izkoristil svojo prodajno opcijo, je Pivovarna Union, d. d., z nakupom dodatnega deleža postala večinska (57,63 %) lastnica te družbe. Prej naložba v pridruženo družbo je z januarjem 2012 postala naložba v odvisno družbo. Vrednost naložbe za namen računovodskega poročanja je ostala enaka 0 EUR, saj je Pivovarna Union, d. d., svojo naložbo in opcijo za nakup v preteklosti slabila. Predpostavke, na katerih je bila cenitev izdelana, se niso spremenile. V mesecu avgustu 2012 je bila na skupščini Birre Peje, Sh. a., potrjena dokapitalizacija družbe s strani lastnikov. Družba Pivovarna Union, d. d., je s konverzijo kratkoročnega posojila v višini 1,36 mio. EUR povečala svojo naložbo v družbi Birra Peja, Sh. a. Delež lastništva se ni spremenil.

Kratkoročna sredstva v višini 112,8 mio. EUR so manjša za 12,1 % oziroma za 15,5 mio. EUR. Družba ima zaloge v višini 10,6 mio. EUR višje za 22,1 %, predvsem zaradi neralizirane količinske prodaje proizvodov ter višje nedokončane proizvodnje. Vrednost kratkoročnih finančnih sredstev v višini 62,2 mio. EUR je manjša za 17,1 %. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 37,6 mio. EUR so višje za 55,3 %. Razlog za povečanje v primerjavi z 31.12.2011 je sezonski vpliv prodaje, poslabšana plačilna disciplina ter zaračunavanje kavcije embalaže. Na sistem kavciranja smo prešli s 1.1.2012.

Denarna sredstva v višini 2,4 mio. EUR so manjša za 88,2 % oziroma za 18 mio. EUR. Družba je del denarja porabila za zapiranje revolving kreditov in limita na transakcijskem računu ter plačila dela kreditov, del v višini 4,7 mio. EUR pa za plačilo dodatnega deleža v družbi Birra Peja, Sh. a. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 86,3 mio. EUR je zaradi izgube v devetih mesecih leta 2012 manjši za 8,5 %.

Na dan 30.9.2012 je imela Pivovarna Union, d. d., 110,3 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. V primerjavi s 31.12.2011 so se zmanjšale za 13,3 mio. EUR zaradi zapiranja revolving kreditov ter odplačila dela kreditov.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 2 mio. EUR so manjše za 70,6 %, predvsem zaradi vnovčenja opcije za nakup delnic družbe Birra Peja, Sh. a., v višini 4,7 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 22,6 mio. EUR so višje za 48,4 % oziroma za 7,4 mio. EUR. Razlog so povečane obveznosti iz naslova trošarine in DDV v višini 3,1 mio. EUR ter višje obveznosti do dobaviteljev v višini 3,9 mio. EUR. V prvih devetih mesecih družba ni imela obveznosti za plačilo davka iz dohodka.


3. Radenska, d. d., Radenci

Analiza poslovanja Radenske, d. d., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Radenska, d. d., je v devetih mesecih leta 2012 prodala 775.759 hl pijač, kar je za 1,0 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 in ustvarila 24,6 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 3,2 % več kot v enakem obdobju leta 2011. Delež prihodkov iz prodaje na domačem trgu predstavlja 80,1 %, delež prodaje na tujih trgih pa 19,9 %.

Finančni prihodki znašajo 2,2 mio. EUR, kar je manj za 32,4 % ali manj od primerljivega obdobja za 1,0 mio. EUR. Kljub enakemu številu delnic MELR je družba prejela nižjo dividendo za 0,2 mio. EUR, v enakem obdobju preteklega leta je prišlo do realizacije prodaje delnic ZVTG z doseženim dobičkom v išini 0,8 mio. EUR.

Družba je ustvarila 27,0 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 1,0 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. POSLOVNI ODHODKI

Radenska, d. d., je v obdobju januar – september 2012 dosegla 22,2 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 1,9 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 74,9 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 41,5 % vseh poslovnih stroškov predstavljajo stroški materiala. Doseženi so v višini 9,2 mio. EUR in so manjši za 2,6 % glede na primerljivo obdobje leta 2011. Strateško pomembna materiala, ki beležita padec nabavnih cen sta masa PET, nabavna cena na enoto se je znižala za 11,7 % in sladkor, katerega nabavna cena na enoto izkazuje padec za 2,5 %. Posamezne kategorije znotraj te skupine, ki izkazujejo porast nabavnih cen so: fruktoza (28,9 %), folije (13,2 %), koncentrat Pepsi (16,7 %).

Stroški energentov so višji za 6,9 % glede na enako obdobje lani predvsem zaradi dviga cen električne energije in plina, delno tudi zaradi večjega obsega proizvodnje. Dvig bi bil še večji, če ne bi zmanjšali porabe energentov na proizvedeno enoto.

Stroški storitev v višini 5,8 mio. EUR so nižji za 7,7 %. Največji strošek med storitvami je strošek marketinga v višini 2,6 mio. EUR, ki je nižji za 16,5 %. Nižji so tudi stroški zunanjega vzdrževanja. Stroški prevozov (0,9 mio. EUR) so višji za 13,1 % zaradi spremenjenih prodajnih pogojev pri nekaterih kupcih. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so stroški drugih storitev (1,3 mio. EUR) višji za 6,9 %.

Stroški dela v višini 4,1 mio. EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 manjši za 0,4 %.

Odpisi vrednosti v višini 1,9 mio. EUR so nižji za 6,5 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi odhodki so nastali v višini 1,0 mio. EUR in so večji od primerljivega obdobja za 92,2 %. Glavni razlog povečanja je izguba pri prodaji naložbene nepremičnine TPO v vrednosti 0,6 mio. EUR.


POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Radenska, d. d., je v devetih mesecih leta 2012 ustvarila 2,6 mio. EUR dobička iz poslovanja, v enakem obdobju leta 2011 1,3 mio. EUR. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Iz naslova financiranja je družba dosegla izgubo v višini 2,0 mio. EUR.

Finančni prihodki v prvih devetih mesecih leta 2012 znašajo 2,2 mio. EUR, kar je za 1,1 mio. EUR oz. 32,4 % manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. V preteklem primerljivem obdobju je družba realizirala finančne prihodke iz naslova prodaje delnic TSLG v višini 0,8 mio. EUR ter višje finančne prihodke iz naslova dividende Poslovnega sistema Mercator v višini 0,2 mio. EUR.

Finančni odhodki v višini 4,2 mio. EUR so v devetih mesecih leta 2012 višji za 396,1 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011. Glavni razlog je nadaljna slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 3,4 mio. EUR. Ostali finančni odhodki so nižji za 12,8 % glede na enako obdobje lani. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid z upoštevanjem davka iz dohodka in odloženega davka izkazuje izgubo v višini 1,5 mio. EUR.

Družba izkazuje EBITDA v višini 4,4 mio. EUR, kar ja za 29,6 % več kot v primerljivem obdobju lani. Izkaz finančnega položaja Radenske, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Radenske, d. d., se je na bilančni presečni dan zmanjšala od primerljivega obdobja za 4,9 mio. EUR ali za 4,7 %. Na dan 30.9.2012 znaša 99,2 mio. EUR. Iz analize izhaja, da se je spremenila struktura tako sredstev kot obveznosti.

SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev so nastale manjše spremembe pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih. Naložbene nepremičnine so zmanjšane za 1,3 mio. EUR ali za 55 % zaradi odprodaje zgradbe TPO. Dolgoročne finančne naložbe v posesti naraščajo za 5,6 % zaradi višje vrednosti delnic Telekoma, ki kotira na borzi. Dolgoročna finančna naložba Delo ostaja nespremenjena, slabljena je bila konec leta 2011, predpostavke na katerih je bila cenitev izdelana, se niso spremenile. Bistveno odstopanje beležijo dolgoročne terjatve za odloženi davek. Tovrstne terjatve so se zmanjšale za 17,1 % ali za 1,9 mio. EUR. Razlog zmanjšanja je upoštevana sprememba ZDDPO. Sprememba davčnih stopenj negativno vpliva na poslovni izid družbe Radenska, d. d.

Kratkoročna sredstva v višini 28,7 mio. EUR so manjša za 4,4 % ali za 1,3 mio EUR. Zaloge se se povečala za 0,3 mio. EUR ali za 9,3 %. Družba se je zavestno odločila, da nabavi večje količine granulata po ugodni ceni za izdelavo predoblik. Kratkoročne terjatve iz poslovanja v višini 6,5 mio. EUR so večje za 50,7 % oziroma za 2,2 mio.


EUR. Vzroki za povečanje terjatev ne tičijo v podaljševanju pogodbenih rokov za plačila, temveč v povečani prodaji proizvodov in poslabšani plačilni disciplini. Kratkoročnih terjatev za preveč plačani davek od dohodka na dan 30.9.2012 ne izkazujemo, saj smo leto 2011, ki je osnova za akontacije leta 2012 zaključili z davčno izgubo. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev v višini 14,9 mio. EUR je manjša za 19,0 %. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost v višini 3,4 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Vrednost kapitala znaša 73,6 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov predstavlja 74,2 %. Kapital se je zmanjšal za doseženo izgubo v višini 1,5 mio. EUR. Zmanjšale so se tudi druge rezerve iz dobička za 7 mio. EUR. Po sklepu skupščine so bile namenjene za oblikovanje bilančnega dobička, ki se je uporabil za izplačilo dividend v višini 5,0 mio. EUR, preostanek (2,0 mio. EUR) se je razporedil na dobiček iz preteklih let.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so manjša za 1,6 % zaradi črpanja rednih odpravnin in jubilejnih nagrad in ne predstavljajo bistvene vrednosti zmanjšanja.

Dolgoročne obveznosti so zmanjšane na račun obveznosti za odloženi davek zaradi spremembe ZDDPO.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 22,4 mio. EUR so večje za 5,7 % oziroma za 1,2 mio. EUR. Družba poravnava svoje obveznosti do dobaviteljev s krajšim zamikom. Na dan 30.9.2012 družba izkazuje tudi obveznost iz naslova še ne v celoti izplačane dividende za 2,0 mio. EUR.

Radenska, d. d., Radenci je imela konec leta 2011 16,9 mio. EUR kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 30.9.2012 se je kratkoročna zadolžitev družbe zmanjšala za 1,6 mio. EUR.


4. Vital Mestinje, d. o. o.

Analiza poslovanja Vitala Mestinje, d. o. o., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Vital Mestinje je v prvih devetih mesecih leta 2012 ustvaril 3,96 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 7 % več kot v enakem obdobju leta 2011. 77 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 99 %, na tujih pa 1 % vse prodaje.

Družba je ustvarila 4,05 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 2 % več kot v enakem obdobju leta 2011. POSLOVNI ODHODKI

Družba je v obdobju januar – september 2012 imela 3,95 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 1 % več kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 74 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 73 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 2,91 mio. EUR. Ti stroški so v absolutnem znesku ostali na ravni primerljivega obdobja leta 2011, vendar so posamezne kategorije znotraj te skupine imele občutno rast.

V skupini surovin, pakirnega in opremnega materiala so višje povprečne cene predvsem pri vrednostno najpomembnejših materialih, kot so koncentrati, glukoza, sladkor in baze ter plastenke in kartonska embalaža.

Kljub 10 % nižji porabi energentov, so stroški teh v višini 355 tEUR za 6 % višji od primerljivega obdobja. Glavni razlog je višanje cene kurilnega olja.

Stroški vzdrževalnih del v obdobju januar – september so nižji, in sicer za 55 %.

Stroški storitev v višini 208 tEUR so nižji za 12 %. Večji strošek v letu 2012 med storitvami je strošek marketinga v višini 41 tEUR, ki je višji zaradi prenove linije sirupov 1 l (etiketa – dizajn). Nižji so tudi stroški prevozov, zunanjega vzdrževanja ter bančni in stroški zavarovanj.

Stroški dela v višini 513 tEUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 višji za 2 %, kar je posledica izplačanih in vkalkuliranih odpravnih za 3 delavce.

Odpisi vrednosti v višini 227 tEUR so nižji za 16 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 20 tEUR so višji za 8 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Vital Mestinje je v prvih devetih mesecih leta 2012 ustvaril 94 tEUR dobička iz poslovanja, kar je za 116 % več kot v enakem obdobju leta 2011.


POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje pozitiven finančni izid v višini 4 tEUR in je za je 8 tEUR boljši kot v primerljivem obdobju prteklega leta. Finančni prihodki zanašajo 13 tEUR, finančni odhodki pa 9 tEUR. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid prvih devet mesecev 2012 je dosežen dobiček v višini 98 tEUR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 321 tEUR, kar je 3 % več kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Vitala Mestinje, d. o. o., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Vital Mestinje na dan 30.9.2012 je ostala na ravni 31.12.2011, spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti. SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb.

Kratkoročna sredstva v višini 2,4 mio. EUR so večja za 11 % oziroma za 240 tEUR. Družba ima zmanjšane zaloge materiala, nedokončane proizvodnje in proizvodov za 27 % oziroma za 225 tEUR. Vrednosti za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev nimamo.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 893 tEUR so višje za 19 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač ter iz naslova kavciranja embalaže. Na sistem kavciranja smo prešli s 1.1.2012.

Denarna sredstva v višini 159 tEUR so višja za 15 %. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 3,5 mio. EUR je zaradi dobička iz prvih devet mesecev leta 2012 večji za 99 tEUR.

Dolgoročne obveznosti so ostale nespremenjene, glede na stanje 31.12.2011.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 46 tEUR so nižje za 41 %, zaradi mesečnega odplačevanja obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 689 tEUR so višje za 17 % oziroma za 100 tEUR, predvsem zaradi povečanih obveznosti do dobaviteljev in daljših plačilnih rokov.


5. Delo, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja družbe Delo, d. d., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Družba Delo, d. d., je v prvih devetih mesecih leta 2012 ustvarila 35,1 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je dobrih 7,9 % manj kot je načrtovala in 7 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. V primerjavi z načrtovanimi prihodki najbolj zaostajajo oglasni prihodki, ki v strukturi čistih prihodkov od prodaje predstavljajo 26 %.

Družba je ustvarila 36 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, ki za načrtovanimi in lanskimi zaostajajo za 7,3 %. POSLOVNI ODHODKI

V obdobju januar – september 2012 je družba Delo izkazala 36 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 5,3 % manj kot je družba načrtovala in 6,5 % manj kot v enakem obdobju leta 2011.

Stroški materiala, ki v največjem delu predstavljajo papir za tisk časopisov, so za dobrih 9 % nižji od načrtovanih stroškov, kot posledica nižje cene časopisnega papirja in manjšega fizičnega obsega časopisov. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so stroški materiala nižji za 11 %.

Stroški storitev v višini 12,2 mio. EUR, so za 7,1 % nižji od načrtovnih in za 8,4 % nižji od lanskih. Največji strošek med storitvami je strošek raznosa časopisov, ki znaša 2,9 mio. EUR, načrtovanega presega za 1,9 %, ter ostaja na realizacije lanskega leta. Stroški promocije (837 tisoč EUR) so za 37,2 % nižji od načrtovanih in za 25 % nižji od lanskih. Nižji od načrtovanih so tudi stroški pogodb o delu, stroški študentskega servisa, stroški vzdrževanja, potni stroški, stroški tiska, stroški poštnine. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so nižji še stroški prevoza, intelektualne storitve, avtorski honorarji.

Stroški dela v višini 14,1 mio. EUR so enaki načrtovanim, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so nižji za 5,6 %.

Odpisi vrednosti v višini 2,6 mio EUR so za 11,6 % nižji od načrtovanih zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 276 tisoč EUR so od načrtovanih nižji za 17 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba Delo, d. d., je v prvih devetih mesecih leta 2012 iz poslovanja ustvarila negativen rezultat v višini 35 tisoč EUR, v enakem obdobju leta 2011 -159 tisoč EUR. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba je v prvih devetih mesecih leta 2012 realizirala 0,6 mio. EUR pozitivnega finančnega izida, kar je za 1,2 mio. EUR več kot v primerljivem obdobju preteklega leta.


Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 1,1 mio EUR in se v glavnem nanašajo na zaseženo aro v neuspešno zaključenem prodajnem postopku družbe Večer.

Finančni odhodki v višini 558 tisoč EUR so nižji od načrtovanih za 33,2 % in od lanskih za 35,8 % kot posledica manjše zadolženosti družbe. ČISTI POSLOVNI IZID

V prvih devetih mesecih 2012 je družba realizirala čisto izgubo v višini 41 tEUR. V lanskem enakem obdobju je družba poslovala z izgubo v višini 768 tEUR. Na negativni izd v letošnjem letu so vplivali odloženi davki v višini 553 tEUR, kar je bila posledica spremembe davčne stopnje na podlagi Zakona o daveku od dohodka pravnih oseb. Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Dela, d. d., na dan 30.9.2012 v višini 40,5 mio. EUR se je v primerjavi z 31.12.2011 znižala za 4,1 mio EUR oz. za 9,3 %, kar je posledica znižanja dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, nekoliko so se povečale aktivne časovne razmejitve. Ravno tako pa so se znižale dolgoročne in kratkoročne obveznosti. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva v višini 26,9 mio. EUR so se v primerjavi z zdnjim dnem leta 2011 znižala za 2,4 mio EUR. Za 2 mio EUR so se znižala opredmetena osnovna sredstva zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij, za 0,6 mio. EUR so se znižale terjatve za odloženi davek, povečale pa so se neopredmetena dolgoročna srestva za 0,2 mio. EUR, ki se nanašajo na nabavo novega poslovno informacijskega sistema.

Kratkoročna sredstva v višini 13,2 mio. EUR so se v primerjavi z obdobje 31.12.2012 znižale za 1,9 mio. EUR. Za 0,9 mio. EUR so se znižale kratkoročne terjatve iz poslovanja, za 0,9 mio. EUR so se znižale finančne naložbe. Zaloge v višini 1 mio. EUR so se znižale za 4,1 % oz. za 44 tisoč EUR.

Aktivne časovne razmejitve v višini 392 tisoč EUR so višje za 23 % oziroma 20 tisoč EUR. Gre za razmejitev stroškov, ki se vsebinsko nanašajo na obdobje oktober – december 2012. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 17.656 tEUR je v glavnem zaradi presežka iz prevrednotenja v devetih mesecih leta 2012 večji za 232 tEUR.

Delo, d. d., je imelo konec leta 2011 15.384 tEUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 30.9.2012 se je zadolženost znižala za 1,3 mio. EUR, kar se odraža na znižanju dolgoročnih kreditov.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 4,5 mio. EUR so nižje za 13,4 % oziroma za 700 tEUR. Največ, za 654 tEUR, so se znižale obveznosti do dobaviteljev.


6. Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Analiza poslovanja družbe Birra Peja, Sh. a., v obdobju januar – september 2012

POSLOVNI PRIHODKI

Kosovska odvisna družba Birra Peja (le-ta je na dan 30.9.2012 v 58 % lastništvu Skupine) je v devetih mesecih leta 2012 beležila 15,8 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje (84 % realizacija tekočega letnega plana), kar je 11 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Več kot 90 % le-teh je bilo doseženih na domačem (kosovskem) trgu, približno 2/3 iz naslova prodaje lastnih proizvodov in 1/3 iz naslova trgovskega blaga, povečini kupljenega v Skupini.

Vsi poslovni prihodki so znašali 15,9 mio. EUR, tako da so ostale kategorije poslovnih prihodkov (poleg čistih prihodkov od prodaje) relativno nepomembne. POSLOVNI ODHODKI

Na stroškovni strani (15,3 mio. EUR) predstavljajo najpomembnejše kategorije material (4,5 mio. EUR), nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga (5,4 mio. EUR), storitve (1,7 mio. EUR), amortizacija (2,2 mio. EUR) in delo (1,4 mio. EUR). Rast vseh omenjenih kategorij stroškov je bila v opazovanem obdobju skladna z rastjo doseženih prihodkov od prodaje.

Tako je družba zabeležila dobiček iz poslovanja v višini 0,6 mio EUR, kar je na ravni primerljivega obdobja preteklega leta. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba je v prvih devetih mesecih leta 2012 zabeležila dobiček iz poslovanja v višini 0,6 mio EUR, kar je na ravni primerljivega obdobja preteklega leta.

Dosežen poenostavljen denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 2,7 mio. EUR, kar znaša za 3-kratno pokrivanje stroškov financiranja. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba je v tem obdobju realizirala negativen izid iz financiranja v višini 0,9 mio. EUR, kar je približno na nivoju primerljivega obdobja preteklega leta.

Finančni prihodki so zanemarljivi, finančni odhodki pa znašajo 0,9 mio. EUR in se nanašajo na obrestne odhode iz naslova posojil bank in obvladujoče družbe (Pivovarna Union, d. d.), enako kot v preteklem letu. Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota družbe na dan 30.9.2012 znaša 30,3 mio. EUR (31.12.2011: 29,2 mio. EUR), 75 % le-te predstavljajo dolgoročna sredstva (od teh 21,3 mio. EUR opredmetena osnovna sredstva). Kratkoročna sredstva v višini 7,4 mio. EUR pa so razdelejena v grobem razmerju pol zaloge in pol terjatve.


SREDSTVA

Ob gibanju dolgoročnih sredstev v devetmesečnem obdobju 2012 (-1,7 mio. EUR) so se opredmetena osnovna sredstva zmanjšala za 1,4 mio. EUR, kar ob upoštevanju stroškov amortizacije kaže na dodatna investicijska vlaganja v višini 0,8 mio. EUR oz. 1/3 tretjine amortizacije. Za obdobno povečanje kratkoročnih sredstev v višini 2,1 mio. EUR so največ prispevale poslovne terjatve, nekaj malega pa zaloge; obe kategoriji zaradi sezonskega vpliva, ki je prisoten ob primerjanju konca septembra s koncem leta. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Na pasivni strani bilance na dan 30.9.2012 predstavlja kapital 4,8 mio. EUR (31.12.2011: 2,8 mio. EUR; povečanje se nanaša predvsem na izvedeno dokapitalizacijo v višini 2,3 mio. EUR, razliko predstavlja obdobna izguba), dolg pa 25,5 mio. EUR (31.12.2011: 26,4 mio. EUR), kar kaže na znatno preveliko zadolženost družbe (razmerje dolg : kapital = 5 : 1), ki je predvsem (več kot 90 %) kratkoročnega značaja.

V celotnem dolgu predstavlja financiranje 17,7 mio. EUR (31.12.2011: 20,3 mio. EUR), operativni dolg (največ obveznosti do dobaviteljev in države za DDV ter trošarino) pa 7,8 mio. EUR (31.12.2011: 6,1 mio. EUR).

Približno polovica celotnega dolga (12,4 mio. EUR) odpade na Skupino: od tega 10,0 mio. EUR (31.12.2011: 10,8 mio. EUR) iz naslova prejetih posojil obvladujoče družbe PivovarnE Union, d. d., preostanek v višini 2,4 mio. EUR (31.12.2011: 1,8 mio. EUR) pa predstavljajo kratkoročne obveznosti iz poslovanja (nabave trgovskega blaga in zaračunane licenčnine za proizvodnjo Laškega piva in brezalkoholnega programa »SOLA«). Ostali dolg pa se nanaša na obveznosti do bank v višini 7,7 mio. EUR (31.12.2011: 9,1 mio. EUR).

Družbo pestijo likvidnostne težave, saj na dan 30.9.2011 kratkoročne obveznosti presegajo kratkoročna sredstva za skoraj 16 mio. EUR (na dan 31.12.2011 je bil ta razkorak še za 1 mio. EUR večji).

V smislu finančne sanacije družbe je njeno poslovodstvo zavezano k restrukturiranju dolga, delno z refinanciranjem s strani bank v smislu ročnosti posojil, delno pa z dokapitalizacijo obeh strateških lastnikov (Skupina s pretvorbo dolga v kapital).

6. Posamični računovodski izkazi Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja

gradivo za sejo ns devetmesecje 2012 tc po seji rk posiljanje 13 11 2012 zadnje

Documents