h dolenjski listživljenju, ki vre in kipi kot še ni koli okrog nas in v nas, prisluhniti njegovim...
TRANSCRIPT
H DOLENJSKI LIST G-a - A S I L O S O C I Y L I S T l Ć N E Z E Z E D E O V N E G 1 j J L • i T • '.«. D t. R a ] \ S D " 3 V ! E i
Novo mesto, starodavno in sta-roslavno, je imelo že marsikatero kulturno manifestaci
jo, takšno, k i je prerasla področne •n dolenjske meje in se vrasla v splošno kulturno rast naše dežele. Spomnimo sc na Linhartov »Ta veseli dan« — prvo, še danes najpri-kupnejšo slovensko ljudsko igro, k i so jo prvič zaigrali v Novem mestu, Pred 114. leti. A l i prodor »modernih« z očakom Jakopičem na likovni razstavi pred štiridesetimi leti. *n še marsikaj v starejši in najnovejši dobi, kar je poseglo čez novomeške ograde, vzkalilo in rodilo C v e t in sad. K a r se je manifestiralo v našem splošno družbenem in kul-
ne televizijski valovi. T a pomen je: najožji stik z gledavci, s poslušavci, z neposrednostjo posredovanja in sprejemanja, pa naj gre za osrednje gledališke hiše ali za podeželski oder. Da pa bo amaterstvo dragoceno, po vsebini in obliki, si mora prizadevati, da bo res živo, ustrezno našemu človeku in našem u času. Za »živo amaterstvo« gredo naša prizadevanja, za požlahtni-tev, za globinsko širino vsega amaterskega kulturnega dela in ustvarjanja. Veliko smo že dosegli, zavrgli, kar je bilo zastarelo, neprimerno, kar že v preteklosti ni imelo tiste življenjske sile, k i bi lahko posegla še v naš čas. Prilagajati se
P R E D V . R E V I J O D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E V N O V E M M E S T U
Prisrčen pozdrav in dobrodošlico!
turnem življenju, postalo tehtno po svoji vrednosti in podnetilo marsi-kakšno novo pobudo, se izrazilo i n Prešlo v trajnost, k i živi in rodoviti. Kdo dvomi, da bo vrednote ljudsko kulturne dejavnosti razgrnil in pripomogel k novi vnemi tudi festival, k i bo v torek na odru Doma ljudske pnsvete odgrnil zaveso!
Gostje, gledališki amaterji, bodo t o k r a t prišli v to zgodovinsko in krajevno tako zanimivo mesto. V mesto, kjer je 'snoval T rd ina i n kjer se zdi, da Kette še zmeraj šepeta svoje najlepše stihe, v mesto, k i je povezano s toliko imeni pomembnih mož peresa, čopiča, klavirskih tipk, gledališke maske. Pri šli bodo v mesto, kjer se staro skladno srečuje in spaja z novim, n ? zunaj in v bistvu, kjer starinske hišice na Bregu mežikajo v najsodobnejše bloke. Pet dni, od 22. do ~?- maja, bodo prihajali gledališčni-ta. spre jemal i bomo goste, dramske družine s Štajerskega Zasavja, 2 Gorenjskega, z Dolenjske na Peti republiški reviji dramske dejavnosti. Pozdravljali bomo odrske dru-^ne, k i so bile za dobo od lanskega ° o letošnjega festivala izbrane kot n a Jbol jše na področju našega amaterskega gledališkega udejstvovanja.
Amaterskega! T o velja še posebno poudariti. Priznanje in čast lju-a e m , k i v tem, včasih tako pretiraj o »zaslužkarskem« času, v teh »pod a r j e n i h « težnjah, nesebično, brez materialnih koristi , iz plemenitega Y e s e l j a in ljubezni služijo, v najlep-* * m pomenu besede, gledališču, ~.- iu> glasbi in podobnim »nehas-. m « dejavnostim. L e priznajmo, da ? e kljub vsej »ljubezni«, k i jo čuti ' " g o j i v sebi amater do tovrstnega a?*a> to presneto težavno področje, *> terja nemalo požrtvovalnosti i n * u «u pogumnega vztrajanja. In vsaj
sodim, da amaterstvu še malo ne »zvoni navček«. Nasprotno: v p i j e n j u ljudstva bo imelo vse pomembnejši pomen in namek, k i m u
ne bodo mogl i vzeti ne radijski
življenju, k i vre in kipi kot še nikol i okrog nas in v nas, p r i s l u h n i t i njegovim mnogoglasnim utripom, ga izražati, mu dajati vsebino tudi z igro, s pesmijo, z glasbo, z vsemi različnimi kulturnimi izrazili — to je velika naloga, dragoceno poslanstvo »živega« amaterstva. To bodi vodilo i " i namen naših Svobod in prosvetnih društev. In v tem je tudi namen takih revij. Pogled na prehojeno pot, na cvet in sad, in pobuda za nadaljnjo pot, še v večjo globino in širino in višino. In vsem, ki so s srcem in dušo v tem delu, k i ga pomagajo dvigati in poglabljati, našo zahvalo in priznanje!
Lepo število teh delavcev na področju kulturnega udejstvovanja med ljudstvom bomo srečali in videli v Novem mestu. Tokrat bodo to člani igralskih družin. Prišli bodo iz Maribora, Trbovelj, Kranja, Mežice, iz Kostanjevice, Jesenic, Vidma-Krškega, Velenja. Odkri l i nam bodo, kaj znajo in zmorejo. Srečali se bedo z Dolenjsko in Nov im mestom, s prebivalstvom, k i tako rado sprejema in ceni take lepe, plemenite obiske.
Vsem vam, k i pridete: prisrčen pozdrav in dobrodošlico! Kot dragih prijateljev vas bomo veseli. Vas izpod planin, vas od Save in Drave, vas izpod Gorjancev, vas od Meže in vas iz Šaleške doline! In vseh drugih, k i boste obiskali to ljudsko kulturno manifestacijo, to gledališko revijo v dolenjski metropoli! Pa tudi vam naj bo prijetno srečanje z dolenjsko deželico i n njenimi ljudmi, prijetno lepo srečanje z vašimi gledavci!
Iskren pozdrav pa veljaj tudi vsem tistim gledališkim družinam, tistim amaterjem, k i na tej reviji tokrat sicer ne bodo nastopali, k i pa po vsej naši domovini tako pri zadevno i n uspešno posredujejo dramske stvaritve delovnim ljudem!
S E V E R I N ŠALI sekretar okrajnega sveta
Svobod in prosvetnih društev
Vsem darovalcem za Debeli rtič!
Akcijski odbor za Debel i rtič p r i Okra jnem odbor u Rdečega križa Novo mesto naproša vse kolekti-
V R E M E OD 11. DO 27. M A J A Približno do 24. maja bo
Prevladovalo deževno in hladno vreme- Po 24. maju Pa izboljšanje vremena in topleje.
Dr. V . M .
ve , k i so n a m e n i l i s vo j e p r i s p e v k e h u m a n i a k c i j i z a i z g r a d n j o k l i m a t s k e g a zdravil išča z a naše o t r o k e n a D e b e l e m rtiču, n a j o t e m , k o l i k o s o p r i s p e v a l i , o b v e s t i j o n e p o s r e d n o akc i j s k i o d b o r p r i o k r a j n e m o d b o r u R K v N o v e m me s t u . Prepričani s m o , d a s o se m n o g i k o l e k t i v i naši prošnj i že o d z v a l i . K e r bom o v p r i h o d n j i številki D o l e n j s k e g a l i s t a že pričel i poročat i o p o t e k u a k c i j e , že l imo z b r a t i d o t a k r a t č imveč p o d a t k o v o d a r o v a l c i h .
Prispevajte za izgradnjo klimatskega zdravilišča R K S Debeli rtič!
Akcijski odbor p r i O O R K , Novo mesto
športna srečanja v Novem mestu
odpovedana! Medobčinski z a v o d z a p rosve t -
no-pedagoško službo v N o v e m m e s t u i n s t r o k o v n i a k t i v učiteljev te r p r o f e so r j e v t e l esne v z g o j e Javl ja i ta , d a z a r a d i ep i d e m i j e v n e t j a očesne v e z n i c e 20. m a j a v N o v e m m e s t u n e b o n a p o v e d a n i h republiških t e k m o v a n j srednješolske i n osnovnošolske m l a d i n e .
V L A D O L A M U T : N o v o m e s t o i z R a g o v e g a l o g a
Vsa vprašanja šolstva približajmo vsem občanom
ibčine so izboljšale svoje odnose do šolstva in mu namenile letos v našem okraju že milijardo in 300 milijonov dinarjev, posebej pa bo šlo za najnujnejše investicije v šolstvu še 280 milijonov — Osebni dohodki prosvetnih delavcev se bodo po dosedanjih predvidevanjih zvišali v okraju za približno 21 odstotkov — šolski odbori naj se še bolj uveljavijo tudi pri uresničevanju šolske reforme — Naloga vseh organizacij SZDL: seznaniti vse člane s po
ložajem šolstva
Potem ko je komis i j a za družbeno upravljanje p r i okrajnem odboru S Z D L po dolgem delu anal iz i ra la sedanje stanje v osnovnem šolstvu i n je izvršni odbor na dveh sejah določil stališča i n naloge organizacij S Z D L đo te družbene službe, je v ponedeljek poslušal referat celotni okra jn i odbor Socialistične zveze. P r ebra l ga je predsednik podkomis i je za šolstvo prof . I van Kasesn ik , medtem ko je sejo vod i l predsednik okrajnega odbora S Z D L V i k t o r Zupančič. M e d gosti smo vide l i tud i podpredsednika glavnega odbora S Z D L Slovenije F ranca K i -movca-2igo, več l judsk ih poslancev našega okraja, več ravnateljev osnovnih šol i n predsednikov šolskih odborov t ist ih šol, na kater ih je komis i ja posebej i ska la podatke in pregledovala razmere. — Po razprav i se je razv i la zelo plodna razprava, o kater i bomo več poročali v pr ihodn j i številki, danes pa objavl jamo glavne m i s l i i z osnovnega poročila na ponedel jkovi seji okrajnega odbora Social i stične zveze.
K a j j e napo t i l o o k r a j n i odbor , d a j e sp re j e l to, s i cer res obsežno, toda t u d i že d o k a j k r a t p r e d i s k u t i r a n o pog lav je n a d n e v n i red? V o d i l n i m o t i v i p r i t e m so b i l i p r edvs em v t em, d a spoznamo, kakšen m a t e r i a l n i n a p r e d e k j e doseg lo osnovno šolstvo v t e m l e tu . K a k o s t em i s r eds tv i gospod a r i m o i n k j e je v l o ga šols k i h odborov ob gospodar j e n j u , v s e b i n s k i i n o b l i k o v n i r e f o rm i šole, i de jn i v r e d nos t i šole, k a k o j e s k a d r i , p r a v i l i i n p r a v i l n i k i i n z d r u g i m i p r edp i s i šol, s pe-dagoško-protsvetno službo i n z vzgo jo učiteljskega k a d r a — n a vse to j e se ja opoz o r i l a vse o rgan i zac i j e So cialistične zveze v o k r a j u .
Z a m a t e r i a l n i položaj osn o v n i h šol so vse k o m u n e v t e m l e t u v e r j e tno res d a l e o d sebe svo j m a k s i m u m . K a k o b i s i ce r tolmačili porast s redstev v p r i m e r j a v i z l a n s k i m l e t om s k u p n o z a 37 ods to tkov? L a n s k i odnos m e d o s ebn im i i n m a t e r i a l
n i m i i z d a t k i (88:12 odstot.) se b o letos p o p r a v i l z a pet ods to tkov — torej 83:17 o d s to tkov . V ce lo t i segajo l e tos n a m e n j e n a s reds t va z a šolstvo že p r e k o m i l i j a r d e i n 300 m i l i j o n o v d ina r j e v ! S r eds t va , p r edv idena za i n vest ic i je , bodo po vseh pok a z a t e l j i h znašala b l i z u 280 m i l i j o n o v d inar j e v . T o so v s e k a k o r številke, k i so resničen d o k a z r a z u m e v a n j a vse družbe i n kažejo t u d i n a resničnost gorn je t r d i t v e o m a k s i m a l n i h n a p o r i h v s edan j em položaju. T u d i osebni d o h o d k i pro sve tn ih de l a v c ev v o k r a j u se bodo Po p r edv i d e van j i h izboljšali za 24 ods to tkov .
Gospodar j en j e s s r eds t v i p o šolskih o d b o r i h šol j e ocenjeno kot dobro . T i n a mreč p r e d v s e m r a z p r a v l j a jo o n o t r a n j i d e l i t v i d o h o d k a šole n a ma t e r i a l n e , osebne i zda tke , a m o r t i z a c i jo, s k l a d e i td . S e v e d a dosegajo načelo »dobrega gospodarja« bo l j t i s t i šolski odbo r i , k i so bol j s e znan je
n i s ce lo tno prob lemat iko , šole, občinskega s k l a d a z a šolstvo i n t u d i p o l i t i k o o b činskega l j udskega o d b o r a v ce lot i . T a m je m a n j n a pak, več k o n s t r u k t i v n i h r a zp rav in tud i večja a k t i v nost. M a n j so se šolski o d bor i u v e l j a v i l i n a področju i z va j an j a šolske re fo rme — tako v s eb inske i n o b l i k o v ne. Z a to pa so d o b i v a l i d o sle j tud i vse p r ema lo pomo či. O ide jnost i p o u k a i n širj e n j u v p l i v a šole n a v z v e n je b i l o t u d i precej p o v e d a nega, t ako dobrega kot s l a bega. T o d šolski odbo r i še or je jo l ed ino . O b t e m j i m l a h k o precej pomagajo šoT-ak i k o l e k t i v i , k i te na loge i zva ja jo v s a k d a n .
S tan j e v zasedbi učnih mest i zkazu j e t r enutno po m a n j k a n j e 306 učiteljev. Najhujše je v T r e b n j e m i n v S e v n i c i (35 i n 29 odstot-(Nadaljevan je na 2. strani )
V torek zvečer otvoritev revije
V torek, 22. m a j a zvečer ob 20. u r i , se b o d v i g n i l a zavesa n a o d r u P r o s v c t n e -gD d o m a v N o v e m mestu' : zaCtMa se bo V . r e v i j a d r a m s k i h s k u p i n S l o ven i j e , k i b o t r a j a l a d o 26. m a j a . T a k o j po o t v o r i t v i bodo n a s t o p i l i člani Svoboda C e n ter i z T r b o v e l j z znano G o l -d o r i j e v o "komedi jo Krčmar i c a M i r a n d o l i n a . S p o r e d r ev i j e o b j a v l j a m o n a 14. s t r a n i današnje številka D o l e n j s k e g a l i s t a .
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED SZDL o problemih osnovnega šolstva
(Nadaljevanje s 1. strani )
k o v p r a z n i h učnih mest! ) , najboljše p a v N o v e m m e s t u , Brežicah i n V i d m u - K r -škem Iz t a k e g a položaja je t u d i s l e d i l p r ed log v refer a t u , d a z r e f o rmo učiteljišča še počakamo n a k a j časa, d a b i dozo re l i pogoj i z a p r e h o d n a višje o r g a n i z i r a n o pedagoško g imnaz i j o i n postopno vključevanje a b so l ven tov v pedagoško a k a demi j o . V r z e l i v številu p r e d m e t n i h učiteljev na j b i se pospešeno i zpo ln j e va l e s p o s e b n i m i o b l i k a m i . T u d i v p i s na učiteljišče na j b i se povečal, s k r b z a naraščaj pa naj pos t opoma pre ide n a šolske k o l e k t i v e — r a z u m l j i v o s k u p n o s p o t r e b n i m i s r e d s t v i za štipendije,
V u r e j an j e n o t r a n j i h p r edp i sov šol, p r a v i l a i n p r a v i l n i k e o d e l i t v i d o h o d ka ta o s e b n i h d o h o d k o v v l a gajo k o l e k t i v i o g r omne n a pore . N e k o l i k o p r e m a l o pomoči je dos le j škodovalo, v e n d a r kaže, da se b o s t a -
14. maja na sejmu N a ponedeljkov živinski
sejem v Novem mestu so živinorejci pripeljali 785 prašičev v starosti od 6 do 12 tednov. O d teh je bilo 729 prodanih. Cena se je gibala od 6.000 do 9.000 din. Promet je bi l zelo živahen, saj je bilo kupcev dovolj Iz bližnjih in daljnih krajev, pa tudi iz sosednje Hrvaške.
M A T I Č N I U R A D I Z V I D M A - K R S K E G A SPOROČA A p r i l a n I b i l o ro j s t ev i z v e n
bolnišnice. Poročali s o s e : Ivam Cerjalk,
d e l a v e c , ta. P a v l a K e l h a r , k r o -flaeica, o b a i z p r e s l a d o J a ; S t a -EliElLav K o z o l e , d e l a v e c s Trške
forc, i n M i l e n a Levičar, po l j e -elika iz G o l e k a ; R i h a r d A v s e c ,
d e l a v e c , ta Frančiška P a j t l e r , poJjeđetka, o b a i z Bučerce; A n ton, Jame, d e l a v e c i z Les lkovca , ta A n a G l a s , d e l a v k a i z V i d m a -Krškega ; J a n e z K r a n j e c , i n k a -E a « i z Krške v a s i , ta N a d a G l a s , l i a t a i ka r i c a i z Brež ic ; J o -t e t Mf lcec , d e l a v e c i z V i d m a -K r S k e g a , ta K a r o l i n a B e r n a r d e , g o s p o d i n j s k a pomočnica i z V M m a - K r S k e g a ; F r a n c G a ? p e -r i n , taJcasant i z G o r . S p o k i c , ta A n a Sotošdk, k u h a r i c a i z A n o v -C a ; A l o j z i j Jera ik , električar i z Vldma-Krštoega, i n R o z a G o r -JuiP, bolničarka i z N o v e g a m e -e l a .
U m r l i s o : M a r i j a K n e z , p o c e s t n i c a i z R a v e n , 72 l e t ; M a r i j a Božič, p o s e s t n i c a i z R a v e n , 81 l e t ; M a r i j a Ceim-šeik, gospo d i n j a i z V i d m a - K r S k e g a , 77 l e t ; Fttamc Vanič, p o s e s t n i k i z V i d -r n a - K r S k e g a , 79 let .
nje izboljšalo Po tej se j i . N eka t e r e zd rave , a t u d i škodljive težnje so b i l e podčrtane. Se posebno m e sto s o t a vprašanja d o b i l a v r a z p r a v i .
Re fe ra t ugo tav l j a , d a je sedanje s tan je v p rosve tno -pedageških z a v o d i h v V i d -mu-Krškem i n N o v e m me stu tako , d a n e b o mog l o zadovo l j i t i zahtev i n na log . Z a t o j e umes ten pred log , d a se f o r m i r a en s k u p n i medobčinski z a vod v o k r a j u , k i b o s p r i s t a n k o m vseh k o m u n o p r a v l j a l z ah tevne na loge s področja prosvet -no-pedagoške službe. T a zavod b o r e l a t i v n o t u d i cenejši, z bo l j s m o t r n o zapo s l i t v i j o k a d r a p a v s e k a k o r t u d i kvalitetnejši.
B i s t v e n e na loge , k i j i h to bogato g r ad i v o n a l a g a o r g a n i z a c i j a m Socialistične zveze, p a so težke i n odgovo rne . K r a j e v n e o r g a n i z a c i je na j b i čimprej s e zna n i l e članstvo s položajem šolstva i n t a k o nada l j e va l e že začeto de l o občinskih odborov . T i so namreč v e činoma že r a z p r a v l j a l i o šolstvu, dobre m i s l i pa n i so v edno p rod r l e n a v z d o l i n n iso našle k o n k r e t n i h i z v r ševalcev. U s m e r j a n j e šols k i h odbo rov n a b i s t v ena vprašanja je t u d i ena važn i h n a l o g . R a z e n tega se kaže t u d i v e l i k a po t reba po n a d a l j n j e m usposab l j an ju članov šolskih odborov , d a b i laže o p r a v l j a l i težke n a loge. Poročanje z b o r o m ob čanov o p r o b l e m i h šole s a m o ob proračunskih r a z p r a v a h je vse p r e m a l o ; po t rebn i bodo posebni zbo r i , posvečeni samo t e m u družben e m u vprašanju. T u d i k r a j e v n i o d b o r i i m a j o i z n a k a zane p r ob l ema t i k e široko področje de javnos t i , saj so p r i p o m o g l i k z n a t n o h i t r e j šemu ods t ran j e van ju m a l i h , p a t u d i v e l i k i h p r o b l e m o v s vo j i h šol. P r i t e g n i l i so . cele v a s i , k j e r so l j ud j e ve l i k o p r i speva l i z a n a b a v o opreme, pa t u d i inves t i c i j e v z g radbe i n d r u g e r e k v i z i te, šolske v r t ove i t d .
N a t a k način bodo l a h k o vse o rgan i zac i j e Socialistične zveze resnično približale p r o b l e m a t i k o šolstva v s em občanom. N j i h o v o sode lo van je pa bo u s t v a r i l o p r e d v s em lažje pogoje za učen j e n j i h o v i h l a s t n i h o t rok . L e t a k a šola bo o d i g r a l a s\'Ojo osnovno v logo, v z g a -
Morda je najpomembnejši dogodek zadnjega tedna — vsaj v zahodnem taboru — globok razcep, k i se je na videz nenadoma pojavil med Washingtonom in Bonnom zaradi Berlina. Kot je znano, se je Zahod na sestanku zunanjih mini strov N A T O v Atenah nekako sporazumel o tej zadevi. ZDA naj b i se pogajale z ZSSR o Ber l inu v smislu ameriškega predloga, k i med drugim določa, naj b i nadzorstvo nad dohodi do Berl ina med drugim izvajali tudi zastopniki obeh Nemčij, torej tudi D R Nemčija. Znano je bilo, da ta predlog Bonnu ni všeč, kakor m u ni všeč noben predlog, k i omogoča pogajanja z Vzhodom. Toda zahodnonemški zunanji minister Schroeder se v Atenah n i upiral tej zamisli. Pozneje je celo izjavil, da je ameriški načrt dober.
Toda Washington je delal račun brez krčmarja oziroma brez — Ade-nauerja. T a je po obisku v zahodnem Berl inu izjavil, da nima nobenega smisla pogajati se z Rusi, ker ne bo to nikamor pripeljalo. Skratka, nastopil je proti vsakršnim pogajanjem z ZSSR.
Že dolgo jc bilo znano, da je Ade-nauer proti slehernim pogajanjem, ker h i ta nujno privedla do priznanja nemških meja iz leta 1945, predvsem pa do njegovega odhoda s političnega odra. Toda malokdo je pričakoval, da bo naravnost sabotiral že pripravljen predlog, o katerem se je ves Zahod, vštevši zunanjega ministra Schroderja, že sporazumel, vsaj načelno.
Poteza starega bonnskega »patriarha«, k i se še krčevito drži za državno krmilo Zahodne Nemčije in postaja čedalje bolj neodgovoren,
je naravnost razbesnela VVashing-
ton. Vse kaže, da je izraz »razbesnela« v tem pr imeru upravičen. Ken-nedy osebno sicer n i komentiral naravnost Adenauerjeve izjave, pač pa je povedal, da se bo še naprej trudil, da b i začel pogajanja s Sovjetsko zvezo. Še več, poslal je v Moskvo svojega tiskovnega šefa Salin-gerja, k i se je več ur pogovarjal s premierom Hruščevom in po razgovoru, čeprav je bi l zelo skopih
potrebna. Stara os Washington-Ber-l in je slonela na zunanji polit iki pokojnega ameriškega zunanjega ministra Fosterja Dullesa, k i je obravnaval hladno vojno v skoraj religiozni luči, v smislu križarske vojne proti z lu (komunizmu), k i so m u bila sleherna pogajanja z Vzhodom zoprna in se je z n j im pogajal, kolikor se je pač mora l pogajati. Skratka, Dulles je kljub velikemu
RAZCEP NA ZAHODU besed, izjavil, da je ustvarjeno ugodno vzdušje za nadaljevanje stikov.
Adenauerjeva neodgovornost se kaže tudi v njegovih omalovaževal-nih izjavah o mal ih državah v Evropi, k i b i se hotele pridružiti Skupnemu trgu, in celo o Ve l ik i Br ita niji. Čeprav so te izjave pozneje demantirali, je vstal ves britanski tisk in napadel Adenauerja. Britanski dnevnik »Daily Espress« je na prvi strani objavil čez vse stolpce velik naslov »Gospod A nas ne mara«.
Vse kaže, da je Adenauer izgubil čut za določeno mero. Nobena skrivnost ni, da »somrak« tega tev-tonskega boga spremlja v Bonnu zmeda, hudi politični škandali in korupcija. Toda spor med Bonnom in Washingtonom opozarja še na nekaj drugega.
Čeprav predsednik Kennedv nima namena popuščati Sovjetski zvezi v bistvenih točkah — i n ena izmed najbolj bistvenih točk je zahodna navzočnost v zahodnem Berl inu — je vsekakor sklenil, da je v spremenjenih razmerah prožnost nujno
diplomatskemu izkustvu, k i ga je brez dvoma imel, obravnaval svetovne zadeve čustveno i n moraliziral o svetu. Kennedv se je izkopal iz te čustvenosti, k i je dostikrat značilna prav za Američane, in gleda razumsko na pogajanja z Vzhodom. Vsekakor ga je k temu prisilil tudi razvoj, neslutena tekma v oboroževanju, napredek v raketni tehniki in čedalje določnejše spoznanje, da b i bilo verjetno nad polovico Američanov ubitih v morebitnem atomskem spopadu. Zal, Adenauer te evolucije n i napravil . O d tod tudi sedanji hudi razcep.
Američani nadaljujejo s stilu v Moskvi , kar pomeni, da se ne ozirajo več na Adenauerja. Grožnje, k i j ih je te dni slišati iz Bonna o novem Rapallu, j i h očitno niso ganile. N i nobene nevarnosti, da b i Bonn sklenil kak separaten sporazum s Sovjetsko zvezo, si mislijo v Washingtonu. Pač pa na skrivaj upajo, da bo najnovejši razvoj dogodkov le prisi l i l starega kanclerja k odstopu in da bodo novi ljudje v Bonnu večji realisti.
Usklajevanje osebnih dohodkov Komisija za izvajanje
predpisov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov pri O b L O Novo mesto se jc doslej sestala že na dveh sejah. Člani komisije so najprej obdelali vsa navodila in predpise in se dogovorili o kriterijih. Opaziti je, da v podjetjih In zavodih vse preveč čakajo na ukrepe komisije, namesto da bi se sami lotili vsklajevanja
j a t i svobodnega us t va r j a vca in u p r a v l j a v c a , k i bo j u t r i zasedel v sa odgovo rna mesta v naši družbi, us t va r j a l in razpore ja l družbena s reds tva v s k l o p u s o c i a l i stične skupnos t i .
pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v smislu novih navodil. Komisija je najprej zahtevala od podjetij, k i doslej, čeprav je 31. december 1961. kot skrajni rok že davno potekel, še niso poslala pravilnikov na vpogled, naj slednje takoj pošljejo. Ugotovili sq, da je v novomeški občini se vedno 17 manjših obrtnih in gostinskih podjetij, k i pravilnikov niso izdelala. Komi sija je 15. maja imela z di rektorji in predstavniki DS teh podjetij posvet.
V uvodnih analizah je komisija že izbrala 2 zavoda in 3 podjetja, kjer so lani
delili sorazmerno visoke osebne dohodke, k i niso bili v skladu s porastom storilnosti. V enem izmed teh podjetij so posamezniki imeli v letu 1961 povprečno 190 tisoč din osebnih dohodkov na mesec, v drugem pa po 130 tisoč na mesec. K o misija bo najprej analizirala te primere. Vsa podjetja in zavodi bodo dobili okvirna navodila o tem, kako naj vsklajujejo svoje pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov z novimi predpisi. O delu komisije bomo sproti podrobneje poročali, pričakovati pa je, da bo trajalo dlje časa, ker so naloge obsežne.
1Z MflliH STBIJH j
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Živahna družbeno-politična dejavnost pr i odstranjevanju slabosti v gospodarskem in družbenem življenju je že rodila sadove, k i se zrcalijo v večji odgovornosti p r i uporabi družbenih sredstev, v krepitvi socialistične zakonitosti in v drugih pozitivnih prizadevanjih. T a proces prihaja posebno do izraza V številnih kolektivih, kjer se na pobudo organizacij Zveze komunistov uveljavlja duh bolj odkrite kritike raznih napak.
Zunanja trgovina bo skušala v celoti uresničiti priporočila najvišjih političnih organov i n se bo držala smernic, k i j i h vsebuje govor predsednika republike Tita — je bilo rečeno na nedavni seji upravnega odbora Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Slaba koordinacija, nelojalna konkurenca, odkrivanje poslovnih tajn, pretirana potovanja v tujino in drugi negativni pojavi bodo morah T naši zunanji trgovini izginiti. Res je, da so podjetja tudi doslej spremljala pojave na tujem trgu, niso pa se dovolj poglabljala v perspektivne možnosti za uveljavitev naše proizvodnje v svetu. Tu j i trg pa ne čaka odprt ih rok. V zadnjem času so sprožili vrsto postopkov proti posameznim zunanjetrgov inskim podjetjem pred častnim sodiščem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. Medtem ko se je prej častno sodišče le redko sestajalo, zaseda zdaj skoraj permanentno. — Pričakovati je, da bo Zvezna ljudska skupščina v kratkem razpravljala o osnutku zakona o blagovnem prometu s tujino, k i ga je tov. T i to napovedal v svojem govoru v Splitu. T a zakon naj bi pripomogel urejati
odnose v naši zunanji trgovini in pravilneje usmerjati zunanjetrgovinsko dejavnost.
Na sestanku Sveta živilske industrije v Beogradu so posebej opozorili na anomalije, da p r i nenehnem naraščanju zalog še vedno naraščajo cene v trgovini na drobno, čeprav proizvajalci znižujejo cene, j i h trgovina še vedno zvišuje. Zato je potrebno tesno sodelovanje med proizvajalci in njihov skupni nastop na trgu, da b i preprečili naraščanje maloprodajnih cen.
ODKRITA KRITIKA NAPAK • V Ljubljani so v petek odprl i medna
rodni obmejni sejem »Alpe — Adria«. Na sejmu razstavlja 173 podjetij iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Sejem bo vsako leto. Razširjal bo možnosti mednarodnega sodelovanja, sproščal nove pobude in v praksi odkrival številne možnosti sodelovanja in blagovne menjave.
0 Na IV. občnem zboru Zveze naravnih zdravilišč Slovenije v Slatini Radencih so ugotovili, da naravna zdraviliška sredstva niso povsod dovolj izkoriščena in raziskana. Nujno je, da se v graditev zdraviliških krajev vključujejo tudi gostinske in turistične organizacije, k i naj ustvarijo najširše možnosti za rekreacijo in razvedrilo, s tem pa povečajo tudi dohodek od turizma.
• V Vipolžah na B rd ih je bilo v nedeljo veličastno srečanje avstrijske, italijanske in
slovenske mladine kot manifestacija mi ru in prijateljstva. V okviru srečanja so bile športne in kulturne prireditve. Na zborovanju je govorila predsednica C K L M S Francka Strmole.
® V Mar iboru se je pred nekaj dnevi mudilo na tridnevnem obisku nad 300 potnikov »Vlaka bratstva in enotnosti« iz Srbije. O d železniške postaje do spomenika so srbski gostje hodil i po preprogi cvetja, nato pa so tri dni uživali gostoljubje mariborskih družin in delovnih kolektivov, k i so j im omogočili izlete v razne kraje. S tem so se Mariborčani skušali vsaj skromno oddolžiti za vse, kar so bratje iz Srbije med vojno storili za naše izseljence.
• Te dni pride v javno razpravo osnutek odloka o delovnem času in odmoru poklicnih voznikov v cestnem prometu. Po tem odloku šofer ne sme nepretrgoma šofirati nad pet ur, skupno število ur šoferjeve vožnje v 24 urah pa ne sme presegati deset ur. Čezurno delo šoferjev ne more trajati nad 18 ur tedensko. Dokazano je namreč, da se je večina prometnih nesreč pripetila zaradi preutrujenosti šoferjev.
# Pomladna setev se naglo bliža koncu, sklepanje kooperacijskih pogodb pa še znatno zaostaja. Setev bo v glavnem zaključena do 15. maja. Stanje pšenice in drugih ozimnih posevkov je zelo različno. V večjem delu žitorodnih krajev kaže pšenica zelo dobro in obeta se bogat pridelek. T am , kjer kaže pšenica slabše, jo bo treba vsekakor še dodatno pognojiti.
• V m e s t u Alž iru je s k u p i n a ogorčenih A lž i rcev z o g n j e m o d g o v o r i l a n a s t a ln e p r o v o k a c i j e oasovcev i n ubo j e , k i se v r ste d a n z a d n e m . Alž irc i s o s s t r o jn i c o s t r e l j a l i i z a v t o m o b i l a , p r i čemer j e b i l o 18 l j u d i u b i t i h , 54 p a r a n j e n i b .
• D e l i ameriških k o p e n s k i h , p o m o r s k i h i n l e t a l s k i h s i l i z t i -h o m o r s k i h oporišč so k r e n i l i p r o t i T a j l a n d u . N a u k a z p r e d s e d n i k a K e n n e d v j a so enote ameriške mornariške pehote z a sed le položaje n a r e k i M e k o n g , n a m e j i m e d T a j l a n d o m i n L a o s o m . T i p r e m i k i so v z v e z i z najnovejšo laoško k r i z o .
• P r e d s t a v n i k z a t i sk a m e r i škega p r e d s e d n i k a S a l i n g e r j e m e d b i v a n j e m v M o s k v i i m e l s e d e m u r n i r a z g o v o r s p r e m i e r o m Hruščevom. P o r a z g o v o r u Je b i l S a l i n g e r z e l o s k o p z b e s e d a m i , p o v e d a l p a je , da je u s t v a r j e n o u g o d n o vzdušje z a nada l j e van j e s t i k o v m e d Z D A i n Z S S R .
• V z a h o d n e m B e r l i n u se j e začela s o d n a o b r a v n a v a p r o t i s k u p i n i n e k d a n j i h p o l i c a j e v i n p r i p a d n i k o v nacističnih juriš-n i h o d r e d o v , obtoženih, d a so m e d d r u g o s v e t o vno v o j n o u b i j a l i Žide i n R u s e .
• P r e m i e r Hruščev je n a čel u p a r t i j s k e i n v l a d n e de l e ga c i je Z S S R p r i s p e l n a u r a d n i o b i s k v B o l g a r i j o . M o s k o v s k a » P r a v d a « piše ob te j pr i ložnos t i , d a bo o b i s k p r i s p e v a l k n a d a l j n j i p o g l o b i t v i b r a t s k e g a p r i j a t e l j s t va m e d o b e m a deželama, da p a je »n j egov p o m e n dos t i širši-.
• V Španiji še v e d n o s t a v k a k a k i h s to tisoč d e l a v c e v . P o l i c i j a p r i t i s k a i n d i v i d u a l n o n a stavkajoče i n u p a , d a b o t a k o z a t r l a g i ban j e . F r a n c o j e i z d a l u k a z , d a j e t r e b a s t a v k o z a v s a k o ceno zadušiti.
• N a i n d o n e z i j s k e g a p r e d s e d n i k a S u k a r n a . so n a p r a v i l i a t e n tat, p r i k a t e r e m p a se S u k a r -n u n i z god i l o nič za l ega . N e k a j oseb iz n j egove n e p o s r e d n e o k o l i c e j e b i l o r a n j e n i h . ' ' S o d i j o , da j e a t en ta to r , k i s o ga p r i j e l i , član fanatične s ek t e »Dar u ! I s lam« .
• V a t i k a n s k i r a d i o j e te d n i v p o s e b n i o d d a j i »Glas s v e t i h oče tov « n a p a d e l s o v j e t skega k o z m o n a v t a T i t o v a z a r a d i n j e gove i z j ave , d a v v e s o l j u nI v i d e l n e boga ne ange lov . T « p o m n e n j u v a t i k a n s k e g a k o m e n t a t o r j a s p o d k o p a v a t eme-Ije ve re .
DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST!
Vrsta posvetovanj
pri okrajnem odboru SZDL
V sadnji številki smo poročali o delovnem načrtu okrajnega odbora do zgodnje jeseni. Danes si poglejmo, katere naloge so si vodstvo okrajnega odbora in njegove- komisije zadali mimo sej okrajnega odbora.
Izvršni odbor okrajnega odbora bo v tem času razen o gradivu za osnovno šolstvo, ki je bilo že na ponedeljkovi seji, razpravljal še stalno o tezah in mislih, ki naj bi jih vsebovali novi statuti komun. Na tem dela posebna podkomisija. S predavateljskim aktivom bodo poglobljeno obdelali osnutek ustave, enako tudi s predstavniki, vseh strokovnih društev v okraju. Razen priprav, ki jih sicer zahteva vsaka seja okrajnega odbora SZDL, bodo pred izvršnim odborom na vrsti še materiali za posvetovanje o tovarniškem tisku, analiza občinskih tednov tiska in drugih akcij, ki so bile ob tem izvedene, analize s področja delovanja družbenih organizacij in društev.
Okrajni odbor bi z vrsto posvetovanj rad razčistil veliko vprašanj, ki se pojavljajo na različnih področij. Tako bo razen že izvedenega posvetovanja o vzgoji učiteljskega kadra, ki je bilo 25. aprila, organiziral še posvetovanja o skupnih akcijah ob taborjenjih in letovanjih mladine. Za gospodarske organizacije pripravljajo še ta mesec posvetovanja o tovarniškem tisku. Predsednice občinskih konferenc za družbeno aktivnost žen se bodo zbrale na posebnem posvetu, kjer bodo obdelale pereča vprašanja iz svoje prakse. Tudt koordinacija dela in programska vprašanja delavskih univerz in Zavoda za izobraževanje kadrov in Produktivnost dela bo predmet posebnega posvetovanja. Za jesen pa pripravljajo drugo posvetovanje o delu zunanjepolitičnih sekcij. To bo, če se v tem času ne bo njihovo Število tako povečalo, da bi kazalo organizirati že občinska posvetovanja.
Iz teh nalog sledijo konkretne akcije vseh osmih komisij pri okrajnem odboru, " se ravno v zadnjem času krepko lotevajo zastavljenih nalog.
Čebelarji v Spod. Posavju Čebelarsko društvo V idom-
Krško zajema skoraj 200 članov iz pet ih družin, k i delujejo v Sevnic i , Bres tan ic i , Vidmu-Krškem, Brežicah ter Dobov i . V m a r c u se je v Vidmu-Krškem n a občnem zboru zbralo več kot 70 predstavnikov i z vseh pet ih d ru žin. Zb ra l i so se čebelarji iz vsega Spodnjega Posavja, možje, k i čebelarijo že pet desetletij, mlajši tovariši i n tud i p ion i r j i so b i l i zastopan i , saj imajo n a mnog ih šolah čebelarske krožke.
P r ed občnim zborom je o življenju čebel predaval profesor E d i Senegačnik, ki je hkra t i p r ikaza l tud i nadvse zanimiv s t rokovn i sovjetski barvn i f i lm . Ze lo lepe s l ike i n prisrčna, včasih tud i mal ce segava beseda predavatel ja — oboje je poslušavcem nudi lo obi lo užitka. Po predavanju je predsednik d ru -
»Srečno! Vrnit« se udarni!« — Tako so želeli mladim brigadirjem kranjsko-novomeSke delavsko kmečke M D B »Jožeta Strupija« mladinci na novomeški železniški postaji. Brigada, ki šteje 110 mladincev, je 7. maja odpotovala na avtomobilsko cesto Paračln-Niš, delala pa bo dva meseca v okolici Velike Plane v Srbi-JL
stva tov. Anton B iz jak otvo-r i l občni zbor, vs i navzoči pa so soglasno i zvo l i l i za delovnega predsednika najstarejšega posavskega čebelarja upokojenega šolskega upravitel ja ter znanega javnega delavca F ranca Vadnala i z Dobove.
K o so prebra l i poročila o delu društva v razdobju 1931 do 19G2 je predsednik tovariš B iz jak v lepem nagovoru or isa l p lodno i n uspešno čebelarsko delo, k i ga je v 52 let ih oprav i l delovni predsedn ik tov. F ranc Vadna l , m u čestital za 70-letnico i n m u hkra t i izročil d ip lomo ter praktična dar i la . S lovensk i učitelj, k i je vse svoje delovanje posvet i l k u l t u r n e m u napredku kra ja i n okol ice, kjer je živel, ter razvoju čebelarstva, je prejel zasluženo priznanje. Jubi lant se je ganjen zahval i l i n poudar i l , da je bi lo njegovo delo vedno tesno povezano z l judstvom ter da učiteljevo mesto n i le v šoli, temveč tud i zunaj šole p r i de lu v organizacijah. N a občnem zboru so čestitali še enemu jub i lantu, tov. Jožetu Du lar ju iz V i d -ma-Krškega, k i je proslavl ja l 60-letnico rojstva i n 30-letni-co čebelarjenja.
Razprava po poročilih se je dotakni la mnog ih težav, k i tarejo čebelarje, ter raz
n ih organizac i jskih vprašanj. Razprav l ja l i so o obupnem, stanju čebclnih družin, o škodi, k i jo je povzročil posevek silažne sončnice na vel i k i h površinah, o odnosih z DOZ zaradi- zavarovanja čebel, o pr idobivanju matičnega mlečka, prodaj i medu, o pasiščih i n podobnem. Občni zbor sta pozdravi la i n delo čebelarjev pohval i la profesor E d i Senegačnik kot predstavnik Zveze čebelarjev iz L jubl jane i n tov. S lavko Šribar kot predstavnik občine i n ObO S Z D L iz V idma-Krškega. Poudar i la sta vel ik pomen izvoza medu, saj ga iz Slovenije izvozimo vsako leto za m i l i j on dev iznih d i narjev, čebele pa opravljajo kor istno delo tud i s tem, ko oplajajo sadno drevje i n rastl ine.
N a občnem zboru so spreje l i načrt dela za leto 19S2 in i zvo l i l i nev odbor, v katerem so večji del dosedanji tovariši. Nov i odbor se je že sestal v Dobovi , k jer je pregledal delovni načrt i n razprav l ja l o pr ip ravah na občni zbor Zveze čebelarskih društev Slovenije, k i bo v M u r s k i Sobot i . Čebelarji v Spodnjem Posavju pa pr idno delujejo še naprej i n upajo, da j i m bo narava vsaj letos nakloni la dobro let ino.
Oton Mikulič
Manj pridig, pa vec ukrepov
Pristojni organi večkrat razpravljajo o vlogi sindikata v novem gospodarskem sistemu. Poudarjajo, da so bili izvršni odbori sindikalnih podružnic in izjemoma tudi občinski sindikalni sveti v preteklem obdobju preveč- pridi-garski oziroma načelni.
Če bi analizirali vlogo izvršnih odborov sindikalnih podružnic med dvema občinama ObSS v Novem mestu, bi ugotovili, da so ti odbori naloge res površno opravljali ali pa jih sploh niso izpolnjevali tako, kakor bi bilo potrebno. Sestajali so se poredkoma, razprave o problemih in pojavih pa so bile načelne. To je dokazalo tudi decembrsko posvetovanje s celotnim plenumom ObSS ter predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Kazalo je, da so bili ljudje, ki so bili prvi poklicani razpravljati o problemih delitve dohodka, s stvarmi premalo seznanjeni. Molk ne
katerih udeležencev na tem posvetovanju pa je še povedal, kako malo vedo b podjetju in ,ustanovi, kjer so zaposleni. Ti predstavniki so bili od tam, kjer se govori o nedotakljivosti vodilnih v kolektivih (Zdravilišče Dol. Toplice, Hote! Kandija, novomeška Allekarna), kjer politične sile sploh niso prišle do izraza, Se manj pa bi lah-ko govorili o uveljavljenem delavskem samoupravljanju. »Glavc<: teh kolektivov so vedno saviovoljno ukrepale in se niso zmenile za pripombe »od spodaj«, ker so jih spet ščitili »tišji*. V izvršnih odborih sindikalnih podružnic je zato večkrat prevladala bojazen; menili so, da se ne splača drezati v oklep, ki ščiti tiste »zgoraj«.
Poglavitni problem je kader, ki sestavlja vodstvo sin-dikalnc podružnice. Ta se neprestano menja, ne da bi se
[email protected] Prišel je v novomeški obrat velikega podjetja z
lesnimi izdelki in prinesel s seboj približno takole karakteristiko: delavec srednjih let, borec, nagnjen k pijančevanju in osebnim sporom. Dodelili so mu delovno mesto v decimirnici, prv: ekonomski enoti tega obrata, kjer je postal pred-delavec. To je bilo pred petimi meseci. — Čas je tekel, obrat se je boril za plan in trg, v prvi
ekonomski enoti pa Č I s n r J I i i i f A s 0 s e začele dogajati O K U U l j I V U čudne reči. K obrato-
cnmnunlin v o d j i s o Prihajaii 9 U | l I U V U l j U anonimni listki s pri-• A i r a h f l tožbr.mi, da preddeta-|6 l l G i J U vec nnžpr.e vsakogar:
kaznovati! 2£&*5 ST ' e . dno več, delavci pa
so zahtevali premestitev in so odpovedovali delovno razmerje. — Preddelavec je malo dal na opozorila vodstva in političnih organizacij. Na delo je priliajal pijan in zamujal. Zbral je krog pristašev, jim pojasnjeval, da »je uprava kriva, da tako malo zaslužijo«, in od njih pobiral denar za pijačo. Kdor mu ni dal, mu je zagrozil, da ga bo... Pilo se je večkrat, med delovnim časom in po njem. — »Izbran« krog ljudi, najslabših delavcev s preddelavcem na čelu, je popival tudi dan poprej, preden je v ekonomsko enoto prišel obračunski list. Preddelavec je svojim »kolegom« spretno natvezil, da bodo za april malo dobili, in »pojasnil«, zakaj bodo tako malo dobili. — Ko je prišel naslednji dan na delo, je minilo že pol ure. Ukazal je, da se stroji ustavijo, toda poslušal ga ni nihče. Ogorčen, da ga noče nihče poslušati, je šel sam od stroja do stroja in ustavil motorje. Prva ekonomska enota, kjer je 21 ljudi, pol ure ni delala. Šele ko je prišla komisija, so stroji spet stekli...
Kje je vzrok temu, kar se je dogodilo v prvi ekonomski enoti? Nedvomno v organizaciji dela. Preddelavec, ki se je ubadal z vsemi rečmi, le organizacije ni imel na skrbi, je zadeve po svoje pojasnjeval. Ni mu bilo mar, ali delavci dosegajo norme ali ne. Prva ekonomska enota pa je priprava za proizvodnjo; če zastane delo v decimirnici, ne' dosegajo norme tudi v ostalih enotah. Delo je zastalo »po zaslugi« ene same osebe.
Kdo bo kril izgube? Kdaj bomo prenehali z zaščito negativnih pojavov? Ali je slab delavec, ki je pozabil, da bi bil moral biti kot borec celo za zagled drugim res več kot celoten kolektiv? Vsakomur priznavamo zasluge, toda s podobnim, kot se je zgodilo v decimirnici, se ne moremo strinjati. Ali bodo politične sile slednjič le ukrepale ali pa bomo morali • o negativnih pojavih še pisati? Primar smo navedli, delovni kolektiv no-volesovega obrata, ki nedvomno zna ceniti borbo za plan in trg, ter politične' organizacije pa naj o pojavu in človeku, ki ga kot nesposobnega pred-delavca ne bi smeli imeti na takem dolovnem mestu, same obravnavajo.
prej seznanil s problemi kolektiva in bi odigral svojo vlogo. V prihodnje bomo v odbor sindikalne podružnice volili pač tiste ljudi, za katere bomo vedeli, da bodo dalj časa ostali pri podjetju, torej največ neposredne proizvajalce. Delo sindikata in samo-upravnih organov bo potem veliko bolj življenjsko, obravnavani pa bodo konkretni pri-meri. Tako se bomo tudi izo
gnili pridigarstvu, ki ga mnogi očitajo sindikatu.
V sedanjem obdobju vendarle ne kaže, da bi ena organizacija zmogla vse naloge brez podpore drugih organizacij in organov. Skupno sodelovanje bo potrebno predvsem tedaj, ko se bo treba izreči o zaključkih komisij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah.
Kaj Je z živinorejo? Enajsta seja upravnega odbora Okrajne kmetijsko-
gozdarske zbornice, ki jo je vodil predsednik zbornice Lojze Pajnič, je poskušala kar se da stvarno razpravljati o nekaterih perečih vprašanjih kmetijstva, ki v našem okraju — podobno je tudi v ostalih okrajih Slovenije — Premaguje vrsto težav tako v družbeni kakor v zasebni proizvodnji. Poročevalec inž. Janez Miklavc je obširno spregovoril o vseh glavnih kmetijskih panogah ter podčrtal probleme tistih dejavnosti, ki imajo sicer ugodne pogoje za razvoj, nismo pa pri njih opazili kakšnih posebnih premikov oziroma izboljšav. Dodal je še, da bi se °b pametnem gospodarjenju izognili več izgubam, ki jih ugotavljamo zlasti spričo precejkrat nesmotrne reje živine.
Z u v o d n i m poročilom j e poten) inž. M i k l a v c n a v z o če podrobne j e s e z n a n i l s s t a n j e m v živinoreji, k i res n i b r e z p o m a n j k l j i v o s t i i n o v i r . O m e n i l je, d a i m a -rno letos v o k r a j u o k r o g 71.000 g l a v goveda , d a p a se število s t e m še n i u s t a l i l o , k e r l a h k o kma lu - p r i čakujemo poras t živinoreje. D o d a l j e , d a j e v družben e m s e k t o r j u l e 5 odstotkov v s eh goved i i n d a bo šele r a z vo j z a d r u g i n soc i alističnih posestev omogo čil pospeševanje živinoreje.
Po ras t ž iv ine v družbenem sek t o r ju je že zdaj večji ko t v zasebnem, v p r i h o d n j e pa b o to še b o l j občutno. Spričo u g o d n i h tržnih raz m e r i n os t a l i h pogojev, z l a s t i če bodo živinorejci uspe l i izboljšati setev živ a l s k e h r a n e t e r seveda d o g rad i t i dovo l j stojišč z a živ ino , bedo u s p e h i še zanesl j i ve je doseženi.
P P O B L E M S T . l : MLEK.O* Čeprav n a e n i s t r a n i go
v o r i m o o t o l i k o i n t o l i k o -k i a t n e m povečanju števila
goveđa, m o r a m o r e s n i c i n i l j u b o ugo t ov i t i , d a je v okra ju ' k r a v m o l z n i c v edno m a n j , d a s i r a v n o j i h j e l e tos skora j t r i k r a t več1, ko t smo j i h i m e l i 1957. P o m a n j k a n j e m l e k a n a t r g u je občutno. V h l e v i h i m a mo take krave , k i s količin o m l eka 1 n e zadovo l j i j o . N i k v a l i t e t n e g a m l e k a . U g o t a v l j a m o t u d i , d a so p ro i z v o d n i stroški m l e k a p r e v i s o k i . C e upoštevamo, d a je treba m o l z n i c e s k r b n o ne govat i i n p o r a b i t i p r i t e m precej več d e l o v n i h u r kot za d r u g o govedo, n a d r u g i s t i a n i p a , d a j e povprečna mlečnost p r e m a j h n a , so i z gube p r i p r o i z v o d n j i m l e k a res v e l i k e . M n o g o k r a t s i s i c e r pomagamo n a ta način, d a m l e k o p roda j amo draže, seveda p a t ako p r o b l e m a ne bomo rešili.
T o v . M i k l a v c j e poročilu ugo tov i l , d a b o m o o n a p r e d k u l a h k o g o v o r i l i l e takra t , če b o m « žival im
n u d i l i h r a n o s p redp i sano h r a n i l n o vrednost jo . Za to naj bo m e r i l o za d o b r o h r a n o v p r i h o d n j e n j ena kalorična vrednost , n e pa k i l o g r a m i i n tone.
Družbeni s ek t o r p r o i z v a j a n a leto 2.204 ton m l e k a , to pa je le 10% celotne k o ličine m l e k a , k i se p ro i z vede v našem o k r a j u . M l e k o i z družbenih ob ra tov d o b i j o največ m l e k a r n e . Z a l , de l a j o te s polovično kapac i t e to , k a r b i p o m e n i lo, d a p rev zame jo l e ok rog 11.500 l i t r o v m l e k a , k i ga pretežno prede la jo , d e l o m a pa proda ja jo v konsumu ' .
T a k o poročilo k a k o r t u d i r a z p r a v a s ta po t em n a v a j a l a v r s t o dokazov , češ d a je p r o i z v o d n j a m e s a m n o go cenejša i n d a b o t r e b a p ra v s e m u s m e r j a t i ž ivinorejo. V p r i h o d n j e na j b i m l e k o p r o i z v a j a l a le d v a okoliša: K m e t i j s k o - g o z d a r -s k i p r e d e l o v a l n i k o m b i n a t i n Dob . D r u g o d b i z g rad i l i v r s t o pilališč i n h l e v o v t e r posk rbe l i , d a b i b i l o meso kva l i t e tno . Ce družbeni sek
tor n e b i zmoge l v seh n a log v živinoreji, b i prešli n a pogodbeno re jo s p r i v a t n i m i živinorejci.
O k r o g 95 ods to tkov ž iv i n a je last zasebn ih gospodars tev . Največji družbeni pro i zva ja l ec m e s a p a so z a družne ekonomi j e , k i z m e som k r i j e j o koma j o s m i n o pot reb n a t r gu .
V r a z p r a v i je inž. B r a n k o Vo l j e p o u d a r i l , d a b o m o kval itetno.živino d o b i l i t u d i iz pitališč. P i t a l i p a b o mo l e t a k a te leta, k i že po n a r a v i ustreza jo kakovos t i p i tanoga goveda. P r e d s e d u joči - p r edsedn ik zbo rn i c e L o j z e Pajnič je z a l e m dej a l , d a bomo m o r a l i resno paz i t i , d a se bodo i z va j a l e odredbe, k i določajo, ka t e ra te le ta sme jo v z a k o l .
Z A D R U G E I N P O S E S T V A Z A O D K U P ZEMLJIŠČ
K o so člani u p r a v n e g a odbo ra nato ugotav l jam p r e m a j h n o a k t i v n o s t gospodar s k i h k m e t i j s k i h o r g a n i z a c i j za k r e p i t e v socialistič
nega s e k t o r j a so se s e z n a n i l i tudii s težavami, k i se po jav l j a j o v z v e z i s t e m vprašanjem. M e n i l i so, d a b i b i l o t r e b a t eme l j i t o p r o učiti postopek p r i o d k u p u i n že v n a p r e j izločiti v s a t i s ta de l a , s k a t e r i m i se b r e z potrebe povečujejo l i s t ine i n ce lo ten e labora t z a p r e nos l a s t n i n s k e prav i ce . U p r a v n i odbo r j e naložil z b o r n i c i , na j n e m u d o m a opozor i gospod, k m e t . o r ga n i zac i j e n a i z va j an j e n j i h o v i h na l og , o z i r o m a na j z b o r n i c a v s em s v o j i m član o m razpošlje priporočila z u s t r e zno vseb ino .
R a z p r a v e o p r o b l e m i h , k i j i h j e načela O k r a j n a k m e t i j s ko - go zda r ska z b o r n i c a , se ne b i sme l e u s t a v i t i n a r a v n i u p r a v n e g a o d b o r a te us tanove , pač pa b i m o r a l i o n j i h razmišljati vs i , o d d e l a v c a v k m e t i j s k i o r g a n i zac i j i d o ob l a s tn ih o r ganov i n političnih organizaci j j ,
- R e s n i p o m e n k i o t em, p r e d v s e m p a us t r e zn i u k r e p i v tej s m e r i bodo k o r i s t n o n a pot i l o z a smotrnejšo p o l i t i k o v k m e t i j s k i h panogah .
Učitepčniki o skupnih problemih Z z a d n j i m posve tova -
n | j m s l o v e n s k i h učite-Ijiščnikov 12. i n 13. m a j a v S m i h e l u p r i N o v e m m e s t u Je pos t a l a t a o b l i k a dijaškega z b o r o v a n j a že t r a d i c i o n a l n a . L a n i je b i l o posvetovanje v C e l j u , le tos p a ga $e p r i p r a v i l a m l a d i n s k a o r ga n i z a c i j a novomeškega učiteljišča.
D v o d n e v n o posve tovan je j e pričel p r edsedn ik m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e n a n o vomeškem učiteljišču J u r e P e r k o , k o j e razen d i j a k o v i n gostov v d v o r a n i d i j a škega d o m a v S m i h e l u po z d r a v i l tud i p r e d s e d n i k a republiškega sve ta z a šols t vo V l a d k a M a j h n a , p o d p redsedn i co O L O N o v o mesto inž. V i l m o Pirkovič i n p r e d s e d n i k a ok ra jnega o d
bo ra S Z D L N o v o mes to V i k t o r j a Zupančiča. U d e leženci, m e d k a t e r i m i j e b i l o t u d i več pro fesor j ev z v s eh s l o v e n s k i h učiteljišč, so po t em poslušali izčrpen i n prece j obsežen re ferat . Poročevalec J u r e P e r k o j e v n j e m o s v e t l i l v se p r o b l e me, o k a t e r i h so pog l ob l j e n o r a z p r a v l j a l i že o b l a s t n i o r g a n i i n politične o r g a n i zaci je . V e n d a r se poročtilo n i u s t a v i l o samo p r i t em .
P r a v i l n a j e bdla u g o t o v i tev, d a s o p r o b l e m i vseh učiteljiščnikov s k u p n i . P o sebno je b i l a podčrtana v zgo j a učiteljskega n a r a ščaja. T a m o r a b i t i p r i m e r -n a času' i n r a z v o j u , n j e j n a času in ra zvo ju , n j e j pa pređmetn'ki. N o v a šolska r e f o r m a j e to s a m o d e l o m a rešila. R a z e n tega p a s m o p r e n a g l i l i z us t anov i t v i j o
NAGRADA ALI PRETVEZA? V podjetju Elektro-Novo mesto so za prvomaj
ske praznike razdelili 46 članom kolektiva zapestne ure. Zato, ker so že 10 let nepretrgoma v elektrotehniški stroki. Delavski svet je že pred letom dni sprejel sklep o tem. Ure so kupili v Ljubljani, čeprav so se že prej pogajali za nakup v novomeški trgovini. 46 zapestnic ur je veljalo 849.767 din, z dajatvami vred (znesek je bil izplačan iz sklada osebnih dohodkov) pa so stale 1 milijon 459 tisoč 208 dinarjev.
Ne bi bili radi krivični, saj so na podoben način mnogi kolektivi »nagrajevali« svoje člane že nekaj let nazaj. Kolektiv Elektro pa je to opravil v zelo nepravem času. Takrat, ko smo že resno razpravljali o štednji in o raznih anomalijah v našem gospodarstvu. Ko so bile ure razdeljene, se je v kolektivu pričelo negodovanje. Pojavile so se govorice o tem,* kdo je imel pravico do ure, in jc ni dobil, in kdo jo je dobil, pa ni imel pravice do nje. Kolektiv je bil na en mah razdeljen v uža-Ijence in v prizadete, oboje pa vpliva na notranje odnose in zmanjšuje voljo do dela.
Največje zlo pa ni v tem. Gre za pojav, ki zasluži ostro in odločno obsodbo kjerkoli bi se še primeril. V našem družbenem sistemu je dovolj meril, po katerih lahko nagrajujemo vsakogar po njegovem delu. Delo pa ni zasluga, ampak dolžnost •n družbena potreba. Zato nimata ne DS in ne kolektiv prav nobene pravice deliti kakršnekoli nagrade. Vsakogar pošteno plačujmo z a delo, ki ga opravlja!
pedagoške a k a d e m i j e , k e r še n i so d o c e l a razčiščeni p o j m i , kakšna u s t a n o v a j e p r a v z a p r a v to. Z a t o b o s p r i h o d n j i m šolskim l e t o m u k i n j e n a pedagoška g i m n a z i j a v N o v e m mes tu , n j e n i d i j a k i pa bodo prešolani n a učiteljišče, k i : b o spet d e l a l o po s v o j e m p r o g r a m u .
V e d n o pogosteje se r a z p r a v l j a o t em , kakšen na j bo učiteljiščnik, k o z a p u st i šolo. Cas i n potrebe dandanes zahteva jo , d a m o r a bita učitelj » doma « v s v o j i s t r o k i , to j e , d a j e dober s t r o k o v n j a k i n vzgo j i t e l j , n a d r u g i s t r a n i p a m o r a poznati i vse t iste reči, s k a t e r i m i se u k v a r j a j o pol i t i k i in gcs jpndars tven ik i . S e v eda j e večkrat težko zah t eva t i , d a b i učitelj v se to vede l , ka j t i v s a v n e m a za de lo , p o s luh za p r o b l e m e i n s m i s e l z a reševanje težav — to j e zda j še ce lo po t rebno — i zha ja j o p r e d vsem i z šolske dn splošne i zobrazbe . R a z v i d n o je , d a j e v precejšnji m e r i odv i s no tud i o d ustanove , učiteljišča, a l i se bo n jegov a b so l vent znašel a l i ne. Izobraževalni proces pos t a v l ja p r ed učitelja t s k e n a loge, d a j i h bo sposoben o p r a v l j a t i l e s t r o k o v n j a k . D a b i to doseg l i , je nu jno , d a pošljemo abso l v en ta n a eno le tno plačano p r a k s o k d o b r e m u u p r a v i t e l j u . N a pačno b i b i l o m l a d e m u člov e k u na l a ga t i naloge, k a kršnih še starejši z do l go l e tno p r a k s o ne mor e j o i z p o l n i t i !
N e d v o m n o je po t r ebno d vo jno izobraževanje. D r u go, izvenšolsko, na j p r e v z a me jo p r edsv em o r gan i z a c i je M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a je v ta n a m e n že u v e l j a v i l a v r s to ob ' i k đe.'a z m l a d ino , .še posebej za šolsko m l a d i n o . N i pd;več govor i t i <> izvenšo'.sk1 de javnos t i i n uspeh ih m ' a d ' n e . M o r d a j e
dragocen u s p e h takega de l a t u d i to, d a šolska m l a d i n a po zna p r o b l e m e i n s a mos to jno ter z z r e l i m p o s l u h o m r a z p r a v l j a o n j i h .
O t em , d a m l a d i n a p r a v i l n o r a z p r a v l j a o perečih p r o b l e m i h , je v r a z p r a v i s p r e g o v o r i l a t u d i inž. V i l m a Pirkovič. N a g l a s i l a je, d a smo l a h k o prepričani, d a bodo t ake r a z p r a v e p r i nesle uspeh . V l a d k o M a j hen p a j e de j a l , d a se zda j z a v z e m a m o z a enoten k o n cept izobraževanja. T r e n u t no ga še n i mogoče u v e l j a v i t i , k e r n i m a j o v s a po dročja e n a k i h pogojev, s le j ko pre j p a ga b o m o m o r a l i u v e s t i . —iz—
Letos: 44 dovoljenj za gradnje
Organi O b L O Novo mesto so letos i zda l i 44 dovoljenj za graditev. Dovoljenja se v večini pr imerov nanašajo na preureditve a l i dozidave stavb, nekaj je tud i gospodarsk ih poslopi j ( razni kozolc i , pod i i n podobno) . Zelo vel iko število prošenj je še nerešenih; največ so j i h vložili interesenti za manjše gradnje, predvsem za preureditve i n dozidave stavb.
L J U D J E M E D S E B O J
»Kredit moram dobiti!«
Prosilcev za posojilo iz občinskega stanovanjskega sklada je bilo mnogo več kot sredstev, namenjenih zasebnim gradnjam. Vrhu vsega pa je naneslo, da je bilo med prosilci nekaj takšnih, ki so prepričani, da posojilo morajo dobiti. To so bili posamezniki iz lokalne uprave, ki so naštevali svoje zasluge in ugotavljali: »Toliko sem pa menda že zaslužil, da si bom lahko s posojilom
zgradil hišo!« Sredstev pa je bilo malo in nikakor jih ni bilo mogoče »nategniti«... Upravni odbor je stal pred težko odločitvijo: ali deliti sredstva po konkurzni sposobnosti prosilcev in upoštevati načelo:
dajmo tistemu, ki potrebuje le malo, da bo dogradil, ali upoštevati »argumente« o zaslugah, obraze in... Tudi zamere se človek boji. Ne vemo, kako so odločili; upravni odbor se pritisku ni takoj vdal, res pa je, da je imel težko nalogo. — Pojav lahko označimo samo kot izsiljevanje. V naši družbi smo vsi enakopravni, zato ne sme biti nikomur pod častjo postaviti se v vrsto in čakati. Toliko manj pa je opravičljivo, če posa-mezniki izsiljujejo prednost zaradi svojih političnih zaslug. Z zavestjo ljudi, ki je bila najtrdnejši temelj v vsej revoluciji in povojni izgradnji, smo mogo naredili. Mar bomo zdaj z zavestjo trgovali? Mar ne poslavljamo na ta način na laž vse tisto, za kar smo prelili mnogo krvi in znoja? In' še to: kaj bomo storili, če bodo državljani zahtevali javen odgovor na vprašanje, kako so bila razdeljena sredstva sklada? Vse kaže, da bodo v bodoče popolnoma upravičeno tak način razprave in obveščanja zahtevali češće kot doslej. In kaj potem? Hišica se bo nenadoma podrla, pri tem pa bo prav gotovo precej prahu...
Pred posvetovanjem o tovarniškem tisku
O k r a j n i odbo r S o c i a l i stične zveze bo o r g a n i z i r a l v p r i h o d n j e m t ednu posvetovanje o v l og i , mes tu in p o m e n u tovarniškega t i ska . Posve tovan je je n a d a l j e v a n je n a p o r o v v o k v i r u letošn jega meseca t i s k a v o k r a j u , d a b i proučili vse možne o b l i k e sodobTicga obve ščanja l j u d i .
T r e n u t n o s ta v o k r a j u
d v a t i p a tovarniških g l a s i l : t aka , k i že ima j o t r ad i c i j e in izkušnje i n so t u d i že o b l i k o v n o i n vseb insko i z g rad i l a v cenjene p r i p o močke d e l a v s k i h svetov, k o l e k t i v o v i n t u d i že de lno k o m u n , i n take , k i šele n a stajajo i n od igrava jo v g l a v n e m v logo i n f o r m a t o r ja. Najhujša n a p a k a večine od n j i h je neredno i z h a j a -
S kakšno moralno pravico jemlje zdravnik v Trebnjem na mesec po 223.662 din osebnih dohodkov?
Človek se n a j p r e j v p r a ša: k j e j e m e j a n e s r a m n e ga izkoriščanja naše d e m o kratične u r e d i t v e , k o t s i g a d o v o l j u j e j o n e k a t e r i s k r a j n o sebični p o s a m e z n i k i m e d n a m i ? K j e j e n j i h o v čut o d g o v o r n o s t i p r e d družbo, k j e so o s n o v n a m e r i l a z a poštenost i n z a t r e z n o p r e s o j o , k a j j e p r a v i n k a j ne? N e h o t e se n a m v s i l j u j e p r i m e r a :
m e d t e m k o množice zav e d n i h g r ad i t e l j e v s o c i a l i z m a z v s o p r i z a d e v n o s t j o i n u d a n o s t j o požrtvovalno p o m a g a j o n a p r e d k u p o s t r m e m k l a n c u n a v k r e b e r , sed i n a t e m našem v o z u nek a j izkoriščevalcev, k i b r e z o b z i r n o i n s k r a j n o nes r a m n o , p a h k r a t i še košato i n b a h a t o v p i j e n a d množ ico : » L e pogan ja j t e , le p o t r u d i t e se, m o r a m o n a p r e j ! L e daj te ! ! « K d o so t i izkoriščevalci? P o s a m e z n i k i , k i so p o z a b i l i n a svoj o čast i n poštenje i n k i spričo šibkosti v posamez n i h o r g a n i h našega samou p r a v l j a n j a g r a b i j o z obem a r o k a m a v s vo j nenas i t n i žep!
N a j b o d o v o l j . O g l e j m o s i ra j e p r i m e r , k i odgova r
j a g o r n j e m u n a s l o v u : z d r a v n i k d r . Jože P a v l i n ,
u p r a v n i k Z d r a v s t v e n e g a d o m a v T r e b n j e m , j e d o b i l v l e t u 1961 izplačanih s k u p n o 2,683.946 d i n a r j e v osebn i h d o h o d k o v a l i p o v e d a n o p o domače: n j e g o v a l a n s k a mesečna plača znaša nič m a n j k o t 223.662 d i n a r j e v V j a n u a r j u , f e b r u a r j u , a p r i l u , j u n i j u , j u l i j u , avgus t u i n o k t o b r u j e d o b i l p o 78.013 d i n , m a r c a 88.568 d i n , m a j a 126.689 d i n , sept e m b r a 277.013 d i n , n o v e m b r a 567.585 d i n i n decemb r a še 386.001 d i n a r . R a z e n z n e s k a 2,683.946 d i n p a je d o b i l l a n i izplačanih v Z d r a v s t v e n e m d o m u še 691.999 d i n z a k i l o m e t r i n o ( z a o b i s k e n a d o m o v i h ) , k a r spe t p o m e n i n a m e s e c povprečno p o 57.650 d i n d o h o d k o v . O s t a n i m o p r i povprečnih mesečnih osebn i h d o h o d k i h : 223.662 d i n a r j e v ! č l ovek b i m e n i l , d a je z d r a v s t v e n a služba v t r e b a n j s k i občini n a z a v i d l j i v i višini — žal p a to še daleč n i r es ! N a občinskem l j u d s k e m o d b o r u v edo poveda t i , d a p r a v t a služba n i k a k o r n i občini ne v ponos , ne v z a d o v o l j s t v o šte
v i l n i h p a c i e n t o v , k i so že l e t a i n l e t a n a v e z a n i s a m o n a enega z d r a v n i k a v vse j občini! K d o j e k r i v , d a v občini še v e d n o n i d r u g e g a z d r a v n i k a ? O t e m v t e m l e k r a t k e m s e s t a v k u ne b o m o r a z g l a b l j a l i ; č loveku p a se neho te p o r o d i vprašanje: čemu p a teh l e 223.662 d i n a r j e v ne b i d e l i l i z 2 i n b i i m e l a d v a z d r a v n i k a v s a k n a m e s e c p o 111.830 d i n a r j e v d o h o d k o v ? ( N a i v n o vprašanje l a i k a , k a j ne, d r . P a v l i n ? ) N i s m o pok l i c a n i r a z p r a v l j a t i v t emle članku t u d i o k v a l i t e t i z d r a v s t v e n e službe v treb a n j s k i občini, z v e d e l i p a s m o z a pritožbe, d a spre j e m a z d r a v n i k v T r e b n j e m v a m b u l a n t o n a e n k r a t t u d i p o 4 d o 5 p a c i e n t o v i n j i h h k r a t i o b d e l u j e !
M o r d a se b o n a današn j i s e j i s v e ta z a v o d a — z d r a v s t v e n e g a d o m a v T r e b n j e m — t u d i p o j a s n i l o , k a k o j e z l a n s k i m i dod a t k i z a »delo z d r a v n i k a i z T r e b n j e g a n a z d r a v s t v e n i p o s t a j i v Mokronogu « , k a k o je z z a k o n s k i m i o sno v a m i z a n a d u r e v t r e b a n j s k e m z d r a v s t v e n e m d o m u i n k a k o j e z d r u g i m i o b l i
k a m i d v i g a n j a o s e b n i h doh o d k o v , k i so p o g n a l i ž ivo s r e b r o d i n a r j e v d r . P a v l i n u t a k o z e l o v i s o k o . D a n e s d o p o l d n e namreč z a s e d a svet z a v o d a , k i b o n e d v o m no p o s t a v i l p r a v o besedo g l ede p r e j e m k o v v z d r a v s t v e n e m d o m u . M o r d a b o razčistil t u d i vprašanje soo d g o v o r n o s t i z a škodo, k i j e n a s t a l a l a n i v M o k r o n o g u spričo s l a b e g a d e l a t a m kajšnjega z d r a v n i k a d r . N o s e t a i n k i d o s e g a p o m n e n j u o d g o v o r n i h p r e d s t a v n i k o v O Z S Z 6 m i l i j o n o v d i n a r j e v . M o r d a , p r a v i m o — k e r u g o t a v l j a m o
• h k r a t i , d a j e v e l i k a škoda, d a svet z a v o d a t e h i n pod o b n i h vprašanj n i zas le d i l i n u r e d i l že l a n i !
S v e t z a v o d a d a n e s t u d i ne b o m o g e l m i m o osebn i h d o h o d k o v računovod-k i n j e t e ga z d r a v s t v e n e g a d o m a ; M a r t a P r i j a t e l j j e d o b i l a l a n i izplačanih z a svo j e r e d n o , h o n o r a r n o i n n a d u r n o de l o s k u p n o 870 tisoč 860 d i n a r j e v a l i povprečno p o 72.571 d i n n a m e s e c ! ( škoda , d a n i n a s v e t u več računovodskih i n k n j i g o v o d s k i h m e s t p r i z d r a v s t v e n i h d o m o v i h :
m a r s i k a k p r e d s e d n i k O b L O , p r e d s e d n i k o k r a j n e g a sodišča, p r e n e k a t e r i p r o f esor , z n a n s t v e n i k i n resnični s t r o k o v n j a k b i l a h k o o b e s i l n a k l i n s vo j p o k l i c i n z a p r o s i l z a d o b r o plačan o m e s t o v z d r a v s t v e n e m d o m u ! ! )
N a r a z p o l a g o i m a m o več p o d a t k o v . o n e p r a v i l n e m n a g r a j e v a n j u o d g o v o r n i h uslužbencev v t r e b a n j s k e m z d r a v s t v e n e m d o m u ; o n j i h b o m o poročal i p r i h o d njič, k e r pr ičakujemo o d današnje seje s v e t a zavod a m a r s i k a j . Z e n i m i z m e d p o d a t k o v p a m o r a m o po -streči p r e b i v a l c e m t r e b a n j s k e občine že d a n e s :
d r . Jože P a v l i n i n M a r t a P r i j a t e l j l e t o s n i s t a p r i j a v i l a v p r e d p i s a n e m r o k u ( i n ne p o n j e m ! ) s v o j i h čistih d o h o d k o v v s m i s l u z a k o n a o d a v k u o d osebnega d o h o d k a , d a b i j i m a občinska u p r a v a z a d o h o d ke o d m e r i l a d a v e k o d osebnega d o h o d k a , k i g a m o r a t a plačati. N j u n e d o h o d k e j e p o i z j a v i p r e d s t a v n i k a O b L O zda j u r a d n o ugo to v i l uslužbenec O b L O , da vek p a b o s t a m o r a l a plačat i s k a z n i j o v r e d , o čemer b o m o p r a v t a k o še p o r o čali.
I n še n e k a j : v s i l j u j e se n a m m i s e l , d a b i p r a v o časen p o s e g p r i s t o j n i h o r ganov O b L O i n d o b r o de l o o r g a n o v u p r a v l j a n j a v sam e m z a v o d u l a n i ( m o r d a p a t u d i že p r e j ) l a h k o p r e preči lo a n o m a l i j e , k i mečejo čudno luč n a nečedne r a z m e r e v d e l i t v i d o h o d k o v v t r e b a n j s k e m zd rav s t v e n e m d o m u . K a j več o t e m p a še p r i h o d n j i t eden .
nje. V s e b i n s k e p o m a n j k l j i vos t i p a ima j o v z r o k v r a z v o j n i po t i , p o j m o v a n j u v l o ge, p o k r o v i t e l j s t v u , dušenju i n i c i a t i v e i n d r u g e m .
Ide jno -vzgo jna k o m i s i j a ok ra jnega odbora i n k o m i s i j a z a t i sk p r i p r a v l j a t a z a posvetovanje v r s t o p r e d l o gov, k a k o b i to s reds tvo obveščanja n a p r a v i l i še bo l j učinkovito. P r e d v s e m gre z a to, d a se natančneje določi n a m e n l i s t a kot o b veščevalca, v zgo j i t e l j a i n g rad i t e l j a družbene zaves t i v k o l e k t i v i h . N a posve tova n j u n a m e r a v a j o še posebej obde l a t i v l o g o l i s t a v t a k i h k o l e k t i v i h , k i so ra zb i t i po deloviščih, področjih, o b r a t i h i t d . (gradbeništvo, gozdars t vo , k m e t i j s k i k o l e k t i vi ) . P i s a n a beseda b i l a h k o o p r a v i l a v r s to na log , k i j i m s icer noben sestanek n i kos , saj se l a h k o l j ud j e s z n a n j a -j o z dogodk i , n a l o g a m i i n m i s l i m i t ak ra t , k o i m a j o čas z a to.
Pričakujemo, d a bo z a r a d i a k t u a l n o s t i posve t ovan ja n a s edan j i s t opn j i družben i h odnosov v k o l e k t i v i h udeležba polnoštevilna. N a posve tovan je so s k l e n i l i p o v a b i t i večino večjih i n t u d i manjših k o l e k t i v o v , k j e r b i b i l a u v e d b a " takega s t i k a m e d l j u d m i nadvse k o r i s t n a
G m
OBVESTILO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM
Obveščamo vse gospodarske organizacije, da prireja Združenje knjigovodij LRS v Ljubljani v času od 21. do 26. maja 19G2 s e m i n a r j e glede izvajanja načel delitve čistega dohodka in sestave ustrezne dokumentacije.
Društvo knjigovodij v Novem mestu nima v programu tega seminarja. V kolikor gospodarske organizacije niso prejele posebnega obvestila, lahko prijavijo udeležbo Združenju knjigovodij LRS v Ljubljani, Trubarjeva 14-1., p. p. 8.
Duh revolucije in uporne misli Borci obsojajo petolizništvo neznočajnih posameznih državljanov, med katerimi so tudi redki nekdanji pripadniki NOB! — Pri nas: »nesposoben delovni invalid« s priznano pokojnino, v Nemčiji: garač z 12-urnim delavnikom! — S stradežem prihranjeni stari avtomobili na račun naše socialistične zaščite
in skupne blagajne nimajo nič skupnega s častjo delovnih ljudi nove Jugoslavije!
O k o l i 1500 l j u d i se je zbral o v nedeljo, 13. maja , n a pros lav i 20. obletnice Gor janskega batal jona v Orehov ic i p o d Gor janc i . V osnovn i šol i je b i l o razstavljeno zadnje večje predsmrtno delo poko j nega umetn ika akademskega s l i ka r j a V l a d i m i r j a Lamuta , z b i r k a »Po poteh Gorjanske-ga bataljona«, k i obsega 42 umetniških de l i n večje štev i lo sk i c . Razstavl jeno je b i l o tud i b l i zu 50 dokumentarn ih fotografi j i n fotografij spom i n s k i h obeležij i z krajev, k j e r se je Gor jansk i batal jon ustav l ja l a l i b o r i l .
S lavnost i se je razen domačih predstavnikov udeležil tud i p r i o r kartuzi je Pleterje d r . Leopo ld Edgar . K o je pozdrav i l navzoče, je predstavnik Z B N O V tov. R u d i Pušenjak-Uragan povabi l sekre tar ja O K Z K S nekdanjega komandanta Gorjanskega batal jona tov. F r a n c a P i rko -viča-Corta, naj . spregovori . Tov. Pirkovič je najprej o r i -
" s a l zgodovino nastanka In razvoja batal jona i n poudar i l , da je batal jon častno izpol-
"njeval svoje vojaške i n pol i tične naloge. Sko z i batal jon je v t em obdobju šlo oko l i 2 tisoč borcev; mnog i i zmed n j ih so pozneje v d rug ih enotah N O V oprav l ja l i odgovorne naloge. To so b i l i borc i revolucionarnega duha i n Uporne m i s l i , najmočnejšega orožja, k i n a m je pomagalo izvojevati svobodo i n grad i t i socia l izem. Tega revolucionarnega i n upornega duha moramo v naših l judeh ohran jat i .
Naša nedavna zgodovina nas uči: zanašajmo se nase! Vedno sta nas reševali zavest i n odločnost, da s i hočemo izvojevati boljše življenje, brez oz i ra n a žrtve, k i b i j i h m o r a l i pretrpet i . Tovariš Pirkovič je opozor i l n a dogodke v l e tu 1948 i n na spor z V z h o d o m ter poudar i l , da tud i današnji čas n i lahak. Ogromno smo zgrad i l i po vojni , nebrzdana želja po nap r edku pa nas je včasih vod i l a tud i v razsipnost. Pravk a r uvel javl jamo ukrepe, k i bodo zagotovi l i štednjo. Uporabo sredstev moramo omejevati , čeprav bo to težko z last i t am, k jer so b i l i vajeni »na široko« gospodarit i . V s e m n a m je jasno, d a ta generacija ne bo mog la prenest i vsega: bremen revolucije i n povojne izgradnje. Povečevati moramo stor i l nost, toda tako, da bomo v delovnem času nared i l i več i n boljše i n p r i tem k a r najbolj varčevali.
Tov. Pirkovič se je v govoru dotakni l še dveh problemov. Poudar i l je, da so mnog i naši bo r c i z neresničn i m i iz javami pomagal i nekater im, k i tega niso zaslužili, do razn ih soc ia ln ih olajšav za borce N O V . V vseh takšn i h p r i m e r i h bomo p r o t i k r i v c em postopal i po zakonit ih predp is ih . P r i tem p a imamo še vedno vrsto skrom n i h i n zaslužnih borcev N O V , k i doslej svo j ih prav ic še niso uvel javl jal i , pa j i h nihče ne v id i . T e m moramo v p r v i v rs t i pomagati . Drug i
dokaj žalosten pojav p a je odhajanje nekdanj ih borcev na delo v Zahodno Nemčijo. Upoko jen i i n p r i nas »nezmožni dela«, se t a m udinjajo tu jcem i n čisto brez soc ia ln ih prav i c ko t sodobni sužnji delajo tud i po 12 i n 10 u r n a dan ter se vračajo domov z av tomobi lom. V ra čajo se bo ln i i n izčrpani na ramena naše družbe. M a r so pozabi l i , da služijo prav t i s t i m l judem i n prav t is temu vojaškemu stro ju, k i je p r ed dvema desetletjema prepla-
Kadar mrtvi govore © ©
govi skupini je bila 18. maja določena akcija blizu Metlike. Franci se je ta dan oddvojil od skupine z namenom, da dobi zvezo z domačini. Blizu Metlike so ga iz bunkerja opazili Italijani in ga obkolili v Strmcu blizu Metlike. Pri zasliševanju ni odgovarjal na vprašanja Italijanov. Zato so ga v jezi pobili s puškinimi kopiti.
Njegova smrt je med ljudmi v Metliki, zlasti med mladino, izzvala ogorčenje. Njegov grob je bil ves zasut s cvetjem, čeravno so Italijani pokopališče zastrašili. K pogrebu so smeli le ožji sorodniki. Okupatorji so se bali celo mrtvih borcev za svobodo. Mrtvi so spregovorili z močnejšim glasom kakor živi. še isti dan in naslednji mesec so odšli iz Metlike vsi mladinci — Francijevi letniki.
Kljub množičnemu terorju, zapiranju študentov, rezervnih oficirjev, partizanskih družin in drugih se je delo za OF v mestu močno razmahnilo. Mladi so položili temelje našemu lepšemu življenju.
REGINA FIR
Pred dvajsetimi leti je na silne in mučeniške smrti, mlad in poln vere v lepše in boljše življenje umrl Franci Sušeč, organizator mladine in Skoja v Metliki.
Franci Sušeč je bil rojen v Metliki 8. septembra 1920 kot sin obrtnika. Osnovno šolo je obiskoval v Metliki. Že takrat se je aktivno udejstvoval v so-kolskem društvu. Takoj v začetku okupacije se je pridružil kot sokol pristašem in aktivnim delavcem Osvobodilne fronte. Delal je med mladino v Metliki, ki se je skoraj v celoti pridružila OF. Sam je bil pri delu zelo pogumen in vztrajen. Ponoči je Pisal po zidovih parole in lepil lepake OF. pred odhodom " partizane je sam zbiral po mestu orožje in ga tudi vozil v ročnem vozičku iz mesta. V mestu je organiziral aktiv Skoja in zbiral tudi ostalo mladino.
V partizane je odšel 9. maja 1942 s skupino dvanajstih fantov, med katerimi je b'ilo največ mladincev iz Metlike. Bil je pripadnik Belokranjske če-te, fct je bila v maju 1942 razdeljena v štiri skupine. Nje-
v i l našo zemljo i n p r i nas ropa l i n m o r i l ter povzročil smr t mi l i j onov najboljših l jud i po vsem svetu? M a r ne b i t i »sodobni sužnji«, če b i enako p r idno de la l i doma, pod ugodnejšimi pogoj i več i n boljše zaslužili? T u d i prot i n j i m bo naša družba ukre pa la po zakon i t ih predp is ih , saj so pozabi l i na svojo čast.
Ob koncu govora je tovariš Pirkovič čestital prebi va lcem i n borcem, z b r a n i m na slovesnosti , ter vsem zaželel p r i de lu za razvoj naše družbe mnogo uspehov.
Z nedeljske proslave v Orehov ic i : p r i o r kartuzi je Pleterje d r . Edga r Leopold, sekretar O K Z K S Franc Pirkovič, predsednik okrajnega odbora Zveze združenj borcev Miloš Jančič, Jože Franko i n predsednik občinskega odbora Z B
Slavko Štrukelj
Pomembna zdravstvena pridobitev za Spodnje Posavje V s o b o t o p o p o l d n e j e
b i l a p r e d n o v i m a m b u l a n t n o - pol ikl iničnim t r a k t o m p r i splošni b o l nišnici v Brežicah pom e m b n a s l o v e s n o s t : ob navzočnosti p r e d s t a v n i k o v l j u d s k e o b l a s t i , političnih i n družbenih o r g a n i z a c i j , d e l o v n i h ko l e k t i v o v t e r s t r o k o v n j a k o v z d r a v s t v e n e službe j e b i l n o v i t r a k t i z r o čen k o l e k t i v u brežiške bolnišnice v u p o r a b o . S l a v j a so se udeležili p r e d s t a v n i k i republiške-
s tore , n o v o kirurško, ginekološko i n internistično specialistično a m b u l a n t o , nove r en t g enske , l a b o r a t o r i j s k e i n lekarniške p r o s t o re , p r e p o t r e b n e p r o s t o r e z a f i z i o t e r a p i j o , n o v e garder obe , j e d i l n i c o i n n a d v s e praktične u p r a v n e p r o s t o re . S p r e s e l i t v i j o v n o v i t r a k t b o bolnišnica p r i d o b i l a t u d i 30 bolniških poste l j v s v o j i h d o s e d a n j i h
n j a k o l e k t i v a bolnišnice za p r e p o t r e b n e n o v e p r o s t o r e , p r i čemer j e n a k r a t k o o m e n i l t u d i z g o d o v i n o bre žiške bolnišnice, p r e d v s e m p a j e podčrta l p o t r e b o , d a b i brež iško bolnišnico dog r a d i l i s p r i z i d a v o p o t r e b n i h o d d e l k o v , z a k a r obs to j e spričo n o v e g a t r a k t a zelo u g o d n i p o g o j i .
G o s t j e so s i n a t o p o d v o d s t v o m r a v n a t e l j a b o l nišnice d r . V l a d i m i r a B r g -l e z a o g l e d a l i p r o s t o r e no vega t r a k t a i n n j i h o v o u r e d i t e v . B i l i s m o p r i j e t n o presenečeni n a d i z r e d n o u b r a n o n o t r a n j o s t j o n o v i h p r o s t o r o v . V e l i k a z a s l u g a z a ekonomično i n r e s p r a k tično s t a v b o g re p r e d v s e m n j e n e m u a r h i t e k t u inž. B o j a n u T r a t n i k u i z L j u b l j a ne, k i j e p r e d s t a v n i k o m l j u d s k i h o d b o r o v s p r o t i r a z l a g a l b i s t v e n e e l emen t e n o v e g a t r a k t a i n poveza n o s t bodočih d e l v brežiški bolnišnici s s e d a n j i m
V enem izmed prostorov novega p r i z idka : podpredsednica O L O inž. V i l m a Pirkovič, arhitekt projektant inž. Bo jan Tra tn ik , ravnatel j brežiške bolnišnice p r imar i j dr . V lad i m i r Brg lez i n ravnatel j novomeške bolnišnice p r imar i j
d r . Oton Baje
ga s ve ta z a z d r a v s t v o , republiškega c e n t r a z a z d r a v s t v e n o v a r s t v o , član i O L O , O K Z K S , o k r . o d b o r a S Z D L N o v o mes to , z a s t o p n i k i O b L O i z S p o d . P o s a v j a t e r p r e d s t a v n i k i političnega, gos p o d a r s k e g a i n k u l t u r nega živl jenja o k r a j a i n S p o d . P o s a v j a .
P r o s l a v o je začel v imen u s ve ta z a v o d a S t a n e I l jaž, k i j e v s t r n j e n i h bes e d a h o p i s a l d o l g o l e t n a p r i z a d e v a n j a k o l e k t i v a brežiške bolnišnice z a dog ra d i t e v n o v e g a t r a k t a . B o l nišnica v Brežicah j e k o t o s r e d n j i z d r a v s t v e n i z a v o d p r i d o b i l a z n o v i m t r a k t o m s o d o b n e o p e r a c i j s k e p r o -
p r i z i d k o m . V s o p o h v a l o zasluži t u d i k o l e k t i v d o m a čega g r a d b e n e g a p o d j e t j a » G R A D B E N I K « , k i j e p r e s t a l z n o v i m t r a k t o m enega s v o j i h g l a v n i h i z p i t o v v z a d n j i h l e t i h — saj se j e z n o v a p o t r d i l r e k : »De lo h v a l i mo js t ra ! « I z v s e h p r o s t o r o v n o v e g a t r a k t a d i h a p r i j e t n a domačnost, k i še zdaleč n i m a p r i m e r j a v e z n e k d a n j o dolgočasn o n o t r a n j o u r e d i t v i j o s ta r i h bolnišnic. P o h v a l o z a služi t u d i d e l o domačih o b r t n i k o v i n d r u g i h sodel avcev , k i i m a j o kakršnek o l i z as luge z a n o v i t r a k t .
V e s e l i m o se s k o l e k t i v o m brežiške bolnišnice v r e d lepe i n p o m e m b n e p r i d o b i t v e z a n a d a l j n j i d v i g z d r a v s t v e n e službe v S p o d . P o s a v j u . S k r b socialistične družbe z a d e l o v n e g a človek a se j e z n o v a izpričala v resničnem d e l u , sa j i m a j o zda j p r e b i v a l c i s p o d n j e p o -s a v s k i h občin i n o b m e j n e ga d e l a sosedn j e H r v a t s k e že k o r i s t o d n o v i h z m o g l j i v o s t i povečane bolnišnice v Brežicah! T g .
B o r c i Gorjanskega batal jona na nedel jskem slavju v Orehov ic i
p r o s t o r i h . Stroški z a g rad b e n a i n obrtniška d e l a zna šajo 115 m i l i j o n o v d i n a r jev , z a o p r e m o , k i j e že i n d e l o m a še b o nabav l j e n a , p a 20 m i l i j o n o v d i n a r jev . S k u p n a v r e d n o s t stavbe z o p r e m o v r e d j e 135 m i l i j o n o v d i n , k a r j e s p r i čo i z r e d n e f u n k c i o n a l n o s t i , u p o r a b n o s t i i n razsežnosti n o v i h p r o s t o r o v i z r e d n o m a l o . Tovar iš I l jaž j e m e d d r u g i m t u d i d e j a l , d a j e z b r a l k o l e k t i v bolnišnice v z a d n j i h 6 l e t i h z a to g rad n j o 96 m i l i j o n o v , p r i čem e r j e i m e l p o p o l n o p o d p o r o O k r a j n e g a z a v o d a z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e . O b L O Brežice j e p r i s p e v a l z a g r a d n j o p o s o j i l o 10 m i l i j o nov , O b L O Videm-Krško 9 m i l i j o n o v , k o l e k t i v p o d j e t j a E L E K T R O Krško p a 1 m i l i j o n d i n . N e p o k r i t i h j e o s t a l o še 20 m i l i j o n o v d i n , k i j i h b o bolnišnica d o b i l a i z s k u p n e g a o k r a j nega s k l a d a z a i z g r a d n j o bolnišnic. T o p l o se j e zah v a l i l O L O i n v s e m O b L O t e r k o l e k t i v o m v s o k r a j u , k i s o omogoči l i , d a j e b i l n o v i o b j e k t z g r a j e n v t a k o k r a t k e m času.
N a t o j e p o z d r a v i l goste i n domačine p r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d b o r a bolnišn i c e p r i m a r i j d r . F r a n j o P a v l i c . O p i s a l j e p r i z a d e v a -
Poziv svojcem i rite rti i ran cev S v o j c e ž r t e v fašist ičnega n a s i l j a naproša
m o , d a sporoče obč insk im o d b o r o m Z v e z e b o r c e v ( p r e k o k r a j e v n i h o d b o r o v ) p o d a t k e o s v o j i h najb l iž j ih s o r o d n i k i h , k i so u m r l i v t a bor išč ih, z a p o r i h a l i k o n f i n a c i j a h v I t a l i j i i n s i c e r : i m e i n p r i i m e k , d a n m e s e c i n l e t o r o j s t v a , z a d n j e b iva l i šče v d o m o v i n i , tabor išče, k r a j z a p o r a a l i k o n f i n a c i j e , d a t u m s m r t i i n k r a j , k j e r j e p o k o j n i k p o k o p a n .
Z b r a n e p o d a t k e n u j n o p o t r e b u j e m o z a r a d i p r i p r a v n a p o s t a v i t e v s p o m e n i k o v v s e m ž r t v a m fašist ičnega n a s i l j a , k i so u m r l i v t a boriščih, z a p o r i h i n k o n f i n a c i j a h v I t a l i j i .
S e k c i j a i n t e r n i r a n c e v p r i G l a v n e m o d b o r u Z v e z e b o r c e v N O V S l o v e n i j e
C 0 S M 0 S I N O Z E M S K A Z A S T O P S T V A LJUBLJANA, Celovška 34 Telefon 33-141
z a s t o p a i n posreduje nabavo osobnih avtomobilov, nadomestnih delov i n opravl ja servisno službo vodilne francoske tovarne
R E N A U L T
Predstavništvo: B E O G R A D , j l i ca 1. maja U telefon 35-078
mm B đ m B M " • v « a _ p Traktorji so orali noc m dan l Več površin v pogodbeni proizvodnji v KZ Brežice
Močno p o d p l a n o m so po godben i p o s e v k i pšenice, k j e r je p l a n r e a l i z i r a n k o ma j s 47 ods to tk i , i n r e a l i z a c i j a p l a n a v travništvu, k i j e za j e l a k o m a j 45 o d s to tkov p r e d v i d e n i h t r a v n i ških površin. Breceu p o d rmanom j e t u d i r e a l i z a c i j a pogodb v p r i d e l o v a n j u k o ruze, m e d t e m k o j e z a o-sta le k u l t u r e p l a n dosežen
BREŽIŠKE V E S T I
i n večkrat ce lo presežen. — U s t r e z n o k p l a n u j e k m e t i j s k a z a d r u g a p r e s k r b e l a t u d i u m e t n a gno j i l a . Z a 480 h a pšenice je p r e d p i s a l a 480 t on u m e t n i h gno j i l , m e d t e m k o je 667 t on u m e t n i h gnoj i l p r i p r a v i l a z a osta le k u l tu r e . N e n e h n a s k r b z ad ruge j e p o g o d b e n i k o m omogočila nep re t r gana po l j ska i n d r u
ga de la , t a k o je b i l a k l j u b s l a b e m u v r e m e n u v p r v i h štirih mesec ih tega l e t a tud i s p o m l a d a n s k a setev še p r a vočasno končana. O d srede a p r i l a do p r v i h d n i m a j a so n a p o l j i h pogodben ikov noč i n d a n o r a l i zadružni t r a k to r j i . Z a d r u g a je z z a s ebn i m i gospodars tv i s k l e n i l a pogodbe t u d i za oran je , žetev i n d r u g a p o l j s k a de l a , t e r t a k o omogočila hitrejše i n p r a v i l n o obde lovan je .
P o g o d b e n i p l a n vzgo je bekonov i n p i tanega goveda t r a j a o d 1. j a n u a r j a do 1. j a n u a r j a , p r e d v i d e v a p a v z -re jo 2074 g l a v živine. D o 1. m a j a j e b i l o p o d p i s a n i h z a 1.550 g l a v pogodb, s čimer je z a d r u g a uresničila p l a n z a 74 ods to tkov . Pričakujejo, d a bodo še do k o n c a m a j a p l a n doseg l i , o z i r o m a preseg l i , saj j e z l a s t i z a p i tan je b e k o n o v m e d zasebn i m i živinorejci v e l i k o z a n i m a n j a
Kaže, d a je pogodbeno sode lovan je res n a j p r i m e r nejši mošt m e d k m e t i j s k o zadrugo i n k m e t o m , o z i r o -
Vrsta pionirjev iz Brežic se je na okrajnem pionirskem prvenstvu v orodni telovadbi uvrstila na 2. mesto takoj
za Novomeščani
reca v življenjskem poklicu Utrinki iz pisem otrok, ki končujejo šolsko obveznost v brežiški občini
Kam bo šlo 512 fantov in deklet, ki zapuščajo letos osnovne šole?
V brežiški kmetijski zadrugi so se pravočasno pripravili na odgovorne naloge letošnje pomladanske setve. Meha
nična delavnica zadruge je imela polne roke dela
Maši hmeljarji so zadovoljni
K m e t i j s k a z a d r u g a Brežice, k i je ena največjih v novomeškom oikra ju, že več l e t zapov rs t j o uspešno s k l e p a pogodbe z z a s e b n i m i p r i d e l o v a l c i . Pogodbene p r o i z vodn j e ne r a z v i j a s a m o v po l j ede l s t vu — v k o o p e r a -c i j s k e m p l a n u i m a t r a v n i ke , v inog rade , s adovn j ake . H k r a t i j e že p o d p i s a n i h več pogodb o v z r e j i b ekonov i n p i t anega goveda, k a r vse kaže, d a poskuša u v e l j a v i t i pogodbeno p ro i z vodn jo p r a v n a vseh k m e t i j s k i h področjih.
V g ospodarskem l e tu 1961 -1962 n i b i l o v e l i k o z a m u j e nega . Pogodben i p l a n , k i se računa z a eno le tno o b d o b j e o d 1. s e p t e m b r a d o 1. s ep t embra , j e b i l do 1. m a j a r e a l i z i r a n povprečno s 65 Odstotk i , k a r j e zadovo l j i v o . V panogah b r e z živinoreje Je b i l o p o d p i s a n i h z a 842 h a pogodb, t o j e sko ra j p o l o v i co m a n j , ko t je p r e d v i d e l p l a n , o z i r o m a 57 odstotkov .
Novo rokometno igrišče v Brežicah
Z e l j a p o n o v e m r o k o m e t n e m Igrišču j e m e d brežiškimi športn i k i z e l o v e l i k a . S edan j e i g r i -66e namreč n e zadošča po t r e b a m i n J e z a r a d i p e s k a i n p r a h u t u d i n e u s t r e z n o g lede n a h i g i e n s k e p r edp i s e . T a p r o b l e m b o končno rešen z n o v i m a s f a l t n i m igriščem, k i ga bodo g r a d i l i n a s t a d i o n u . N o v o i g r i šče b o z g r a j e n o t a k o , d a bodo n a n j e m i g r a l i l a h k o še košark o i n m a U r o k o m e t .
Z a pričetek d e l j e že v s e p r i p r a v l j e n o , n e u g o d n e v r e m e n s k e t a z m e r e p a de l o zavlačujejo. Občinska z v e z a z a te l esno k u l t u r o , k i j e i n v e s t i t o r tega Športnega o b j e k t a , b o skušala s pomoč jo m l a d i n s k i h a k t i v o v i n Os ta l i h športnih društev po šolah v najkrajšem času d o k o n čati z e m e l j s k a d e l a . V t a m p r i m e r u b o d o l a h k o u p o r a b i l i toc4e z a a s f a l t i r a n j e , k i bodo dodal i p r e d p r o s v e t n i m d o m o m .
V želj i , da b i b i l o r o k o m e t n o Igrišče čimprej na r e j eno ; p o z i v a m o brežiško m l a d i n o , da s p r o s t o v o l j n i m d e t o m p o m a g a p r t g r a d n j i . Trni—
Za n a m i je mesec p o k l i c nega u s m e r j a n j a , v ka te r e m smo skušali s e znan i t i m l a d i n o , k i je n a razpo t ju življenja, s p o k l i c i , d a b i s i i z b r a l a najprimernejšega. O t r o c i so v t em času poslušali p r e d a v a n j a pover j e n i k o v i n p o k l i c n i h sve to v a l c e v , p i s a l i so ankete , i s k a l i nasve tov , nazadn j e p a so se odločili.
P r i s l u h n i m o n j i h o v i m besedam, k i so j i h n a p i s a l i p r e d t e d n o m d n i :
V l a d o i - G l o b o k e g a r a z mišlja t ako l e : »N i važno, k a t e r a po t je najkrajša do p o k l i c a , važneje je, d a je p r i j e t n a , vese la . D o b r o je t r e b a p r e m i s l i t i , k a m boš k r e n i l , d a te bo s p r e m l j a l a sreča-« I n k a j s i j e i z b r a l
© K l j u b t em« , da se je lani v naši občini precej z g rad i l o , s t a n o v a n j s k i p ro b l e m še n i i n še do l go ne b o rešen. T r e n u t n o je p r i k o m i s i j i z a s t a n o v a n j s k a vprašanja 160 prošenj za dode l i t e v s a m s k i h a l i d r u žinskih s t anovan j . T e h pa tako k m a l u ne bo mogoče d o b i t i . S t a n o v a n j s k i s k l a d i m a s i ce r zago tov l j en ih 117 m i l i j o n o v d ina r j e v , s ka te r i m i b i l a h k o , če b i v s a s r e d s t v a po rab i l i namensko , z g r a d i l i 40 n o v i h s t ano v a n j , v e n d a r bo precejšen d e l t e h s reds tev šel z a u r e j a n j e nič m a n j odiožlj ivlh
in perečih k o m u n a l n i h z a dev.
naš Vlado.? K e r ga je v šol i n a j b o l j z a n i m a l p o u k f i z ike , k e r je mnogo slišal o e l e k t r i k i , se j e odločil za ta p o k l i c .
M e t k a , p r a v <iz te šole, t o ži, d a je ne vese l i to, k a r j i sve tu je jo d r u g i . R a d a b i pos ta la m e d i c i n s k a l a b o -ramtka, k e r j o vese l i d e l o z e p r u v e t a m i . »Mo ja t r d n a v o l j a je , d a b o m pos ta la to, k a r s i žel im.« .•
I v i c a se k a r ne m o r e n a čuditi, d a m o r a že v s a m o s to jno življenje. P o s t a t i h o če otroška negova l ka , k e r i m a r a d a o t r oke .
T u d i F r a n c e hoče p o m a gat i o t r o k o m , v e n d a r n a d r u g način. P o s t a l b o učitel j . N e m a l o j e l j u d i , k i n i k o l i ne pozab i jo s v o j i h v zgo j i t e l j ev tin m n o g i z n a jo cen i t i n j i ho vo pomoč i n delo .
Posebno v e l i k o j e t a k i h , k i b i r a d i pos ta l i t r govc i . D r a g i c a bo p r a v gotovo p r i j a z n a p r o d a j a l k a , saj p rav i , »da so n e k a t e r i p r o da j a l c i n e p r i j a z n i i n se ne r a d i u k v a r j a j o s s t r a n k o . J a z p a želim, d a b i v sak n a k u p o v a l e c z a svoj d e n a r d o b i l d o b r o blago.« — Želje, op i s o van j e p o k l i c a , r a z mišljanja o bodočnosti i n s lovo o d d o m a , je g l a v n a v s eb ina v s e h teh p i s e m .
O t r o c i so se odločili z a ta a l i o n i p o k l i c , pog l e jmo pa , kakšne možnosti imajo , d a ga bodo doseg l i . K a m n a j u s m e r i m o 512 o t r ok , k i l e
tos končujejo šolsko obveznost, če j e v vsej občini le 45 učnih mest dn 9 mest za priučitev v p o k l i c u ? G i m n a z i j a b o ve r j e tno vze l a le 120 učencev. T u d i n a ostale s redn je šole bo v e l i k n a v a l . K a m Pa s t i s t i m i , k i žele posta t i t r govc i , šivil je, f r i z e rke , m e h a n i k i ? Z a te p r i nas n i mest , l e z a me hanično s t r o k o j i h bo ne ka j . Rešitve iščemo v t em , d a p r i s k r b i m o učna mes ta v L j u b l j a n i i n drug j e . G l e de s t a n o v a n j a i n h r a n e p a nasta ja spet k u p n o v i h p ro b l emov , saj j e mnogo t a k i h , k i n e more j o pošiljati o t r o k u p<- več tisočakov mesečno z a vzdrževanje. M a r s i k d o n i m a očeta, z o pet nek je je številna družin a b r e z zaslužka, d a n e gov o r i m o o pastirčkih, M že nekaj let služijo vsakdanjđ k r u h . K d o bo p o s k r b e l za te, k i so na jbo l j po t r ebn i pomoči?
P r i z a d e v a m o si pomaga t i v s a k e m u p o s a m e z n i k u , d a s i i zbere p r i m e r n o ž iv l jenjs k o pot. Še e n k r a t pa b i rada p o u d a r i l a fo, k a r smo govo r i l i n a vseh r o d i t e l j s k i h s e s t a n k i h : starši, m i s l i t e n a to, d a j e vaš o t rok le eden od 512, k i iščejo pomoči, i n d a b o t r eba mnogo t r u d a , če b o m o h o te l i p o m a g a l ; v s em . M l a d i n i p a želimo, d a b i srečno h o d i l a po not i , k i s i j o je s a m a i z b r a l a .
I v a n k a K.ostevc
m a m e d družbenim i n p r i v a t n i m lastništvom. Z a d r u ga pame tno gospodar i , zato z a s e b n i k i z v e d n o večj im z a u p a n j e m podp isu j e j o po godbe. V e n d a r so to večinom a s t a r i koope ran t i , k e r ugo tav l j amo , d a j i h j e t o l i k o k o t l a n i (950), le d a so letos podp i s a l i pogodbe z a večje površine. Svo j e v r s t en r e k o r d i m a pogodben ik Franc Rodman i z Spodn j e Pohance , k i je v tekočem gospodarskem l e tu p o d p i s a l z z ad rugo z a 8,5 h a pogodb (za žitarice i n d ruge p r i d e l k e je n a b a v i l z a 124.000 d i na r j e v u m e t n i h gnoj i l ) , r a zen tega p a bo pogodbeno r e d i l 6 bekonov i n 2 goved i . Z a n i m i v o je, d a j e i m e l o-m e n j e n i gospodar l a n i v po godbenem sode l o van ju do be r p o l d r u g i h e k t a r zeml je , z a tolikšne površine p a so podp i sova l i pogodbe tud i d r u g i k m e t o v a l c i .
Pogodbeno sode lovan je se utr ju je , n j egov i r e zu l t a t i so boljši, k o t j i h dosegajo s a mos to jna zasebna gospodar s t va , o uspeh ih pa g ovo r i t u d i v edno večje z a n i m a n j e za s k u p n o gospodar jen je te vrs te . O b p o d p o r i zadružn i h o rganov , k i mora j o b i t i p o g o d b e n i k o m p r e d v s e m v s t r o k o v n o pomoč, i n ob p r a v i l n e m r a z u m e v a n j u z a -
Podjetje E lektro-Sevnica je imelo približno leto d n i v L o k i svoj ra jon z dvema uslužbencema, o d n j i j u je b i l eden domačin. Vse potrebno za poprav i la okvar je bi lo p r i r o k i , preb iva lc i pa so b i l i zadovol jni . P r ed meseci je b i l ra jon k l jub negodovanju prebivalstva u k i njen, čeprav je teren oko l i Loke hr ibov i t i n obsežen i n mine precej časa, preden od kod sporočijo okvaro i n proden jo je nato moči popra-
Lanski pridelek hmelja je bil nadvse obilen, pa tudi kvaliteta je bila izredna. Vse kaže, da so hmeljevi nasadi, k i j ih najdemo v vseh naših zadrugah, donosni kmetijski obrati. Pri bližno 138 ha površin je zasejanih s hmeljem, povprečen pridelek na ha je b i l lani 1.111 kg, vsega pa smo pridelali 153 ton hmelja. V I. kvalitetni razred je bi-
s e h n i h p r ide l ova l c ev , d a je t a k a o b l i k a sode l o van ja ne samo k o r i s t n a , a m p a k t u d i po t rebna , b i t k a z a p l a n n e d v o m n o n e b o zgub l j ena .
Z.
v i t i . V zadnj ih 14 dneh smo doživeli k a r dva pr imera , k o je b i l a potrebna h i t ra pomoč, zato zahtevamo, naj E l ek t ro -Sevnica pr i lagod i svoje poslovanje kra j evn im potrebam.
7. maja se je ob 5.30 u r i podr l drog javne razsvetljave v Račici i n padel n a cesto ter zaustavi l ves promet. Zarad i oddal jenost i o d Sevnice smo mora l i čakati na popravi lo , hkra t i p a je b i lo ogroženo tud i življenje l ju-
10 razvrščenih 17 ton ali 11 odst., v drugega 100 ton ali 65,3 odst., v tretjega 31 ton ali 20,3 odst., v četrti razred pa le 5 ton al i 3,4 odst. Kvaliteta je mnogo boljša kot v letu 1960, ko je bilo v I. razredu le 70 kg pridelka, tretjina v drugem, tretjina v tretjem in tretjina pridelka v četrtem kvalitetnem razredu. Najboljši hmelj sta pridelali K Z Šentjernej i n K Z Semič, k i sta prodali pretežni del pridelka v I. i n II. kvalitetnem razredu. Povprečna cena je bi la lan i . 823 din za kg, vrednost pr i delka po ha pa 915.062 din.
d i . 10. maja smo dozive prekini tev toka i n b i l i vi dan i n vso noč brez e lekt i ke (šola, d o m onemogl ih, ž lezniška postajal ) . P r eb i v; c i predlagamo, da E l e k t i Sevnica, k o l i k o r ne mo obnovi t i ra jona v L o k i , ure zadevo tako, da b i vsak di
S E V M Š K 1
V E S T N I K. Filatelistična razstava
Posavja V počastitev 70-letnice p r e d
s e d n i k a T i t a p r i r e d i t a f i l a t e l i -stični društvi S e v n i c a i n V i -dem-Krško ob d n e v u m l a d o s t i meddjruštveno filatelistično r a z s t a v o . K o t s k u p n a r a z s t a va S p o d . Z a s a v j a j e p r v a , z a d r u štvo Videm-Krško p a t re t ja , a z a S e v n i c o četrta r a z s t a v a po o s v o b o d i t v i . O d p r t a bo v V i d mu-Krškem o d 20. d o 25. t. m . , a v S e v n i c i v v e l i k i d v o r a n i g a s i l s k ega d o m a o d 27. d o 29. t. m . R a z s t a v n o g r a d i v o b o obsega l o o k r o g 40 v e l i k i h v i t r i n . Z o z i r o m n a d a n m l a d o s t i i n n a letošnje p i o n i r s k e i g r e bodo e k s p o n a t i z a j e l i o k r o g 30 športn i h i n telesnovzigoj n i h p a n o g , k i b odo p r i k a z a n e z najlepšimi z n a m k a m i v s e h dežel sve ta in obrazložene s p r i m e m o l e g en do . R a z s t a v a i m a p o / j e m tem a t s k i značaj i n b i J i l a h k o d a l i označbo »Telesna v z g o j a v z r c a l u f i latel i je« . N e k a j v i t r i n b o t u d i posve - . en ih d e l u i n živl jenju p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e .
O b r a z s t a v i b o i z d a n p o s e t e n priložnostni p i s e m s k i ovitek' , k i se b o f r a n k i r a l z , j u b i l e j n i m i z n a m k a m i , v r a b i b o p a t u d i p o s e b e n priložnostni poštr i žig.
O p o z a r j a m o že danes n a to z a n i m i v o p r i r e d i t e v . B . M .
Iz Krmelja
zjutraj prišel uslužbenec n a kra jevni u rad , k jer b i izvedel za okvare, k i b i moreb i t i nastale. Preb iva lc i b i okvare pr i jav l ja l i kra jevnemu ura du v dopo ldansk ih u r a h . Upamo, da bo Elektro-Sevni ca sprejelo naš predlog z razumevanjem. S. Sk .
H Podjetje »Lisca« povečuje svoj obrat v K r m e l j u . Sedanje prostore preurejajo i n povečujejo, tako da bo lahko v n j ih , ko bodo gradbena dela opravljena, zaposlenih 35 do 40 delavk.
• Ko l ek t i v krmel jskega ru dn ika je i zvo l i l nov de lavsk i svet, k i šteje 19 članov. Vo litev so se udeležili domala vs i člani ko lekt iva .
• Podjetje »Kremen« i z Novega mesta mehaniz i ra peskokop i n pra ln ico v K r mel ju. Stor i lnost , obseg proizvodnje i n kval i teta izdelkov se bodo zaradi sodobnejše proizvodnje znatno povečali.
D. B.
Občinsko tekmovanje v Sevnici
10. m a j a se j e z b r a l o p r e d o s e m l e t k o v R a d n i p r i S e v n i c i m n o g o t e k m o v a l c e v i z p e t i h šol sevniške občine; Pr iče lo se j e občinsko t e k m o v a n j e v štirih d i s c i p l i n a h ; v m e t u k r o g l e , s k o k u v višino, s k o k u v d a l j i n o i n t e k u n a 60 m . T e k m o v a l i so fant j e i n d e k l e t a . M e d f a n t i j e b i l najbojši M i l a n Moč ivnik i z S e v n i c e , k i j e z m a g a l k a r v d v e h d i s c i p l i n a h : v s k o k u v višino (1,50 m ) i n s k o k u v d a l j i n o (2,20 m ) . V t e k u n a 60 m je b i l p r v i A n d r e j K u r n i k i z S e v n i c e s časom 6,5 eek. V m e t u k r o g l e j e b i l "najboljši L a d o Z e v n i k a r i z S e v n i c e , k i j e v r g e l k r o g l o 10,5 m . — T u d i d e k l e t a so se i z k a z a l a . V s k o k u v d a l j i n o j e doseg la na j bo l j r e z u l t a t D a n i c a C i g l e r — S e v n i c a z 4,92 m , v s k o k u v višino A n a M l a k a r — Trž išče (1,15 m) , v t e k u n a 60 m Jožica V i d i c — S e v n i c a (7 sek . ) t e r v m e t u k r o g l e M a r i j a Dolinšok — S e v n i c a (6,70 m ) .
N a s l i k i : M i l a n Močivnik p r i s k o k u v da l j a vo .
ELEKTRO - RAJON V LOKI
Počasno ali hitro združevanje? V črnomaljski trgov ini se
je premakni lo . Preure jena, sodobno opreml jena prodaja lna »Delikatesa«, k i je odpr ta ves dan , je i zpo ln i l a vrzel v proda j i de l ikatesnih izdelkov, razen tega pa nud i potrošnikom tud i špecerijsko blago. V drugem preureje-
N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E '
nem loka lu na K o l o d v o r s k i cesti posluje prodaja lna konfekc i jsk ih oblačil, k i je
KRATKE IZ ČRNOMLJA IN OKOLICE
© Turistično olepševalno društvo je v recepciji hotela »Lahinja« organiziralo pisarno »Turistični informator«. T u bodo odslej domači in tuji turisti prejemali vse turistične napotke. Turistično društvo bo na željo nudilo turistom vodiča za ogled znamenitosti mesta in okolice. T u bodo turisti lahko dobili napotila glede prevozov po Beli krajini.
• V Zapudju so- razpravljali o tem, kako bodo uredili pokopališče. Vašča-ni bodo delo opravili sami. Pričakujejo, da bo o tem razpravljal tudi svet za komunalne zadeve ob-ine Črnomelj i n da bodo prejeli za ureditev pokopališča delno denarno pomoč. Večjo skrb kot doslej bodo posvetili tudi grobovom padlih borcev N O B .
G Člani delovnega kolektiva »Belokranjka« iz obrata Vinice so razpravljali o tem, da b i bilo nujno na Vinic i ustanoviti nov obrat — šivalnico. O tem je razpravljal tudi delavski svet in sprejel sklep, da bodo obrat ustanovili, ko bodo imeli na razpolago^ sredstva.
C Kmeti jska zadruga Črnomelj je preselila svojo poslovalnico »Agrooskr-ba« iz dosedanjih prostorov »Pri Brusu« v nove prostore nasproti doma ljudske prosvete. Nov i prostori so sodobno urejeni. S to poslovalnico bo omogočeno, da bodo kmetovalci hitreje i n boljše oskrbovani s semenom, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi in kmetijskimi stroji.
Q> Splošno trgovsko podjetje Črnomelj je pričelo poslovati v novi poslovalnici »Delikatesa«, v prostorih adaptirane t Kvasove hiše pr i suhem mostu. Poslovalnica bo poslovala uon-stop. Z otvoritvijo te Poslovalnice je Splošno tj ovsko podjetje rešilo Precejšen problem oskrbe mesta. Dosedanji prostori delikatese, v katerih je bi l tudi bife, res niso bi l i pri merni za prodajo živil in alkoholnih pijač na drobno, ker niso ustrezali higieni.
Delo črnomaljskih pionirjev
Črnomaljski p o i n i r j i so ze lo a « U v n t . p r e d k r a t k i m j e b i l o 2 a o s e m l e t k i u s t a n o v l j e n o Spcatno društvo »Stane R o z man« , v k a t e r e m sđ vkl jučene fazne s e k c i j e : f-ahoviska i n r o k o m e t n a , k i s t a najaktivnejši " i a t l e t s k a .
P i o n i r j e j e t r e b a p o h v a l i t i , so z z b i r a n j e m železa i n
P a p i r j a s a m i zaslužili d e n a r z a n a b a v o rjojnujnejših športnih y * v l z i t o v . O k o l i c o šole i n i g r i -r r ? P r i d n o u r e ju j e j o . V t e m j e a n u bodo o b i s k a l i s ipomen ike
M n o g o d e l a i m a j o s p r i p r a -a r n i p r a z n < > v a n j e d n e v a
, " } a aostd. P e v E k i zibor bo o b &t!>< P r u o * n o s * i p r i r e d i l s a m o -^ ° j l «n k o n c e r t , p r i p r a v l j a j o se st™i "t p a r a d o im t e l o v a d n i n a d i ™ , T t o m b o d o p r o s l a v i l i t u -o L r " ? e t n l e o obs to j a p i o n i r s k e
opremljena s kab ino za preoblačenje, v prodaja ln i , k jer je b i l a prodaja konfekcije doslej, pa je trgovina s čevl j i , k i n u d i izdelke tovarne čevljev P l an ika (komis i j ska prodaja) . V nov i sodobno opreml jeni l oka l v stavbi K Z Črnomelj se je prese l i la zadružna trgovina z reprodukc i j sk im blagom. V prostore dosedanje Zeleznine na K o lodvorsk i cest i se bo, k o bodo l oka l p reured i l i i n vanj postavi l i novo opremo, prese l i la prodaja lna zelenjave i n sadja, k i se s t i ska v premajhnem pros to ru . V bodočnost i bo zelenjavno trgovino prevzela K Z , k i že pr ipravl ja proizvodnjo v r tn in za potrebe črnomaljskega trga, sadja p a je v B e l i k r a j i n i dovol j . Torej vse v redu?
Ne, popo lnoma zadovol jni n ismo! Skra jn i čas je, da b i dosedanjo delikatesno prodaja lno »Bife« (!) preured i l i . V njej prodajajo špecerijsko blago — sladkor , moko , testenine i td. , v is tem prostor u pa gostje hkra t i kade, pijejo a lkoholne pijače, se naslanjajo ob točilno mizo , pljujejo po podu i n podobno. Oboje prav gotovo ne gre skupaj . Pričakujemo, da bo tržni inšpektor prav kmal u posegel vmes. V neposred n i bližini je gostišče Grad , zato je točenje a lkoho ln ih pijač v takem l oka lu popolnoma odveč. M o r d a b i kazalo l oka l preuredi t i i n v n jem namest i t i mlečno restavraci
jo, k i jo v Črnomlju močno pogrešamo! V njej b i prodaja l i mlečne izdelke, osvežilne brezalkoholne pijače i n slaščice. K d o bo pričel: trgov ina a l i pekar i j a?
Zadružni trgov ini reprodukci jskega blaga je treba določiti predmet poslovanja. Prav gotovo je odveč, d a prodaja vodovodno-instalacij-s k i mater ia l , štedilnike, razne gospodinjske pripomočke i n še mars ika j drugega. Prodajalne v Črnomlju bo treba še bol j spec ia l i z i rat i ; potrebujemo na pr imer prodajalno suhe robe, stekla i n stek larsk ih izdelkov (v železn im se rado p r i m e r i , da nimajo diamanta, s Kater im b i potrošniku odrezal i kos stekla! ) . Samopostrežna trgovina bo, kot upamo, odprta pr ihodnje leto, letos p a dograjena to l iko, ko l i ko r bo na razpolago sredstev.
Vsekako r - bo trgovina naštete naloge laže uresničevala zdaj, ko sta se obe trgov insk i podjetj i v Črnomlju
združili. Delavska sveta trgovskega podjetja »Potrošnik« i n Splošnega trgovskega podjetja sta že sprejela sk lep o združitvi, l judsk i cdbor pa je na seji 21. apr i l a n jun sklep po t rd i l . Obe podjetj i pa še vedno poslujeta ločeno. Slišati je, da so se odločili za počasno združevanje, počakali bodo do polletne inventure i n polletnega zaključnega računa. M a r je res tako težko izvesti izredno inventuro? Saj so po osvoboditvi trgovine delale inventure vsak mesec enkrat , pa n i b i lo to n i k o m u r odveč! Zakaj še n i nihče razp isa l volitev novega D S , čeprav bo k m a l u min i l o mesec dn i , odkar je l judsk i odbor združitev potrd i l? A l i je v Črnomlju združitev zaradi združitve a l i združitev zarad i potrošnikov i n v želji, da b i n j i m ustregli? A l i imamo res to l iko časa? Ka j prav i k takšnemu stanju i n zavlačevanju svet za blagovni promet p r i l judskem odboru?
Veselje ob lepih knjigami (z otvoritve nove knjižnice V Črnomlju)
Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš
V s t a n o v a n j s k i s k l a d o b čine Črnomelj se bo s tek lo letos skupa j o k o l i 156 m i l i j onov d inar j e v . T a znesek je n a m e n j e n z a gradn jo s tanovan j družbenega sek-
Alkohol ali kultura?
V naših k r a j i h čestokrat p r i re ja jo p r o s l a v e v o k v i r u r a z n i h p r a z n i k o v , o b l e t n i c i n po dobno . N a v a s e h p a se p r i t e m drži jo še s t a r i h n a v a d , k i n c s o d i j o v današnji čas.
O b p r a z n o v a n j u letošnjega k r a j e v n e g a p r a z n i k a v D r a g a -tušu se je p r a z n o v a n j u p r i d r u žila t u d i a m a t e r s k a i g r a l s k a družina i z Z a d v o r a p r i L j u b l j a n i z i g ro »Dež i n v ihar « . N a .žalost p a so k l j u b p o l n i d v o r a n i m o r a l i p r e d s t a v o zaključiti že p r e d k o n c e m . T o j e zah te v a l o r g a n i z a t o r veseUce , češ d a n e b o d o m o g l i p r o d a t i v i n a . -M i s l i m , d a t a u k r e p n i m a p r i m e r a . L e k d a j se b o d o l j ud j e z a v e d e l i , d a z a b a v a n i v v i n u i n d a n a p r a z n o v a n j i h v e s eUca n i g l a v n a točka p r o g r a m a .
S p o m n i m o se s a m o l a n s k e g a p r a z n o v a n j a v Črnomlju, k o je b i l o v m e s t u o r g a a i z i r a n i h pet vese l i c i s t i d a n , a nobene k u l t u r n e i n športne p r i r e d i t v e !
Nova trgovina s čevlji
T i k pred prvomajskimi prazniki je bila v Črnomlju odprta nova trgovina s čevlji — prodajalna tovarne »Planika« iz Kranja . Crnomaljci smo se nove prodajalne na moč razveselili, saj se bomo odslej laže odločili za nakup čevljev. Marsikdo, k i m u »uniformiranost« n i všeč, bo odslej kupoval čevlje v Črnomlju i n ne več v Ljubljani, Novem mestu ali Kar lovcu kot doslej.
Prispevajmo za Debeli rtič!
V tednu Rdečega križa je bi l ustanovljen odbor za zbiranje sredstev za dograditev mladinskega zdravilišča Debeli rtič. Občinski odbor R K se je lotil akcije z vso resnostjo, saj se vsi zavedajo njenega pomena. Pričakujemo, da bodo podjetja, ustanove in tudi posamezniki razumeli, kako zelo važna je dograditev tega objekta, saj vemo, da za zdravje naših otrok n i nobena žrtev pre velika.
Prispevajmo vsak po svo j ih močeh, saj se nam bc to bogato obrestovalo!
Dopisujte v vaše komunsko glasilo!
mlados t i , bedo d i j a k i črnom a l j s k e g imnaz i j e i n učenc i osemle tke o b i s k a l i garn i z on , k j e r bo ob 8, u r i športna p r i r ed i t e v p r i p a d n i k o v J L A . P o l u re z a t em bo rokome tna t e k m a m e d vo j a k i i n g imnaz i j c i , ob 9.30 pa bodo v o j a k i • p r i r e d i l i k u l t u r n i spo rod z a m l a d e ob iskova lce . P o p o l d n e ob pe t ih bo športna p r i r ed i t e v n a ma'.Dm s tad i onu v Črn o m l j u .
Večje p r i r ed i t v e v počast i tev d n e v a m l a d o s t i bodo končane v nede l jo , 27. m a ja . T a dan bo v Črnomlju
p a r a d a m lados t i (ob 9. uri ) r o k o m e t n a t e k m a n a m a l e m s t a d i c n u (ob lO.uri ) , ob 15. u r i bodo p i o n i r j i i n m l a d i n c i i z v ed l i neka j pros t ih vaj i n neka j va j n a športn i h n a p r a v a h , za zaključek-pa bodo p r i p a d n i k i J L A odšli v Dragatuš, k je r bodo ob 17. u r i p r i r e d i l i z a b a v n i p r o g r a m s p lesom.
V o k v i r p r a z n o v a n j a dne - ' v a m lados t i soadajo tud i i z redna p r e d a v a n j a v vseh večjih, občinskih središčih. T e m a je »Desant n a D r var« , p r edavan j e pa bo popes t r i l ust rezen f i lm_
t o r j a (116 m i l i j o n o v d i n a r jev) i n zasebnega s ek t o r j a (12 m i l i j o n o v d inar j ev ) t e r za odplačilo anu i t e t i n o b rest i (25 m i l i j o n o v d i n a r jev).
P r e d v i d e n a s r eds t va so vsekako r p r e m a j h n a . P r e d v s e m se bodo moa-ale gospod a r s k e o rgan i zac i j e v k l j u čiti v a k c i j o s t anovan j skega s k l a d a te r a k t i v n o sode lo v a t i p r i z b i r a n j u sredstev . S k l a d na j b i v bodoče s k r be l z a s m o t r n o g radn j o s t a n o v a n j s k i h ob jektov , h k r a t i pa z b i r a l s r eds t va podje t i j i n p r i v a t n i h interesentoV| k i b i s i z o m e n j e n i m i v p l a čili p r i d o b i l i p r e d p r a v i c e do s t anovan j a a l i k r e d i t a za zasebno gradnjo .
S s reds tv i tega s k l a d a b o do letos dog rad i l i 24-stano-v a n j s k o s tavbo v Črnomlju^ začeli pa g r a d i t i 29-stano-v a n j s k i b l o k i n 6-stano-van j sko s t avbo p r i n o v i l e k a r n i v Črnomlju t e r d e -ve t s i anovan j sko hišo v S e miču. '
Mladini več razvedrila!
Z m l a d i n s k i m p lesom, k i e b i l 12. m a j a v ho t e lu L a -l i n j a v Črnomlju, so se »ričele m l a d i n s k e p r i r e d i t ve v počastitev d n e v a m l a -ios t i . N a s l e d n j i d a n je b i l o ahovsko t e k m o v a n j e m e d >bčani i n p r i p a d n i k i J L A er v p o p o l d a n s k i h u r a h stega d n e v Semiču zabav -l i p r o g r a m s p l esom, k i so ; a p r i r e d i l i p r i p a d n i k i čr-l o m a l j s k e g a ga rn i z ona .
N a s l e d n j a p r i r ed i t e v dne -/a m lados t i bo v soboto ob l. url popoldne, k o bo t ek movanje črnomaljske s t r e l k e družine. V nedeljo ob 9. i r i bo v šahovskem k l u b u v Črnomlju pov ra tno sre čanje m e d črnomaljskimi šahisti i n p r i p a d n i k i J L A popo ldne ob 5. u r i p a b o na V i n i c i z a b a v n i p r o g r a m v k a t e r e m bodo nas t op i l i rojaki
22. maja ob 4. uri popo l dne bodo v počastitev dne va m lados t i p r i p a d n i k e črnomal j skega ga rn i z ona o b i ska l i črnomaljski g i m n a z i j ci i n učenci osemle tke ter p r i r e d i l i k u i t u r n o - z a b a v n i
24. maja zvečer, p red sa m i m r o j s t n i m d n e m p r ed s edn ika T i t a , bodo m l a d i n c i r a j a l i ob k r e s u n a Sadežu. Pridružili se j i m bodo tud i n o v i člani m l a d i n s k e organ i zac i j e , k i bodo t a d a n spre j e t i v o rgan i zac i j o v vseh p o p o l n i h o s n o v n i h šol a h .
25. maja, n a s a m d a n
Slika mladincev, k i zbran i v skupinice okrog mladinskega internata kvarta-jo, in slika mladih ljudi, k i po gostiščih dan za dnem premetavajo karte, človeka zbode in presune hkrati. Oboje dovolj zgovorno dokazuje, da bi morali nuditi mladini več kot doslej in več investirati v športne naprave ter v vse ostalo, kar lahko nudi mlademu človeku razvedrilo ter m u krepi duha i n telo. Prav o teh problemih so na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Črnomlju živahno razpravljali. Ugotovili so, da za takšno
odtegovanje mladine ni edini vzrok pomanjkanje sredstev in primernih objektov. S sredstvi, k i j ih imamo, in :'. malo več dobre volje in iznajdljivosti bi lahko dosegli več, kot smo. Imamo na primer Planinsko društvo, društvo Partizan, gasilsko organizacijo, ribiško društvo, še in še b i lahko naštevali; prav v njih pa pogrešamo mladine, čeprav bi j i udej-
)vanje v teh organizacijah lahko nudilo mnogo koristnega znanja in razvedrila in j i hkrati pomagalo na koristen način izrabiti prosti čas. Vse kaže, da
Naš letošnji družbeni plan Osnovna predvidevanja za letošnjo gospodarsko rast naše komune: porast družbenega proizvoda za 16 odstotkov, narodnega dohodka za 14 odstotkov, števila zaposlenih za 9 odstotkov, storilnosti za 7 odstotkov in porast realnih
osebnih dohodkov za 10 odstotkov
Oba zbora občinskega -ljudskega odbora Črnomelj sta pred kratkim sprejela družbeni plan za leto 1962. Osnovna značilnost plana je prav gotovo predvidena nadaljnja razširitev materialne osnove naše družbene ureditve. Povečal naj bi se namreč obseg proizvodnje in storitev na vseh gospodarskih področjih ter doseglo večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti.
Z uvajanjem boljše organizacije dela, smotrnejših proizvodnih procesov in modernih tehnoloških postopkov bc dosežen nadaljnji gospodarski razvoj občine. Z omenjenim: ukrepi in uvajanjem spodbud nejših oblik nagrajevanja bc možno racionalneje izkoristit delovno silo in doseči pred videni obseg proizvodnje. Ra
čuna se, da bo delovna s tor i l , nost poras la za 7 odst.
Družbeni p lan zahteva, da se sk ladno s povečanjem osebnih dohodkov i n izboljšanjem družbenega standarda izboljša tudi p reskrba z indus t r i j sk im i i n kme t i j sk im i proizvodi ; dalje je treba pospeševati razvoj stor i tvenih obrtnih obratov i n servisov v stanovanjskih skupnost ih ter ostalih gospodarskih organizacij, k i opravl jajo stor i tve za gospodinjstvo. Nadaljevala se bo izgradnja stanovanj, komunalnih, zdravstvenih i n šolskih objektov, saj porast negospodarskih investicij neposredno vpliva na dvig družbenega standarda.
Pri investicijskih izgradnjah je treba v gospodarskih in negospodarskih panogah pospešiti dovršdtev že začetih
gradenj. Investicije je treba uporabi t i predvsem za izpopolnitev i n razširitev t is t ih obstoječih kapacitet, k i bodo prinesle pomembnejše rezultate že v letu 1962. Se vnaprej je potrebno razvi jat i social istične odnose, k r ep i t i komunaln i s istem ter razvi jat i delavsko i n družbeno upravl janje.
L a n i je b i l gospodarski razvoj občine najuspešnejši i n zato bo potrebno vložiti vse notranje rezerve, da se bodo v celot i uresničile tud i za letos postavljene planske o b veze. Te predvidevajo, da se bo družbeni brutoprodukt povečal v p r imer jav i z lanskim letom za 16 odst. in narodni dohodek za 14 odst. Narodni dohodek na enega prebivalca bo znašal 183.000 dinarjev, -pb-
bo . treba v bodoče prirejati več izletov, tekmovanj, pohodov in srečanj, k i ne terjajo večjih sredstev. V okolici Črnomlja je dovolj naravnih lepot (Mirna gora in Dolina Kolpe) , vsega tega pa dobršen de l mladih ljudi najbrž še ne pozna. Kolesarjenje b i bilo zelo primerno za krajše pohode in srečanja. Z dobro voljo, z iznajdljivostjo in z novimi pobudami sku-šajmo popraviti zamujeno!
Občinski sklad
za telesno vzgojo Na zadnji seji ljudskega
odbora Črnomelj so ustanovili občinski sklad za telesno vzgojo in kulturno dejavnost. Sklad bo zbira l prispevke gospodarskih organizacij, zavodov i n ustanov in je ustanovljen z namenom, da b i za razvoj telesne vzgoje in kulturne dejavnosti skrbela vsa družba. Doslej je sredstva za oboje prispeval le občinski proračun.
Sredstva občinskega gozdnega sklada
Po predvidevanju občinskega družbenega p l a n a se bo zbralo letos v občinskem gozdnem skladu 23,800.000 din razpoložljivih sredstev. Ta bodo uporabljena iako-le: 11,4 milijona za gozdna gojitvena dela, pogozdovanje in nasade, 2,8 milijona za urejevanje gozdnih ces£-8,4 milijona za medobčinski gozdni sklad in 1,2 m i lijona za ostale izdatke.
S ' e v . 20 (634)
N i K O L f l j v f i s i u E v i č gogou: Kako sta se sprla 14
Ivan Ivanovič in Ivan JSihiforovič »Ne u p a m se z vam i prep i ra t i . V p r ime ru , da svinje
ne boste pos la l i n a pol ic i jo , ukrepajte z njo po svoj i vo l j i . Lahko jo zakoljete za božič, takoj pojeste a l i pa obesite v dim. Če boste moreb i t i de la l i klobase, b i vas lepo pros i l , pošljite mi pa r krvav ic — vaša G a p k a j i h naredi čudovito okusne. M o j a Agrafena Tro f imovna je vsa neu m n a nanje.«
»Klobas b i radi? Prav, pos la l v am j i h bom!« »Jako v am b o m hvaležen, l jub i pr i jate l j i n dobrotnik .
Samo eno besedico m i še dovolite: tako sodnik kot vs i na j in i znanci so m i naročili, naj vas, kako b i reke l , p o m i r i m z vašim pri jate l jem Ivanom Nikiforovičem.«
»Kaj? S tem zarobljencem? S tem rokovnjačem naj se pobotam? N i k d a r i n nikoli!« I van Ivanovič je to povedal presneto odločno.
»Kakor veste,« je rekel po l i c i j sk i upravn ik i n počastil svoj nos s tobakom. »Svetovati v am ne smem, le tole b i rekel , če dovolite: zdaj ste ves v ognju, a l i kadar se boste ohladi l i . . . «
A l i Ivan Ivanovič je obrn i l pomenek na lov na prepel ice, kako r zmeraj , če m u pogovor n i ugajal.
I n tako se je upravn ik v r n i l domov z do lg im nosom.
Š E S T O P O G L A V J E ,
V K A T E R E M B O B R A L E C Z L A H K A Z V E D E L V S E , K A R V S E B U J E
Naj so na sodišču še tako poskušali s k r i t i ves p r i petljaj, je vendar že drugo jutro ves M i r go r od vedel, da je sv inja Ivana Ivanoviča ukrad l a pritožbo Ivana N i k i foroviča. P r v i se je b i l zarekel sam po l i c i j sk i upravn ik .
K o je stvar prišla na ušesa Ivana Nikiforoviča, n i rekel ne bele ne črne, samo vprašal je:
»Ali n i b i l a temnorjava?« Agafja Fedosejevna je pa spet začela hujskat i Ivana
Nikiforoviča: »Za božjo voljo, Ivan Nikiforovič, kaj pa misliš? Smeja l i se t i bodo kot pav l ih i , če odnehaš! A l i boš potlej še sp loh plemiču podoben? Saj boš slabši od tiste babnice, k i prodaja s ladkari je , na katere s i ves lakoten!« I n pretentala ga je, ženska zdrahasta! Našla je nekje ' srednjeletnega človečka s kozav im obrazom, v temno-modrem suknjiču z zakrpan imi komo lc i — pravega sod-nijskega peropraska! škornje s i je loščil s ko lomazom, za ušesom j e ' nos i l t r i peresa, namesto črnilnika je pa ime l lekarniško stekleničko, z vrv ico obešeno za gumb. N a en pot je lahko pojedel devet pirogov, desetega je pa v takn i l v žep. N a ko lkovan i pap i r je lahko nakraca l to l iko vsakršnih obrekovanj , da n i b i lo bra lca , k i b i mogel njegovo pisanje prebrat i naenkrat brez kašljanja i n k ihan ja . To , človeku ne preveč podobno bitje je torej čepelo, smrka lo , čečkalo i n slednjič skrpucalo takšnole pisanje:
»Okrožnemu sodišču v M i r go rodu od plemiča Ivana Nikiforoviča, s ina Dovgočhuna.
V zadevi moje pritožbe, katero sem jaz, plemič Ivan, s in N i k i f o r a Dovgočhuna, vložil na taisto sodišče i n ta ist ikrat kakor plemič Ivan Ivanov, s in Pererepenka, k i m u samo mirgoroško okrožno sodišče daje potuho. T u d i predrzna nesramnost tiste rjave svinje, čeprav ste jo hotel i utaj i t i , m i je po tu j ih l judeh že prišla na ušesa. K e r pa sta ta dopustitev i n ta potuha z lonamerni , spada to nemudoma v pristojnost sodišča. Saj t ista sv inja Je
bedasta žival i n zato tembol j p r i k l adna za krajo sp isa , iz česar je očividno jasno, da je večkrat omenjeno svinjo k t emu ropu nahujska l sam moj sovražnik samozvani plemič Ivan Ivanov, s in Pererepenka, kateremu je že dokazan rop, poseg po tu jem življenju i n svetoskrunstvo. A l i omenjeno mirgoroško sodišče je z n jemu lastno hinavščino dalo tajni pr istanek svojemu človeku, ka j t i brez takega pr i s tanka b i omenjena sv in ja n ikako r ne mogla p r i t i v p isarno i n ukras t i spisa, saj je mirgoroško okrajno sodišče dobro založeno s služabniki, za k a r je dovolj omen i t i le tistega čuvaja, k i je slednjo uro v čakalnici i n čeprav je na eno oko slep i n i m a eno roko nekol ikanj pohabljeno, je vendar v po ln i m e r i sposoben, da u d a r i svinjo s krepe lom i n jo prepodi . To zaneslj ivo kaže na potuhnjenost mirgoroškega sodišča i n na nesporno delitev judovskega dobička, k i iz takega sodelovanja izhaja. Zgoraj imenovani ropar i n plemič Ivan Ivanov, s in Pererepenka, je p r i tem odigra l jako izdajalsko vlogo. Zatega-vol jo dajem jaz, plemič Ivan N ik i f o rov , s i n Dovgočhuna, okrožnemu sodišču na znanje i n v ukrepanje, da m o r a mojo pravdo glede rjave svinje i n z njo soglasnega plemiča Pererepenka pretrest i i n jo rešiti pravično i n v mojo kor i s t . V nasprotnem p r ime ru b o m jaz, plemič N i k i forov, s in Dovgočhuna, o takem prot i zakoni tem postopku imenovanega sodišča vložil po predpisani pot i i n z vsemi dokaz i pritožbo na Najvišje sodišče.
Plemič mirgoroškega okra ja Ivan N ik i fo rov , s in Dovgočhuna.«
To pisanje je zadelo v črno! Sodnik je boječ človek, kakor so običajno vs i dobričine. Zatekel se je k ta jn iku. A l i tajnik je samo puhn i l skoz i zobe globok »hm« i n pokazal tako mirnodušen i n zlodjevo pre tkan obraz, kako r ga ima sam peklenšček, ko v id i , da se m u bliža žrtev. Ostalo Je samo eno: p o m i r i t i oba bivša pr i jate l ja . A l i kako začeti, k o so vs i dosedanji poskus i spodleteli? Vendar so poskus i l i še enkrat. Toda Ivan Ivanovič je odločno iz javi l , da o k a k i sprav i sp loh slišati noče, celo vzro j i l je od jeze.
Kilo brez koles ^ e l konstruiranja
v brez koles, po vzori zenice, je zamikala tffašega strokovnjaka z&sko fiziko in profe-s<jbeograjske univerze BjTomovića. S svojimi 4j in proračuni je m\ naš ugledni znan-s f znanega ameriške-g^tematika Carplusa. Sj&junega sodelovanja jiNdija o vozilu brez K' Ta izvirna zamisel jf^dila precejšnjo po-
strokovnjakov, zla-sl'Sato; ker vsebuje ta Bi'tuđi rešitev proble-iH^cestnih« voženj.
F poudarja, da je ti''a problem reševati sfjčevanjem premikanjih bitij, oziroma go-s£ki se izredno dobro prU vsakemu terenu.
i n Carplus sta n fa teoretično rešitev ttr°žila svoji študiji tu-djfetskl model.
[?v je vsa stvar šele v »11, so strokovnjaki u l f ti, da je nakazana p>a dokončno rešitev U Paničnega problema, 2H°m brez koles b i re-šiprašanje transporta pfrezcestnih terenih, M»vti pa vidijo v njem nfesoljsko vozilo.
POROD MM ¥LMŠ€U 6532 Četrtek, 10. maja 1962... Večerni v l a k K a r l o v a c —
N o v o mesto , k i p r i spe v do l e n j s k o me t r opo l o ob 22.15, j e h r u m e l i n t opo ta l v noč k a k o r v s e k d a r ter se v z p e n j a l v h r i b p r o t i Semiču. Večina p o t n i k o v j e i z s t op i la n a semiški pos ta j i . V l a k j e spet po t egn i l i n na to z a v i l v semiški predor . K m a l u z a Rožnim d o l o m j e p r i s p e l v odde l ek s p r e v o d n i k . P r e c e j u t r u j e n iti zbegan j e b i l v i d e t i , s k o r o d a zrušil se j e n a k l o p m e d nas . B i l o n a s j e kakšnih 10 a l i 12 pot n i k o v , k i s m o sede l i , v s a k za top l j en v svo je m i s l i .
— K o l i k o t e k a n j a i n s k r b i ! Kakšen težak p r i m e r i m a m n a v l a k u : žena, k i t r d i , d a b o v s a k h i p r o d i l a , se pe l j e z n a m i ! In s a m i moški, n i k j e r v v l a k u nobe n e ženske, p a t u d i n a p o s ta j i n e ! Z e o d Semiča s e m t e l e f o n i r a m n a vse s t r a n i . V Rožnem d o l u s e m j i k o m a j preprečil, d a n i z a p u s t i l a v l a k a i n šla po pomoč k b a b i c i v K o t , d o b r i d v e u r i daleč ! « j e s t rese l p r e d nas.
Avtobus plačujejo z jajcem
N e k a t e r i učenci, k i se v o z i j o z a v t o b u s o m v svo jo šolo v N c v i h S e l i h (Vo j vo d ina ) , plačajo svo jo v e zno k a r t o z j a j c em. U p r a v a p revoznega pod je t ja j e namreč p r i s t a l a , d a dajo učenci z a vožnjo eno j a j ce. T a k o i m a sp r e vodn ik a v t obusa razen t o rbe se posebno košaro, v ka te ro s p r a v l j a ja jce .
Vsak četrtek v vsako hišo nGŠega okraja:
DOLENJSKI LIST!
— K j e je? A l i je s a m a ? — s m o vprašali n a en m a h .
— T u , v k u p e j u po leg v a s ! Mož j e z n jo , t u d i on se j e že namuči!! —
— M o r d a p a l e n i t ako h u d o ! Sa j ne bo p r e d N o v i m m e s t o m ! — smo ugot a v l j a l i p o l n i u p a n j a i n
kaj k o r a k o v od nas , v krčih p o v i j a dete. Po j asn j eno je b i l o pre j n e u m l j i v o t ekan je železničarjev po železniških posta jah , k i j i h j e v l a k p r e voz i l , i n razbur j enos t , k i s i j e n i s m o z n a l i razložiti. V l a k je v t e m v o z i l n a železniško postajo Uršna se la ,
KEMIJ A - I M P E X export - impor t L J U B L J A N A , T i tova 25 P O B 418/VIII
© Izvažamo i n uvažamo: kemikal i je , an i l inska barv i la , usnjarska in tekst i lna pomožna sredstva, celulozo, pap i r i n karton, steklo, porce lan, keramiko , tehnične maščobe, kaučuk, plastične mase i n izdelke, sintetična i n naravna stro-j i l a , lepi la , eterična ol ja, nemetale, fotomater ial i t d .
h k r a t i p r e v z e t i o d m i s l i , d a se ves čas k a r s e d i m o i n prisluškujemo topo tu ko les , v naši nepos r edn i bližini p r i p r a v l j a v e l i k dogodek : ro j s t vo o t r o k a , novega d r žavljana. P o g o v o r j e n e n a d o m a oživel, prej s m o sed e l i k o t t u j c i , slučajni po t n i k i v i s t em v l a k u , zda j p a nas j e združila i n pov e za l a e n a k a s k r b , s k r b z a ženo, k i p r a v t u , v vagonu l e n e -
Slepi deček je razstavljat
Štirinajstlelni A s i m D e v -j ak i z Z e m u n a j e p red s e d m i m i l e t i i z g u b i l v i d . E k s p l o d i r a l a je bomba , k i so j o našli ob pot i v šolo. Čeprav s lep, je A s i m n a d a l j e v a l šolanje. Sedaj o b i sku j e 7. r a z r ed osnovne šole Z e n eka j let se u k v a r j a z m o d e l i r a n j e m in o b l i k u je ra zne f i gure iz g l ine , p l a s t e l i na , m a v c a i n žice. N e d a v n o je s v o j i h tr ideset i z b r a n i h d e l i z g l i n e r a z s t a v i l v p i o n i r s k e m k l u b u . Učenci i n o d r a s l i so i m e l i p o l n o p o h v a l z a u m e t n i n e m l a d e g a s l epega k i p a r j a .
že t ako oglušujoči ropo t p a se j e z a r a d i z a v i r a n j a t o l i k o bo l j povečal. V ta ropo t p a je , k o se j e v l a k že u s t a v l j a l , z a z vene l t enak , p r e s u n l j i v i n p robo j en g l as : beee, beee, eee, e! G l a s n o vega življenja, k i j e p r e v p i l ropot zavirajočega v l a k a i n v z a d n j i h a k o r d i h i z z vene l v tišino. P r v i t r enu t ek s m o vs i o b n e m e l i , na t o p a se j e v s e m h k r a t i i z v i l v z k l i k olajšanja: »ROJENO JE« . U r a je b i l a točno 21 i n 50 m i n u t . S k u p i n a moških, k i j e p re j nemočno sedela, , j e zdaj odšla k v r a t o m k u p c -j a . N e k d o je v z k l i k n i l :
— N e p roda ja jmo z i j a l ! P r e m i s l i m o , ka j s t o r i t i ? —
Žareča l jubezen V severnem bavarskem me
stecu je b i l pred sodiščem obsojen nek i 33-letni e lektrova-r i lec, k i je 30. januar ja zvečer iz l jubosumnost i obsul svojo 43-!etno pri jatel j ico z žarečim Ogljem. Tako j nato m u je bi lo nepremišljenega dejanja žal i n je po l i l svojo izvoljen-ko z vedrom vode, toda bi lo je že prepozno: ženska je dob i la hude opekline po telesu i n obrazu.
i n sipet s m o ugo tov i l i , d a s i m o v teh s t v a r e h ze lo u b o gi i n d a nič ne v e m o . . . S p r e v o d n i k A n t o n Z r i m i z T r e b n j e g a p a j e v t e m že p r i p e l j a l pe tn i co , k i j e s l u čajno v s t opa l a n a Uršnih se l i h . B i l a je v i d e t i z m e dena , obo tav l j a jo se je s t a l a p r e d kuipe jem i n r a z l a g a l a :
— Se n i k d a r n i s e m b i l a p r i p o r odu , n e v e m , ka j je t r eba n a r e d i t i ! —
— Ženske se m e d seboj o t e m laže sporazumete , n e k a k o boste že ! — smo j o bo d r i l i v s i , močno olajšani.
— P o p k o v i n o j e t r eba prevešati! s e j e s p o m n i l nekdo .
— Ne , v l a k bo čez 20 m i n u t v N o v e m mes tu . T a m čaka rešilni a v t o m o b i l . N a j bo l je je pus t i t i vse tako , ko t j e ! Mož na j sleče s u k njič a l i sra jco , d a boste z a v i l i o t r o k a ! — je s v e t o v a l d r a g i . N a t o s m o složno ugo t o v i l i , d a j e t ako najboljše, i n s v e t o v a l i po tn i c i , na j po r o d n i c o b o d l i i n tolaži.
M e d n a m i se je na to r a z v i l prisrčen pogovor o o t ro c i h i n r o j s t v i h . »Reši lni avt o m o b i l že čaka, saj bo gotovo vse v redu,« s m o se tolažili.
Ivanka Stefanič iz Dobra-vic 7 p a j e sede la ha k l o p i v k u p e j u , opirajoč se na eno r oko , n a k o n c u k l o p i p a je , z a v i t a v očetov s u k njič, b r c a l a i n p r e s u n l j i v o vreščala p r a v k a r r o j ena hčerkica. T o j e b i l že I v a n -k i n t r e t j i po rod . T r i dese t l e t je s ta ra , je po v eda l a b r e z težav, s i c e r m a l c e z m e d e n a za rad i okoliščin, in v e n d a r
Lesni sejem na Gospodarskem
razstavišču O d 2. do 10. jun i j a bo v
pros tor ih Gospodarskega razstavišča v L jub l j an i mednarodn i lesni sejem. Z oz i rom na to, da i m a lesna industr i ja v našem gospodarstvu vse odgovornejše naloge, bo letos temu sejmu posvečena posebna pozornost, i
Razstavl jeni bodo najmodernejši stro j i i n naprave za predelavo lesa, različni izdelk i , kot lesna galanteri ja, t ip i z i ran i i zde lk i za gradbeništvo, predvsem pa bo vzbudi lo med obiskova lc i ve l iko zanimanja moderno i n praktično pohištvo , k i ga bodo potrošniki lahko tudi naročili. — Razen jugoslovanskih bodo na sejm u zastopana tud i inozemska podjetja.
vese la , d a j e najhujše že m i m o .
O s e b j u v seh železniških postaj o d Semiča do N o v e g a mes ta , z l a s t i p a s p r e v o d b i -k u tov. A n t o n u Z r i m u ve l j a j a v n a p o h v a l a . Z v e l i k i m r a z u m e v a n j e m i n s k r b jo so n u d i l i p o r o d n i c i vso možno pomoč i n pozornost i n se t r u d i l i n a j t i b a b i c o a l i rešilni a v t o m o b i l .
V novomeški porodnišnic i so n a m n a s l e d n j i d a n p o veda l i , d a s ta m a m i c a i n Z d e n k i c a ( tako bo d e k l i c i ime) z d r a v i . P o h v a l i l i so nas, k e r smo obe p u s t i l i p r i m i r u , k o j e b i l o vse o p r a v l jeno, bab i c e n a g i n e k o l o g i j i pa so r ek l e , d a smo b i l i d o b r i »štorkl jež i « . . . Ivanko Stefanič In njeno Zden-kico, ki se je rodila na v la ku 6532, pa si oglejte na sliki! —c —š
KRILA NAD DOLENJSKO — prizorček iz našega letalskega in jadralnega centra v Prečni pri Novem mestu. V skromnih pogojih nadaljujejo naši letalci in jadralci svoje delo. Te dni so spet veseli velikega priznanja: njihova članica, padalka Mara Levičar, je bila na predlog zvezne padalske komisije določena T skupino naših padalcev-kandidatov za VI. svetovno padalsko prvenstvo v ZDA. V Vršcu, kamor je odpotovala te dni, bodo izbrali ekipo, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu. V ekipi bo 5 moških in 2 ženski. — O naših pogumnih mladih letalcih, padalcih in padalkah smo lani v jeseni obširneje pisali, tokrat pa jim dajemo priznanje z motivom, ki jim je najbolj drag: krila v zraku
nad domačo pomladno pokrajino . . .
Žalostno slovo od rojstne hiše
Novo odprto gostišče na Rupc;
T R O P O L iz Novega mesta) po: točka za Novomeščane in drui stilna, ki so jo pred kratkim I urejena, nudi pa gostom topl«| sokove in dr. Z železniške novega gostišča dobrih 5 min je čudovit razgled na Gorjancf Po bližnjicah je do Novega m< okolica pa je polna gozdov in
Ruperč vrh in nje]
(obrat hotela M E -sfriljubljena izletniška Atelje Dolenjske. Go
je vsa na novo pre-P» in odlične pijače,
Birčna vas je do z Ruperč vrha pa
^r'ugam po Dolenjski, esjjfa ura pešhoje, vsa . P1 travnikov. Obiščite gf'umivosti!
ad milijon litrov neka je namolzel 5. maja je b i l a na g rmsk i
kmet i j sk i šoli v Novem mestu prisrčna slovesnost: o d ko lekt iva šole i n posestva se je pos lov i l živinorejec i n
mlekar F R A N C B O N C I N A , k i te d n i odhaja v zasluženi pokoj v svoj ro js tn i k ra j .
Se pred koncem prve svetovne vojne je prišel tovariš
Bončina kot begunec i z I d r i je n a g rmsko kmet i j sko šolo i n delal t u kot m l eka r i n živinorejec po ln ih 44 let brez prekini tve . K o je b i l p r ed le t i že upokojen, se n i mogel ločiti o d de la i n je svoj posel oprav l ja l še napre j . Njegovo delo je b i l o naporno, saj vemo, da živina zahteva oskrbo ves dan i n tud i ob nedeljah i n p r a z n i k i h . F r a n -celj je vedno vestno i n skrbno opravl ja l svoj pok l i c i n dost ikrat tud i letnega dopusta n i i z rab i l .
K o t izkušen molzač je vsak dan z roko namolze l 60 do 80 l i t rov mleka . Ce to štev i lo pomnožimo s 44, dobi mo preko m i l i j on l i t rov mleka . V Sloveni j i n i kmeti jskega delavca n i t i ne kmeta , k i b i se lahko ponašal s t a k i m de lovn im uspehom.
K o je kmet i j ska šola p r ed let i k u p i l a mo l zn i stro j , je stro jno molžo prepust i l mla j šim delavcem. Tovariš Bon -
T i s t i teden p r ed p r v i m maj em so se p r i Stubl jar jev ih v M a l e m Lešču skrbno p r i prav l ja l i na svatbo. 27. apr i l a je b i lo vse pr iprav l jeno i n popoldne b i m o r a l i nevestino balo odpel jat i na njen novi dom.
Popoldne je b i l a vsa družina zbrana v hiši. Zunaj je ros i l dež, od' daleč pa se je približevalo votlo grmenje, k i n i pomeni lo nič hudega, vendar se je teman oblak nanagloma p r ipod i l nad vasico. K a r naenkrat je s i len grom i n b l i sk pretrgal ozračje. Sele na sosedov k l i c so se štubljarjevi zavedl i , da je nj ihova streha v p lamenih .
Gas i l c i i z Grabrovca so takoj pr ih i te l i , malo za n j i m i tud i gasi lc i s Suhor ja i n iz Met l ike . S h i t ro i n prav i lno pomočjo so rešili, ka r se je dalo odnesti , razen nekaj obleke i n živeža. Požrtvovaln i m sosedom i n gasi lcem gre zasluga, da se ogenj n i razširil, saj je b i l a ogrožena
vsa vas, k i i m a hiše tesno drugo ob drugi , razen tega pa slamnate strehe. Zgore la pa je še stanovanjska hiša, last Terezije Mo lek .
T r i brizgalne so zalogo vode h i t ro izčrpale. Vprašanje Je, zakaj gre skoz i vas vodovod, edini h idrant pa so pred let i ods t ran i l i na za
htevo sosednje hrvaške republ ike .
N a srečo je b i lo nevestino pohištvo še p r i mizar ju . Odpeljal i so ga n a njen nov i d om šele po po rok i , vendar je b i l pogled na svate bolj žalosten kot vesel. Prav i jo , da je b i l a vzrok nesreči slaba električna napel java.
Naravni morski svetilnik Seve rno o d S i c i l i j e , v T i -
r e n s k e m m o r j u , je neka j m a j h n i h o tokov v u l k a n s k e g a p o r e k l a . Z n a n i so pod i m e n o m L i p a r s k i a l i E o l o v i o t ek i . Z a d n j i t eh o tokov n a severu je v u l k a n S t r o m b o l i . T a v u l k a n s k i bt< It štrli n a ravnos t iz mor j a , v i sok je 926 me t r o v i n b r u h a s ta lno , o d k a r l j ud j e pomni j o . V u l k a n S t r o m b o l i n i r a v n o h u d , k a r z adeva i zb ruhe , t oda n jegov stožec, i z ka t e r ega se n e p r e t r g o m a k a d i , po zna jo v s i pomorščaki T i r e n -skega mor j a . V en i u r i b r u h n e v u l k a n največ t r i k r a t , p r i čemer vrže v e l i k e
količine pare, razbe l j eno l a v o i n pene — t u d i po ne ka j s to m e t r o v v i s o k o v z rak . Ponoči j e v i s o k i s teb e r osve t l j en o d rdeče r a z be l j ene l a ve . S teber ob l ed i , pa spet zasve t i . K e r pomor ščaki v i d i j o sijoči s teber že i z da l j a v e 150 k m , j e S t r o m bo l i res orjaški n a r a v n i s v e t i l n i k S r edozemskega mor j a . M o r n a r j e m pa v u l k a n napovedu j e t u d i v r eme . C e so i z b r u h i močnejši i n pogostejši, j e to znamen j e južnih ve t rov , v e l i k a k o l i čina južnih ve t rov , v e l i k a količina pare pa zanes l j i v o napove v i h a r
kot izkušen živinore-jH^faktik kakor tudi vi-sir alificirani mlekar do-sft uspeh tudi na Soli. Vj? Je bil instruktor za fi* pouk v hlevu in
zdaj poslavlja od J>T0 mu dolžni iskreno
, *a ves njegov trud! ^ J ^ L t l h o prišel, tako
sedaj tiho odhaja, sam, brez družim- in premoženja pod svoj rodni krov, da preživi tam jesen življenja. V vseh teh letih počitka ni poznal, zato ga je toliko bolj potreben. Želimo mu še veliko zdravih let in upamo, da nas bo še kdaj obiskal!
Kolektiv Kmetijske šole na Grmu
J|*1U ČASI (5^, če si se prehla-
4lj a v i učenec prijate-IrL, dob i l čaj in piško-tty lepo ves teden le-t'>'iJ?os(eJji. Z d a j pa do-fev^ijo peivcilhm in d 'p l moraš v šolo ...*
£ p K P R I M E R E*f» ste sprejeli,*
f'fl lepemu dekletu, Kft Prijavila za tajnico, ' 1 A P
? n i ' z a vsak primer P j * Ictograjij) kake sV^rejše {n grde pri-
da jo bom pofca--J-!'1 ženf.V
ftpA. I N p f t A K S A t delavec je preda-
f% konca in kraja, ka-k!l0}i racionalno izko-r' ;f ^s. Nazadnje je i'V^hal in rekel do-s%»*n°: *B' kateri rad
PRIHODNJI T E D E N : nova slikanica KRIŠTOF DIMAČ - po povesti Jacka Londona priredil Stanko Šimenc, risbe: Janez Gruden. - Ne zamudite: prihodnji teden začetek z a n M v e slikanice v Dolenjskem listu!
»•Jaz,« se oglasi nekdo. »Povejte no, koliko je ura'.*
V A Ž N O VPRAŠANJE
Osemnajsllctno dekle pride k zdravniku za srce. »Gospod doktor, nisem prišla na pregled. Rada bi le vedela, če se sliši, ko srce od razočaranja poči.*
P O M O T A »Hišna pomočnica je odpo
vedala službo. Pravi, da si bil sinoči strašno grob z njo po tele/onu.«
»Vraga! Nisem vedel, da je ona pri telefonu. Mislil sem, da si se ti oglasila.«
O T R O Š K A »Očka, povej mi pravljico!« »Dobro! Kakšno pa?« »Tako, da je imel neki sin
ko dobrega očka in ta očka ga je vsak dan peljal v slaščičarno ...«
Kalifornijski morski levi so privlačna pridobitev zagrebškega živalskega vrta. Marsikak majski šolski izlet bo usmerjen tudi v bližnji Zagreb, pa bo mladina lahko videla elegantne živali, ki jemljejo ribice iz rok krmiteljev
in gostov . . .
Ne čakamo torej brez vzroka trepetajočih src na konec alarma. Tokrat je trajal t r i ure. K o spet stopimo iz plinske celice, je vse normalno razsvetljeno kot navadno.
Ležem in poskušam zaspati. Danes bo to še teže kot navadno. P r i mojem obisku bolnikov v krematoriju II. m i drugo jutro pripoveduje vodja tamkajšnje »Posebne komande«, da so se med a larmom približali taborišču partizani. Na skritem mestu so prerezali žično ograjo kre-matorijevega dvorišča in potisnili skoz odprtino tr i avtomatične puške z municijo i n 20 ročnih granat. Možje »Posebne komande« so zjutraj odkri l i orožje in ga spravili v varno skrivališče.
Čeprav je naš položaj brezupen, vendarle spet začenjamo upati. Dobro nam je znano: partizani, k i so nam pri nesli orožje, niso daleč stran od tu, morda 25 do 30 k m . Trdno sem prepričan, da nam bodo pr i prvem letalskem preplahu spet prinesli orožja. V nekaterih razdobjih je letalski preplah vsak dan, včasih celo po večkrat na dan. Toda za nas pride v poštev le alarm ponoči, ko ugasne luč i n se partizani približajo brez strahu. Le trije, štirje nočni alarmi bi zadostovali, pa b i dobili dovolj orožja.
Potem bi morda mogli tvegati osvoboditev s silo. Organiziranje tega načrta se je začelo p r i »Posebni
komandi« III. krematorija in se je razširilo na ostale tr i krematorije. Vse se pripravlja z največjo previdnostjo. Smrt preži na nas! Toda m i hočemo živeti!
Otresti se moramo te ječe. Pa če se beg posreči le nekaterim, le dvema, le enemu, smo zmagali. Saj_ bi potem svet zvedel o grozodejstvih v taborišču Auschvvitz.
Tist ih pa, k i b i moral i p r i poskusu pobega umreti, esesovstvo vsaj ne bo iztrebilo kot mrčes. Umr l i bodo kot ljudje.
Z a svobodi ) . . . Oberscharfiihrer Steinberg me dostikrat obišče v secir-
ni dvorani. Za časa weimarske republike je bil prometni policist v Berl inu, v tretjem rajhu je vstopil v SS. Nevaren mož, brutalen in inteligenten.
Nekega dne m i pripoveduje, da bodo njega in še tri tovariše poslali za nekaj dni v neko letovišče, da si odpoči-jejo. Letovišče je last SS in leži nekje v šlezijskih gorah. Kazen njega bodo odšli tja še Oberscharfiihrer Seitz, 3. Rottenfiihrer Hollander in 4. Rottenfiihrer Eidenmiil ler.
Vse štiri poznam. V s i so najkrvoločnejši krvniki taborišča Ausch-.vitz. — Če m i po treh mesecih bivanja v »Posebni komandi« reče esesovec, da jc nekaj črno, m u tega kljub temu ne verjamem. In če m i Oberscharfiihrer Steinberg govori o odpočitku, potem je to prav gotovo posebna krvniška naloga.
Pet dni nato so Steinberg in ostali trije že spet doma. Jaz nič ne vprašam, oni ne govore nič.
Po njihovem prihodu grem v kuhinjo »Posebne komande« k Michelu, francoskemu kuharju. Predtem j e b i l ladijski kuhar na luksuznem parniku neke francosko-južno-ameriške proge. Michel danes n i tako prijazen kot sicer. Opaziti je, da se je nekaj zgodilo. V ustih ima kratko pi-pico, brez katere ga nikdar ne vidiš. Toda ugasnila je!_
Kakor hitro vstopim, naglo zapre vrata in me vleče v kot. Na stolu stoji cinasta banjica, polna vode. Michel ulovi v vodi esesovsko srajco, potem drugb in tretjo. Vse so prepojene s krvjo. Oberscharfiihrer Steinberg in njegovi kompanjoni so m u takoj po svoji vrnitvi z »letovišča« izročili svoje srajce v pranje.
Za 4500 zapornikov ciganskega taborišča se je približala ura uničenja konec julija 1944. Natančno tako kot p r i likvidacija taborišča čeških Judov da vodstvo taborišča neprehodno zapreti tudi to taborišče. Močna četa esesovcev izžene Cigane iz njihovih barak in j ih postavi v vrste. Potem j im razdelijo kruha in salame. Vsakdo dobi količino za tr i dni. Ciganom rečejo, da so premeščeni v drugo, boljše taborišče, kjer bodo sami zase. Cigani so o tem prepričani.
Nihče ne misl i na plinske celice, nihče na krematorij. Saj za to ne potrebuješ hrane. Esesovski krvniki ne varajo žrtev iz usmiljenja do njih. Ka j še! E d i n i njihov namen je spraviti žrtve čim hitreje i n s čim manjšim trudom in kolikor mogoče neopazno v plinske celice. K o so enkrat tam, je vse v redu. Poslednjih smrtnih tožb ne sliši nihče več.
Račun je v redu: likvidacija ciganskega taborišča je potelda v popolnem zatišju. V noči od 31. julija na 1. avgust bruhata dimnika krematorija I in II neprestano ogenj. Tokrat niso sežgali Judov, temveč kristjane: katoliške Cigane iz Nemčije in Avstrije. Prot i jutru ugasne ogenj. Na dvorišču je prazno — ne, tiho leži na njem kup pepela.
Spet iluminacije v koncentracijskem taborišču Ausch-witz. Kol iko j ih je že bilo? Kol iko j ih še bo?
Trupla dvanajsterih dvojčkov niso bila zavlečena pred peči. Na njihove prs i je zapisal šef zdravnik dr. Mengele s kredo: za s. — za seciranje.
Dvojčki različne starosti so to: od dojenčkov do šest-najstletnikov. Otroška trupla rjave kože leže v mrtvašnici na tleh. Sortiranje je težavno. Zamenjave ne sme biti nobene! Dvojčki, k i so se skupaj rodili, ne smejo b i t i ločeni niti po smrti. Kako b i potem tudi mogli študirati njih posebnosti! Kadar gre za njegove dragocene, redke študijske objekte, takrat dr. Mengele ne pozna prizanašahja!
Nedavno je pregledoval dr. Mengele dosjeje doslej preiskanih dvojčkov. Na svetlo modrem ovitku je našel komaj opazljiv masten madež. Očitajoče me je pogledal in dejal ostro: »Kako morete s temi zapiski, k i sem j ih zbral s tolikšno ljubeznijo, tako malomarno ravnati?«
Mengele je rekel: »L jubezen! « . . . Beseda m i n i mogla iz ust!
P r i obdukciji starejšega moža sem našel v žolčnem mehurju žolčne kamne. U m i l sem jih, posušil in vsul v stekleničko ter etiketiral. P r i svojem prvem obisku je dr. Mengele opazoval te redke kristale z velikim zanimanjem.
SESTANEK PO DVAJSETIH LETIH Tudi v Dragomlji vasi so nekdanji borci in zavedni vaščani ostro obsodili nečastne pojave, ko odhajajo naši ljudje na tlako v Nemčijo, tam garajo po 10 in 12 ur na dan, samo dvakrat jedo, domov pa se vračajo s starimi motornimi kolesi in avtomobili — Noben pošten Jugoslovan ne bo šel lizati podplatov nekdanjih (ašističnih osvajalcev, komur pa to le ugaja: odprta so mu vsa vrata iz domovine! Nazaj pa ga seveda ni treba, saj se tudi zdaj vračajo posamezni »delavci« iz Nemčije zgarani in izmozgani in spet želijo naše pokojnine in invalidnine — OZSZ naj vsem takim »»invalidom« odvzame vso zako
nito pomoč, ker je niso vredni!
V nedeljo, 13. maja, so vaščani Dragomlje vasi sprejeli borce partizane, k i so se zbrali v bližnjem gozdu pred dvajsetimi leti. Spominske svečanosti in slavja se je udeležilo okrog 20 borcev, predsednik O L O Novo mesto Niko Belopav-lovič, narodni heroj general Franc Kočevar-Ciril, predsednik ObLO Metl ika Franc Vrviščar, podpredsednik O b L O Črnomelj prvoborec Franc Košir ter višji oficirji JLA , predstavniki političnih oblasti in številni gostje.
Ko lona borcev, gostov in vaščanov se je pomikala dobrih tr i sto metrov iz vasi prot i gozdu, kjer je bilo slavnostno odkritje plošče, posvečene prv im borcem in vaščanom Dragomlje vasi. Tov. Frenk Molek, predsednik obč. odbora Z B N O V Metl ika je v kratkih besedah obudil spomine na prve dni naše revolucije i n poudari l delež belokranjskega ljudstva v N O B . Odkr i l je ploščo i n jo predal v varstvo krajevni organizaciji Z B Dragomlje vasi. Zlate črke v sivo črnem marmorju bodo pripovedovale slehernemu potniku, k i bo šel tod mimo: »Maja 1942 so se zbrali v tem gozdu belokranjski partizani. Iz teh je nastal belokranjski odred. Hvala Dragomlji vasi, k i je te partizane preskrbovala.«
O d partizanov, k i so bili maja 1942 v taboru p r i Dragomlj i vasi, še žive: Stanko Cuznar-Jure, Franc Košir-Pavle, Mati ja Bahor (politkomisar), Mit ja Gr-čar (poveljnik grupe),Mar- , t in Brodarič, Mike šajato-vič, dr. Lojze Mihelčič, Ivan Ivec-Jovič, Anton Ivec-2iga, B u d i Malešič-Čaruga, T inko Ružič, Polde Orlić, narodni heroj Franc Kočevar-Ciril, Rafo škrl, Ivan Koželj, Jože Jug, Zvonko Koplan , Zvonko Hanzelj, Mi lan Vrezec, Ja
nez Kramarič, Franc Bogataj in Mi ran Premru. Med nj imi n i bilo tovarišev, k i so dal i svoja življenja; to so bi l i : Jože Vo-ljavec iz Metlike, narodni heroj Janko Brodarič, Slavko Ograjenšek - Iztok Franc Ivec iz Metlike, Franc Sušeč iz Metlike, Jakob Butala-Vladimir iz Gradca, Franc Kompare i z Metlike, Darko Rus iz Do-bravic, Rudi Jerman iz Črnomlja, V iktor Miler iz Črnomlja in Mati ja Starc-Tarzan.
Tova. Frenk Molek je predal besedo podpredsedniku ObLO Črnomelj in prvoborcu tov. F rancu Ko širju. T a je pozdravil vse
dnevno krompir in prodajajo svojo čast za kos pločevine. Ce b i delali in živeli tudi doma tako, b i tudi tu imeli možnost, da si kupijo motorno kolo ali osebni avto. To početje n i v čast našemu ljudstvu.«
Po slavnostni otvoritvi so se borci in vaščani Dragomlje vasi slikali, da bodo imeli lep spomin na težke dni N O B . Nato so pri sotni odšli v gozd, kjer je bi l improviziran tabor, s »kazanom« v sredini. Borci so se postroji l i in predan je b i l raport prvemu komandirju te skupine Mit j i Grčarju. Ob pesmi so dvignili zastavo in prečitali dnevno zapoved in počasti-
go gostitelja kot pred dvajsetimi leti, toda sedaj svobodni in radostni. Po gozdovih je odmevala partizanska pesem in harmonika. Stiski rok z znanci so se vrstili . Veselo srečanje po dvajsetih letih! Iz tabora so vsi odšli v Dra-gomljo vas, kjer je bila pripravljena pogostitev.
Tako smo počastili spomin na slavne dni NOV . Vaščani in borci so obujal i dogodke, k i so j ih tako tesno vezali in zahtevali žrtev od obojih. Naj se ta spomenik pridruži vsem ostalim v naši domovini, k i pričajo, kako je ljudstvo s krvjo pisalo zgodovino svoje svobode.
Ivo Likavec
Proizvajalci so si izvolili nova vodstva
Čeprav nismo nič pisali o volitvah v organe delavskega samoupravljanja, so priprave nanje tekle že dolgo časa. V delovnih kolektivih so na sestankih sindikata, osnovne organizacije ZK in posamično razpravljali o volitvah in o tem, koga bodo volili v delavske svete. Kandidati so bili izbrani z vso resnostjo, o predlogih so razmišljali, kajti ni vseeno, kakšni ljudje bodo v delavskem svetu ali upravnem odboru, ki vodita in upravljata podjetje.
Pred volitvami sta se na skupnem plenumu sestala občinski sindikalni svet in občinski odbor Socialistične zveze. Obravnavala sta, kako je delavsko samoupravljanje v zadnjih dveh letih napredovalo, kakšne napake in pomanjkljivosti so pri tem in drugo. Zlasti slabo je delavsko samoupravljanje v manjš'Ci podjetjih, kjer celotni kolektiv tvori delavski svet. Tu se ne more pokazati pravo samoupravljanje. Kolektivi tudi ne vedo, kako gospodarijo, ali so uspešni ali ne, drugače v Pekariji ne bi moglo priti do tega, da so šele ob zaključnem računu za 1. 1961 konec marca uvideli, da bodo imeli zgubo zaradi povišanja osebnih dohodkov. V manjših podjetjih nimajo dobro urejenega finančnega knjigovodstva. To bi bilo treba vsekakor urediti.
V dveh podjetjih so bile lani organizirane ekonomske enote, ki so šele v razvoju. Člani svetov ekonomskih enot še vedno ne vedo, kakšne pravice in dolžnosti imajo, zato bo občinski sindikalni svet moral organizirati zanje poseben seminar o delovanju ekonomskih enot. Ravno tako bo organiziran seminar za novo izvoljene delavske svete, ker je v njih veliko novih proizvajalcev.
Volitve v organe delavskega samoupravljanja so se začele prejšnji teden. Povsod so jim dali svečan poudarek, da so proizvajalci vedeli, da volijo svoja vodstva.
J . D.
Težko, toda uspešno...
Metliški pionirji si takole urejujejo igrišče (Foto: Foto krožek iz Metlike)
svoje tovariše in goste ter j ih opozoril na naloge, k i nas čakajo danes p r i graditvi naše države. Opomni l je tudi vse prisotne na nekatere neljube dogodke, ki se dogajajo pr i naših borcih in državljanih, ki hodijo prodajat svojo čast tistim, k i so nam povzročili največ gorja, delajo po »Tovariši in tovarišice, žalostno je, da celo nekdanji borci hodijo v Nemčijo in tistim, k i so nam povzročili največ gorja, delajo po 16 ur na dan, jedo dvakrat
l i z enominutnim molkom padle tovariše. Majhen prikaz iz vsakodnevnega dela in življenja partizanov.
S tem se je slavnostni del končal. Vaščani Dragomlje vasi so prevzeli vlo-
Pionirji osnovne šole so si letos zadali težke naloge in jih z vso prizadevnostjo uspešno opravljajo. Marsikdo se je zamislil ob njihovem programu JPI. Ali bodo zmogli? Danes to ni več vprašanje. Delo uresničuje program. Postavljeni bodo krepki temelji za bodoči razvoj telesne kulture. V čem se to kaže? Skrb za zdrav razvoj je terjal splošen in temeljit zdravniški pregled in vodenje zdravstvenih kartonov. To je bilo z največjo vestnostjo izvršeno. Da bi si uredili prostore za telesno vzgojo, je bilo treba zagrabiti za delo. Malokdo med njimi ni dobil žulja, pa naj bo to pionir ali pionirka. Tudi vTOčina jih ni ovirala. In kaj lahko pokaže
jo? Otroško igrišče je urejeno, šolski prostori za učence nižjih razredov, kjer bodo imeli telesno vzgojo, je očiščen in splaniran. V tem mesecu mora biti delo dokončano. Pri domu TVD »Partizan« so se pošteno lotili izkopava nja, planiranja in urejevanja. Preko 100 m" zemlje in kamenja je odpeljanega. Prostor dobiva lepše lice.
Ne samo delo, tudi telesna vzgoja mora dobiti svoje mesto. Sami so si napravili obrazce za preverjanje telesne zmogljivosti. Za šolski športni znak tekmujejo vsi učenci višjih razredov in njihovi rezultati so dobri. Šolsko športno društvo pošilja tekmovalce na tekmovanja, kjer dosegajo vidne uspehe. Niso se
Vrsta tečajev za prvo pomoč
NAŠ OBISK PRI ZORANU HOČEVARJU
Okrajna revija kulturnih dejavnosti za leto 1962 v Krškem od 20. do 28. aprila je prinesla lepo priznanje — zlato plaketo mlademu Metlica-nu Zoranu Hočevarju, kjer je na razstavi likovnih amaterjev osvojil prvo mesto. Zoran je dijak drugega letnika gimnazije v Črnomlju. Je tudi dober športnik — atlet. Zastavili smo mu nekaj vprašanj:
— Kaj si razstavljal v Krškem?
»Imel sem štiri grafike. Dva motiva iz Metlike, portret in motiv iz kuhinje; ta slika mi je prinesla priznanje.«
— Koliko časa se ukvarjaš s slikanjem in kaj so tvoji motivi?
»S slikarstvom se ukvarjam šele dobro leto. V šoli sem nekoliko izstopal. Zadnje leto pa sem začel slikati sam. Za motive najraje izbiram pokrajinske značilnosti in tudi portrete.«
— Koliko slik imaš narejenih?
»Mislim, da jih je okrog 50. Imam pa precej teč nedovršenih skic.t
— Dobil si priznanje za grafiko; slikaš tudi z oljem in akvarele?
»Najbolje riti .leži' grafika, akvareli in olje mi gredo slabše.«
— Kje si £e razstavljal in kakšni so tvoji načrti?
»Imel sem samostojna ruz-slavo v Metliki m Črnomlju ter sedaj skupno v Krškem. Upam, da bom ob koncu šolskega leta priredil še razstavo z likovnim krožkom osnovne šole v Metliki. V jeseni pa
Na prvi seji novega občinskega odbora Rdečega križa so razpravi j ah o delovnem načrtu za leto 1962-63 in ga tudi sprejeli. Program je zelo obsežen. Tako se bodo trudil i za utrditev krajevnih organizacij in pridobitev novega članstva. Krajevni odbori
bodo še nadalje tesno sodelovali s podmladkom in m u pomagali p r i izvajanju zadanih nalog. Sklenili so, da bodo tečaji za prvo pomoč po vseh osemletkah, večjih podjetjih i n v Metli k i . V načrtu je tudi to, da bodo na novo opremili omarice s sanitetnim ma-
MOTORISTI: na pokopališču je še dovolj prostora!
V M e t l i k i i m a m o 800 m e t r o v a s f a l t i r a n e ceste . T o j e s k o z i mes to s a m o , ođ z d r a v s t v e n e g a d o m a p a do d o m a p a r t i z a n a . V m e s t u je d o v o l j e n a h i t r o s t 30 k m n a u r o . K e r p a n a D r a g a n k o p l j e j o t eme l j e z a h o t e l , j e h i t r o s t n a t e m o d s e k u ceste zmanjšana n a 15 k m , n a k a r o p o z a r j a t u d i p r o m e t n i z n a k .
Z a k a j s p l o h to o m e n j a n i ? Z a to, k e r se p r e d p i s o v i n opozo r i l naši m o p e d i s t l , m o t o r i s t i i n a v t o m o b i l i s t i n e d r že ! Z n e zmanjšano h i t r o s t j o d r v e po a s t a l t u . P r e d d n e v i s e m o p a z o v a l m o t o r i s t a , k i j e p r e i z k u šal s vo j e ga (a l i tujega) »že lezn e g a kon j i čka« , k o l i k o z m o r e . D r v e l j e po m e s t u p o v s e j v e r
j e tnos t i s h i t r o s t j o 70 k m , le n e več. L e p o I zpe l j ana i n a s f a l t i r a n a ces ta s k o z i m e s t o t a k o preizkušanje k a j p a k p r e n e s e , v e n d a r j e n e v a r n o s t v t e m , d a l a h k o p r i d e d o nesreče. M i m o grede l a h k o skoči p r e d drveče vozUo o t r o k i n nesreča Je t u . Čudno j e , d a d o nesreče še n i prišlo. P r o t i » d r v e č i m « v o z n i k o m m o t o r n i h v o z i l b i b i l o t r e b a t o r e j u k r e p a t i , p o t e m b e b i b i l o n e u m e s t n o vprašanje : z a k a j s o p r o m e t n i z n a k i s p l o h p o s t a v l j e n i ?
N e s m e m o p a po zab i t i , d a se p rece j v o z n i k o v m o t o r n i h vo z i l r a v n a po p r o m e t n i h p r e d p i s i h . J . D .
terialom za prvo pomoč. Kjer pa omaric ni , j ih bodo nabavili. Z nj imi se morajo oskrbeti vse organizacije R K . Kakor vedno bodo tudi letos v tednih Rdečega križa, v tednu borbe proti T B C in alkohol izmu ter v tednu zdravja organizirali predavanja in zaktivizirali celotno prebivalstvo, da bo s tem seznanjeno.
Krajevne organizacije so pr i asanacijah vasi prejšnja leta dosegle uspehe. Še vedno pa ni rešeno vprašanje pitne vode v Gradcu, Rosalnicah in Do-
osramotili ne na občinskem prvenstvu v krosu in atletiki ne na okrajnem. Kolesarji in taborniki redno prirejajo izlete v bližnjo okolico. Strelci so odnesli drugo mesto v okraju, še in še bi lahko naštevali. Vendar ne smemo po-
METLIŠKI T E D N I K
zabiti pogozdovanja (posadili so okoli 7000 smrekic) in del3 za šolsko kuhinjo.
Vse to lahko narede le pio-nirji, ki se zavedajo pomena letošnjih JPI. In ne samo to, ustanoviti si hočejo boljše pogoje za telesnokulturni razvoj.
Ivo Likavec
bravicah. V teh krajih bo treba analizirati vodo in vodnjake higiensko zaščititi.
Pogovorili so se še o zbiranju sredstev za dograditev obmorskega mladinskega zdravilišča R K S na Debelem rtiču v Slovenskem Primorju.
Na prvem plenumu za izvajanje programa so izvolili več komisij in osnovali nov odbor. Za predsednico je bi la ponovno izvoljena Anica Molek, za tajnico Vera Pavlovič, blagajničar-ka je pa Mart ina Kočevar.
Dan mladosti v metliški občini
Gradčani so gostovali
Zoran Hočevar: avtoportret
bova z Bogomirom Jakšem iz Gradca pripravila razstavo v Metliki. Moj največji načrt je, da bi končal gimnazijo in potem šel kam naprej. Zato se bom sedaj oprijel učenja, slikanje pa bo šlo za nekaj ~časa v kraj.« I. L.
S k o m e d i j o »Poroč i l se b o m s s vo j o ž eno « j e gradaško p r o sve tno društvo s r e d i a p r i l a gos tova l o v M o l l i k i . Čeprav j e prišlo z bo j j . zn i j o , d a n e b i uspe lo , j e odha j a l o z a d o v o l j n o , k e r j e b i l o v d v o r a n i T V D -Par t i zan« r .a P u n g e r t u p r e cej l j u d i , k i so b i l i s p r i k a z a no i g r o n a d v s e z a d o v o l j n i . B o g o m i r Jakša j e z a i g r a l z a h t e v n o v l ogo z d r a v n i k a prepričevalno. Z e l o izkušeno j e I g r a l očeta z d r a v n i k o v e žene J u l i j Hočev a r . T u d i g o s p o d i n j a (M l l ika Ska ibar j eva ) j e mnogCim g led a l c e m u g a j a l a s s vo j o i g r o . N a s t o p i l i so še : Malči p l u t , I v a n k a Marentič, A n i c a M a l -
narič, J a n e z Puž, R u d i D i m m l . i n S t a n e Kočevar .
T a k o Je metl iško gledališko občinstvo zopet v i d e l o u s p e l o i g r o . Režiser R u d i D i m st . n a m Je p o v e d a l , d a s o s e z a gos to -vianje težko odločali, k e r j e metliška p u b l i k a z e l o z a h t e v n a , o n i p a l a h k o prikažejo l e , k a r s a m i z m o r e j o , saj n i m a j o nobenega p r o s v e t n e g a d e l a v c a a l i k a k e g a d r u g e g a šolanega človeka, k i b i J i m p r i a m a t e r s k i deja/vnostl p o m a g a l i r . s v e t o v a l .
Z a t o g r a d a s k i m i g r a l c e m l a h k o s a m o čestitamo z a dosežene uspehe .
V metliški občini bodo za 25. maj, rojstni dan maršala Tita in praznik mladosti, naslednje prireditve, katerim daje 70-letnica rojstva maršala Tita in 20-letnica pionirske organizacije še močnejši poudarek.
13. maja bo pohod metliških pionirjev v Dragomljo vas, kjer bo proslava ob 20-letnici odhoda prvih belokranjskih fantov v partizane.
19. maja bo imela metliška šola športni dan; pr i redila bo športno srečanje s pionirji iz Zakanja.
24. maja zvečer bo v Metliki proslava. Sodelovali bodo: mestna godba na p i hala, tamburaši, recitatorji in pevci.
25. maja bo centralna proslava v Metliki. Sem
bodo prišli pionirji vseh šol v občini. Imeli bodo športna tekmovanja; poleg zelo bogatega športnega programa pa bo še pester kulturni sipored. Sodelovale bodo vse šole
Na šoli v Metliki in na Suhorju bodo pionirji svečano sprejeti v mladinsko organizacijo.
V okviru tega praznika bosta mladinska aktiva tovarn Beti in Novoteks pr i redila ekipno tekmovanje »Al i poznaš svojo tovarno?« Tekmovanje bo združeno s krajšim kulturnim programom, po zaključku pa bo mladinski ples. Ra zen tega bodo mladinski aktivi po vaseh zvečer pred praznikom kuri l i kresove in priredili proslave.
Malči PuS
&§s®mss:£Bm& smio&nge .nalog;® in sodelujemo pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja občine Novo mesto!
BVA NOVA GBčgftfSFCA SKLADA
(Nadaljevanje in konec)
V gradbeništvu p r e d v i d e v a m o povečanje g radbe n i h s to r i t e v i n u s l u g n a ter i t o r i j u naše občine z a 7 odst . T a k d v i g b o možno doseči z v lož i tv i jo n o v i h i n v e s t i c i j s k i h s reds tev v g r adbeno m e h a n i z a c i j o , za k a r j e p r e d v i d e n o o k o l i 90 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V tej p a n o g i je , g lede n a n a j n o vejše o d l o k e Z v e z n e g a i z vršnega sve ta , i z p o l n i t e v
NOVOMEŠKA K O M U N A
l e tnega p l a n a n a j p r o b l e -matičnejša t e r b o p o t r e b no , da g o spoda rske o r g a n i zac i j e n a p n e j o v s e s i l e , da dosežejo p o s t a v l j e n i p l a n .
V p r o m e t u p r e d v i d e v a m o povečanje s to r i t ev i n u s l u g Za 27 odst . v p r i m e r j a v i z l e t o m 1961. T a k o v e l i k d v i g p r e d v i d e v a m o zato , k e r se j e o s n o v a l o novo Ces tno podjet je , k i d o le tos ni b i l o za j e to v p l a n . T u d i nove inves t i c i j e , p r e d v i d e ne v letošnjem l e t u bodo z n a t n o p r i p o m o g l e k pove čanju s to r i t e v i n u s l u g v te j panog i . T a k o n a m e r a v a A v t o p r o m e t »Gor janc i « i z p o p o l n i t i v o z n i p a r k t e r n a d a l j e v a t i z g radn j o ga raž v N o v e m mos tu , p o d je t je P T T a v t o m a t i z i r a t i t e l e f onsko i n t e l eg ra f sko službo i n C e s t n o podjet je g r ad i t i garaže i n de l a vn i c e . Z a v s a t a i n v e s t i c i j s k a de l a b o po rab l j eno o k o l i 350 m i l i j o n o v d ina r j e v
Bo trgovino še zaostajala?
V t r g o v i n i p r e d v i d e v a m o d v i g b l a g o v n e g a p r o m e t a za 12 odst. T a r a z m e r o m a m a l i d v i g j e p o s l e d i c a p r e ozkega g l e d a n j a n e k a t e r i h t r g o v s k i h g o s p o d a r s k i h o r gan i zac i j , k j osta ja jo še n a da l j e n e a k t i v n e p r i za jem a n j u d e n a r n i h f ondov , k i nasta ja jo n a področju o b čine t ako , d a se d o b e r d e l teh f ondov (Po ocen i d o 30 odst.) potroši i z v e n ob
močja občine. Z a t o n a j v t em l e tu t r g o v s k a pod je t ja povečajo r a znov r s tnos t b l a ga v s v o j i h p r o d a j a l n a h i n na j d o b r o prouče n o t r a n j e tržišče i n n jegove potrebe. L e t o s bo i n v e s t i r a n o v tej panog i z a dograd i t ev , .ure d i t e v i n povečanje skladišč ter l o k a l o v i n i zde l avo p r o g r a m o v za bodoče p r o d a j a l n e v urbanističnih c en t r i h i n i n d u s t r i j s k i h nasel j i h — o k o l i 130 m i l i j o n o v d ina r j e v .
Kaj pa gostinstvo? T u d i g o s t i n ska pod je t ja
so p o s t a v i l a z e l o m a j h e n p l a n povečanja s v o j i h s toritev i n u s l u g — l e z a 11 odst . n a s p r o t i l e t u 1961. Pričakovati p a je , d a b o ce l o tn i p r o m e t v gos t in s t v u n a r a s t e l z a t a ods to tek že z a r a d i cen , k a t e r i h zviševanje j e s t a lno i n k a že v z a d n j e m času že ne z d r a v e tendence. Z a t o na j gos t inske gospodarske o r gan i zac i j e t e n e z d r a v e p o j a v e zajeze ter s k u l t u r n o i n ceneno postrežbo p r i speva jo svo j delež k r a z v o j u t u r i z m a n a D o l e n j s k e m , k i se j e v z a d n j i h l e t i h t ako r a z m a h n i l . V te j
panog i bo i n v e s t i r ano za adap ta c i j o delavsko-usluž-benske r es tav rac i j e i n b i fe ja v N o v e m mes tu , za op r emo g o s t i n s k i h l oka lov , z a i z d e l a vo p r o g r a m o v z a -n a d a l j n j o razširitev...kapacitet v h o t e l u »Metropo l « ir. v »Kava rn i « , z a novo okrepčevalnico v P o d t u r n u , za i z d e l a vo p r o g r a m a z a nov gos t insko turistični obj e k t n a G o r j a n c i h i n z a i z d e l a vo urbanističnih načrtov z a zdraviliško-turistič-n i n a s e l j i D o l e n j s k e T o p l i ce i n Šmarješke T o p l i c e o k o l i 52 m i l i j o n o v d ina r j e v .
Pred reorganizacijo obrtne mreže
V o b r t n i panog i računamo, d a se bo povečal obseg p r o i z v odn j e i n u s l u g z a 24 odst . S p r e m e m b e v s t r u k t u r i i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d nje o z i r o m a n j eno povečanje te r s p r e m e m b e po t reb potrošnikov so povzročile, d a se zmanjšuje povpraševan j e po n e k a t e r i h p r e d m e t i h ob r tne p r o i z v odn j e . Z a l o opažamo zastoj o z i r o m a upadan j e z l a s t i v k r o jaški i n čevljarski o b r t i . P o d r u g i s t r a n i p a opažamo,
NOVO MESTO : JESENSCE 2 : 21 N a p o k a l n e m p r v e n s t v u L R S
Je novomeška e k i p a p o n o v n o dos eg l a l e p u s p e h . P o t e m , k o j e v p r v e m k o l u p r e m a ga l a Stražlšče (Kran j « z 2,5 ti,5 (Ske r l j : S k r a b r e m i , P e n k o : B e r t o n c e l j 1:0, S i t a r : D j o r d j e -vič 1:0, T i s u : Berčič 0:1), j e v d r u g e m k o l u i g r a l a z letošn j i m m o s t v e n i m p r v a k o m L R S J e s e n i c a m i i n doseg l a neod l o čen r a z u l t a t , čeprav so v j ese niški v r s t i n a s t o p i l i povprečno z a d v e k a t e g o r i j i višj i i g r a l c i , p e n k o j e k o t črr.i v o s t r i pa r t i j i p r e m a g a l m o j s t r s k e g a k a n d i d a t a i n d v a k r a t n e g a ude l e ženca državnega p r v e n s t v a V i n k a C u d e r m a n a , S i t a r j e r e -m i z i r a l z m o j s t r s k i m k a n d i d a t o m ta bivšim p r v a k o m L R S Vošpernikom, T i s u p a j e i g r a l neodločeno s p r v o k a t e g o r n i k o m R o o l e k o m . N a p r v i d e s k i j e Radovanović m n o g o boljšo p o z i c i j o p r o t i m o j s t r u L o n g e r j u na j p r e j p o k v a r i l n a r e m i , na to p a v časovni s t i s k i še ce lo i z g u b i l . T a k o se j e Novomešča-n o m i z m u z n i l a z m a g a n a d ve l i k i m nas ip ro tn iko rn .
Občinsko prvenstvo v krosu
V o k v i r u občinskega p i o n i r s k e g a p r v e n s t v a v k r o s u je o b činska z v e z a p r i r e d i l a t u d i občinsko p r v e n s t v o za os ta le k a -
Novomeška kronika • U p r a v a D o m a J L A j e p r e d
n e d a v n i m z a p r l a s v o j o k i n o d v o r a n o z a r a d i b e l j e n j a l n p r e u r e j a n j a k t a o k a b t a e . K u p i l i s o še e n k i n o p r o j e k t o r , k i ga bo d o te d n i n a m e s t i l i ta p r e i z k u -sdl i . Računajo, d a b o d o d e l a v p r i h o d n j e m t e d n u končana, t a k o d a b o d o spet pričel i s p r e d v a j a n j e m l i l m o v .
• ponede l j ek zvečer s o N o v o -meščani p o n o v i l i S h a k e s p e a r o v o t raged i j o »Othe l l o « . D v o r a n a j e b i l a p o l n a hvaležnih p o slušalcev, o d k a t e r i h j e m a r s i k d o držal robček v r o k a h . M n o g i so se zanašali, d a b o d o »OtheMa« v i d e l i n a r e v i j i , k i b o p r i h o d n j i t eden v N o v e m m e s t u , k e r p a so b i M naši i g r a l c i n a o k r a j n i d r a m s k i r e v i j i d r u gače o c e n j e n i , k o t so pr ičakov a n , ta s o i z republiške r e v i j e I z p a d l i , so še p r e d n j o i g r o p o n o v i l i z a z a m u d n i k e . K l j u b te m u , d a j e novomeško občins t v o prece j krit ično ta r a z v a j e n o , so g l e d a l c i n a d v s e z a d o v o l j n i zapuščali d v o r a n o .
• N o v o t e l o v a d n o igrišče n a s ta j a z a m e s t n o o s n o v n o šolo »Ka t j e Rupena« . D i j a k i i n d i j a k i n j e te šole v s a k d a n d o v a -ža jo l n k o p l j e j o z e m l j o ta z ve l i k o v n e m o o p r a v l j a j o to d e l o . I z v e d e l i s m o , d a t e k m u j e j o v o k v i r u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h i ge r . P r e d v i d e v a j o , d a bo d o do k o n c a šolskega lo ta u r e d i l i t3a s c e m e n t n o ob logo , p r i h o d n j e le to , 6e bo k a j več de n a r j a , p a p r i d e r.a v r s t o og ra j a .
• V s a k d a n ob d v e h , k o g re d o l j u d j e i z službe, j e p r o m e t s k o z i m e s t o z m o t o r n i m i v o z i l i t a k o v e l i k , d a m o r a j o m n o g i n a križišču v K a n d S j l čakati po več m i n u t , d a ga l a h k o p r e čkajo. D o b r o b i b i l o , d a b i z a črtali p r e h o d z a pešce ta u r e d i l i p r o m e t vsa j v t e m času t a k o , k o t ga i m a j o v večjih me-" s t i h .
• I z r e d n o d o b r o j e b i l z a l o žen p o n e d e l j k o v živi lski t r g . O k o l i o s m e u r e z ju t ra j j e b i l a v tržnici t a k a gneča, d a so se p o s a m e z n i k i k o m a j p r e r i l i d a l je . P r o d a j a l i so j a j c a po 20 dir. 1, šptaačo p o 500 d i n k g , so l a t o b e r t v k o p o 500 d i n , m l e k o po 50 d i n , o r e h e p o 200 d i n , k r o m p i r p o 35 d i n , k i s l o r epo p o 60 d i n , j a b o l k a o d 80-100 d i n , fižol p o 120 d i n . Z a g l a v i c o čes n a so z a h t e v a l i 15 d i n , z a s k o d e l i c o s m e t a n e 80 d i n , z a šopek šmarnlc 15 d i n , z a v e j i c o _ 6 p a n -s k e g a b e z g a 10 d i n . M n o g o j e b i l o sadilk z a paradižnike, p a p r i k o ta o s t a l o z e l en j a vo , k a k o r t u d i rož v lončkih.
• G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : r o d i l i s t a : M a r i j a Korče i s P a r t i z a n s k e ceste 17 — d e k l i c o ta Jožefa B u k o v e c i z K u r i r s k e p o t i < — d e k l i c o . Poroči la s ta se : A l o j z F a b j a n , d e l a v e c i z S l a k o v e 5, ta D a n i j e l a K r i v e c , prešivalka i z D o l . K a r t e l j e v e -ga. U m r l Je J a n e z Froincič, d u h o v n i k i z T r u b a r j e v e 3.
tegor i j e . Starejši m l a d i n c i so t u d i t o k r a t (kot v o l e ra jnem p r v e n s t v u ) t e k l i 1000 m d o l g o progo . Z m a g a l j e p o n o v n o l e tošnji o k r a j n i p r v a k v tej k a t ego r i j i Božo Os t anek i z n o v o meške E S S . D r u g i j e b i l M i l a n H a b j a n z učiteljišča, t r e t j i p a A l b i n Jeglič ( P a r t i z a n , Črnomel j ) . V e k i p n e m t e k m o v a n j u j e b i l a najboljša E S S N o v o mes to p r e d Učiteljiščem, P a r t i z a n o m Šentjernej i n P a r t i z a n o m M i r n a peč.
Člani s o t o k r a t t e k l i 2000 m do lgo progo . N a s t o p i l o j e 12 t e k m o v a l c e v , največ i z g a r n i z o n a J L A N o v o mes to . Spe t j e b i l najboljši V i n k o Istenič ( Pa r t i z a n N o v o mesto) s časom C: 10,5 p r e d S z a b o m ( J L A ) 6:42,0 i n M a d j a r o m ( J L A ) 6:1G,0. Četrti j c b i l Sentjernejčan K r h i n . V e k i p n e m t e k m o v a l u j u s o b i l i
najboljši p r e d s t a v n i k i g a r n i z o n a J L A .
Uspel športni dan ŠŠD »Katje Rupena«
10. m a j a j e S S D K a t j a R u p e n a o r g a n i z i r a l a športni d a n . N a s t a d i o n u »Bratstva ta eno tno st i « s o se o b 8. u r i p o m e r i l i najboljši a t l e t i šole, n a t o p a so o s m i r a z r e d i t e k m o v a l i v n o g o m e t u (fantje) i n o d b o j k i (dek le ta ) , sed imi r a z r e d i p a so s e p o m e r i l i v košarki i n r o k o m e t u , šesti r a z r e d v r o k o m e t u , p e t i r a z r e d i p a so i g r a l i »Med d v e m a ogn jema« .
N a a t l e t s k e m p r v e n s t v u j e n a s t o p i l o 82 t e k m o v a l c e v i n t ek m o v a l k l z v s e h r a z r edov . Dose ženih Je b i l o n e k a j d o b r i h r e zu l t a t o v . P r v i štirje i z v s a k e panoge so se p l a s i r a l i v ob činsko a t l e t s k o p r v e n s t v o .
O r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a Je b i l a d o b r a . P r e d zaključkom športnega d n e v a p a Je t e k m o v a l c e p r e s e n e t i l dež, k i p a j e n a srečo k m a l u p r e n e h a l .
S l a v k o S p l i h a l
da še obsta ja jo potrebe po n e k a t e r i h o b r t n i h p r o i z v o d i h i n us lugah . K e r pa m a j h n a o b r t n a pod je t ja i n ' d e ' a v n i c e o b obstoječem načinu p r o i z v odn j e i n o b s edan j em s i s t emu d e l i t v e d o h o d k a ne more j o u s t v a r i t i d o vo l j sredstev za osebne d ohod k e i n še za razširjeno r ep rodukc i j o , se i z d n e v a v d a n os t re je p o j a v l j a zahteva , naj se s tan je p o p r a v i . Za t o je že za letos p r e d v i d e n a a n a l i za s t an j a ob r t i družbenega kot zasebnega s ek t o r j a te r i z d e l a v a p red loga za reor gan i zac i j o ob r tne mreže n a t e r i t o r i j u naše občine. V tem l e t u je p redv ideno , d a se i n v e s t i r a z a i zde l a vo p r o g r a m o v z a r e o r gan i z a c i jo ob r tne mreže, z a priče-tek g radn je nove k l a v n i c e in n o v e m l e k a r n e t e r z a de lne r e k o n s t r u k c i j e i n adap tac i j e o k o l i 120 m i l i j onov d i n .
Občinski l judsk i odbor Novo mesto je ustanovi l dva občinska sk lada : občinski zdravstveni invest ic i jsk i sk l ad in sk l ad za razvoj telesne ku l ture .
0 Občinski zdravstveni invest ic i j sk i sk lad bo združeval sredstva, namenjena razvoju zdravstvene službe, k i j i h prispevajo zdravstvene organizacije, služba socialnega zavarovanja, komuna in gospodarske organizacije. V sk l ad se bo stekal del amortizaci je od objektov i n opreme zdravstvenih ustanov. Bolnišnice i n zdravilišča bodo p r i spevala 20 odstotkov amort izaci je objektov i n 10 odstotkov amortizaci je opreme, ostale zdravstvene ustanove p a 50 odstotkov od objektov i n 25 odstotkov od opreme. Posamezne zdravstvene ustanve bodo lahko v sk l adu t u d i združevale svoja sredstva za investici jske namene v zdravstvu. Razen naštetega se bodo v sk lad stekala še sredstva, k i j i h nameni služba socialnega zavarovanja za razvoj zdravstva, sredstva, k i j i h v ta namen določi l j udsk i odbor l n namenska sredstva gospodarskih organizaci j . Predvidevajo, da se bo v sk l adu letos zbralo i z naštetih v i rov to l iko sredstev, da bo ustvarjena t rdna podlaga za razvoj zdravstva v k o m u n i .
0 Občinski sk lad za razvoj telesne ku l ture je ustanovl jen za zbiranje sredstev za gradnjo objektov, namenjenih telesni k u l t u r i , h k r a t i p a b i se njegova sredstva v o b l i k i dotacije dodeljevala telesnovzgojnim organizacij am . V sk l ad se bo stekal del prometnega davka o d a lkoho ln ih pijač, dohodk i od športnih napovedi, p r i spevk i zavodov l n gospodarskih organizacij i n dotacije politično ter i tor ia ln ih enot. Iz prometnega davka od a lkoho ln ih pijač se bo nabra lo letos o k o l i 2 m i l i j ona d i n . Sredstva sk lada so premajhna, da b i zadoščala za razvoj telesne kul ture , k i je zelo pomembna za zdravje državljanov, zato pričakujejo, d a bodo gospodarske organizacije sk l ad podprle s svo j imi p r i spevk i .
Člani ZB SEI. terena o bodočih nalogah Občinska ta t e r e n s k a skupšči
n a Z B s ta d a l i d o vo l j g r a d i v a i n b o g a t i h n a p o t k o v za de l o , za to Je n o v i t e r e n s k i o d b o r p r i p r a v i l s e s tanek članov Z v e z e b o r c e v m. t e r ena . N a j p r e j s o s p r e j e l i n o v i s t a tu t Z v e z e z d r u ženj b o r c e v N O V , na to p a raz p r a v l j a l i o letošnjih n a l o g a h .
P r e d v s e m se bo o r g a n i z a c i j a t r u d i l a reševati pereče s t ano v a n j s k o vprašanje, saj z o d l a g a n j e m n i s m o dos l e j nič o p r a v i l i . U p a j o , d a bodo Je s en i u -r e d i l l s t a n o v a n j i z a d v a b o r c a . C l a n l so z z a d o v o l j s t v o m s p r e j e l i sporočilo, d a bo p r a v n i s ve tova l e c O b L O b o r c e m s v e -
Občni zbor športnega društva na učiteljišču
V ponede l j ek , M . m a j a , s o I m e l i športniki n a n o v o m e škem Učiteljišču s vo j d r u g i občni zbor , n a k a t e r e m so k r i tično p r e g l e d a l i d e l o o d u s t a n o v i t v e društva d o sedaj ta u g o t o v i l i , d a j e b i l o d e l o uspešn o . T o po t r ju j e j o t u d i r e z u l t a t i , k i so b i l i doseženi n a ra z n i h t e k m o v a n j i h . V g l a v n e m j e b i i o d e l o o m e j e n o n a m e d r a z -r e d n a ta mcdšolska t e k m o v a n j a , z a k a t e r a j a v n o s t n i v e de l a . V t o m Je t u d i v z r o k , d a so . n e k a t e r i našemu društvu očitali n ede l a vnos t .
L a h k o pa b i društvo še bo l j zaživelo, če b i i m e l o vsa j s k r o m n o o p r e m o , p a j e žal n i m a . Zoge , s k a t e r i m i t r e n i r a m o , i m a m o i zposo j ene , za to n e m o r e m o z n j i m i s a m o s t o j n o r a v n a t i . O d občinske športne zveze s m o d o b i l i 2500 d i n p o d po r e , t ega d e n a r j a p a Je b i l o p r e m a l o t u d i z a eno s a m o žogo . . .
Z U N A N J E P O L I T I Č N A
S E K C I J A J E Z A Ž I V E L A
11. m a j a se je v Žužemb e r k u ses ta la z u n a n j e p o l i tična s ekc i j a p r i k r a j e v n i o r gan i zac i j i S Z D L . Udeležba je b i l a v e l i k a . P r i s o t n i so na jp r e j r a z p r a v l j a l i o važnejših zunanjepolitičnih dogodk ih , nato p a so govor i l i o z adn j em govo ru tov. T i t a l n proučili z l a s t i t iste dele, k i se nanašajo n a z u nan jo t rgov ino .
N a t e m z b o r u s m o i z b r a l i t u d i n a z i v društva. Ods le j se bo i m e n o v a l o »SSD Učitel j išče« . I z v o l j en j e b i l t u d i n o v u p r a v n i o d b o r , k i s i j e z a d a l na l o go , d a bo v bodoče p r i t e g n i l še več d i j a k o v , p r e d v s e m dek l e t , k i se dos l e j n i s o preveč z a n i m a l a za de l o v društvu.
F r a n c K r a l j
t o v a l ta p o m a g a l p r i n j i h o v i h težavah t e r d a bodo l e tos u p o števani p r e d l o g i o r g a n i z a c i j e z a z d r a v l j e n j e b o l n i h b o r c e v v zdravil iščih. K e r e v i d e n c a član o v n i najboljša, s o s k l e n i l i še e n k r a t i z p o l n i t i a n k e t n e l i s t e članov, h k r a t i p a so p o o b l a s t i l i n e k a t e r e o d b o r n i k e , d a p o v a b i j o ta včlani jo v Z B n e k a j l j u d i , k i b i l a h k o b i l i člani o r g a n i z a c i j e . O r g a n i z a c i j a j e s k l e n i l a p r i r e d i t i l e tos več i z l e t o v v p a r t i z a n s k e k r a j e ta na r . j o p o v a b i t i z l a s t i m l a d i n o . D a b i z a g o t o v i l i s r e d s t v a v t a n a m e n ; bodo v j u l i j a v počastitev l e tošnjega d n e v a b o r c a p r i r e d i t i n a L o k i s l avnos t . Pr ičakuje jo ; d a se J c b o d o udeležil i člani o r g a n i z a c i j e i z v s ega m e s t a .
S e s t a n e k j e b i l s i c e r v s e b i n sko bogat , udeležba p a b i b i l a l a h k o boljša. m t r .
V r s t a pionir jev iz novomeškega Part izana je b i la najuspešnejša na okra jnem prvenstvu v orodni te lovadbi
Občinsko šolsko prvenstvo v atletiki V N o v e m m e s t u Je b i l o z a d
n j o sobo to p o p o l d n e n a z l e t n e m s t a d i o n u o b o l h s k o a t l e t s k o p r v e n s t v o z a o s n o v n e ta s r edn j e šole. V letošnjem l e t u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h Iger šolska m l a d i n a m n o g o t e k m u j e . N e s a m o učenci večj ih šol, t e m več t u d i manjše šole pošiljajo t e k m o v a l c e , d a s e p o m e r i j o m e d s e b o j . Na občinskem p r v e n s t v u z a o s n o v n e šole so p o l e g Novomeščanov n a s t o p i l i še a t l e t i i z Šentjerneja ta M a l e g a S l a t n i k a . T e k m o v a n j a p a se za r a d i b o l e z n i n i s o m o g l i u d e l e žiti učenci i z Stoplč i n S m i h e -l a . p o h v a l i t i m o r a m o šentjer-n e j s k e učence, k i se r e d n o i n po lnos t e v i l l no udeležujejo v s e h t e k m o v a n j l n so t u d i p o v s o d uspešni.
P r t srednjšodcih s o b i l i n a j bo l j z a s t o p a n i d i j a k i n o v o m e ške E S S , m e d d i j a k i n j a m i p a učenke a d m i n i s t r a t i v n e šole. N o v e m o , z aka j n i m o g e l n a s t o p i t i n i t i e n a d i j a k i n j a učiteljišča. R e s , d a s o i m e l i p o sve t učiteljiščnlkov, t oda m n o g i , k i n i s o I m e l i p o u k a , so o d šli d o m o v , n a m e s t o d a b i t e k m o v a l i . T a k o so i z p a d l i i z re
publiškega a t l e t skega p r v e n s t v a , k i bo v nede l j o d o p o l d n e v N o v e m m e s t u . M e d t e k m o v a l k a m i z novomeške g i m n a z i j e Je n a s t o p i l a s a m o C e m e t o v a . K j e so b i l e os ta le?
Občinsko šc-lsko p r v e n s t v o v a t l e t i k i j e s a m o e n k r a t v l e t u . Z a t o se v bodoče n e b i s m e l o več z god i t i , d a še t a k r a t n i v s e h t e k m o v a l c e v .
Najboljši so b i l i n a s l e d n j i :
T E K I O s n o v n e šole: 60 m ženske: 1. B e r n a r d a J o
žef (Nm) 8,9, 2. M i r a Rabič ( N m) 9,0, 3. S o n j a S k o f (Nm)
60 m moški : I. s t a n e J a r c 8,0. 2. S l a v k o R a h n e 8,1, 3. A n d r e j Marttačič 8,2 ( vs i N m ) .
S r e d n j e šo le : 100 m ženske: 1.-2. M i r a T o m e
ta Joža D r e n i k (obe E S S ) H ,6 , 3. Joža N o v a k (Par t i zan ) 15,0.
100 m moški : i . A l o j z R a d o v a n (ESS) 11,9, 2. T i r . e P a v l i n (g lmn) 12,1.
«00 m ženske: 1. Joža Roge l j 1:56,4. 2. Ančka K r e v s 1:57.6 (obe A S ) , 3. M a r i j a 2 n l c c (ESS ) 2:01.
lOOfl m moški : i . Božo O s t a
n e k 2:55,2, 2. Jože B u r g a r 2: 57,5, 3. O m e r z e l 2:50,6 (vs i E S S ) . 1000 m člani: 1. Istenič ( p a r t i zan) 2:40,3.
S K O K V V I S I N O O s n o v n e šole: ženske: 1. M a r i j a M e t e l k o
(Stent jernej ) 1,25 m , 2. C i r i l a T u r k 1,25 m , 3. V e r a P e z e l j 1,25 m (obe N m ) ;
moški : i . J a n e z Novšak 1,50 m , 2. D r a g o P l a n k a r 1,45 m (oba N m ) , 3. P e t e r S e l a k (Šentjernej) 1,40 m .
S r edn j e šole: ženske: 1. M i l e n a C e m e (gim)
1,30, 2. Joža H r o v a t (AS) 1,20 m , 3. A n i c a C v e t k o (AS) 1,20 m ;
moški : 1. M i r o B e r g e r 1,65 m , 2. Aleš K u l o v e c 1,60 (oba g im) , 3. - 4 . B o j a n Adamič (ESS) 1,60, B r a n k o V i d m a r (gim) 1,60.
S K O K V D A L J I N O O s n o v n e šole: ženske: 1. B e r n a r d a Jožef
4,32, 2. S o n j a S k o f 4.10 (obe N m ) , 3. M a r i j a M e t e l k o (Šentj e rne j ) 3.96;
moški : i . Star .e J a r c 5,12, 2. M a r j a n S o m r a k 4,97 (oba N m ) , 3. F r a n c S t a j n e r (Sent jemc-i ) 4.96 m .
S r e d n j e šo le : ženske: 1. V i k t o r i j a Mohorčič
4.V2. 2. Joža D r e n i k 3,30 (obe E S S ) . 3. P a v l a S m u k (AS) 3,75;
mošk i : l . A l o j z p a d o v a n (ESS ) 5,56, S. S t a n e Luksič 5,47, 3. T i n e P a v l i n 5,45 (oba g l m n ) .
K R O G L A O s n o v n e šo le : ženske: 1. Štefka Adamič
10,43, 2. Joža T u r k 8,74, 3. M a r t i n a P a v l i n 8.68 (vse N m ) ;
moški : 1. M i r o Blažič (Nm) 12.45, 2. Tomaž L a m p e (Šentj e rne j ) 12,26, 3. B o g o Šuštar (Nm) 11.56.
S r e d n j e šole: ženske: 1. A n a B a r t e l j 0,53,
2. I v a n k a Barbič 9,09 (obe A S ) i 3. M a r i j a Kožuh (ESS) 8,74;
mošk i : l . Jože Košmrl j (učit) 13,11. 2. M i l a n B e l e 12,23 ( g lmn ) ; 3. I g o r K r . o l ( g imn) 12,12.
I z m e d najboljših a t l e t ov v s e h naših šol, k i s o n a s t o p n i na občanskih p r v e n s t v i h , b o m o Izb r a n i h po d v a v v s a k i p a n o g i , d a bos t a v nede l j o zas topa la n a s o k r a j n a republiškem prvem-s t v u o s n o v n i h i n s r e d n j i h So l .
J G
V proizvodnji zaostajamo Z a n a m i j e p r v o t r o m e -
eečje 1962. K a k o s m o u r e sničevali družbeni p l a n v t e m o b d o b j u ? T e m u v p r a šanju j e b i l a p r e d v s e m n a m e n j e n a 21. s k u p n a se ja o b e h z b o r o v O b L O , k i j e b i l a v T r e b n j e m 10. m a j a , v o d i l p a j o j e p r e d s e d n i k tov . C i r i l B u k o v e c .
Poroči lo l j u d s k e g a o d b o r a j e o p o z o r i l o p r e d v s e m n a važno na logo , k i j e l e tos p r e d n a m i : sp r o t i s p o z n a v a t i vse, k a r j e v z v e z i z uresničevanjem p l a n s k i h n a l o g ! C e p o z n a m o p o m a n j k l j i v o s t i , k i v p l i v a j o n a s l a b e uspehe v p r o i z v o d n j i i n s t o r i t v a h , j i h l a h k o t u d i s p r o t i o d p r a v l j a m o . T a k o smo z vede l i , d a j e b i l druž-
T R E B A N J S K E NOVICE
b e n i b r u t o p r o i z v o d dosežen v I. tromesečju v občini z 20.4 ods to tka , družbeni p r o i z v o d z 20.7 ods to tka , i n n a r o d n i dohodek z 20.5 o d s t o tka . D a p l a n a z a I. četrtl e t j e n i s m o doseg l i , je k r i v o zaos ta jan je v i n d u s t r i j i , k i j e najmočnejša gospoda rska p a n o g a v občini: doseg la j e k o m a j 18,9 ods t o tka p l a n i r a n e p r o i z v o d n j e ! Res je, d a s m o letos p r o g r a m gospoda r skega r a z v o j a z a n a šo obč ino . s p r e j e l i p rece j
Spet 4 stanovanja O b L O T r e b n j e j e začel z
a d a p t a c i j o pros torov bivše b a n k e v T r e b n j e m . S t e m b o m o p r i d o b i l i še štiri s t a n o v a n j a : t r i d v o s o b n a i n eno_ enosobno. D e l o o p r a v l j a g r adbeno podjet je R e m o n t z M i m e . V r e d n o s t o p r a v l j e n i h d e l bo znašala 10 m i l i j o n o v d i n . d e l a p a b o d o končali v j u l i j u .
Novi organi samoupravljanja v »MIRNI«
29. ap r i l a Je ko lekt i v tovarn e šivalnih strojev »Mirna« v o l i l svoj de lavsk i svet. Iz posamezn ih ekonomsk ih enot 60 i z vo l i l i 17 članov novega DS. Prvič so v n j em tud i t r i tovarišice. N o v i DS čakaj o obsežne naloge, saj je tov a r n a p r e d rekonstrukc i jo .
pozno , v e n d a r p a so vse gospodarske o r gan i z a c i j e že l a n i i n p r e d l a n s k i m vede le , d a se j e t r e b a začeti b o r i t i z a uresničitev l e tnega p l a n a že 3. j a n u a r j a v s a k o l e to, n e p a šele po t em, k o m a r c a a l i a p r i l a s p r e j m e m o p l a n e ! ! C e pog l edamo p o s a mezne panoge podrobne je , j e s tan je sledeče:
i n d u s t r i j a j e doseg la v t e m času 18.9 ods to tka p l a n i r a n e p ro i z vodn j e , k m e t i j s tvo 20,1 ods to tka , t r g o v i n a 23 ods to tkov , gozdars tvo 22,8 ods to tka , gos t ins tvo 22,3 ods to tka , i n ob r t 24,4 odstot k a . H k r a t i p a so is te p a n o ge t ako l e posk rbe l e za osebn e b r u t o d o h o d k e :
i n d u s t r i j a 24,9 o d s t o tka o d p l a n a , k m e t i j s t v o 19,7 ods to tka , t r g o v i n a 22,7 o d s to tka , gozdars t vo 32,5 o d s to tka , gos t ins tvo 25.8 o d s t o tka i n o b r t 28.3 ods to tka .
O d b o r n i k i n i s o z v ede l i z a s tan je v v seh pod j e t j ih , z a to j e apa ra t O b L O p r i p r a v i l poročila l e z a 26 i z m e d 35 gospoda r sk ih o r gan i zac i j . N a s l e d n j a pod je t j a n i so do s t a v i l a poročil a l i p a so j i h tako s labo i z d e l a l a , d a n j i h o v i h p o d a t k o v O b L O n i moge l v ze t i v o b z i r : K n j i g a r n a T rebn j e , P T T i n K i n o podjet je T r ebn j e , b i f e " D a na« n a M i r n i , O b r t n o g r a d beno o p e k a r s k o podjet je n a
Kje je čut odgovornosti?
V e l i k e za loge l e sa , k i so p r i p r a v l j e n e z a o d p r e m o p o l e g t o v o r n e g a skladišča n a železniški p o s t a j i T r e b n je , z v a b i j o v s a k o g a r , d a se o z r e p o n j i h . Občudovan j a v r e d n a j e takšna k o l i čina l e sa , v e n d a r se t o občudovanje k m a l u s p r e m e n i v razočaranje. N a t e m p r o s t o r u g r a d i K Z T r e b n je montažno skladišče, o k a t e r e m j e b i l o v naši ko -m u n s k i r u b r i k i že n a p i s a n o . Mimoidoč i l a h k o opa z u j e j o le c e m e n t n e s t eb r e i n g r a d b e n i m a t e r i a l , k i p a se uničuje.
P r a v b i b i l o , d a b i K Z l e začela razmišl jati o že začetem d e l u . L j u d j e pos t a j a j o p o z o r n i . R a d i se u s t a v l j a j o o b začetnih del i h t e r se z a m i s l i j o v že vložena s r e d s t v a . N e m o r e m o reči, d a j e t o v p o n o s K Z T r e b n j e ! D e l a se škod a !
M i r n i , » I skr in « o b r a t v M o k r o n o g u , E k o n o m i j a K P D D o b p r i M i r n i , o b r a t S G P P i o n i r j a i n p r o d a j a l n a » R u no « v M o k r o h o g u .
I z m e d i n d u s t r i j s k i h p o d je t i j j e doseg la t o v a r n a šiv a l n i h s t ro j ev » M I R N A « n a M i r n i ze lo s l abo r e a l i z a c i j o : k o m a j 16,1 o d s t o tka o d p l a n a , n a s p r o t n o p a j e d o seg la » D A N A « n a M i r n i 26,8 ods t o tka l e tnega p l a n a b r u t o p r o i z v odn j e . N a j pod a m o še oceno O b L O : ugo t o v i t i j e namreč t r eba , d a j e le tos dosežebi uspeh L četrtletja v p r i m e r j a v i z i s t i m o b d o b j e m l a n s k e g a l e t a l ep n a p r e d e k z a našo občino: družbeni p r o i z v o d j e v I. tromesečju večji z a 34.7 ods t o tka v p r i m e r j a v i z l a n s k i m p r v i m četrtletj e m , n a r o d n i d o h o d e k p a ce lo z a d o b r i h 40 ods t o tkov ! B i l b i l a h k o še boljši, t oda n e k a t e r a pod je t ja v l aga j o v uresničevanje sp re j e t ih na l o g l e še p r e m a l o s k r b i i n resničnega n a p o r a , d a b i p r e m a g a l a vse težave, k i se j i m pos tav l ja jo po r o b u , k o i zpo ln ju j e j o svo je o b veznos t i do s k u p n o s t i ! Z l a s t i zaos ta jamo v i n d u s t r i j i , k m e t i j s t v u i n o b r t i .
P o h v a l i t i m o r a m o p a o b r t : K o v i n s k o podjet je v T r e b n j e m j e doseg lo n a p r i m e r v I. tromesečju že 70,9 ods to tka r ea l i zac i j e .
R a z m e r j e m e d družbenim b r u t o p r o i z v o d o m i n n a r o d n i m d o h o d k o m je s k l a d no, p r e m a l o s k r b i pa posvečajo o rgan i zac i j e d e l i t v i čistega d o h o d k a . Izplačane b r u t o plače naraščajo h i t r e j e k a k o r povečanje p r o i z vodn je .
Z a n i m a nas t u d i dosegan je proračuna: od vseh de l j i v i h d o h o d k o v s m o doseg l i v občini v p r v e m t r o -
DVE LETI JE DELALA, ZA PLAČILO PA MORA TOŽITI GOSPODARJA...
ZAPISKI O DELU PORAVNALNEGA SVETA V ŠENTRUPERTU
Med ljudmi pride marsikdaj in marsikaj navzkriž. Prepirajo se med seboj, vendar velikokrat sami ne pridejo do konca. Sele nekdo drug mora povedati, da ima ta ali oni prav.
Preveč jc takih nesporazumov (zlasti manjših), da bi lahko vse obravnavali na sodišču v Trebnjem. Pa tudi časa in denarja je škoda. Zato opravljajo to nalogo poravnalni sveti. Tudi v šentrupertu ga imamo. Njegove člane so izvolili prebivalci na zborih volivcev. Zdaj že dobri dve leti skušajo pomiriti hudo kri med prebivalci Scntruperta in okolice. »Velikokrat uspemo, tožeči in toženi se pobotata, oba podpišeta zapisnik in stvar je urejena. Drugi pa celo pri malenkostih ne popustijo in tožba se nadaljuje v Trebnjem.« Tako je povedal predsednik poravnalnega sveta Bojan Brezovar, ko so 8. maja {lani poravnalnega sveta končali delo.
Tisti dan sem poslušala, kako so skušali zadostiti pravici. Delo poravnalnega sveta je koristno, vendar tudi naporno. Poslušati morajo jokajoče, kričeče, razburjene ter ohraniti mirno kri.
Ljudje se še danes tožijo zaradi različnih stvari: tatvine, denarne zadeve, preklicane pogodbe, razžalitev časti, terjatev plačila za opravljeno delo in še marsikaj. Predvsem se kaže lakomnost na denar.
Neka stara ženica je dolgo čakala, da ji bo kmet, pri katerem je delala, dal zasluženo plačilo. Ni ga dočakala, čeprav je prosila samo za dve ruti, dve srajci in ene hlače ali pa 3000 dinarjev. Zato je vložila tožbo. Toženega ni bilo na poravnalni svet. Zato bo tožila v Trebnjem, pravzaprav njena zastopnica; ona, stara, zgarana od dela pa še duševno manj razvita, ve le to, da je delala in da mora vendarle nekaj dobiti. Se dobra, da so se tudi drugi potegnili zanjo.
2al so še taki primeri, ki človeka zabolijo in nehote spomnijo na preteklost, na Cankarjevega hlapca Jerneja.
D. Z.
mesečju 21,8 ods to tka , p r i n e d e l j i v i h d o h o d k i h p a 17,50 ods t o tka a l i s k u p a j , upošteva j e t u d i obve zno p r o r a čunsko r e ze r vo , k o m a j 23,03 ods t o tka . Doseči p a b i m o r a l i v t e m času že 33,33 o d s t o t k a ! Zaos ta j amo z a do b r i h 10 ods to tkov , n a k a r v p l i v a : v i s o k p l a n p r o r a čunskega p r i s p e v k a i z osebn e g a d o h o d k a , s l a b a i z t e r j a v a d o h o d k o v i z v e n gospod a r s t v a m p r o m e t n e g a d a v k a (nobeno t r g o v s k o pod je t j e le tos še n i plačalo d a v k a o d ma loproda j e ! ) . Z a t o b o t r e b a t ako j o m e j i t i v se p r o računske i z d a t k e z a 10 o d s t o tkov v s e do t l e j , d a bodo s r e d s t v a n o r m a l n o p r i t e k a l a v proračun, k i s m o s i ga določili z a 1962. D a b i s p r o t i izplačevali po t rebne i z d a t ke , s m o se m o r a l i zadolžiti i z l a s tnega r e z e r vnega s k l a d a z a 13,400.00 d i n a r j e v ; to b o m o m o r a l i v r n i t i d o k o n c a l e ta . — R a z p r a v a n a zbo r u j e p o t r d i l a o snovno m i s e l poročila: V S E S I L E Z A U R E S N I Č I T E V N A L O G LETOŠNJEGA P L A N A !
Lani še vse živahno in razgibano, zdaj pa spet mrtvilo? Le čemu?
JE SPET NEKAJ ZASPALO? P r e d l e t i j e b i l a v T r e b n j e m
v zadružnem d o m u t e l o v a d n i c a i n v n j e j v s e p o l n o r e k v i z i t ov . Društvo P a r t i z a n j e i m e l o vse o d d e l k e : p i o n i r j e v , m l a d i n c e v i n m l a d i n k , p a t u d i člar nI s o v a d i l i . P i o n i r k e so b i l e republiške p r v a k i n j e v I g r i » M e d štirimi ogn j i « . P a r t i z a n o v e v r s t e o s doživl jale n e n e h n e uspehe . D a n e s p a t e l o v a d b a v T r e b n j e m s p i . T e l o v a d n i c e n i , r e k v i z i t i so s p r a v l j e n i n a p o d strešju I n se neizkoriščeni u -ničujejo. Z a k a j v s e t o? K j e i n k a j d e l a društvo P a r t i z a n ? K a j de la jo o d b o j k a r j i ? Seda j , k o Je p o l n o s o n c a i n k o p o m l a d n o vTcme k a r v a b i človeka v n a
r a v o , l a h k o pos tane t e l o v a d n o igrišče r es privlačna točka m l a d i h l j u d i . K j e so l j u d j e , da b i m l a d i n o z a i n t e r e s i r a l i z a v s e to?
Naše m l a d i n k e so k l j u b t e m u v a d i l e v s o b i , k i z a t e l o v a d b o n i p r i m e r n a . V s e l e t o s o s e p r i d n o p r i p r a v l j a l e n a Z l c t b r a t s t v a v P r i j e d o r u . D a n e s u -g o t a v l j a m o , d a va j e zna j o , čer a v n o z l e t a n e b o . N a s t o p i l e s o n a šolski p r o s l a v i . — N a j b o l j v z t r a j n e : M i r a , Ančka, E m i l i j a , M i l e n a , S l a v k a i n A n d r e j k a b o do z v a j a m i nada l j e va l e , p o s ta l e b odo l a h k o dobre v o d n i c e . B . M .
B . M .
Kulturni teden pred praznikom Letošnji občinski p r a z n i k
j e p o t e k e l v z n a m e n j u l e p i h k u l t u r n i h man i f e s t a c i j . T a k o j e občinski svet S v o b o d p r i r e d i l v soboto zvečer v M o k r o n o g u večer z abavne g lasbe In popevk , n a k a t e r e m so s o d e l o v a l i : z a b a v n i a n s a m b e l P D »Emi l A d a m i č « i z M o k r o n o g a i n z a b a v n i a n s a m b e l »Trebanj s k i fantje« . V nede l j o z ve čer so gos t ova l i v T r e b n j e m i g r a l c i P D »Lo j z e Košak« i z K o s t a n j e v i c e z d r a m o » M l a dost p r e d sodiščem«; ob i sk
je b i l ze lo v e l i k , l j ud j e p a so de l o z z a n i m a n j e m s p r e m l j a l i i n t op l o p o z d r a v i l i i z va ja lce . V ponede l j ek zvečer j e b i l a v T r e b n j e m svečana a k a d e m i j a , n a k a t e r i so . s ode l o va l i moški ok te t P D »Josip Jurčič« i z T r ebn j e ga , moški p e v s k i z bo r i z S e n t l o v r e n c a , p i o n i r s k i p e v s k i zbo r t r e b a n j ske osnovne šole, r ec i t a to r -s k a s k u p i n a i n r e c i t a t o rke D r a g i c a Zupančič i n J e l k a S t r a j n e r t e r g o d b a n a p i h a l a . N a a k a d e m i j i je g o v o r i l
Franceta Kalška ni več med nami 10. maja 1962 se je smrtno
ponesrečil naš svesti tovariš France KALŠEK, vodnik Ljudske milice v Trebnjem.
Rodil se je v kmečki družini 2. septembra 1928 v Stranicah pri Celju. Že kot otrok je občutil grenkobe težkega življenja, posebno med okupacijo, ko je tujec zatiral slovensko ljudstvo. Kmalu po vojni je vstopil v službo industrijske Ljudske milice in varoval objekte — pridobitve NOB. Leta 1948, ko so bili naši narodi v najtežjem položaju po vojni, je vstopil v službo ljudstva — v vrste Ljudske milice in bil čuvar pridobitev NOB ter zakonitosti vse do usodnega dne, ko ga je smrt iztrgala iz naših vrst.
Bil je dober in iskren tovariš, vedno je bil pripravljen sprejeti nove naloge, ne glede na utrujenost, na prečute
noči in morebitno nevarnost, ki je pretila pri izvrševanju mnogih nalog. Predan je bil domovini, katere kipečo rast je budno varoval, kajti zave
dal se je da je v službi ljudstva, da varuje koristi naše družbe, za katere je bilo prelite toliko krvi.
Vsi, ki smo z njim dolgo vrsto let skupaj službovali, še
posebno občutimo vrzel, ki je nastala v naših vrstah z njegovo izgubo. — Pokojni France ni bil priljubljen samo med tovariši v kolektivu, pač pa tudi med prebivalstvom. Poznali so ga kot marljivega, veselega in prijaznega, res ljudskega miličnika. Kako cenjen je bil pokojni France, je pokazal veličasten pogreb, ki je bil v Trebnjem. Nad tisoč ljudi se je poslovilo od pokojnika na zadnji poti s številnimi venci, spomladanskim zelenjem in cvetjem.
Pokojni France je v tem kraju služboval nad 12 let. Bil je član ZK, ZB, SZDL in raznih drugih organizacij. Z njim smo izgubili dobrega, skromnega in marljivega tovariša, žena in hčerki pa skrbnega moža in očeta.
France MASNIK komandir PLM Trebnje
Odkup krompirja še ni prenehal, čeprav je minilo že 7 mesecev, odkar so pospravili lanski pridelek, ki jc bil prav lep. Pretekli teden je pred tehtnico v Trebnjem čakala
dolga vrsta vpreg, naloženih s krompirjem
sek r e ta r občinskega k o m i te ja Z K S Z v o n k o K r a n j c , ob i sk p a j e b i l i z r eden . P o a k a d e m i j i j e b i l z a p a r k o m l ep ognjemet .
V torelt d o p o l d a n j e b i l a s l a v n o s t n a se ja O b L O , na t o p a j e b i l o množično zbo r o van j e občanov v P r o s v e t n e m d o m u , n a k a t e r e m s t a g o v o r i l a p r e d s e d n i k O b L O C i r i l B u k o v e c i n n a r o d n i hero j F r a n c K r e s e - C o b a n . S k o n c e r t o m h a r m o n i k a r j e v g lasbene šole občinskega s ve ta S v o b o d j e b i l o p r a z n o v a n j e zaključeno. T r e b n j e j e b i l o te d n i odeto v zas tave i n ze len je in j e t a k o t u d i n a z u n a j m a n i f e s t i r a l o p o m e n 15. m a j a , o b činskega p r a z n i k a .
PRISPEVAJMO! N a b i r a l n a a k c i j a za D e
beli rtič j e v t e k u . K o m i s i j a je začela d e l a t i . P o z i v a m o vse občane, d a pomis l i j o n a t iste o t roke , k i so p o t r e b n i z d r a v l j e n j a ob m o r j u , i n pr i speva jo svo j delež v t a n a m e n !
25. maja: Pionirsko slavje na Debencu M l a d i n s k i šolski a k t i v v
t r eban j sk i občini se p r i d n o p r i p r a v l j a j o n a s p r e j e m p i on i r j e v v L M S , k i bo 25. m a j a ob 11. u r i n a D e b e n c u p r i M i r n i . S p r e j e t i h bo 200 p ion i r j ev . Navzoči bodo bo r ci N O V , k i bodo m l a d i n o s e z n a n i l i z d o g o d k i iz N O V . P r i p r a v l j a l n i odbo r za p r o s l a vo d n e v a m l a d o s t i p r i p r a v l j a k u l t u r n i p r o g r a m .
M l a d i n c i i n m l a d i n k e , v petek, 25. ma ja , v s i n a D e -benec ! V p r i m e r u s l abega v r e m e n a b o man i f e s t a c i j a v nedel jo , 27. m a j a ob 11. u r i .
SOCIALISTIČNA ZVEZA 0 ŠOLSTVU 27. aprila je občinski od
bor S Z D L razpravljal na svoji sej) o problematiki šolstva v naši občini. Seznanil je člane občinskega odbora z mnogimi perečimi vprašanji s tega področja, saj vsi sproti občutimo, da nas nerešena vprašanja šolstva teže in zaskrbljujejo. — Več bomo o poteku seje, njenem gradivu in sklepih poročali prihodnjič.
Razveselite znance in svojce v tujini z
DOLENJSKIM LISTOM!
POROČEVALEC K O M U I N J f V i P E M - KRŠKO
VEČ FDIZADHJ ZA M1LJE IME H I Precejšnje število de
legatov in gostov se je zbralo na nedavnem občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta v V idmu Krškem. Z zanimanjem so poslušali poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta Slavka S ribar ja, v katerem so bili nakazani uspehi in problemi sindikalnih podružnic in komune- — Ze v uvodu jc razbrati, 'da jfe dobro gospodarjenje kolektivov omogočilo izpolnitev družbenega plana in povečanje vrlsdno-sti celopukne proizvodnje. Proizvodnja jte J primerjavi z letom 1960 porasla za 17 odst., plan za leto 1961 pa je bi l presežen za 6,8 odst. T u di družbeni proizvod se je v primerjavi z letom 1960 povečal za 14 odst., narodni dohodek pa za 15 odst. V kolektivih, kjer so proizvajalci pravilno doumeli novi gospodarski sistem, je bil dosežen velik gospodarski napredek. Enako se je pokazalo tudi pri delitvi osebnih dohodkov.
Večina k o l e k t i v o v s i j e p r i z a d e v a l a u t r d i l i dose d a n j i r a z vo j d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a i n p r i t em tud i uspe la . Najstarejše
u p r a v l j a n j e j e v r u d n i k u i n t o v a r n i ce lu loze . D e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e v teh podjet j ' ih j e že doseg lo s v o j o p r a v o f u n k c i j o . Z a n i m i vo p a je , d a i m a t a obe po d j e t j i v e l i k o težav: r u d n i k S e n o v o j e t r e n u t n o v težk e m g o s p o d a r s k e m položaj u , t o v a r n a ce lu l o ze i n p a p i r j a p a j e v sa s v o j a s r e d s t v a vložila v inves t i c i j e . N e n e h n o prenašanje u p r a v l j a n j a n a neposredne p r o i z va j a l c e j e h k r a t i t e r ja lo tud i d e c en t ra l i z a c i j o u p r a v l j a n j a , k i je b i l a i z v e d e n a v v e S i n i pod je t i j .
D v a n a j s t l e t n o obdob je d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a p a še n i p r e d r a m i l o n e k a t e r i h d i r e k t o r j e v i n u p r a v n i k o v . V pod j e t ju »Do lomi t « v B r e s t a n i c i i n v » L i p i « n a P r e k o p : j e i m e l k o l e k t i v z ve zane rojce z a d e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e . T u j e vse preveč prišla v ospred je v l o g a n e k a t e r i h v o d i l n i h l j u d i v pod je t ju . V teh k o l e k t i v i h je po t r eb no še v e l i k o s t o r i t i z a u v e l j a v l j a n j e d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a .
D O V O L J IN P R E M A L O POZORNOSTI ZA S E S T A V O P R A V I L N I K O V
V o j n i i n d e l o v n i i n v a l i d i pa tud i z a r ad i bo l e zn i za de lo m a n j sposobn i l j u d j e so p r i n a g r a j e v a n j u p r i krajšani. Upoštevati je se-
Ustanovljene so podružnice krajevnih organizacij SZDL
Z a d n j i p l e n u m občinskega o d b o r a S Z D L v V i d m u -K r š k e m j e r a z p r a v l j a l o d e l u k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j S Z D L i n u g o t o v i l , d a so b i l e n e k a t e r e o r g a n i z a c i j e i z o b j e k t i v n i h r a z l o g o v pre m a l o de l avne . P r e d v s e m m a n j k a s p o s o b n i h l j u d i z a v o d s t v o o r g a n i z a c i j . Z a t o j e p l e n u m p r e d l a g a l reor g a n i z a c i j o k r a j e v n i h o rga n i z a c i j i n u s t a n o v i t e v po družnic. O d s e d a n j i h 42 k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j n a j b i j i h b i l o v bodoče 25. Občinskemu o d b o r u S Z D L b i b i l o t a k o d e l o olajšano, k r a j e v n i m o r g a n i z a c i j a m p a b i laže n u d i l i več pomoči .
P o p r e d l o g u n o j b i b i l a mat ična k r a j e v n a o r g a n i z a c i j a z a Reštanj , Dovško i n M a l i k a m e n n a S e n o v e m , D o b r a v a n a j b i se p r i ključila o r g a n i z a c i j i B r e z -je-Kal išovec, Rožno k P r e -s l a d o l u , R a z t e z k o r g a n i z a c i j i Sto lovnik-Armeško, D o l e n j i L e s k o v e c k B r e s t a -
Koristen seminar D e l a v s k a u h i v o r z a i z V i d
m a — Krškega je n e d a v n o o r g a n i z i r a l a v K o s t a n j e v i c i e n o d n e v n i s e m i n a r z a p r e d s e d n i k e d e l a v s k i h svetov , o b r a t n i h d e l a v s k i h svetov i n p r e d s t a v n i k o v d e l o v n i h k o l e k t i v o v . P r o g r a m s e m i n a r j a j e obsegal več t em . M e d n j i m i : v l ogo i n ha loge d e l a v s k i h sve tov v gospod a r s k i h o r g a n i z a c i j a h , gos p o d a r s k i s i s t e m i n de l i t e v dohodkov , ter t e h n i k o v o d e n j a s e s t anka . S e m i n a r j e ze lo d o b r o uspe l , k a r d o k a z u j e pes t ra r a z p r a v a s l u šateljev. N a s e m i n a r j u so p r e d a v a l i : A v b a r G u s t a v , t a j n i k o k r a j n e g a s i n d i k a l nega sveta , F r a n c D r a g a n , t a j n i k občinskega o d b o r a Z B i n S l a v k o S r i b a r , p r e d s edn ik občinskega s i n d i k a l nega sve ta .
niči, V e l i k i k a m e n i n Mrč-n a s e l a k o r g a n i z a c i j i K o p r i v n i c a , K o s t a n j e k k org a n i z a c i j i Z d o l e , B r e g e k L e s k o v c u , S m e d n i k k R a k i , V e l i k o i n M a l o Mraševo k Podbočju, V o d e n i c e , O r e -h o v e c i n črneča vas p a h K o s t a n j e v i c i . N a d a l j e na j b i o s t a l e s a m o s t o j n e k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e še: Sed e m , G o r n j i L e s k o vec, A n -že-Gorica, V i d e m , D o l e n j a vas , Krško , G o r a , V e l i k i T r n , Senuše, V e l i k i P o d l o g , D o b r a v a , šutna. P r e k o p a i n P i javško.
Z a d n j o b e s edo o t e m p r e d l o g u b o d o i z r e k l i občani n a s e s t a n k i h k ra j e v n i h o r g a n i z a c i j .
v e d a t r eba , d a t i l j u d j e s vo je i n v a l i d n o s t i n i s o s a m i k r i v i . T u d i n j i m j e družba dolžna omogočiti t a k o de lo , k i g a bodo l a h k o o p r a v l j a la. V B r e s t a n i c i s i c e r o b s ta j a z a v o d za r e h a b i l i t a c i j o i n v a l i d o v , v e n d a r je n j e gova z mo g l j i v o s t p r e m a j h n a . S a m o v r u d n i k u n a S e n o v e m je p r e k o 150 za težka d e l a nezmožnih l j u d i . T u d i v t e m pog l edu bodo m o r a l e s i n d i k a l n e podružnice še m a r s i k a j s t o r i t i .
N o v i g o spoda r sk i s i s t e m j e s p o d b u d n o n a k a z a l pe r spek t i v o v n o v i h načelih d e l i t v e d o h o d k a v gospodar s k i h o r g a n i z a c i j a h . V k o l e k t i v i h r u d n i k a n a S e n o v e m , t o va rne ce lu loze i n p a p i r j a , k m e t i j s k e zadruge v K o s t a n j e v i c i , kon f ekc i j e p a p i r j a , splošnega ob r tne ga pod j e t j a v V i d m u - K r -škem i n v n e k a t e r i h o r g a n i z a c i j a h so p r a v i l n i k a o d e l i t v i čistega i n osebnega d o h o d k a s es tav i l i n a p o d l a gi a n a l i z i n izračunov v pod j e t j ih i n r a z p r a v zapos l e n i h . D o g o d i l i pa so se t u d i p r i m e r i , d a so neka t e re o r gan i zac i j e p r a v i l n i k e k a r p r ep i sa l e o d d r u g i h i n j ; m le da l e svo j nas lov . Z a to so m o r a l e take o r gan i z a c i j e p r a v i l n i k a večrkat pop r a v l j a t i . S e s t a v i p r a v i l n i k o v so p r e m a l o posve t i l i pozo rnos t i k o l e k t i v » P r e skrbe« n a S e n o v e m , k m e t i j s k i z a d r u g i v Krškem i n B r e s t a n i c i , t o v a r n a čokolade i n pec i va , splošno k l e -pa r s t vo v K o s t a n j e v i c i , » L i p a « v P r e k o p i »Mati ja Gubec« v L e s k o v c u . P r i ses t a v l j a n j u p r a v i l n i k o v j e b i l o čutiti v e l i k o z a n i m a n j e med člani k o l e k t i v o v . T u d i k o m i s i j e z a sestavo p r a v i l n i k o v , k i še n iso p r e n e h a lo d e l o va t i , še vedno spreml ja j o i n r e g i s t r i r a j o pos lovne dogodke i n gospoda r ske s p r e m e m b e ter p r a v i l n i k e i zpo ln ju je jo . N a pačno pa je , d a so te k o m i s i j e v Elektro-Krško i n M i z a r s k i d e l a v n i c i v B r e s t a n i c i p reneha l e de l ova t i . Spričo dinamičnega i zpo p o l n j e v a n j a gospodarskega s i s t ema j e po t rebno p r a v i l n i k e še v edno do po ln j e v a t i i n j i h i z p o p o l n i t i . K o m i s i -
Tekmovanje v počastitev dneva mladosti
Občinski k o m i t e m l a d i n e v Vidmu-Krškem j e v počastitev d n e v a m l a d o s t i o r g a n i z i r a l več športnih t e k m o v a n j , n a k a t e r i h j e s ode l o va l o v e l i k o m l a d i n e :
9. m a j a Je b i l o n a S e n o v e m športno srečanje m l a d i n e i z ob čine Videm-Krško s p r e d s t a v n i k i J L A . R o k o m e t n o t e k m o so odločili m l a d i n c i v svo jo k o r i s t z r e z u l t a t o m 37:32. V o d b o j k i so z m a g a l i gost je s 3:2. V m a l e m n o g o m e t u so zabeležil i zmago m l a d i n c i s 3:1, v šahu s 5,5:4,5, v n a m i z n e m t e n i s u pa z r e z u l t a t o m 5:1. T e g a d n e Je n a s t o p i l o k a r 74 športnikov.
13, m a j a Je b i l o v Krškem l n L e s k o v c u zakl jučno a t l e t sko t e k m o v a n j e . N a s t o p i l a j e m l a d i n a s S e n o v e g a , i z V e l i k e g a P o d l o g a , M r t v i e , . Podbočja, K o s tan j ev i c e , B r e s t a n i c e , D o l e n j e v a s i , tehniške s r e d n j e šole i n L e s k o v c a .
N e k a j važnejših r e z u l t a t o v : T e k n a 100 m m l a d i n c i : 1.
Lužar, S e n o v o , 11,8, 2. O t r i n T S S , 12,5.
1500 m m l a d i n c i : 1. S t e b e r n a k , T S S , 5,27,5, 2. B r e z n i k a r , S e n o vo , 5,28,5.
S k o k v d a l j i n o : 1. D e r s t v e n -šek. Ser .ovo, 5.04 m , 2. Z i b e r t , T S S , 5,02 m .
S k o k v v iš ino: 1. S t e r l e . T S S , 155 c m , 2. P l a n k o , T S S , 155.
K r o g l a : 1. BSstlč, T S S . 11,18 m , 2. Derstvonšek, S e n o v o , 10,70 m e t r a . T e k n a 60 m m l a d i n k e : 1. M l a
k a r , L e s k o v e c , 8,00, 2. F i l a , B r e s t a n i c a , 9,03.
T e k 400 m m l a d i n k e : i . R a s -p o l n i k , S e n o v o , 1,05, 2. S a l -mtč, L e s k o v e c , 1,10.
S k o k v v iš ino: 1. F e r l i n , S e novo . 130 c m , 2. Pintarič, D o l en j a vas , 125 c m .
S k o k v d a l j i n o : l . M l a k a r , L e s k o v e c , 4,03, 2. R a s p o t n i k , S e n o v o , 3,90.
V r s t n i r e d t e k m o v a n j v o s t a -IIh p a n o g a h p a Je n a s l e d n j i : v o d b o j k i so p r v o l n d r u g o m e sto z a s e d l i m l a d i n c i i z K o s t a n j e v i c e i n Podbočja, v r o k o m e t u , n a m i z n e m t e n i s u , šahu i n s t r e l j a n j u Je p r v o mes to zased l a m l a d i n a s Senovega , d r u g o p a m l a d i n a i z L e s k o v c a . M l a d i n k e s S e n o v e g a i n L e s k o v c a so s i v r o k o m e t u p r i b o r i l e p r vo l n d r u g o mes t o .
Tudi broclarji so ponesli štafeto
predstav Člani B r o d a r s k e z veze S l o v e
n i j e so s k a j a k i p o n e s l i p o n a r a s t i ! S a v i T i t o v o štafeto. V nede l j o o k o l i 16. u r e so p r i s p e l i v Krško , k j e r so p r e n o čili. P o t d o H r v a t s k e p a so n a d a l j e v a l i v p o n e d e l j e k ob 10. u r i d o p o l d n e . Štafeto so p o z d r a v i l i i n J i zaželel i srečno p o t p r e d s t a v n i k i m l a d i n s k e g a k o m i te ja i n d r u g i h družbenih o r g a n i z a c i j .
j e m o r a j o končno o n e m o gočiti nepošteno povišanje osebn ih dohodkov , z l a s t i n e k a t e r i h v o d i l n i h l j u d i v pod j e t j ih . Izkušnja j e po k a z a l a , d a so družbeni o d nos i najboljši v t i s t em k o l e k t i v u , k j e r je t u d i d e l i tev o s e b n i h d o h o d k o v n a j bo l j poštena.
S SKUPN IMI MOČMI REŠEVATI V S E P R O B L E M E
Rešitev p r o b l e m a z d r a v s t v a i n šolstva t e r ja o d v s eh s i n d i k a l n i h podružnic m g o spoda r sk ih o r gan i zac i j v e l i k o naporov . Rešiti j i h b-> mogoče l e z združenimi močmi.
Z a izobraževanje zapo s l e n i h so b i l i v večj ih gos p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h u s t a n o v l j e n i izobraževalni cen t r i , k i s k r b i j o z a načrtno s t r o k o v n o izobraževanje. O r g a n i z i r a n e so b i l e t u d i večerne politične šole, k j e r so se m l a d i p r o i z v a j a l c i usposob i l i z a u p r a v l j a v c e .
Z a s t anovan j sko i z g rad n jo j e b i l o l a n i vloženih 204 m i l i j o n e d i n a r j v , v e n d a r to še zdavna j ne zado šča za vse potrebe. Z a l o mora j o s i n d i k a l n e podružn ice s p r e m l j a t i i n p o d p i r a ti a k c i j o k r e d i t i r a n j a i z g radn j e z a s ebn ih s tanov a n j s k i h hiš z a r a d i cene j še i zgradnje .
S i n d i k a l n e o r gan i zac i j e i m a j o v našem družbenem s i s t emu v e l i k o i n odgovor no na l ogo : d v i g p r o i z v o d n j e i n življenjske r a v n i . P r i uresničitvi teh na l o g p a sb dolžni sode lova t i v s i člani d e l o v n i h k o l e k t i v o v .
D . K .
Najboljši vozači iz Sovjetske zveze, Italije, Avstrije in drugih držav: v nedeljo na speedway
dirkah v VIDMU-KRŠKEM! 20. maja ob 15. uri bodo na lepi stezi Stadiona Matije
Gubca v Vidmu-Krškcm zopet zabrneli dirkalni stroji. Na doslej največjih mednarodnih speedway dirkah pri nas bodo nastopali tekmovalci iz Sovjetske zveze, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Kar 17 priznanih mednarodnih tekmovalcev se bo nepopustljivo borilo za najboljšo uvrstitev.
2e sama udeležba dirkačev iz Sovjetske zveze bo velika senzacija za gledalce. V Jugoslaviji so prvič nastopili v nedeljo v Osijeku, kjer so odnesli veliko zmag. Ruski vozači so znani po tehnično dovršeni in drzni vožnji, popolnoma obvladajo svoje stroje in znajo v odločilnimi trenutkih dobro izkoristiti njihovo zmogljivost. Na dirkah v Krškem bosta ZSSR zastopala državna prvaka Igor 1'LE-HANOV in Vsevolod NJERITOV.
čeravno jc Italija znana po izdelavi motorjev, je v tej deželi spcedway šport šele v razvoju. Ta država nima dovolj izkušenih vozačev. Na mednarodnih tekmovanjih doslej niso zabeležili vidnejših uspehov, vendar pa so že marsikdaj presenetili. Državo bosta zastopala Rcnzo TRA-VAGINI in Mario RUPIL.
Tudi Avstrija želi doseči na dirkah najboljše uspehe, zato je odredila kar pet znanih asov. T i so: SCHVVIEN-GENSCHLEGEL , RINZNER, TRONER, KANZ, PLATZER.
Zelo drzni so tudi dirkači iz Zahodne Nemčije; Aleks JAKOP in Alfred WIESENT se bosta prav gotovo potegovala za prva mesta.
Kako pa je z jugoslovanskimi vozači? Težko je odgovoriti na vprašanje, kdo je najboljši. Mi imamo solidno reprezentančno ekipo. Vsi so dobri in enakovredni. Našo državo bodo zastopali: Franc BABIC in Stane SAI.MIč, člana Avto-moto društva iz Vidma-Krškega, Valentin M E D V E D , član AMD iz Varaždina, Drago REGVART, član AMD iz Zagreba, Drago PERKO, član AMD Maribor-center, Franc VISOCNIK, član AMD Iz Maribora — TAM. Trenutno sta v najboljši formi Regvart in Babic.
Domače avto-moto društvo kot organizator te velike mednarodne d i rke upa, da bodo njegovi dirkači ugodno preseneti l i .
R u s k i vozači bodo voz i l i na d i r k a l n i h motor j ih čeških proizvodov E S O , i ta l i jansk i , nemški i n avstr i j sk i na angleških JAP, jugoslovanski pa na po l j sk ih FIS in E S O . Ruska vozača sta dospela v Krško v ponedeljek zvečer l n sta nastanjena v hotelu Sremič. M e d tednom bosta večkrat pre i zkus i la d i rka lno stezo. Os ta l i vozači pa bodo dospel i v Krško v petek i n soboto.
Ve l ike mednarodne spccd\vay d i rke v Krškem bodo nedvomno zanimive. Dirkači iz pet ih držav bodo po vsej verjetnosti p r i p rav i l i g ledalcem več presenečenj, zato s i j i h je vredno ogledati.
Uspešno- delo Rdečeaa križa V občinski o r g a n i z a c i j i
Rdečega križa V i d e m - K r ško je vključenih 12 o snov n i h o r g a n i z a c i j , k i z a s t opa j o p r e k o 2 tisoč članov i n 4 tisoč p o d m l a d k a r j e v .
D e l o občinske o r g a n i z a c i j e R K j e b i l o v z a d n j i h d v e h l e t i h uspešno. V s e de l o p a se j e o d v i j a l o p r e k o r a z n i h k o m i s i j . K o m i s i j a z a p o d m l a d e k j e i z d e l a l a d e l o v n i p r o g r a m p o d m l a d k a . V t e d n u b o r b e p r o t i t u b e r k u l o z i so p o d -m l a d k a r j i r a z p r o d a l i r a z n i h značk i n b l o k o v z a oko l i 100 tisoč d i n a r j e v . U s t a n o v i t i b i se m o r a l a t u d i k o m i s i j a z a z d r a v s t v e n o p r o s v e t o , v e n d a r d o u s t a n o v i t v e z a r a d i o b j e k t i v n i h r a z l o g o v n i priš lo. Z a t o j e tajništvo občinske o r g a n i z ac i j e R K t esno s o d e l o v a l o z d e l a v s k o u n i v e r z o i n z z d r a v s t v e n o službo. U s p e l o j e o r g a n i z i r a t i p r e k o 20 z d r a v s t v e n i h p r e d a v a n j i n tečaj z a žensko m l a d i n o n a S e n o v e m , v Podbočju, K o p r i v n i c i , n a R a k i i n v V idmu-Krškem.
Z l a s t i s o b i l i m a r l j i v i član i k o m i s i j e z a k r v o d a j a l s t v o . A k c i j a z a o d v z e m k r v i j e v e d n o d o b r o u s p e l a . Z a o d v z e m k r v i se j e v t e m o b d o b j u p r i j a v i l o k a r 913 oseb , k r i p a j e b i l a odvzet a 660 o s e b a m . K a r 40 v z t r a j n i h k r v o d a j a l c e v j e p r e j e l o s r e b r n o značko.
K o m i s i j a z a b o r b o p r o t i a l k o h o l i z m u j e b i l a u s t a n o v l j e n a p r i občinskem od b o r u S Z D L , v n j e j p a sod e l u j e j o t u d i p r e d s t a v n i k i R K . T a k o m i s i j a j e de l ova l a p o s v o j e m d e l o v n e m
p r o g r a m u . N a pr iporoč i lo občinskega o d b o r a R K j e k o m i s i j a p o v s e h šolah i z v e d l a a k c i j e z a v k u h a v a -n je , sušenje i n s p r a v l j a n j e svežega s a d j a . T a k o j e b i l o z a šolske mlečne k u h i n j e p r i p r a v l j e n o 2500 k i l o g r a m o v m a r m e l a d e , 1250 l i t r o v s a d n i h s o k o v , 850 k i l o g r a m o v posušenega s a d j a i n vskladiščenih p r e k o 2500 k i l o g r a m o v j a b o l k .
P r i s v e t u z a šolstvo j e b i l a i m e n o v a n a k o m i s i j a z a šolske mlečne k u h i n j e . T u d i t a k o m i s i j a t e s n o sod e l u j e z občinskim o d b o r o m R K . S k u p n o so s k r b e l i z a m a t e r i a l n o pomoč šolskim mlečnim k u h i n j a m . O k r o g 4300 o t r o k j e r e d n o d o b i v a l o i z d a t n e m a l i c e . S o c i a l n o šibki o t r o c i s o p r e j e l i 200 p a k e t o v , k a r 395 o s eb p a j e p r e j e l o pomoč v h r a n i , o b l e k i a l i d e n a r j u . N a kopal iško i n k l i m a t s k o z d r a v l j e n j e j e b i l o p o s l a n i h 25 o t r o k . Os n o v n e o r g a n i z a c i j e R K s o se i z k a z a l e t u d i p r i z b i r a l n i a k c i j i z a pomoč p r i z a d e t i m o b p o t r e s u v M a k a r s k i . Z b r a n i h j e b i l o p r e k o 5 m i l i j o n o v d i n a r jev .
Občinski o d b o r R K n a m e r a v a v bodoče p r e d v s e m povečat i števi lo članstva. T u d i v n a p r e j b o t e s n o sod e l o v a l z z d r a v s t v e n i m c e n t r o m i n s o c i a l n o služb o . T o s o d e l o v a n j e j e n u j n o spričo vse več je s k r b i z a č loveka. O r g a n i z a c i j a R K b o z a t o s k r b e l a z a č imveč jo udeležbo p r i r a z ličnih c e p l j e n j i h , še n a d a l j e o r g a n i z i r a l a k r v o d a j a l
ske akcije in se z a v z e m a l a za razširitev malih a sana -cij. Prav tako bo skrbela za družine tuberkuloznih, alkoholikov in za socialno ogrožene in onemogle ljudi.
Vse akcije te človekoljubne organizacije so usmerjene samo v pr id ljudstvu, zato je njihov uspeh že vnaprej zagotovljen.
S seje ObLO 15. maja je bila seja obeh
zborov občinskega ljudskega odbora. Odborniki so poslušali poročilo o izvajanju načel o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij i n samostojnih zavodov ter o izvajanja drugih uredb, odredb i n priporočil v zvezi z nov imi gospodarskimi ukrepi. Nadalje so odborniki razpravljali i n sklepali o potrditvi zaključnega računa in proračuna občine za leto 1961 in imenovali 5-član-sko komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij i n zavodov. Podrobno bomo o seji poročali v pr ihodnj i številki.
Likvidacija gostinskega; podjetja »Pod lipo«
Gostinsko podjetje »Ped lipo« v Brestanici je moralo 6. maja zaradi poslovne izgube preko 3 mili jone 700 tisoč dinarjev prenehati delovati. Preiskava o vzroku izgube je v teku.
V T O R E K S E B O ZAČELA V N O V E M M E S T U V . R E V I J A D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E
Pp&tšstauii&mo vmsn »ctsle
H e n r i k Smrekar : I V A N C A N K A R — M U C E N E C (kolorirana r i sba iz 1913)
V torek, 22. m a j a , se bo po u v o d n i h svečanostih s preds tavo »Mirandol ine« pričela V.- r e v i j a d r a m s k i h s k u p i n S l o v en i j e . Z n jo se bo p r eds t a v i l o gledališče Svobode — C e n t e r i z T r b o ve l j . L e neka j besed o n j i h o v e m dosedan j em d e l u i h u s p e h i h p r v i h p e t i h s k u p i n , k i sode lu je jo n a r e v i j i .
T r b o v e l j s k o gledališče j e l a n s k o leto p r a z n o v a l o 40-le tn i co obsto ja . S a m o po v o j n i .je u p r i z o r i l o 98 de l ter doseg lo p o m e m b n e u -spehe. Z e 1948 j e t e k m o v a l o n a r e v i j i v M a r i b o r u . P o t em j e nas top i l o n a p r v i i n d r u g i republiški r e v i j i . Z »•Vojakom Tanako« j e 1959 nas top i l o t u d i n a z v e z n e m f e s t i va lu h a H v a r u i n se u v r s t i l o m e d o s e m n a j b o l j ših a m a t e r s k i h gledališč v J u g o s l a v i j i . S v o j največji uspeh j e doseg lo l a n i p r a v t ako n a z v e z n e m f e s t i v a lu n a H v a r u , k o j e zased lo p r v o mes to i n pre j e l o n a g r a d o c e n t r a l n e g a s ve ta Zve z e s i n d i k a t o v J u g o s l a v i
je. Gledališče šteje danes
Jutri otvoritev Smrekarjeve razstave v Kostanjevici
Jutri, to je v petek, bo v Kostanjevici na Krki zvečer ob 19. uri na Lamutovem razstavišču odprta zadnja razstava v tej sezoni — razstava originalnih karikatur velikega slovenskega umetnika HINKA SMREKAMA
Razstava bo prikazala 51 listov iz ustvarjalnega opusa tega izrednega ustvarjalca, ki je gorel za svojo umetnost in svoje umetništvo moral plačati v času italijanske okupacije pri nas — z življenjem. Smrekarjevo ostroumje in žgoča socialna, in politična ter kulturna kritika je posegla na vse področje našega javnega življenja. Skoraj 35 let je spremljal vse dogodke pri nas, in lahko rečemo, da je bil s svojo odlično karikaturo sredi vsega. Tudi ta razstava bo prikazala njegovo dejavnost od leta 1908 pa vse do tragične smrti. Na razstavi bodo upodobitve naših umetnikov Gerbiča, Milčin-skega, Grudna, Jakopiča in drugih. Prav tako bo razstavljen znaten del njegovega ciklusa iz leta 1933 »Zrcalo sveta«, v katerem so znamenite upodobitve »Hvalnica prvi svetovni vojni«, »Bog naše dobe«, pa »človeška menažerija« in druge. Vrhu tega bodo raz-stvaljene tudi nekatere upodobitve iz cikla »Naglavni grehi«, ki jih je ustvaril v letu 1927. Razstava bo pestra tudi po tehnični plati, saj bo Smrekarjeva ustvarjalnost prikazana od risbe s svinčnikom, preko lavirane risbe, perorisbe, lesoreza, jedkanice pa vse do akvarela.
Izbor iz Smrekarjeve zapuščine je opravil ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani dr. KAREL DOBIDA, ki je znan kot najboljši poznavalec Smrekarjeve umetnosti. Ravnatelj Dobida bo imel tudi uvodno besedo in spremstvo po razstavi, razen tega pa bo posebej predaval za mladino, kjer bo prikazal življenje in delo Hinka Smrekarja. Na predavanju bo pokazal tudi številne diapozitive, ki predstavljajo dela in dokumente o življenjski poti tragično preminulega ustvarjalca. Slikar Hinko Smrekar je med vojno upodabljal tudi okupatorje ter se v svojih karikaturah jedko posmehoval njihovemu klavrnemu početju. Zato so ga aretirali in v Gramozni jami ustrelili kot talca. Ko so mu pred streljanjem hoteli
zavezati oči, je to ponosno odklonil, kakor bi hotel s tem pokazati, da gre zavestno v smrt za svojo umetnost in domovino.
Razstava bo odprta od 15. junija vsako nedeljo od desetih do dvanajstih dopoldne ter vsako nedeljo od sedmih do osmih zjutraj, za obiskovalce iz drugih krajev pa ob vsakem času, treba se je samo javiti v Gorjupovi galeriji.
V juniju bo Gorjupova galerija s pomočjo prosvetnega društva »Lojze Košak« pri
pravljala retrospektivno razstavo del kostanjeviškega rojaka slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa. Ta razstava bo potem odprta vse poletje. Ze zdaj prosimo vse lastnike Gor-jupovih del, naj ta dela prijavijo, da jih uvrstimo na razstavo in v katalog, ki bo ob tej priložnosti izšel, ker bo le tako mogoče dati temelje za monografijo o umetniku, ki naj bi kar se da hitro izšla ter se tako dostojno oddolžila spominu dolenjskega slikarja in kiparja.
LADO SMREKAR
40 a k t i v n i h članov, m e d n j i m i 25 m l a d i h , k a t e r i m posveča vso pozornost . D e l o za rev i j o je režiral K a r l o M a l o v r h .
D r u g o bo n a r e v i j i nas to p i l o a m a t e r s k o gledališče »Tone Cufar« z J esen i c . V sedemna j s t ih sezonah s vo j ega d e l o v a n j a j e u p r i z o r i l o 133 i ge r z več ko t 1350 p r e d s t a v a m i . P o l e g r e d n i h p reds tav n a Jes en i cah g ledališče v e l i k o gostuje t u d i po okoliških o d r i h . N a r a z ličnih t e k m o v a n j i h je doseg lo že v r s t o uspehov . 1948 je b i l o p r v o n a republiškem s i n d i k a l n e m t e k m o v a n j u a m a t e r s k i h odrov . Istega l e ta je m l a d i n s k o g l e d a l i šče doseg lo d r u g o mes to n a z v e z n e m m l a d i n s k e m fes t i v a l u v B e o g r a d u , n a s i n d i k a l n e m t e k m o v a n j u 1949 i n 1950 p a o b a k r a t d rugo m e sto. Najvišj i dosežek g l eda lišča p a je l ansko l e tno uspešno zastopanje J u g o s l a v i je n a II. m e d n a r o d n e m f e s t i v a lu a m a t e r s k i h g l eda lišč v M o n a k u . A n s a m b e l ses tav l ja jo pretežno d e l a v c i i n uslužbenci železarne, p a tud i d i j a k i jeseniških šol. De l o Saše S k u f c a . » P U N Č K A S A N J A « je režiral B o j a n C e b u l j .
O gledališčnikih iz V e l e n j a n i s m o d o b i l i dost i po da tkov . V e m o le, d a je to ena- hajprizadevnejših i n najkvalitetnejših d r a m s k i h s k u p i n v S l o v e n i j i . Sode l o v a l i so n a z a d n j i h r e p u b l i ških r e v i j a h , i n to z uspe h o m . N a n j i h o v e m r epe r toar ju so de la , k i j i h srečuj e m o v p o k l i c n i h g l e d a l i ščih. Z a letošnjo r e v i j o so v režiji A v g u s t a J e r i h e p r i p r a v i l i J e a n a P a u l a S a r t r a » N E P O K O P A N E M R T V E CE« .
V četrtek, 24. m a j a p o p o l dne, n a s t o p i p r v a s k u p i n a i z našega o k r a j a . V i k t o r Z e m l j a k j e z i g r a l c i P D P Svobode Videm—Krško p r i - ' p r a v i l k o m e d i j o H a n s a
W e i g l a » N A M I Š L J E N I
Večer prijetne glasbe P o d g o r n j i m n a s l o v o m je b i !
26. a p r i l a v N o v e m m e s t u v D a m u l j u d s k e pros-vete k o n cert , k i g a j e p r i r e d i l o r k e s t e r S v o b o d a »Dušan Jereb« , p o s l u -šavce je k o n c e r t navdušil z l a s t i zato , k e r j e b i l i z b o r p r e d v a j a n i h d e l pes t e r i n j e zadov o l j i l širši k r o g l j u b i t e l j e v g lasbe . P r o g r a m je o b s e g a l t r i de l e : s a t a n s k o , o p e r n o i n z a b a v n o g lasbo . V s i z v o k i , k i s o j i h člani o r k e s t r a i z v a b i l i s vo j i m g l a s b i l o m , so n u d i l i l e p užitek, saj j e b i l a v s a k a k o m p o z i c i j a d o b r o naštudirana tr. k v a l i t e t n o i z v e d e n a .
V p r v e m d e l u j e o r k e s t e r D P D S v o b o d a »Dušan Jereb « p o d v o d s t v o m r a v n a t e l j a g las bene šole tov . D r a g a S p r o c a z a i g r a l 6 s k l a d b v s a l o n s k i z a s e d b i . V s e s k l a d b e s o b i l e d o b r o naštudirane i n l epo u b r a ne , m o r d a b i k a z a l o n e k o l i k o
povečati le število goda l . N a j lepše s t a i z z v e n e l i B r a h m s o v »Ogrski p l es št. 5« i n K e t e l b e -y e v a »Viz i ja o l jubezni« — j a p o n s k a p r e d i g r a . P r a v l epo so z a i g r a l i t u d i t ango .
Nikol ičev »Klas ični k o n c e r t i -n o « j e ze lo hvaležna s k l a d b a , s k a t e r o se l a h k o so lo v i o l i n a ob s p r e m l j a v i o r k e s t r a l epo i z kaže. — S o l o v i o l i n o j e i g r a l a M a j d a Klemenčič, k i j e k o n -ce r t i no l epo p o d a l a , l e t e m p o j e b i l m a l o prepočasen.
V d r u g e m d e l u j e n a s t o p i l a p a v l a Svage l j — P o s ega , d r a m s k i s o p r a n i z M a r i b o r a , k i j e z a p e l a pet a r i j t a k o k v a l i t e t no , d a n e k a j spod r s l j a j e v d i s -t o n i r a n j a , k i so v t a k o ofosež-n e m p r o g r a m u neizbežni, n i t i n i m o t i l o . V s a k a s k l a d b a j e b i l a tehnično i n melodično d o b r o p o d a n a . — P o l e g z a h t e v n e g a Flajšmanovega »Metu l j čka« i r .
•ogdan Borčič: S N J U R I
Pavč ičeve »Uspavanke « j e b i l a najlepše z a p e t a a r i j a iz P u c -c inr j eve »Madame But ter f l ev « : Daleč k r a j o b z o r j a . T u j e d r a matični s o p r a n i z v a j a v k e p r i šel n a j b o l j d o i z r a z a . P r a v l epo j e z a p e l a t u d i obe a r i j i i z V e r d i j e v e o p e r e » A i d a « . p r i k l a v i r j u j o j e l epo s p r e m l j a l tov . S t a n e F i n k ; čeprav j e n a ne k a t e r i h m e s t i h s l e d i l p e v k i ne k o l i k o o k o r n e j e , ga je l e - ta v e d n o p o t e g n i l a z a sebo j .
V t r e t j e m d e l u p r o g r a m a ne j e prv ič p r e d s t a v i l z a b a v n i o r k e s t e r g l a sbene šole p o d v o d s t v o m tov . M i h e R o b k a . Z a i g r a l j e 5 s k l a d b , k i s o v m o d e r n i p i h a l n i z a s e d b i i z z v e n e l e p r a v d o b r o . O r k e s t e r s es tav l j a j o i n s t r u m e n t a l i s t i , k i i g r a j o l e po nek a j let . S k l a d b e so b i l e n e k o l i k o pretežke, ne t o l i k o r i t mično k o t i n t o n a n e n o , z a i g r a l i p a so j i h k l j u b t e m u d o b r o , b r e z p o s e b n i h s p o t i k i j ajev. — K v a l i t e t a p a se bo močno d v i g n i l a t u d i , če b o d o vsa j n e k a t e r i s vo j e slabše i n s t r u m e n t e z a m e n j a l i z boljšimi.
V s i , k i s m o se z b r a l i v <lvo-r a n i , si p o d o b n i h k o n c e r t o v v N o v e m m e s t u še žel imo.
B . E .
Pred revijo je bito nad 200 dramskih
predstav Pred letošnjo republiško
revijo dramskih skupin so bile v okrajih kar 104 predstave na okrajnih revijah, kjer so člani Svobod in prosvetnih društev uprizorili prav toliko dram, komedij, veseloiger in k r i m i -nalk. V celjskem okraju je sodelovalo na okrajni revij i 14 dramskih skupin, v koprskem 13, v kranjskem 24, v ljubljanskem 52, v mariborskem 53, v novo-goriškem 15, v murskosobo-škem 1 in v našem okraju 32.
Z D R A V N I K « . T o j e s k r o m n a gledališka s k u p i n a , k i de lu j e že v r s t o let . Do sedaj j e b i l n j en največji uspeh nas top m l a d i h i g r a l cev n a m l a d i n s k e m f e s t i v a l u v K r a n j u . V z a d n j i h l e t i h so se domačemu občinstvu p r e d s t a v i l i z v rs to k v a l i t e t n i h u p r i z o r i t e v . Upravičeno p a so ponosn i n a i z vedbo de la . k i j i m j e omogočila nas top n a letošnji r e v i j i , saj so se s t e m u v r s t i l i m e d najboljše a m a t e r s k e s k u p i ne i n pričakujemo, d a bodo naš o k r a j usešno p r e d s t a v i l i .
D r a m s k a s k u p i n a D P D Svobode »Slava Klavora« iz Maribora je v obdob ju z a d n j i h let p o s t a v i l a n a oder v rs to k v a l i t e t n i h p reds tav . N a s t o p a l a j e n a vseh štirih
o k r a j n i h r e v i j a h d r a m s k i h s k u p i n m a r i b o r s k e g a o k r a j a , k a k o r t u d i n a p r v i in d r u g i republiški r ev i j i . N a republiški r e v i j i m l a d i n s k i h gledališč n a Jese r i i cah l a n i so se p r e d s t a v i l i z Držičevo komed i j o »Tr ipče de U t o l -če« . S t e m d e l o m so zastop a l i S l o v e n i j o n a z v e z n e m f e s t i v a lu n a H v a r u in p r e j e l i p r v o nag rado z a n a j bol je i zvedeno de lo i z k u l tu rne dediščine j u g o s l o v a n s k i h na rodov . S k u p i n a n i m a svo jega o d r a , zato p a v e l i k o gostuje v r a z n i h k r a j i h m a r i b o r s k e g a o k r a j a i n drug je . K r i m i n a l k o A g a t h e C h r i s t i e » M I S N I C A « je r e žiral J a n e z K a r l i n .
Os t a l e s k u p i n e b o m o p r e d s t a v i l i v p r i h o d n j i štev i l k i našega t e d n i k a .
Razgovori med revijo K o r i s t n a p r a k s a , d a se
k r i t i k i , režiserji i n i g r a v c i n a republiških r ev i j ah d r a m s k i h s k u p i n srečajo i n v r a z p r a v a h razčlenijo s vo je de lo , se bo p o n o v i l a t u d i letos. M e d republiško rev i j o d r a m s k i h s k u p i n S l o ven i j e b o t ok ra t v N o v e m mes tu t u d i pet posve tovan j o z i r o m a ra zgovo rov :
V sredo, 23. m a j a , bo ob 10 u r i g o v o r i l J a n e z Šmon o d e l u gledaliških ama t e r j e v ; 24. m a j a d o p o l d n e b o M i r k o Zupančič p r e d a v a l o S o d o b n e m gledališču i n gledališki i z pov ednos t i , 25. m a j a bo pro f . d r . B r a t k o K r e f t o b d e l a ' d v e t e m i : S l o v e n s k o gledališče nekoč
i n danes i n O d r s k i j e z i k . V soboto, 26. m a j a bo v o d i l r a zgovo r Miloš M i k e l n s t emo : O ' u p r i z a r j a n j u družbenoaktualnih' sodobn i h d r a m s k i h d e l , v nede l jo , 27. m a j a dopo ldne , p a bo Dušan Tomše g o v o r i l o k o m o r n i h gledaliških u p r i z o r i t v a h .
R a z g o v o r i bodo zaključen i v nede l jo z oceno r e v i j e i n zaključno ra zp ravo . R a z g o v o r i bodo v d v o r a n i ok ra jnega z a voda z a s o c i a l no z a va r o van j e n a Kidr ičev e m t r gu , torej v nepos r ed n i bližini P rosve tnega d o m a , k j e r bodo vse p r e d s t a ve letošnje rev i j e .
Zabavni ansambel prosvetnega društva »Emil Adamič« i z Mokronoga je eden najmlajših ansamblov v okra ju , saj
dela šele leto d n i
SPORED V. REVIJE DRAMSKIH SKUPIN
SLOVENIJE Svet zveze Svobod i n prosvetnih društev Slove
nije i n Svet zveze Svobod i n prosvetnih društev okra ja Novo mesto pr i re ja ta od 22. do 26. maja v Novem mestu
V . R E V I J O D R A M S K I H S K U P I N S L O V E N I J E s sledečim sporedom: T O R E K , 22. maja: ob 20. u r i otvoritev revije, po
njej : Car lo Go ldon i — Krčmarica M i rando l ina (gledališče Svobode Center, Trbov l je ) .
S R E D A , 23. maja: ob 15.30: Saša Skufca — Punčka sanja (gledališče »Tone čufar, Jesenice); ob 20.00: J . P . Sartre : Nepokopan i mr tvec i (DPD Svoboda Velenje) .
ČETRTEK, 24. maja: ob 15.30: Hans Weigel — Namišljeni zdravn ik ( D P D Svoboda Videm-Krško); ob 20.00: Agate Chr is t i e : M I S N I C A (DPD Svoboda »Slava Klavora«, M a r i b o r ) .
P E T E K , 25. maja: ob 15.30: Makarenko-Stehl ik — Začenjamo živeti (Oder m lad ih — Prešernovo gledališče, K r a n j ) .
S O B O T A , 26. maja: ob 15.30: A t omsk i vek ( M K U D »Ivan Cankar«, I I . g imnazi ja, Ma r i bo r ) ; ob 19.00: H e i n r i c h K l e i s t — Razbi t vrč (DPD Svoboda i z Mežice).
D O L E N J S K I L I S T Štev. 20 (034)
D O M - DRUŽINA - G O S P O D I N J S T V O - D O M
Vrsta orodnih telovadk iz Brežic je na okrajnem prvenstvu osvojila drugo mesto za Novome.ščankami
Boljši časi za orodno telovadbo?
O r o d n a t e l o v a d b a p o s t a j a t u d i p r i p o i m i r j i h i n p i o n i r k a h našega o k r a j a v s e bo l j p r i l j u b l j e n a , žal p a j o l a h k o go j i j o l e v večj ih društvih v občinskih središčih, k j e r ttnajo k o l i k o r t o l i k o u g o d n e pogo j e z a r e d n o d e l o : t e l o v a d n i c e , o r o d j e i n s p o s o b e n s t r o k o v n i k a d e r .
Z e l o r a z v e s e l j i v o je , d a se j e p r a v p i o n i r s k i o r o d n i t e l o v a d b i pričela posvečati večja p o zo rnos t . L e z načrtno v a d b o v r a n i m l a d o s t i n a m l a h k o z r a ste jo n o v i C e r a r j i , S r o t i , S t r a -žišarji. V našem o k r a j u že d a l j časa uspešno d e l u j e k o m i s i j a z a o r o d n o t e l o v a d b o p r i O Z T K , k i i m a p r e ce j z a s l u g z a to , d a se o r o d n a t e l o v a d b a širi t u d i n a podežel je i n d a trudi v večj i h k r a j i h i z v e n N o v e g a m e s t a ras t e n o v k a d e r o r o d n i h t e lo v a d c e v i n t e l o v a d k . R a z u m l j i v o p a je , d a j e g l a v n o žarišče o r o d n e t e l o vadbe p r a v N o v o mes to , saj i m a v tej p a n o g i že v e l i k o t r a d i c i j o , r a z e n tega p a t u d i u g o d n e pogo j e za de lo .
P r a v za to n i nič čudnega, d a s t a n a letošnjem o k r a j n e m p i o n i r s k e m p r v e n s t v u p r i p i o n i r j i h i n p i o n i r k a h z m a g a l i v r s t i novomeškega P a r t i z a n a , p o sebno preprič l j ivo so o s vo j i l e n a s l o v o k r a j n i h p r v a k i n j p i o n i r k e , saj so i m e l e ob k o n c u t e k m o v a n j a s k o r a j 31 točk p r e d n o s t i p r e d Brežičankaml. P r i p i o n i r j i h s o b i l e v r s t e b o l j izenačene. Novomeščani s o z m a g a l i z m a l e n k o s t n o " p r e d nos t j o , z a n i m i v o p a Je, da. j e b i l m e d p o s a m e z n i k i najboljši Novoraeščan šele n a t r e t j e m m e s t u ! P r i p o i n i r j i h j e z m a g a l Benkovič i z Brežic p r e d Sev-ničanom B i z j a k o m , p r i p o i n i r -
Republiška ženska odbojkarska liga
O K 1 E S E N I C E : T V D P A R T I Z A N - N O V O M E S T O 2:3 (16:18, 16:18, 15:6, 15:6, 15:7)
P r e t e k l o nede l j o so se o d -b o j k a r i c e T V D P a r t i z a n i z N o vega m e s t a n a J e s e n i c a h p o m o r i l e z domačo žensko e k i p o . Srečanje Je b i l o i z r e d n o z a n i m i v o , saj so domačinke ho t e l e z a v s a k o cono p r e m a g a t i boljše gost je . Novomeščanke so v z a četku i g r a l e n e p a z l j i v o , t a k o d a s o v o d i l e domačinke, k a s n e j e pa so d o b i l e t r i sete i n s t e m t u d i i g r o .
T u d i n a tej t e k m i se j e po k a z a l a s t a r a s l abos t naših o d -b o j k a r i c , k i so že v v r s t i s r e čanj d o v o l i l e n a p r o t n i c a m , d a v o d i j o z 2:0, d a b i k a s n e j e d o b i l e v s e težke sete i n t a k o z m a ga le . S. D .
Dva poraza odbojkarjev P o n o v n o gos tovan j e n o v o m e
ških o d b o j k a r j e v v s e v e r n e m d e l u S l o v e n i j e ( t ok ra t so m o r a l i p o t o v a t i v Mežico i n R a v ne) s e j e končalo z d v o j n i m p o r a z o m — o b a k r a t z r e z u l t a t o m 1:3.
kah p a domača t e k m o v a l k a U r h a s o v a p r e d V e M e t o v o i z Brežic.
R E Z U L T A T I : P i o n i r j i — v r s t e : 1. p a r t i z a n
N o v o mes t o 307,15 točke (91,10 odst. ) , 2. P a r t i z a n : — S e v n i c a 302,55, t. P a r t i z a n - Brež ice 296,0, 4. P a r t i z a n — Črnomelj .
p o s a m e z n i k i : 1. Jože B e n k o vič (Brežice II.) 17,05 točke (94,10 odst . ) , 2. B o r u t B i z j a k (Sevnica ) 46,85, 3. M a r i j a n K o pač ( P N M ) 46,60.
P i o n i r k e — v r s t e : 1. P a r t i z a n N o v o mes to 369,0 (92,90 odst. ) , 2. P a r t i z a n Brežice 338,30, 3. p a r t i z a n Brežice n. 332,90.
P o s a m e z n i c e : 1. C v e t k a U r b a s ( P N M ) 58,8 točke (96,60 odst. ) , 2. M a l i j a V e b i e (Brežice) 56,40, 3. Nataša P e t r o v ( p N M ) 55,40.
f m
J erska vzgoja razdvaja mladega človeka Nič novega ne povemo, če v naših krajih vedno znova
ugotavljamo, da glavni vzrok za idejno desorientacijo šolske mladine nikakor ni v pomanjkljivi ideološki vzgoji v šoli, temveč v nevarni dvotirnosti: cerkev in starši, ki so ji naklonjeni, uče otroka eno, šola pa drugo. Otrok potem zares večkrat ne ve, komu bi verjel: ali omahljivim staršem, ki mu vsiljujejo versko vzgojo brez znanstvenih resnic, ali šoli, kjer se mu odpira svet in kjer dobiva svoje poglede na družbo. Taka vzgoja ruši avtoriteto staršev in učiteljev; krhajo se odnosi med domom in šolo. — Do takih in podobnih ugotovitev prit-a.j:ijo zadnje čase znova občinska politična vodstva, o tem pa so razpravljali tudi na seji okrajnega odbora SZDL v ponedeljek. Odločili smo se, da spregovorimo o tem važnem vprašanju resno, tehtno besedo tudi na straneh našega lista. Ponatisnili bomo članek Franca Stručnika iz znane revije »OTROK IN DRUŽINA«, ki jo toplo priporočamo vsem našim bralcem in prijateljem!
Naši časi so polni družbenih sprememb in preobrazb, k i močno vplivajo na način življenja in mišljenje človeka, posebno na mladino. O d tod mnogi spori med starši in mladino, k i kajpak negativno vplivajo na njihove medsebojne odnose in na napredno vzgojo naše mladine. Sem spadajo tudi pogostna svetovnonazorska nasprotja oziroma različni pogledi na vero in Cerkev. Oglejmo si j ih z vzgojnega vidika, kako vplivajo na oblikovanje mlade osebnosti.
Vsak pošten in odkritosrčen človek bo moral priznati, da ima naša družba do svetovnonazorske opre
delitve državljanov kar najbolj human in demokratičen odnos, saj je svoboda veroizpovedi celo ustavno zajamčena. Vsakomur je zagotovljena svoboda do lastnih pogledov na svet, družbo in življenje in ti pogledi ne morejo vplivati na človekove družbene pravice in dolžnosti vse dotlej, dokler za nj imi ne tičijo škodljivi nameni in težnje, da b i se sprevrgli v določene akcije, k i bi škodovale našemu socialističnemu razvoju. Naša družba ne vrednoti ljudi po tem, ali so verni ali ne, pač pa po tem, kako izpolnjujejo svoje družbene, poklicne in družinske dolžnosti, koliko so pošteni.
odkritosrčni, resnicoljubni, tovariški, po tem, kakšen je njihov odnos do drugega spola, do soljudi itd. Spričo tega je v interesu sožitja, da ljudje spoštujejo drug drugega ne glede na svoje svetovnonazorsko prepričanje, kolikor z nj im ne škodujejo skupnosti. Medsebojno spoštovanje kajpak ne izključuje dostojnih tovariških polemik, razgovorov in prepričevanj. Vendar mora biti znanstvenost dokaza najvišje merilo, k i ga je dolžan spoštovati in se m u podrediti vsak odkritosrčen soudeleženec razgovora.
Nekoliko drugače pa moramo presojati svetovnonazorska vprašanja, kadar j ih motrimo z vidika vzgajanja in izobraževanja naših otrok in mladine. Mladega človeka ne smemo prepustiti v tem procesu samemu sebi, marveč m u moramo pomagati, da se bo osebnostno kar najbolj izpopolnil, da si bo pridobil čimveč znanja in sposobnosti za poznejše samostojno življenje. Pomagati m u morajo predvsem starši in družba s šolami in drugimi vzgojnoizobrazbe-nimi ustanovami. Družba je torej dolžna prevzeti tiste vzgojno-izobrazbene na
loge, ki j i m starši sami ni so kos. Z dolžnostmi so pa vselej povezane tudi pravice. E n a izmed teh pravic in dolžnosti družbe je tudi ta, da nudi mladini tako vzgojo in izobrazbo, k i sta v skladu z njenim razvojem. Naša mladina ima srečo, da se vzgaja in izobražuje v družbi, katere interesi so interesi večine delovnih ljudi, v družbi, k i visoko ceni znanstvene in kulturne dosežke človeškega duha. Zato je dolžnost naše šole, k i mora služiti družbenim interesom, da posreduje mladini le t i sta znanstvena in kulturna spoznanja, k i so znanstveno neoporečna in utemeljena. Le taka vzgoja i n izobrazba oblikujeta široko razgledane resnicoljubne in kritične ljudi, kakršne potrebuje naš demokratični družbeni razvoj. Spr i čo teh družbenih vzgojno-izobrazbenih nalog je ra> zumljivo, da v naših šolah ni mesta za krkršen ko l i neznanstven pouk, pa zato tudi ne za verouk, k i uči prav nasprotno tistemu, kar je dognala znanost v svojem dolgotrajnem razvoju. Verskih »resnic« znanost ni potrdila pa j ih za> to tudi ne priznava.
(Nadaljevanje sledi)
L E P I U S P E H I J U G O S L O V A N S K I H P I O N I R S K I H I G E R V NOVOMEŠKI OBČINI
Najboljša: šentjernejska osnovna šola O tem,- d a j e b i l v N o v e m m e
s tu u s t a n o v l j e n p o s e b e n občins k i o d b o r J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h i g e r , k i v o d i letošnđo a k c i j o v novomeški občini, s m o že poročali. T o k r a t j e naš n a m e n n e k a j več p o v e d a t i o d e l u o d b o r a , o p r v i h t e k m o v a n j i h , o p o t e k u a k c i j e n a p o s a m e z n i h šolah i t d .
T a k o j p o u s t a n o v i t v i j e ob -
Zmagovalcem in drugim najboljšim je takoj po tekmovanju razdelila predsednica občinskega odbora JPI tov. Nuša Smerdu lične diplome
činski o d b o r J P I N o v o mes to p o d v o d s t v o m p o d p r e d s e d n i c e O b Z T K Nuše S m e r d u r a z p i s a l t e k m o v a n j e p i o n i r s k i h o d r e d o v v o k v i r u J u g o s l o v a n s k i h p i o n i r s k i h i ge r . O d z i v j e b i l k a r d o ber , sa j se Je za t e k m o v a n j e p r i j a v i l o nič m a n j k o t 17 p i o n i r s k i h o d r e d o v novomeške o b -
Živahna razprava na občnem zboru ObZTK P r e t e k l o n ede l j o j e O b Z T K
N o v o mes to p r e d o k o l i 50 de l e g a t i o s n o v n i h o r g a n i z a c i j in gos t i položila obračun svo j ega eno l e tnega d e l a . P o poročilu p r e d s e d n i k a O b Z T K A l o j z a Seri ni j a se je r a z v i l a živahna i n p l o d n a r a z p r a v a , k i se j e dot a k n i l a res v s e h na jbo l j pe re čih p r o b l e m o v t e l esne k u l t u r e v novomeški občini.
P o razpravi so delegati sklenil i , da se raziormira šoprtno društvo Elan Novo mesto, ker nima pogojev za delo, in da se ostanki nogometnega kluba E l a n priključijo N K I M V , rekviziti pa še razdele šolskim športnim društvom. Občni zbor je sklenil s p r e j e t i v O b Z T K dos l e j s a m o s t o j n i občinski strel
ski o d b o r , k i ima v s v o j e m sestavu 18 strelskih družin. Med važnejšimi s k l e p i j e b i l t u d i t a , d a s e p r i O b Z T K o snu j e g r a d -b e n o - g o s p o d a r s k a k o m i s i j a , I d bo u r e d i l a pereč p r o b l e m vzdrževanja i n p o p r a v l j a n j a obs t o ječih športnih o b j e k t o v i n g r a d n j e n o v i h Igrišč in t e lo -vadisč.
K o s o s p r e j e l i še n o v a p r a v i l a O b Z T K i r . bogat d e l o v n i p l a n za letof-nje le to , j e p r e d s e d n i k O b Z T K r a z d e l i l Se 30 p r i z n a n j i n m e d a l j najzaslužnejšim t e l e s n o k u l t u m i m d e l a v c e m i n najboljšim športnikom, k i n i s o b i l i n a g r a j e n i z a l a n s k i občinski p r a z n i k — 29. o k t o b ra 1961.
čine, m e d n j i m i t u d i o d r e d i i z m a j h n i h k r a j e v , k o t so L a z e , B e l a c e r k e v , Prečna, P r e v o l e , Birčna v a s , Kočevske P o l j a n e , G l o b o d o l , S o t e s k a , K a r t e l j e v o i t d . B r e z d v o m a j e b i l dos l e j najboljši p i o n i r s k i o d r e d »Kat ja Rupena« na o s n o v n i So l i N o v o mes to , k i p a d e l a t u d i v n a j boljših p o g o j i h . N a šoli i m a j o d e l a v n o šolsko športno društvo, k i se j e t u d i vključilo v a k c i j o i n zabeleži lo p o m e m b n e uspe he . I z v e d l i so v r s t o t e k m o v a n j v različnih p a n o g a h , u s t a n o v i l i n o v e s ekc i j e , n j i h o v i t r e n i n g i s o r e d n i i n t u d i u s p e h i n a r a z ličnih t e k m o v a n j i h n i so m a j h n i .
P i o n i r s k i o d r e d - M i l a n a M a j c -na-< n a o s n o v n i šoli v S k o r j a m i j e i z v e d e l p r v e n s t v o v n a m i z n e m t e n i s u , srečanje z o s n o v n o šolo S m a r j e t a , r a z r e d n o l n šols k o p r v e n s t v o v k r o s u , o p r a v i l i so več p o h o d o v p o p a r t i z a n s k i h p o t e h i n o b i s k a l i K levevž t e r T r e b e l n o , vključili s o se v a k c i j o z a v a r n o s t p r o m e t a i n v krožkih p o s r e d o v a l i p i o n i r j e m p r o m e t n o vzgo jo . P r i n j i h Je d e l a v e n t u d i m o d e l a r s k i krožek, k i i z d e l u j e l e t a l s k e m o d e l e .
Akcija povsod uspešno teče
P o d o b n o je t u d i v Žužemberk u . T u d i t a m uspešno teče l e tošnja a lkc i j a . P o z i m i so i m e l i v r s t o športnih p r e d a v a n j , p r e k o t e l e v i z i j e p a so s k u p n o s p r e m l j a l i n e k a t e r e p o m e m b nejše J p o r t n e d o g o d k e . O r g a n i z i r a l i BO i z l e t e n a F r a t o i n v d r u g e p a r t i z a n s k e k r a j e , p r i r e d i l i t e k m o v a n j e v smučanju l n s a n k a n j u , u r e d i l i športno i g r i šče, o b d e l a l i v r t , p r i p r a v i l i top l e g r ede i t d . M l a d i d r a m a t i k i p r i p r a v l j a j o i g r i c o » O b o g a t i n u i n z d r a v i l n e m kamnu« , f o to krožek p a ra zs tavo f o tog ra f i j . S e v e d a n i s o p o z a b i l i i z v e s t i t u d i s e k t o r s k e g a p r v e n s t v a v k r o s u , n a m i z n e m t e n i s u i n s t r e l j a n j u .
T u d i Iz Prečne je prišlo r a z v ese l j i v o poroči lo, d a Je pionirski odred »Matije Gubca « i z v e d e l m e d r a z r e d n e t e k m e v s a n k a n j u i n p o m l a d a n e k e m k r o s u . P o r a z r e d i h i z v a j a j o t u d i k o r e k t i v n o g i m n a s t i k o z a o t r o k e s s l a b o držo. Zdravniško s o b i l i p r e g l e d a n i že s k o r a j v s i p i o n i r j i i n p i o n i r k e , d a l j e so u r e d i l i i n počistil i Športno igrišče, u r e d i l i g r e d i c e p r i sodi i R p o s e j a l i p o v r t n i n o ter c ve t l i c e . T u d i n a p r o m e t n o v zgo j o n i s o p o z a b i l i . S o d e l o v a l i so v T i t o v i štafeti, o p r a v i l i p a so t u d i d e l o v n o a k c i jo n a družbenem p o s e s t v u v Z a l o g u . V načrtu i m a j o še o g l ed športnih f i l m o v .
T o l i k o z a e n k r a t o d e l u po s a m e z n i h p i o n i r s k i h od r edov , k i s o s e vključil i v t e k m o v a n j e v o k v i r u J P I . U s t a v i m o se p r i občinskih t e k m o v a n j i h , k i j i h
j e v z a d n j e m času p r i r e d i l o b činski o d b o r J P I .
Z a r a d i v e l i k e g a števila p r i j a v j e občinski o d b o r J P I s k l e n i l , d a bo v s a t e k m o v a n j a i z v e d e l na jp r e j p o s e k t o r j i h , najboljši p a se bodo udeležili občinskega p r v e n s t v a . C e l o t n o občino Je r a z d e l i l n a 8 sek to r j e v , k i so i z v e d l i s a m o s t o j n a t e k m o v a n j a . S e k t o r s k a t e k m o v a n j a s o b i l a v B r u s n i c a h , D o l e n j s k i h T o p l i c a h , M i r n i peči, N o v e m m e s t u , Stopičah, Šentjerneju, S m a r j e -t i i n 2uzcm.be.nku.
Na občinskih tekmah najuspešnejši šentjernejčani!
• P r v i s o n a občinskih t ek m a h n a s t o p i l i m l a d i šahisti. S r e d i a p r i l a so se v N o v e m m e s t u m e r i l i z a n a s l o v e občinskih p r v a k o v . N a s t o p i l o j e 12 e k i p , k a r j e z a p r v o l e t o občinskih šahovskih t e k m o v a n j z e l o r a z v e s e l j i v a številka.
P r i mlajših p i o n i r j i h so z m a g a l i p i o n i r j i novomeške osnovn e šole. Ze l o močna j e b i l a k o n k u r e n c a p r i starejših p i o n i r j i h , k j e r j e n a s t o p i l o k a r šest e k i p . Najboljša j e b i l a e k i p a P O »Kat ja Rupena« N o v o mes to s 16 točkami p r e d o snov n o šolo S m i h e l (13 točk) i n os n o v n o J-olo Stopiče (11 točk) .
P r i starejših p i o n i r k a h s o z m a g a l e p i o n i r k e i z Šentjernej a , k i so v dvokrožnem d v o b o j u p r e m a g a l e p i o n i r k e i z S t o -pič s 4,5:3,5. P r i m l a d i n c i h j e b i l a k o n k u r e n c a p r a v t a k o m o čna, m l a d i n k e p a n i s o nas t o p i l e . Najboljša j e b i l a m l a d i n s k a e k i p a novomeške o s n o v n e šole, d r u g a j e b i l a e k i p a osnov n e šole S m i h e l , t r e t j a p a e k i p a i z Stopič.
• Tudi mladi strelci in strelke so tekmovali na občinskem prvenstvu. P r i p i o n i r j i h j e v e k i p n i k o n k u r e n c i prepričl j ivo z m a g a l a e k i p a o s n o v n e šole Šentjernej z nič m a n j k o t 52 k r o g i p r e d n o s t i p r e d e k i p o novomeške šole. V r s t n i r e d : Šentj e rne j 185 k r o g o v , N o v o mes t o 133 k r o g o v , D o l . T o p l i c e 110 k r o g o v , B r u s n i c e 92 i t d . M e d p o s a m e z n i k i Je n a s l o v občins k e g a p i o n i r s k e g a p r v a k a v s t r e l j a n j u z zračno puško osvo j i l Jože J o r d a n (Šentjernej) s 67 k r o g i p r e d D u l a r j e m (Šentjerne j ) i n S p e h a r j e m ( M a l i S l a t n i k ) .
P r i p i o n i r k a h so n a s t o p i l e l e t r i e k i p e , z m a g a l a p a j e spet šentjernejska e k i p a s 145 k r o g i p r e d e k i p o i z D o l . T o p l i c i n S m i h e l a . M e d p o s a m e z n i c a m i j e p o s t a l a občinska p i o n i r s k a p r v a k i n j a M a r i j a Vončina
(Šentjernej), čeprav j e i m e l a e n a k o število k r o g o v k o t d r u g o p l a s i r a n a sošolka G a f p i r o v a (53). T r e t j a Je b i l a S en t j e rne j -čanka Vrhovškova z 39 k r o g i .
V namiznem tenisu prvi Novomeščani
• T u d i v n a m i z n e m t e n i s u j e b i l a udeležba n a občinskem t e k m o v a n j u z e l o v e l i k a . P r i p i o n i r j i h se je p r i j a v i l o 9 e k i p , prt p i o n i r k a h p a dve . Občins k o p r v e n s t v o so o s v o j i l i p i o n i r j i novomeške o s n o v n e šole, k i s o p r i j a v i l i t r i ek ipe . Z m a g a l a j c p r v a e k i p a z izkušenim i t e k m o v a l c i ( S o m r a k , G u n -de), k i t u d i v članski k o n k u r e n c i v o k r a j n e m m e r i l u v e l i k o pomen ido . V f i n a l u so p r e m a g a l i e k i p o i z S m i h e l a ( B e n c i n a , Rete l j ) s 3:0. T r e t j a j e b i l a novomeška t r e t j a e k i p a , četrta p a d r u g a e k i p a .
P r i p i o n i r k a h s ta n a s t o p i l i l e e k i p i šmarješke i n novomeške o s n o v n e šole. P r e s e n e t l j i v o d o b r o s t a s e o d r e z a l i p i o n i r k i i z S m a r j e t e (Jegličeva i n P a v l i n o -va), k i s ta p r a v d o b r o i g r a l i i n s 3 KI p r e m a g a l i z a s t o p n i c i novomeške o s n o v n e šole R a j i -čevo i n ško f o vo !
• N a p i o n i r s k e m p r v e n s t v u v k r o s u , k i Je b i l o združeno s članskim p r v e n s t v o m občinske zveze z a t e l e sno k u l t u r o , Je b U a p r a v t a k o k o t n a o s t a l i h t e k m o v a n j i h udeležba prajv do b r a . S k u p n o Je n a s t o p i l o p r e k o 120 p i o n i r j e v l n p i o n i r k t e r
mlajših m l a d i n c e v i n m l a d i n k . P r i mlajših p i o n i r j i h j e n a
400 m d o l g i p r o g i z m a g a l G r e gor G r e i n i z N o v e g a mes ta * m e d e k i p a m i p a j e b i l a n a j boljša novomeška. P r i mlajših p i o n i r k a h j e občinska p r v a k i n j a pos ta la Močnikova Iz P r e č ne , m e d e k i p a m i p a j e b i l a p r v a e k i p a novomeškega c e n t r a (Prečna, S m i h e l ) . P r i s t a rejših p i o n i r k a h s ta p r v i d v e m e s t i z a s e d l i t e k m o v a l k i i z Šentjerneja M e t e l k o v a i n M a r -tinčičeva, k i s t a Šentjerneju p r i p o m o g l i t u d i d o z m a g e m e d e k i p a m i . M e d 21 starejšimi p i o n i r j i j e b i l najboljši D a n i l o Miklavčič i z S m i h e l a .
Mlajših m l a d i n k j e n a s t o p i l o 16, najboljša pa Je b i l a s p e t SentjernejčarJka T e r e z i j a M a r -tinčič. V e k i p n i k o n k u r e n c i j e z m a g a l Šentjernej p r e d S m a r -je to i n novomeškim učitelj iščem. P r t mlajših m l a d i n c i h j e z m a g a l p r e d s t a v n i k šmarješke o s n o v n e šole Jar . e z M a r -l i n p r e d T o m s e t o m (Šentjernej) i n Gregorčičem (Smar je ta ) , v e k i p n i r a z v r s t i t v i p a so b i l i spet najboljši Šentjernejčani.
T a k o j e šentjernejska o s n o v n a šola po p r a v i c i d o b i l a n a s l o v dos le j najuspešnejše šole v letošnjem t e k m o v a n j u J H L 6aj j e s a m o n a občinskem tekm o v a n j u v k r o s u , s t r e l j a n j u i n n a m i z n e m t e n i s u o s v o j i l a s k o ra j d v e t r e t j i n i v s e h d i p l o m z a p r v a , d r u g a i n t r e t j a m e s t a . M l a d i m Ser.tjernejčanom i s k r e ne čestitke z žel jo, d a se p o d o b n o izkažejo t u d i na p r i h o d n j i h t e k m o v a n j i h .
f m
Občni zbor odbora za košarko V nede l j o s e je v N o v e m me
s tu z b r a l o n e k a j pristašev k o šarke, p r e d s t a v n i k republiške košarkarske zveze i n p r e d s t a v n i k a o k r a j n e z v e z e za te lesno k u l t u r o N o v o mes to , d a b i u -s t a n o v i l i o d b o r za košarko. Z a l p a n i b i l o v a b l j e n i h p r e d s t a v n i k o v i z z u n a n j i h cen t rov .
Ker j e košarka p o s e b n o m e d m l a d i n o zelo p r i l j u b l j e n a , j i bo p o t r e b n o v bodoče p o s v e t i t i č imveč pažnje. P r e d v s e m so težave g l ede igrišč, v o d n i k o v i n finančnih s r eds t e v za r edno delo a k t i v o v , s e k c i j i n k l u b o v .
N o v i odbor, k i ga bo v o d i l
Novo pri okrajni zvezi za telesno
kulturo Da bi se teles no vzgojna de
javnost ln njene panoge čimbolj uveljavile, so bul pri okrajni zvezi ustanovljeni odbori : z a kegljanje, nogomet, šah, strelstvo, balinanje in košarko, in komisije: za atletiko, namizni tenis, orodno telovadbo, splošno telesno vzgojo in rekreacijo. Vse komisije in odbori bodo v kratkem sklicali občne zbore, k i bodo potrdili ustanovitev odborov in komisij ter delovne programe. Nameravajo ustanoviti tudi odbor z a r o k o m e t in za odbojko. Sf.
tov. d r . F r a n c G r a n d o v c c , j e i z d e l a l p r o g r a m d e l a , k i bo v letošnjem l e t u obsega l p r e d v s e m u t r j e v a n j e o d b o r a i n o r g a n i z a c i j n a t e r e n u , v z g o j o vodniškega i n sodniškega k a d r a i n o r g a n i z a c i j o p r i j a t e l j s k i h , p r o p a g a n d n i h i n p r v e n s t v e n i h t e k m o v a n j .
V s i , k i se z a košarko z a n i m a jo , i n b i želeli s o d e l o v a t i n a t e k m o v a n j i h , p o s l a t i l j u d i v s e m i n a r j e a h p o t r e b o v a n d r u go pomoč, na j &e obračajo n a n a s l o v : O k r a j n a z v e z a z a te l esno k u l t u r o — o d b o r z a k o šarko — N o v o mesto , p. p . 65.
sf.
Tokrat: odbor za splošno telesno kulturo
Na z a d n j i s e j i izvršnega o d b o r a O k r a j n e z v e z e z a t e l e sno k u l t u r o v N o v e m m e s t u s o s k l e n i l i , d a j e t r e b a t a k o j s k l i c a t i občne z b o r e s t r o k o v n i h odbor o v . O d b o r za s p l o S n o t e l e sno v zgo jo j e p r e d l a g a l , da b i i m e ) s vo j občni z b o r 20. m a j a o b os m i h v p a r t i z a n o v i d v o r a n i n a L o k i . Udeleži l i se ga bodo t u d i v s i p r e d s e d n i k i društev P a r t i z a n v o k r a j u i n p r e d s t a v n i k i o d b o r o v z a splošno t e l e sno v zgo j o p r i občinskih z v e z a h za t e l esno k u l t u r o . Občni z b o r b o m o r a l j e d r o r a z p r a v e p o s v e t i t i p r e d v s e m t e l e sn i v z g o j i šolske m l a d i n e i n de l a v c e v v pod j e t j i h .
V TEM TEDNU VAS ZANIMA f\Mmšl\ Koledar!
Četrtek, 17. m a j a : M o j c a p e t e k , 18. m a j a : E r i k S o b o t a , 19. m a j a : V i t o s l a i v a N e d e l j a , 20. m a j a : B e r n a r d P o n e d e l j e k , 21. m a j a : D a n J V L "Torek, 22. m a j a : M i l a n S r e d a , 23. m a j a : Z e l j k o
ČESTITKE F r a n c u Klemenčiču i z Reger -
če v a s i vošči jo z a 74- l e tn i co : hčerki Jožica i n V e r a i z L j u b l j a n e t e r s i n D r a g o i z Regerče v a s i z družinami.
K a t i c i K u l o v e c i z N o v e g a m e sta želi z a dva j s e t o p o m l a d v s e najboljše t e ta R e z k a .
PREKL IC I P r o k l i c u j e m i z g u b l j e n o k m e
čko z d r a v s t v e n o i z k a z n i c o št. 339921. K a t a r i n a Rožič, L o k a 54, p . Črnomelj .
- P r e k l i e u j o m i z g u b l j e n o z d r a v s t v e n o i z k a z n i c o št. 300943. J a nez Koračin, D o l . K a m e n c e 12, N o v o mesto .
. P r e k l l o u j e m i z g u b l j e n o z d r a v s t v eno i z k a z n i c o št. 303935. B o -."an Florjančič, Otočec ob K r -
mmmM O b b r i d k i i z g u b i našega d r a
g ega s i n a
M I L E T A ŠKRJANCA se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o z n a m i sočustvovali In g a s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i . Z l a s t i s e z a h v a l j u j e m o r a v n a t e l j u šole t ov . S m r e k a r j u i z K o s t a n j e v i c e t e r v s e m učencem i n učenkam.
Žalujoča družina S k r j a n c
O b p r e r a n i i n n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i n e p o z a b n e g a moža te očeta
F R A N C A P I L E T I C A l z Gradišča
s e na j i sk r e r . e j e z a h v a l j u j e m v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m i n p r i j a t e l j e m , k i so ga v t a k o v e l i k o m številu s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i t e r m u d a r o v a l i v ence i n cvet je . P o s e b n a z a h v a l a p o d j e t j u » K r e m e n « i n G a s i l s k e m u gruštvu za izrečene p o s l o v i l n e besede .
Žalujoča žena i n o t r o c i
O b b r i d k i i z g u b i m a m e , s ta r e m a m e , b r a t a i n s t r i c a
M A R I J E i n A N T O N A R O G E L J
i z G o r . Nemške v a s i s e I s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m , k i so J u s p r e m i l i n a z a d n j i p o - . ti-, z n a m i sočustvovali t n j i m a d a r o v a l i cve t je . Z a h v a l j u j e m o s e t u d i duhovščini z a s p r e m s t v o t e r p e v c e m z a p o s l o v i l n e p e s m i .
Žalujoče hčere P e p c a , A n i , M i n k a , V i k a t e r os t a l o so
r o d s t v o
O b n e n a d o m e s t l j i v i i z g u b i n a še d r a g e m a m e te s tare m a m e
M A R I J E C E R K O V N I K roj. F E R K O L J
se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j e m ta z n a n c e m t e r v s e m , k i so j o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i i n j i p o k l o n i l i v e n c e l n cvet je . P o s e b n o s e z a h v a l j u j e m o obč. o d b o r u Z B N O V N o v o m e s t o , k r a j e v n e m u o d b o r u Z B N O V Šentjernej i n O r e h o v i c a . Z a h v a l j u j e m o se t u d i g o d b e n i k o m l z Šentjerneja, p e v c e m i z Otre-
h o v l c e i n tov . R u d i j u Pušenja-k u , k a k o r t u d i tovarišema J a n e z u Zupančiču i n L o j z e t u S k r b e u z a p o s l o v i l n a g o v o r a . H v a l a v s e m . k i so n a m kr-lkor-
ko l i pomagali ta z nami sočustvovali.
Mihovo, Veternik, Grabrovec Žalujoči: s in Jernej i n hčerk a An ica por. Banič z d ružinama in ostalo sorodstvo
U g o d n o p r o d a m v N o v e m m e s t u 160 k o s o v o p e k e (24x24x5
cm) , p r i m e r n e z a t l a k o v a n j e veže i n p o d . , v r t n o g a r n i t u r o ( k l o p i n 4 stole ) t e r d v o d e l n a železna v r a t a (2x1,5 m) , p r i m e r n a z a v h o d n a v r t a l i p o d . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .
D e k l e d o b i h r a n o i n s t a n o v a n j e z a pomoč v gc«podtajstvu v N o v e m m e s t u . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (614-62).
G u m i v o z (16 col ) , odličen, n o s i l n o s t 1,5 t, u g o d n o p r o d a m . S l a v k o M o r e , N o v o mes to , M u z e j s k a 4.
P r o d a m m o t o r n o k o l o M Z 123 c c m v d o b r e m s t a n j u . P r e v o ženih 1000 k m . Crtaiič, D o b r a v a 1 p r i K o s t a n j e v i c i . P o j a s n i l a v K o m i s i j s k i t r g o v i n i v N o v e m m e s t u .
P r o d a m m o t o r n o k o l o »Col i -b r i « . P e v e c , P a r t i z a n s k a 13.
19. a ipr i la j e b i l a r.a železniški pos ta j i v K a n d i j i n a j d e n a žens k a t o r b i c a , več k o s o v o t r o škega p e r i l a i n manjša v s o t a d e n a r j a . N a j d e n e p r e d m e t e d o b i t e n a železniški pos ta j i v K a n d i j i .
I z u r j e n o šivil jo s p r e j m e m n a d o m v središču mes ta . L a h k o z a ves d a n a l i s a m o po u r a h . P o potTebi n u d i m t u d i s tanov a n j e i n h r a n o . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .
S o b o v N o v e m m e s t u išče m l a d z a k o n s k i p a r za čas a v -g u s t - d e c e m b e r 1962. Plača do 8000 d i n mesečno. N a s l o v v u -p r a v i l i s t a (615-62).
P r o d a m 50 j u t a s t i h vreč z močno p a p i r n a t o pod logo , d o b r o o h r a n j e n i h i n p r i m e r n i h z a og l j e a l i d r u g o b lago . - Ro j e , V e l i k a čolnarska 15. L j u b l j a n a .
P r o d a m k u h i n j s k o k r e d e n c o , h r a s t o v o j e d i l n i c o , s a m s k o s p a l n i c o , stražnik (Hobe l bank ) i n v z i d l j i v štedilnik. N a s l o v v u -p r a v i l i s t a (625-62).
Iščem enosobno s t anovan j e aH večjo s obo v N o v e m m e s t u a l i bližnji o k o l i c i z a dobo enega l e t a . N a j e m n i n o plačam v n a p r e j . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (C26-62). "
Črnomel j : 18. i n 19. m a j a p o l j . b a r v n i f i l m »Kr i ža r j i « , 22. i n 23. m a j a ameriški f i l m »Crna orhide ja« .
D o l . T o p l i c e : 19. i n 20. m a j a ameriški f i l m »Dvajset tisoč m i l j p o d mor j em« , 23. m a j a f r a n c o s k i f i l m »Vprašanje l j u b e z n i :.
K o s t a n j e v i c a : 20. m a j a a m e r i ški b a r v n i f i l m »Mlada k r a l j i ca « , 23. m a j a nemški f i l m »T r i j e i z var iete ja« .
M e t l i l c a : 19. i n 20. m a j a j u g o s l o v a n s k i f i l m »Kapetan L e s i « , 23. m a j a j u g o s l o v a n s k i f i l m » P r v i meščan m a l e g a mesta « .
N o v o mes to » K r k a « : o d 16. do 22. m a j a ameriški b a r v n i film »Salomon i n k r a l j i c a i z Sabe « , o d 22. d o 24. m a j a i t a l i j a n s k i f i l m »Drzn i podv i g « .
M o k r o n o g : 19. te 20. m a j a i t a l i j a n s k i f i l m »Hertoul l n k r a l j i c a L id i ja « , 23. m a j a i n d i j s k i f i l m »Večna že ja « .
Semič: 20. m a j a j u g o s l o v a n s k i f i l m » V o j n a « .
S e v n i c a : 19. i n 20. m a j a f r a n c o s k i f i l m »Notredamski z v o nar « , 23. m a j a ameriški f i l m »Po lkonv ik i n j a z * .
T r e b n j e : 19. i n 20. m a j a a m e r iški f i l m »Jahal i s o n a z a h o d , 23. m a j a p o l j s k i f i l m »Č lovek na p ros i « .
P r e t e k l i t e d en so v novomeški porodnišnici r o d i l e : M a r i j a P l u * s S t a r i h o v e g a v r h a — d e k l i c o , C v e t k a N o v a k i z S r e d . Grčevja — dečka, I v a n k a B ročko i z G a -b e r j a — dečka, R o z a l i j a S i t a r i z G o t n e v a s i — dečka, A n a M r v a r i z G o t n e v a s i — d e k l i c o , M a r i j a K u m e l j i z M i r n e peči — de k l i c o , A n a P o d p a d e c l z D o l . Nemške v a s i — d e k l i c o , K a t a r i n a Vlahovič i z N o v e L i p e — d e k l i c o , Frančiška M a r i z D o len j e v a s i — d e k l i c o , A n a R a -puž i z G o r e n j e v a s i — d e k l i c o , R o z a l i j a Lavr ič i z Z e l j n — de čka, Jožefa K u h a r i z Vo lčkove v a s i — d e k l i c o , I v a n k a p r o g a r i z S t a r e g a t r g a — dečka, L u c i j a Markovič i z Štefana — dečka, M a r i j a K o v a č i z P o n i k e v — de k l i c o , I v a n k a Stefanič i z D o l . D o b r a v l c e — d e k l i c o , K a r o l i n a C e h i z Karmnega p o t o k a — dek l i c o , Jožefa S t e f a n d o z a z B e lega griča — d e k l i c o , M a r i c a S k u f c a i z Straže — d e k l i c o , M i l k a C e s a r i z G o t n e v a s i — d e k l i c o , Frančiška P u c i z K o -lude r j e v — d e k l i c o , A n g e l a R o m lz O b r h a - dečka, Štefka S r e b r n j a k i z M a l i h B r u s n i c — d e čka, I v a n k a L o p a t i c i z Črnoml j a — d e k l i c o ,
Iz brežiške porodnišnice P r e t e k l i t e d en so v brežiški
porodnišnici r o d i l e : Jožefa S e -r. ica i z M r z l a v e v a s i — dečka; I v a n k a Klavžar i z Dečnih s e l — dečka, Jožefa M l i n a r i c i z V e l . T r n a — dečka i n d e k l i c o , I v a n k a G a b r o n i z B i z e l j s k e v a s i — dečka, T e r e z i j a G o d l a r i z Dečnih se l — d e k l i c o , K a r l i n a Sante j i z R a z b o r j a — dečka. C e c i l i j a P o p o v i « i z V e l . D o l i n e — d e k l i c o , M a r i c a Todorov ič i z Brežic — d e k l i c o , A n t o n i j a Šink o v e c lz G o l e k a — d e k l i c o , V i k t o r i j a Verstovšek z B l a n c e — d e k l i c o . M s r t ' a H o t k o iz G l o b i -
k e g a i - dečka, A n i c a Vret ič i z C u r n o v c a — dečka, Z i n k a M l e -kuž l z Čateža - dečka, Z o f k a S u b a n z V i n j e g a v r h a — d e k l i co , T i n k a K o k o v e i z Rovišča — d e k l i c o , A n i c a Savrič i z S e l — dečka, A n i c a S a v n i k i z Koša-n e — dečka.
KRONI
P r e t e k l i t eden so se pones r e čili i n i s k a l i pomoči v n o v o m e ški bolnišnici : J a n e z Z e l j k o , k m e t s S e l , se j e z b o d e l v desn o r o k o . M i r a n Vanič, s i n p r e v o z n i k a i z Vidma-Krškega, j e p a d e l n a b e t o n i r . s i poškodoval g l a vo . I v a n Unetič, t r a k t o r i s t i z Šmarja, sd j e n a c i r k u l a r k j p o škodoval d e sno r a m e . M a r i j a Jenič, žena ces ta r j a i z D o l . L o k v i c e , j e p a d l a z v o z a i n s i poškodovala desno r o k o . A n o Anžiček, k m e t i c o i z Zago r l c e , j e u g r i z n i l k o n j v p a l e c d e sne r oke . I b r a h i m Murnlnovič, de l a v e c z G r m a , j e p a d e l i n s i poškodoval d e sno r a m o .
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
P r e t e k l i t eden so se ponesre čili l n i s k a l i pomoči v brežiški bolnišnici: M i l a n Il jaž, s t e k m e t o v a l c a l z P o d g o r j a , s i j e p r i i g r i poškodoval p a l e c n a d e s n i nog i . F r a n j o Postružin, d e l a v e c i z S i b i c , j e p a d e l i z a v t o m o b i l a i n s i poškodoval h rbe t i n d e s n o nogo . A l o j z M i r t , k m e t o v a l e c i z L o k e v , j e p a d e l po s t o p n i c a h i n s i poškodoval h rbe t . M a r i j a Poč, u p o k o j e n k a i z Vidma-Krškega, j e p a d l a te s i poškodovala l e vo nogo v k o l k u . A n t o n i j a B r o z , k m e t o -v a l k a i z R a z b o r j a , j e p a d l a po s t o p n i c a h i n s i poškodovala desno nogo . Jože Vranetič, tes a r i z B o j s n e g a , s i j e p r i o r a n j u s t r a k t o r j e m poškodoval l e vo nogo .
rtazpis prostih delovnih mest U p r a v n i o d b o r Ces tnega p o d
j e t j a v N o v e m m e s t u r a z p i s u j e n a s l e d n j a p r o s t a d e l o v n a m e s t a :
1. šefa gospodarsko-računske-g a s e k t o r j a z e k o n o m s k o f a k u l t e t o i n p r a k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h a l i z e k o n o m s k o s r edn j o šolo i n 8-letno p r a k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h ;
2. d v a s a m o s t o j n a g r a d b e n a inženirja;
3. r e f e r en t a z a as fa l t z v i s o k o s t r o k o v n o i z o b r a z b o a l i s r edn j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o i n daljšo p r a k s o :
4. p r a v n e g a r e f e r en ta s p r a k s o v zemljiškoknjižnih zade v a h , po možnosti z odvetniškim i z p i t o m ;
5. r e f e r en t a z a m e h a n i z a c i j o — s t r o j n i t e h n i k s 5-letno p r a k s o ;
6. šefa s t r o jnega o b r a t a — s t r o j n i t e h n i k a l i g r a d b e n i tehn i k s 5-letno p r a k s o n a v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h ;
7. šefa t e r e n s k e g a o b r a t a v Kočev ju - g r a d b e n i t e h n i k s p r a k s o ;
8. d v a g r a d b e n a t e h n i k a ; » . r e f e r en t a z a k a d r o v s k o - s o
c i a l n o službo l n d e l o v n a r a z m e r j a s s r edn j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o ;
10. več g r a d b e n i h d e l o v o d i j z a n i z k e g r a d n j e ;
11. tehničnega risarja; 12. več k v a l i f i c i r a n i h s t r o k o v
n j a k o v z a g radbeno m e h a n i z a c i jo .
Prošnje z o p i s o m d o s e d a n j i h zapos l i t e v j e t r e b a p o s l a t i u p r a v i pod j e t j a v r o k u 15 d n i po o b j a v i r a z p i s a . — Plača po p r a v i l n i k u o z i r o m a d o g o v o r u .
Razpis veterinarske inšpekcije K o m i s i j a za uslužbenske z a
deve občinskega l j u d s k e g a o d b o r a T r e b n j e r a z p i s u j e de lovr .o mes to
v e t e r i n a r s k e g a inšpektorja. P o g o j i : v i s o k a i z o b r a z b a z
o p r a v l j e n i m s t r o k o v n i m i z p i t o m i n 3- letno p r a k s o . — Plača i n položajna plača p o z a k o n u o j a v n i h uslužbencih i n d o d a t n i h p r e d p i s i h . — N a s t o p službe s 1.. j u n i j e m 1962. Prošnje pošljite v 15 d n e h p o Ob jav i n a O b L O T r e b n j e .
OBČINSKI L J U D S K I O D B O R T R E B N J E
Razpis javne licitacije Z a v o d z a u p r a v o nepremičnin
v N o v e m m e s t u r a z p i s u j e n a p o d l a g i 46. člena T e m e l j n e g a z a k o n a o g r a d i t v i i n v e s t i c i j s k i h o b j e k t o v (Ur . l i s t F L R J štev. 45/61)
I. J A V N O L I C I T A C I J O z a odda jo g r a d b e n i h , obrtniških i n i n s t a l a c i j s k i h d e l z a g r a d n j o s t a n o v a n j s k e s t a vbe v N o v e m m e s t u . Prešernov t r g .
Predračunska v r e d n o s t j e 24
Virusno obolenje oči med šolsko mladino - vendar
brez preplaha! N a področju občine Novo mesto se je pojavi lo
v irusno obolenje očesne veznice, k i ne pušča posledic . Nepr i jetno je predvsem zato, ke r se kot epidemična bolezen zelo hi tro širi i n napada z last i šolske otroke. Predšolski otroc i i n odras l i se z njo teže okužijo. Bolezen po 10 do 14 dneh sama preneha. Kužno k l i co , v i rus , k i bolezen povzroča, s t rokovn jak i še preiskujejo, da b i našli ustrezno zdrav i lo .
Zdravstveni organi so, da b i preprečili večje širjenje bolezni , začasno zapr l i osnovne šole v Stopičah, na Dolžu, Podgradu i n v Šmihelu p r i Novem mestu, kjer je bi lo med učenci ugotovl jenih največ obolenj. V Stopičah je okuženih 60 otrok, v Šmihelu p r i Novem mestu 70, na Dolžu 7, na Podgradu 15 i n v Novem mestu 50. Vsak prep lah je odveč, ke r so ekipe zdravstvenih strokovnjakov stalno na terenu i n okužena področja kontro l i ra jo , razen tega pa sistematično pregledujejo šolske otroke po vseh šolah. Pre j naštete šole so začasno zap r l i samo zato, da b i preprečili nadaljnje širjenje bolezni. Zdravstveno osebje brez pomoči staršev v svojem t rudu za omejitev bolezni ne bo želo uspehov, zato starše pozivamo, naj v okuženih področj i h , pa tud i drugod otrok, ne puščajo iz hiš. Preprosto, toda učinkovito sredstvo je čim pogostejše umivanje r ok in izolaci ja otrok. Zdravstvena služba bo preventivno zapiranje šol ka r najbol j omej i la , ponovno pa poudarjamo, da je to v mnogočem odvisno od staršev, če bomo vse pr imere obolenj takoj p r i j av i l i zdravstvenim organom i n j i h izo l i ra l i , šol ne bo treba zapirat i i n pouk ne bo trpe l .
D a b i širjenje okužbe preprečili, so zdravstveni organi do nadaljnjega prepovedal i zbiranje mladine na zborovanj ih i n pr i red i tvah, priporočljivo pa je, da starši otrok ne puščajo v k ino .
m i l i j o n o v 366.670 d i n . Zapečatene p i s m e n e p o n u d b e d o s t a v i t e po pošti a l i osebno na j po zne je d o sobote , 26. m a j a 1962, do 10. u r e Z a v o d u z a u p r a v o nepremičnin v N o v e m m e s t u , N o v i t r g 5, k j e r bodo i s t i d a n ob i s t e m času o d p r l i p o n u d b e v p r i s o t n o s t i p o n u d n i k o v . P o n u d b i m o r a b i t i priložen b a r i -r a n ček v višini 100.000 d i n k o t varščina. R o k za p o p o l n o d o grad i t e v o b j e k t a j e 1. d e c e m b e r 1962. I n v e s t i c i j s k a d o k u m e n t a c i j a j e n a v p o g l e d v s a k d a n m e d 8. i n 12. u r o n a Z a v o d u za u p r a v o nepremičnin, N o v o mesto , N o v i t rg 5.
Razpis »REMONTA« v Straži
O b r t n o g r adbeno pod je t j e » R e m o n t « v Straži r a z p i s u j e n a s l e d n j a d e l o v n a m e s t a :
1. k n j i g o v o d j e , 2. g r a d b e n e g a t e h n i k a . P o g o j i : 1. dokončana s r e d n j a
e k o n o m s k a šola z 2-letno p r a k s o ; 2. dokončana s r e d n j a t e h nična šola s 3-letno p r a k s o . — N a s t o p službe t ako j a l i p o d o g o v o r u . — Plača po p r a v i l n i k u o o s e b n i h d o h o d k i h .
N E S R E Č E
SPORED RADIO LJUBLJANA V s a k d a n : poročila o b 5.05.
C.00, 7.06, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00 17.00, 19.30, 22.00 l n 24.00. p i s a n g l a s b e n i s p o r e d o d 5.00—8.00.
P E T E K , 18. M A J A : 8.0S K o mični o p e r n i p r i z o r i — 8.55 P i o n i r s k i t e d n i k - M.S5 S p r i j e t n i m i m e l o d i j a m i v a m že l imo d o b e r t e k - 12.05 Vaški k v i n t e t z R e z l k o i n Son j o — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : vet . V l a d o S r e čko : Načrti aa prašlčjerejsko p r o i z v o d n j o n a D r a v s k e m p o l j u - 14.05 R a d i j s k a šola z a nižj o s t o p n j o - 15.20 V t r i e e t r t t a -s k e m t a k t u — 17.05 Igra jo s i m fonični o r k e s t r i naših r a d i j s k i h pos ta j - 18.10 P e t k o v i h 35 m i n u t doma/čili v iž — 18.45 I z n a ših k o l e k t i v o v - 20.00 V e l i k i z a b a v n i o r k e s t r i tega t edna -21.13 O d d a j a o m o r j u l n p o m o r ščakih - 22.15 O d včeraj d o danes .
S O B O T A , 15. M A J A : 8.05 p o -štarčok v m l a d i n s k i g l a s b e n i r e d a k c i j i - 10.15 O d t o d i n o d o n d o d — 11.13 S e z n a n i l e se s P a r k e r j e v i r n l ! — la.os M a k e d o n
s k e n a r o d n e p e s m i — 12.16 K m e t i j s k i n a s v e t i : p ro f . F r a n c e V a r d j a n : Kakšne na j bodo ze -l e n j a d n e s e m e n i c e — 13.30 I zbe r i t e e i s v o j o m e l o d i j o ! — 14.35 Naši p o s l u s a v c i čestitajo i n p o z d r a v l j a j o — 17.05 G r e m o v k i n o — 18.10 O d plesišča d o p l e -lišča - 18.45 O k n o v sve t - 20.00 Z a p r i j e t e n k o n e c t e d n a — 22.15 O d d a j a z a naše I zse l j ence — 23.05 Žel imo v a m p r i j e t n o z a b a v o .
N E D E L J A , 20. M A J A . 8.45 Z a b a v n a g l a sba — 10.00 S e p o m n i t e , tovariši . . . Naš tovariš T i t o - 11.30 N e d e l j s k a r e p o r t a ža - 12.05 Naši poslušalci čes t i t a j o te p o z d r a v l j a j o - 14.00 S l o v e n s k e n a r o d n e p o j e K o m o r n i z b o r R T V L j u b l j a n a -14.15 Naši poslušalci čestitajo i n p o z d r a v l j a j o — 16.00 H u m o r e s k a tega t e d n a - 17.15 R a d i j s k a i g r a : T h e r e s e R a q u i n — 18.30 Športna nede l j a — 19.05 O d m e l o d i j e d o m e l o d i j e — 21.00 Iz g l a sbene geogra f i j e E v r o p e — 22.15 O r k e s t r i ta s o l i s t i R T V L j u b l j a n e .
P O N E D E L J E K , U. M A J A : 8.05 P i s a n a o r k e s t r a l n a g a l e r i j a — 8.55 Z a m l a d e radovedneže — 9.25 Z a b a v n i k a l e j d o s k o p — 12.05 T r i o R u d i j a B a r d o r f e r j a s k v a r t e t o m »Skr janček« — 18.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : inž. F r a n j o U r -l e p : Podružbl jenje g o zdne p r o i z v o d n j e v z a s e b n e m 6 e k t o r j u — 14.00 Z a v s a k o g a r n e k a j — 15.20 M l a d e n poza j i č : M a l i k o n cer t - 17.05 55 m i n u t z a l j u b i te l je o p e r n e g lasbe — 18.10 P o r t r e t i j u g o s l o v a n s k i h s k l a d a t e l j e v z a b a v n e g l asbe — 20.00 P o joči m o z a i k — 22.15 M e l o d i j e v noči — 23.03 P l e s ob r a d i j s k e m s p r e j e m n i k u .
T O R E K , 22. M A J A : 8.55 R a d i j s k a šola z a s r e d n j o s t o p n j o — 10.1S I zbe r i t e m e l o d i j o t e d n a ! — 11.15 N a p r e d u j t e v angleščini ! — 11.30 Naši p e v c i v V e r d i j e v i h o p e r a h — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : inž. J a n e z Verb ič : I z v ense -z o n s k o s i l i r a n j e t r a v i n dete l j — 14.05 R a d i j s k a šola z a v iš jo s t opn jo — 15.20 C a r l o S a v t a a s s v o j i m o r k e s t r o m — 17.05 I z b o r i z C a j k e v s k e g a — 18.10 Kot iček z a m l a d e l j u b i t e l j e g lasbe — 20.00 Iz a i -h i va naših m a l o z n a n i h z b o r o v s k i h p o s n e t k o v —
20.30 R a d i j s k a i g r a : Čudoviti p r a h — 23.05 Zaplešite z n a m i !
S R E D A , 23. M A J A : 8.55 P i s a n s v e t p r a v l j i c i n z g o d b — 9.43 N e k a j domačih v i t - 11.00 M a l i k l u b l j u b i t e l j e v p o p e v k - 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : tež. M i r a P u c : K j e r n e osemen ju j e j o k r a v , na j bodo p r a v d o b r i b i k i z a pripuščanje — 13.30 A r i j e i z s l o v a n s k i h o p e r — 14.05 R a d i j s k i šola z a srednoo s t opn jo — 15.20 Košček Švedske — 17.05 Šoferj e m n a pot — 18.45 L j u d s k i p a r l a m e n t - 22.15 P o s v e t u j a z z a — 23.05 M o d e m a p l e s n a g l a sba .
ČETRTEK, 24. M A J A : 8.30 Z a b a v n i k a l e j d o s k o p - 8.55 R a d i j s k a šola za višjo s t o p n j o — 11.00 Kmečka godba vas p o z d r a v l j a — 12.15 K m e t i j s k i n a s v e t i : tež. F r a n c e N o v a k : V z g o j a vinogradniškega s t r o k o v n e ga k a d r a - 13.30 P e s m i i n p l e s i j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v — 14.05 S p r e h o d n a deželo - 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n p o z d r a v l j a j o - 15.30 Turistična o d d a j a — 17.05 K o n c e r t p o žel j a h poslušalcev — 19.05 M e d L j u b l j a n o te B e o g r a d o m — 20.00 Četrtkov večer domačih p e s m i ta n a p e v o v — 22.15 Naš s k u p n i s t u d i o — 23.50 Z a vese l k o n e c .
N E P R E H I T E V A J V O V I N K U ! • 7. m a j a j e av t obus , k i ga
je v o z i l K a r e l Blatkovič. v o v i n k u p r e h i t e v a l d v a k o l e s a r j a l n z a p r l p o t m o t o r i s t u , k i j e p r i h a j a l n a p r o t i . M o t o r i s t j e z a p e l j a l v o b c e s t n i j a r e k i n s e p r e v r n i l . P r i p a d c u j e b i l o p o škodovano m o t o r n o k o l o .
• I s tega d n e se je p r o t i v a s i Železno p e l j a l z o s e b n i m av t o m o b i l o m L u d v i k S l a k i z N o v e g a m e s t a . K o j e v o z i l m i m o vprežnega v o z a so se k o n j i splašili. S l a k se j e h o t e l i z o g n i t i nesreči, t o d a z a v i l j e p r e več n a d e s n o i n z d r s n i l p o n a s i p u . P r i t e m j e b i l o n a av to m o b i l u z a o k r o g 50 tisočakov škode.
A N T O N L U Z A B V O Z I L B R E Z I Z P I T A
A n t o n L u z a r i z C e r o v e g a l o g a se j e 13. m a j a b r e z i z p i t a p e l j a l z m o t o r n i m k o l e s o m . V n e p r e g l e d n e m o v i n k u j e srečal M a r t i n a S r e b r n j a k a i n se za l e t e l V
n jegov m o p e d . N a v o z i l i h j e za 45.O0O d i n škode.
A L K O H O L Z A K R M I L O M B P r i n a d v o z u n a d a v t o m o
b i l s k o cesto b l i z u B e l e c e r k v e sta v n e p r e g l e d n e m o v i n k u o b tičala m o t o r i s t I v a n V r b i n c l z N o v e g a m e s t a i n n j e go va s o p o t n i c a . K e r j e b i l vo ' zn ik v i n j e n , j e m o t o r n o k o l o z a n e s l o v s t r a n i n zade lo ob o b c e s t n i k a m e n . P o t n i k a s ta p a d l a . S o p o t n i c a ' s i j e p r i p a d c u p r e t r e s la možgane, n a v o z i l u p a je za 35 tisočakov škode.
• T e ga dne se je z m o t o r n i m k o l e s o m p e l j a l t u d i F l o r i j a n C U j n i k i z Regerče v a s i , k i j e v o z i l po s r e d i ceste. P o s r e d i ceste j e v o z i l t u d i k o l e s a r C i r i l B r s a n i z H r a s t j a , zato s ta se v o z n i k a za l e te la . P r i t e m s o b i l i težje poškodovani m o t o rist, n j e gov s o p o t n i k i n k o l e s a r . U g o t o v i l i so, d a j e b i l g l a v n i v z r o k a l k o h o l .
P R E K U C L . J A J I P O N A S I P U 13. m a j a se je p r i n a d v o z u v
K r o n o v e m po n a s i p u p r e k u c n i l o s e b n i a v t o m o b i l s štirimi potn i k i . V o z n i k A s i l Sarajlič i z Z a g r e b a ceste n i p o z n a l , za to j e prece j h i t r o v o z i l v o v i n k u . Z a v U j e preveč n a levo i n v o z i l o j e zanes l o n a n a s i p , k j e r se j e še d v a k r a t p r e k u c n i l o i n obs ta l o p o d n a s i p o m . V o z n i k o v i s o p o t n i k i so b i l i poškodovan i i n so j i h m o r a l i p r e p e l j a t i v bolnišnico, n a a v t o m o b i l u p a j e p o l m i l i j o n s k a škoda.
TOBAČNA T O V A R N A L J U B L J A N A — skladišče N O V O M E S T O prodaja lna št. 9 v T R E B N J E M
p r o d a motorno kolo »Moskito« 0,49
rabljeno, toda v voznem stanju. Cena 50.000 d i n . Ogled i n prodaja bo v proda ja ln i v T r e b n j e m štiri dn i po objavi .
DOLENJSKI UST L A S T N I K I I N I Z D A J A T E L J I : občinski o d b o r i S Z D L Brežice, Črnomel j , M e t l i k a , N o v o mes to , S e v n i c a , T r e b n j e l n Videm-Krško ter O k r a j n i o d b o r S Z D L v N o v e m m e s t u — I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n Baškovič, T o n e Gošnik, Inž. D a v o r i n G r o s , Inž. Jože L e g a n , F r a n c M o i a n , p ro f . E m a M u s e r , M a k s Pogi,čar, M i r a n Simič, pro f . T o n e T r d a n , J a n e z Vi tkov lč i n V i k t o r Zupančič.
U R E J U J E UREDNIŠK I O D B O R : T o n e Gošnik ( g l a vn i i n o d g o v o r n i u r e d n i k ) , Miloš J a k o p e c , D r a g o K a s t e l i c
, . i n I v a n Z o r a n .
I Z H A J A v s a k četrtek — P o s a m e z n a številk;, 20 d i n a r j ev — L e t n a naročnina 900 d i n a r j e v , p o l l e t n a 450 d i n a r j e v ; plačljiva j e v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1800 d i nar j e v — TekočI račun p r i podružnici N B v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mes t o . G l a v n i t r g 3 ( vhod i z Dilančeve u l i ce ) — Poštni p r o d a l 33 — T E L E F O N štev. 127 — R o k o p i s o v i n fo togra f i j n e vračamo — T I S K A : Časopisno pod je t j e
' » D E L O « v L j u b l j a n i .