podroje Grafika; Slikanje problem Ploski tisk; Slikanje s tempera barvami tehnika Slikarska monotipija ; Barve 1. in 2. stopnje tema Tihoitje; Domiljijsko slikanje cveta motiv Spomladansko tihoitje; udeni cvet Faze ustvarjalnega procesa PREPARACIJA priprava spoznavanje s problemom zbiranje podatkov INKUBACIJA problem dobiva obrise in se pojavljajo razline mogoe reitve, obdobje podzavestne aktivnosti ILUMINACIJA inspiracija najbolj dramatini trenutek ustvarjanja, najdena je reitev REALIZACIJA prine se ustvarjanje in uporaba idej VERIFIKACIJA analizira in ovrednoti se ustvarjeni rezultat Faze procesov pri L vzgoji F UENJA prepoznavamo problem in zbiramo podatke o Lproblemu za njegovo reitev in kritino vrednotenje dosedanjih spoznanj o problemu; predstavlja elemente motivacije posredovanje novih likovnih in drugih pojmov, opredelitev likovnega problema Ltehnike Lmotiva orodje IGRE improvizacija ob aktiviranju intuicije; popolnoma svobodno sproeno intuitivno inventivno iskanje v smislu igre kjer naj bi se pojavilo mnogo idej in monih reitev U se sprosti improvizira poskua spontano povezati predhodna spoznanja F USTVARJANJA sledi odkritju reitve; pride do ustvarjalne reitve povezano razen pri grafiki izdelovanje matrice, odtiskovanje F DELA realizacija ki zakljui ustvarjalni akt; ustvarjalna uporaba pridobljenih spoznanj in doivetij likovnega problema U ustvarjalno idejo realizira VREDNOTENJA verificiramo doseene rezultate; strnitev spoznanj v smislu verifikacije rezultatov, analiza uspenosti reitve likovne naloge (Lproblem Ltehnika izvirnost) in razgovor o delu in izkunjah, povezava kar smo povedali z delom, O mora vedet cilj U ure kaj elimo da nastane ARTIKULACIJA uvodni del uvodna motivacija, pogovor o likovni nalogi Lproblem Ltehnika motiv napoved smotra napotki za delo in konkretizacija Lnaloge Osrednji praktino delo uencev zakljuni likovno vrednotenje zakljuek

IZHODIA pri nartovanju uno-vzgojne strategije Uitelj lahko pouk zane z razlago L problema. Temu poie primeren motiv in likovno tehniko. Poudarjen je KOGNITIVNI vidik, A in PM vidik sta v funkciji spoznavanja. Uitelj lahko uencem najprej predstavi izbran motiv Z ustreznimi metodami uencem priblia e likovni problem, skupaj pa izberejo najprimernejo tehniko za realizacijo tako postavljene naloge. Poudarjen je AFEKTIVNI vidik, K in PM sta v funkciji poglabljanja in likovnega izraanja doivetega. Izberemo umetnika dela ki bodo ve dekom in deklicam Uitelj lahko pouk LV prine tudi s predstavitvijo zanimive L tehnike. Ob tem najprej izbere primeren motiv, ki mu doda e ustrezen likovni problem. Takno nartovanje poudarja psihomotorini vidik, K in A pa sta v funkciji uspenega razvijanja motorinih spretnosti Nartovanje Didaktino-metodino une metode in oblike dela una sredstva mediji Organizacijsko sestavine as v posameznih stopnjah Tehnino materiali in orodja kaj potrebujemo mi in oni UNA PRIPRAVA PEDAGOKO podroje didaktino-metodino ker uitelj doloi strukturiranje une snovi po obsegu in globini artikulacijo ure lastne aktivnosti in aktivnosti U v procesu Lvzgoje in izbira metode oblike dela za razporejanje snovi mora uitelj poznati predhodno situacijo in cilje posamezne did enote VSEBINSKO strokovno obsega likovno-teoretini problem ki je izhodie za Lustvarjalno delo uitelj predvideva pridobivanje novih Lpojmov reagiranje uencev in doivljanje likovnosti MATERIALNO organizacijsko tehnino predvideva primerno izbiro medijev unih pripomokov in materialov ter orodij za uspeno izvajanje praktinega dela PSIHOFIZINO predvideva prilagajanje nartovanih ciljev sposobnostim otrok in uiteljeno ustvarjalno delo in obvladovanje unih strategij

USTVARJALNOST 4 xP trstenjak PROCES nain razmiljanja delovanja PRODUKT izdelek ko ga vidimo PRESS okolje determinira posameznika PERsonality osebnost TABELSKA slika Spodbuja pri U razmiljanje in uenje z odkrivanjem, aktivira U da opazujejo raziskujejo spoznavajo likovne pojme; otroke moramo pritegnit k nastajanju TS s tem jih e motiviramo, Kriteriji vrednotenja merila na kaj smo pozorni, z lepljenjem vkljuujemo uence veliko in pregledno, reprodukcije MEDIJI omogoajo razlago predstavitev vizualizacijo teje razumljivih abstraktnih pojmov; pri L uporabljamo M kot metodini pripomoek PRODUKTIVNI materiali za likovno oblikovanje risalni blok tempera barve voenke oglje svinnik glina RECEPTIVNI reprodukcije likovnih del s podroja r s g k a Mediji kot nosilci viri info tiskane reprodukcije episkop grafoskop diapozitivi video zgoenke internet Mediji kot prenaalci info materialnost haptinost prosojnost format gibljiva slika irina in detajl tridimenzionalnost zvok tekst original MOTIVACIJA Proces izzivanja zbujanja lovekove aktivnosti da bi dosegli nek cilj Elementi M 1 Zburjenje napetost in zanimanje za aktivnost pripomorejo da je U pripravljen in motiviran za lik-ustvarjalno delo 2 Notranja podpira vrednotenje besedno ocenjevanje in zunanja ocena M 3 Storilnostna m primerne skupinske slike na tabli asfaltu pano stena 4 M kot zavest o cilju Lizraanja 5 M kot nivo aspiracije U si izmislijo svoj motiv drugo tehniko 6 Radovednost interes kot m 7 Lmotiv kot m 8 Materiali orodja in tehnika kot m Notranje M dosegamo z primerno izbranimi motivi, ustrezno zastavljeno Lnalogo asovno primerno zastavljenimi urami glede na starost Lnalogo motiv tehniko, dinamino zastavljenim prepletanjem Lpodorij zavedanjem da je Ldelo ustvarjalno individualno raziskovalno razgibanim nartovasnjem Lvzogje SKUPINSKO delo formiranje skupin ki samostojno reujejo doloene Lnaloge, nastaja skupinsko Ldelo ustvarja ga ve O, sodelujejo se dogovarjajo prilagajajo SKUPNO vsi U sodelujejo pri enem ali ve Ldelih vsak prispeva svoj dele ki se podreja skupno zadanim ciljem, prispevek posameznika je njegova individualna reitev Lnaloge in je v skupnem delu v celoti razpoznaven ribica v akvariju

NAELA Ustvarjalnosti zagovarja razvoj ustvarjalnega misleega raznosmerno razmiljujoega posameznika, ustvarjalnost osnovno gibalo izraznih dejavnosti Lizraanja Lumetnosti, razvijanje Loblikovnih Lizraznik sposobnosti U Svobodnega izraanja pogoje za ustvarjalnost svobodno izbiranje Lpostopkov Lreitev, odklanja postavljanje O pred gotove Lreitve prepua svodobno izbiro poti do reitve Lnaloge Interesa+aktivnosti izbiranje motivov in tem za Lizraanje nartovanje ur Lvzgoje na podlgai O zanimivih postopkov motivacij, predvideva interes in zavestno aktivnost U v procesu Lvzgoje in ne le pasivno reproduktivnost Kakovosti+vzgojne usmerjenosti umetnika dela in reprodukcije ki jih kaemo O kakovostne Ldidaktine aplikacije, seznanjamo s preverjeno kvalitetnimi Ldeli, razvoj O obutka za lepo Individualizacije+prilagojenosti razvojni stopnji upotevamo RS in njene znailnosti posebnosti vsakega posameznika prilagajajmo naine ped delovanje pristope k posamezniku med praktinim Ldelom, merila za nanaliziranje vrednotenje in ocenjevanje Ldela, I razlik med O se zavedamo in jih vzpodbujamo Nazornosti nazorne in jasne aplikacije vizualne stvarnosti predstavitve Lfenomenov barvnih kontrastov razlinih vrst rt, nazorna navodila za delo demonstriranje Lpostopkov uporaba Ltehnike, kriteriji za vrednotenje Ldel ivljenjeske+psihine bliine pri izbiri tem in motivov izhajamo iz neposrednega O okolja in zanimanj in skrbimo da lahko O do vsebin vzpostavijo ustven odnos. Pozimi pri risanju figure v gibanju-tkmovanje v smuarskih skokih, portret soolec stari Postopnosti+sistematinosti upotevamo zakonitosti O razvoja in razvojna zaporedja na kognitivnem afektivnem in PM podroju upotevamo razvojne stopnje O Lizraanja, upotevamo L-didaktine zakonitosti postopnosti in sistematinosti, O vodimo od blinjega k

daljnemu od znanega ke neznanemu od enostavnega k zapletenemu Eksemplarnosti v procesu Lvzgoje izpostavimo tiste vsebine ki omogoajo najvejo kvaliteto realizacije ciljev in nalog Lvzgoje, uitelj izbira tiste motive in teme ki omogoajo najbolj kvalitetno reitev Lnaloge, pride do izraza ko U spoznavajo Ldela iz domae in svetovne zakladnice Lumetnosti

SPECIFINE metode dela so sistemi nainov dela, ki izhajajo iz tirih osnovnih karakteristik estetskega fenomena v didaktinih procesih. M ki izhajajo iz specifinosti estetske komunikacije M estetske komunikacije M estetskega kultiviranja in M irjenja in elaboriranja likovne senzibilnosti omogoata izvirno in lastno iskanje reitev Estetska komunikacija se razlikuje od drubene in znanstvene komunikacije. Gre za prenos emocionalno-estetskega sporoila in za kultiviranje zavesti sprejemnika sporoila ter bogatenje njegove obutljivosti za likovne strukture. Bistvo obeh metod je, da prenos emocionalno-estetskega sporoila usmerja uitelj tako, da kultivira zavest uencev (da se med seboj upotevajo in so strpni do druganih likovnih reitev in interpretacij). Uitelj upoteva, da vsi uenci ne doivljajo in presojajo enako in uence z upotevanjem razlinosti dodatno motivira. Uenci na svojih delih izrazijo razlinost estetskih doivljajev in estetskih sodb. Uenci si irijo obutljivost za posamezne likovne komponente, spoznavajo razline strukture likovnega izraanja in pridobivajo likovna spoznanja in likovno obutljivost. M ki izhajajo iz kompleksnosti likovnih pojavnosti, funkcij in procesov M kompleksnosti in prepletanja in M izmeninih vplivov Metodi poudarjata slojevitost likovne ustvarjalnosti in likovno-ustvarjalnih procesov. Ustvarjalna uporaba teh metod pri uencih spodbuja slojevitost likovne ustvarjalnosti (motiv, tehnika, likovni jezik, osebnost posameznika). Uenci se likovno izraajo spodbujeni z enim od mnogih natetih elementov slojevitosti, druge vkljuujejo v svoje likovno izraanje. Uitelj med delom preliva pozornost otrok iz enega v drugi sloj in opravi isti postopek pri vrednotenju, ob konani likovni nalogi. M ki izhajajo iz individualnih, subjektivnih znailnosti likovnih fenomenov M osveanja lastne senzibilnosti in M avtonomnih likovnih postopkov Metodi upotevata individualnost uencev pri likovno-ustvarjalnem delu in v recepciji umetnikih del.

Metodi pripomoreta k uvajanju uencev v lastno osveanje subjektivnosti in senzibilnosti, s imer uenci v delu poasi preidejo iz spontanosti na samosvoj, subjektiven in vse bolj zavesten proces. Uitelj postopa tako, da se likovni doivljaj oz. likovno oblikovanje obdri pri uencih v zavesti kot likovna izkunja, ki jo lahko v ustreznih situacijah ponovno izkoristijo, s imer poveajo lastno likovno obutljivost. Z metodo osveanja lastne likovne senzibilnosti spodbujamo uence, da v likovnem delu prehajajo od spontanega k zavestnemu subjektivnemu likovnemu delovanju. Z uporabo metode avtonomnih likovnih postopkov se pri uencih razvijajo individualne likovno-oblikovalske in likovno-izrazne strategije. M ki izhajajo iz specifinosti ustvarjalnih procesov M transponiranja in alternativ in M posrednih stimulansov Metodi temeljita na postopku transponiranja, pri katerem se proita izvirnost in lastno iskanje reitev. Uencem omogoata, da se spopadejo z neznanim in novim, saj daje uitelj posredna navodila pri reevanju likovnega problema in pri izvedbi likovne tehnike. Metodi pripomoreta k uspenosti likovno-ustvarjalnega dela, saj spodbujata uence k

iskanju alternativ pri reevanju likovne naloge. M ki izhajajo iz specifinosti likovnih tehnik M direktnega uenja likovne tehnike in M samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike s pomojo lastne izkunje Metodi uence spodbujata k iskanju reitev v poznanih likovnih tehnikah in tehninih postopkih ter k izvedbi izvirne likovne tehnike. Skozi lastno delo uenci spoznavajo posamezne likovne tehnike, ustrezna uporaba metod pa jih vodi k razvijanju izvirnega postopka v izvedbi likovne tehnike in individualnega postopka pri tehnini izvedbi likovnega dela. Individualne znailnosti posameznih tehnik in pridobljene izkunje uenci nato primerjajo med seboj in prepoznavajo podobnosti in razlinosti.

SPLONI CILJI PREDMETA:Uenci:- razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno miljenje, likovni spomin in domiljijo- razvijajo interes za razline oblike likovne dejavnosti- usvajajo elementarna znanja likovne teorije in ostrijo ut za likovne vrednote- se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom- bogatijo in ohranjajo zmonost za likovno izraanje- razvijajo zmonost doivljanja lepote v naravi in umetninah, razvijajo ut za lepo- razvijajo zmonost oblikovanja meril za kritino vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter umetnikov

PROBLEMSKI POUKSubjektivni dejavniki:-Izbira oblik in metod pouevanja in uenja, uiteljevo poznavanje umskih in likovnih zmonosti posameznega uenca, starostna stopnja, spol, znaaj uenca, zainteresiranost za likovno izraanje, zmonost motivacije, likovna nadarjenost,Objektivni dejavniki:-Uitelj nartuje svoje delo-cilje in delo uencev ter cilje programa (likovne naloge); uitelj mora upotevati pogoje (primernost uilnice, t.uencev, materialne razmere, pripravo in uporabo primernih medijev, uporaba razlinih metod in oblik dela)

CILJNA NARAVNANOST*Vzgojni cilji (osebnostni razvoj uencev, moralne in estetske norme- vplivajo na razvoj vzgojene osebnosti)- Estetski cilji: spodbujajo interes in potrebo ter razvijajo zmonost estetskega doivljanja in dojemanja lepote v naravi in umetnosti- Socialno-moralni cilji: razvijajo odnos do soljudi in okolja- Emocionalni cilji: razvijajo pozitivna ustva, doivljanje, dejavnost, veselje, sproenost*Izobraevalni cilji (dopolnjujejo vzgojne in omogoajo uenev vsestranski razvoj pri LV, nanaajo se na drubeni vidik, na znanstveno in umetniko izobraevanje)- Informativni cilji: doloajo vsebino likovnih problemov-Formativni cilji: doloajo strategijo reevanja likovne naloge pri likovnem izraanju- Konni cilji: obsegajo nartovanje spremenjenega vedenja-napredka uencev, za katerega so pogoj uitelj in uenci- Procesni cilji: obsegajo vse, kar ponejo uitelj in uenci v unem procesu

* Razvojni (funkcionalni) cilji (povedo, kako uenci usvajajo znanje, kako izostrujejo misli in razvijajo spretnosti; doseganje le teh omogoa problemsko zasnovana lik.naloga)