MMAARRKKOO ^̂RRTTAANNEECC:: VVRRTTOOVVII BBJJOORR HHAARREEMMSSHHEELLDD

Neko~ je `ivela deklica z imenom Bjor. Dan za dnem se je igrala na doma~em vrtu in raziskovala njegovekoti~ke. Nekega popoldneva pa je ugotovila, da na njenem vrti~ku ni ve~ niti najmanj{ega prostor~ka, ki gane bi pretaknila, zato si je za`elela pokukati v vrtove, kjer `ivijo drugi ljudje.

Prosila je prijatelja [krata, da ji izpolni `eljo. "Ne morem te odpeljati v vse vrtove, {est milijard jih je in ~e bi sevsak dan igrala v enem, bi morala `iveti milijon {eststo triin{tirideset tiso~ osemsto petintrideset let. Sicer padobro ve{, da smo {kratje izjemno zaposleni, kje pa naj najdem toliko ~asa. Lahko pa ti poka`em sedem vrtov,vsak dan v tednu enega."

Prvi vrt se je imenoval Ponedeljek. Ure in ure sta Bjor in [krat hodila po dolgi ~rni cesti. Sprva se je deklicakratko~asila s tem, da je ugibala, kaj se bo pokazalo za naslednjim ovinkom. A vedno jo je pri~akala samoneskon~na ~rna ~rta in igra ni bila ve~ zanimiva. Pela je, a je zmanjkalo pesmic, ki jih je poznala. [tela je korake,pa so {tevilke postale prevelike. Cesti pa ni in ni hotelo biti konca. Po{teno so jo `e bolele noge. Potiho se jejezila na [krata, kam jo je pripeljal. "^e so vsi vrtovi tako dolgo~asni, kot je tale, potem no~em videti nobene-ga ve~," je sklenila.

Do naslednjega dne pa se je potola`ila in komaj je ~akala, da stopi v Torek. [krat jo je peljal na potep okoli tol-muna. Bjor je ugotovila, da se lahko v gladini vode ogleduje kot v zrcalu. Pa~ila se je in se smejala svojim

podobam. Poleg svojega obraza je v vodi opazila {e mnogo drugih. Zaman se je ozirala okoli sebe, da bi ugo-tovila, kdo se {e ogleduje v vodi. "Najbr` `ivijo tam spodaj," je razmi{ljala. Ogovarjala je obraz za obrazom invsak ji je hitel pripovedovat svojo zgodbo. Do ve~era jih je sli{ala toliko, kot je dni v letu.

Sreda je bila okrogla in igriva. Bjor in [krat sta se skrivala med kroglami. Deklici je vedno uspelo najti [krata, sajga je izdajal njegov dolg rep, ki je kukal izza kak{nega kupa. Zelo je bila ponosna nase. Potem sta balinala inko sta se naveli~ala tudi tega, je Bjor pri~ela zlagati krogle. Nastajali so visoki neboti~niki, nizke hi{ice, trgovine,{ole, gasilski domovi, igri{~a, drevesa. V mraku sta se poslovila od Okroglega mesta 468.

Naslednji dan sta se zna{la v popolnoma beli valoviti pokrajini. Bjor je opazila, da z vsakim korakom na tlehpu{~a odtise. Primerjala je svojo majhno sled s [kratovo ogromno. Sezula je ~evlje, droben pesek je bil topel inprijetno jo je `ge~kal, ko je s stopali risala slike vanj. Pomagala si je tudi z rokami, prsti so pu{~ali druga~ne sledi.Nato je zakopala roke in noge v pesek in lenobno u`ivala v ^etrtku. Tako mirne pokrajine do sedaj {e ni videla.

Petek je bil zelen. Bjor in [krat sta se sprehajala po travniku. Deklica je bo`ala mehko podlago, ki jo je vabila,da se ule`e nanjo. Prislonila je glavo ~isto k tlom in poslu{ala travo, kako raste. [tela je zelene bilke in sespra{evala, ali jih je zadosti, da bi vsem ljudem podarila eno. V {tetju in izra~unih jo je dohitela no~.

[krat ji je obljubil, da ju bo v sobotinem vrtu pri~akal poseben gost. Bjor ni vedela, kdo je to Alkimist. Vendarje takoj, ko ga je zagledala, ugotovila, da so ji alkimisti v{e~. Pustil je, da se je igrala z njegovo dolgo brado. Vsvoji torbi je nosil ogromno novih igra~, lon~ke, stekleni~ke, barve, kamne. Pripovedoval ji je o nastanku

kristalov, pokazal ji je, kako spreminjajo barvo. Najbolj so jo navdu{ili modro zeleni kristal~ki, ki so nastajali vposebni posodi. Deklica je bila prepri~ana, da so svetlikajo~i kamen~ki zelo dragoceni.

Za konec jo je [krat popeljal v najlep{i vrt. Imenoval se je Nedelja. Hodila sta po debelih rde~ih preprogah,prepredenih z zlatom. Vse se je ble{~alo. Od dale~ se je sli{ala glasba in [krat je deklico povabil na ples. Vrtelasta se in vrtela. Stopala so se nesli{no ugrezala v mehko podlago. Bjor je postajala utrujena. Vrtenje in ne`nizvoki so jo zazibali v spanec z zlatimi sanjami. V njih se je {e enkrat sprehodila skozi vse vrtove in si v vsakemizbrala najlep{e.

Zjutraj je Bjor zbudil stra{en tru{~. Ljudje so tekali na vse strani, kri~ali, noreli, vladala je grozna zmeda.Posku{ala je ugotoviti, kaj se dogaja, in iz ujetih besed je sestavila, da nekega mesta in ljudi v njem ni ve~.Mesta, ki je bilo je tak{no, kot ga je gradila v sanjah. Vedela je, da je ta dan druga~en od drugih. Bil je osmidan. Vrtov, v katerih se je igrala, ni bilo ve~.

PONEDELJEK:140 x 200 cm / les, obveza / asfalt

TOREK:180 x 200 cm / les, akrilni lak / kamenje, voda

SREDA:140 x 200 cm / les, ~ebelji vosek, kadmij / kokos, lesene krogle

^ETRTEK:196 x 198 cm / les, akrilni lak / pesek, grablje

PETEK:200 200 cm / les, olje - Jurij Kalan / trava

SOBOTA:200 x 200 cm / les / modra galica - Du{an Kirbi{

NEDELJA:140 x 200 cm / les, pozlata, {elak / lateks, kokos, `amet, brokat

OSMI DAN:180 x 200 cm / les, akrilni lak / steklenice, kit, knjigi Biblia in Qur'an

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiUniverzitetna knji`nica Maribor730.071:929 ^rtanec M.821.163.6-32

^RTANEC, MarkoVrtovi Bjor Haremsheld / ((umetnik in) spremni tekst) Marko ^rtanec; avtorska dela Jurij Kalan, Du{an Kirbi{; prevodi Mia Pave{i~...(et al.); fotografije Miha Škerlep). - Maribor: Kulturno izobra`evalno dru{tvo Kibla, 2002. - (Zbirka Tox; letn. 8)

Besedilo v slov. in prevodi v angl., ital. in nem.COBISS-ID 47 449857

KKaattaalloogg jjee iizzddaann oobb rraazzssttaavvii eekkssppoonnaattoovv vv KKiibblliinnii ggaalleerriijjii KKiiBBeellaa ddeecceemmbbrraa 22000022..

IISSBBNN 996611--66330044--0055--44

MMaarrkkoo ^̂rrttaanneecc:: VVrrttoovvii BBjjoorr HHaarreemmsshheelldd // zzaalloo`̀nniikk:: KKuullttuurrnnooiizzoobbrraa`̀eevvaallnnoo ddrruu{{ttvvoo KKiibbllaa // zzaa zzaalloo`̀bboo:: PPeetteerr TToommaa`̀ DDoobbrriillaa// zzbbiirrkkaa TTOOXX,, lleettnniikk 88 // uurreeddnniikkaa:: AAlleekkssaannddrraa KKoossttii}},, PPeetteerrTToommaa`̀ DDoobbrriillaa // sspprreemmnnii tteekksstt:: MMaarrkkoo ^̂rrttaanneecc // lleekkttuurraa:: NNiinnaaFFüürrsstt // pprreevvooddii:: MMiiaa PPaavveessii~~,, JJuurree BBiizzjjaakk,, OOllggaa MMaarrkkeelljj iinn MMiihhaaPPrreesskkeerr // ffoottooggrraaffiijjee:: MMiihhaa [[kkeerrlleepp // aavvttoorrsskkaa ddeellaa:: JJuurriijj KKaallaann,,DDuu{{aann KKiirrbbii{{ // oobblliikkoovvaallsskkaa zzaassnnoovvaa:: MMaarrkkoo ^̂rrttaanneecc iinn NNiinnaaFFüürrsstt // oobblliikkoovvaannjjee iinn pprroodduukkcciijjaa:: DDeejjaann [[ttaammppaarr iinn MMiihhaaPPrreesskkeerr zzaa KKiibbllaa..TTIIFF // ffoottoolliittii:: CCAADD DDeessiiggnn // ttiisskk:: BBeezzjjaakk ttiisskk,,MMaarriibboorr // lleettoo iinn kkrraajj iizzddaajjee:: 22000022,, MMaarriibboorr,, SSlloovveenniijjaa // nnaakkllaaddaa::11000000