UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

študijsko leto : 2008/09

Informacijski sistemi države in e-vladanje

(zimski semester)

seminarska naloga

Facebook- model svobodnega sveta?

Ime in priimek : Helena Lagoja (21060339), Lea Zgonec ( 21060706 ), Saša Burnić (21060081)Program : DI –VSŠ, 3. letnik

Profesor: doc.dr. Jaro Berce

1

Povzetek

V seminarski nalogi bomo skozi raziskovanje ozadja blokade profila dr. Lukšiča na

Facebooku odgovorile na raziskovalno vprašanje naše seminarske naloge in sicer ali

nam spletna stran Facebook, kot eden izmed predstavnikov svobodnega modela sveta,

res nudi možnost popolno svobodnega izražanja?

2

Kazalo

1. UVOD...........................................................................................................................................32. SVOBODA V REALNEM SVETU.............................................................................................5

2.1. Pojmovanje svobode..............................................................................................................52.2. Ali smo svobodni?.................................................................................................................62.3. Splošna deklaracija človekovih pravic..................................................................................62.4. Svoboda izražanja v realnem svetu.......................................................................................7

3. SVOBODA NA INTERNETU...................................................................................................113.1. Svoboda izražanja na internetu............................................................................................13

4. STRAN ZA SOCIALNO MREŽENJE - FACEBOOK.............................................................145. EMPIRIČNI DEL.......................................................................................................................16

5.1. Na splošno o predmetu proučevanja....................................................................................165.2. Blokada profila dr. Lukšiča.................................................................................................17

6. ZAKLJUČEK.............................................................................................................................217. VIRI in LITERATURA..............................................................................................................228. PRILOGE...................................................................................................................................25

3

1. UVOD

„Svetovni splet je nastal pred dobrimi desetimi leti na osnovi idej hiperteksta [1][2] kot

sistem, ki bi uporabnikom, predvsem iz akademskih in raziskovalnih institucij, omogočal

hiter, učinkovit in demokratičen dostop do velike količine informacij [3]. S prehodom v

splošno javno rabo, je svetovni splet doživel nesluten razvoj in je danes sistem, ki ne

omogoča zgolj dostopa do informacij, ampak je postal pomemben del ekonomske,

politične in tudi družbene sfere. ” ( Petrič, Družbeni vidiki osebnih spletnih strani, 1/5).

V seminarski nalogi preučujemo kako svobodni smo na internetu, ki naj bi zaradi svoje

narave veljal kot model svobodnega sveta. Osredotočile smo se na trenutno najbolj

obiskano in aktualno spletno stran za socialno mreženje Facebook in raziskovale ozadje

blokiranja profila dr. Lukšiča. Ali je šlo tukaj za kršenje pravilnika uporabe Facebooka ali

pa je bila blokada posledica predvolilnega boja in s tem na nek način tudi omejevanje

političnega in hkrati svobodnega izražanja v navidezno svobodnem svetu.

Seminarska naloga je sestavljena iz večjega števila sklopov. Najprej smo v teoretičnem

sklopu seminarske naloge pisale o svobodi kot taki v realnem svetu, ter jo navezale na

svobodo v kibernetskem prostoru. Dotaknile smo se tudi svobode izražanja splošno,

katere 10. čelen pravi, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja, v kar je zajeto

tudi svobodno mišljenje, spreminjanje in sporočanje obvestil ter idej brez vmešavanja

javne oblasti in ne glede na meje, in svobode izražanja v kibernetskem prostoru. Opisale

smo tudi spletno stran Facebook, katera je prostor našega nadaljnega preučevanja.

Naslednji sklop naloge pa je metodološki. Na začetku smo si postavile temeljno

vprašanje naše seminarske naloge in sicer, ali nam spletna stran Facebook, kot eden

izmed predstavnikov svobodnega modela sveta, če to sploh je, res nudi možnost

popolno svobodnega izražanja ali pa je moč tudi tu opaziti preference posameznikov?

Na to vprašanje smo skušale odgovoriti skozi primer blokiranja profila dr. Lukšiča in

sicer tako, da smo na osnovi sekundarnih podatkov analizirale članke, ki so nastali na

osnovi tega primera. Velik pomen pa je ima tudi odgovor dr. Lukšiča na vprašanje, kako

se je stvar z ukinitvijo njegovega profila razrešila. Torej lahko tukaj govorimo tudi o

primarnem načinu pridobivanja podatkov.

4

V samem zaključku, smo se vrnile k vprašanju ali je internet sploh model svobodnega

sveta? To smo skušale odgovoriti glede na analize in mnenja posameznikov, prav tako

pa tudi odgovor interpretirati skozi lastne izkušnje.

5

2. SVOBODA V REALNEM SVETU

Človek je obsojen na svobodo. Obsojen, ker se ni ustvaril sam,

sicer pa vendar svoboden… vržen v svet, odgovoren za vse,

kar počne. [J.P. Sartre]

2.1. Pojmovanje svobode

Svoboda je človekova usojena moč. Je sposobnost spoznanja in odločitve lastne usode.

Svoboda je sposobnost odločitve brez zunanjega ali notranjega pritiska. Gledano

filozofsko je bistvo, ki obstoja v sebi in zaradi sebe. Antropološko je to zmožnost

svobodne odločitve in delovanja, da se človek odloči med različnimi izbirami neodvisno

o prisili in nuji. (Zupančič, 2006)

Platon dojema svobodo idealistično. Človek je po Platonu svoboden v kolikor, je njegovo

delovanje usmerjeno na dobro, ki je prvo bistvo in zadnji smisel človeka. Dobro obstoja

zaradi sebe samega. Svoboda ni neka avtomatična sposobnost, ampak se udejanja z

izbiro dobrega. Svoboda je torej moč izbire dobrega, je sposobnost za izbiro bistva, ki je

v bistvu dobro samo. Aristotel prav tako gleda na svobodo idealistično in jo razume, da

je svoboda tam, kjer obstoja svobodno bitje zaradi sebe. Človek se po Aristotelu

razlikuje od drugih bitjih po tem, ker lahko izbira smisel življenja in delovanja. Največja

svoboda po Aristotelu je svoboda modrosti, saj človek v spoznavanju resnice doseže

srečo in znanje, ter je tu svoboda kot bistvo za sebe, a ne zaradi drugega. Avguštin

razlikuje svobodno voljo kot sposobnost človeškega duha kot izvršitev te sposobnosti v

odločitvi. Tomaž Akvinski dojema svobodo kot povezovanje bistva z Božanskim bistvom.

Za Kanta je moralna svoboda spoštovanje kategorične neizogibne dolžnosti, ki izraža

svobodo človekovega moralnega samopotrjevanja. (Zupančič, 2006)

V novodobnem razumevanju svobode je prisotno mišljenje po neodvisnem razvoju

človeškega duha. Od tega izhaja svoboda vere, medijev, in dogovora. Svoboda ima

vzrok v volji, a koren v umu, saj se vsako delovanje dogaja skozi in po volji, ter se

specializira skozi spoznanje ciljev in sredstev. (Zupančič, 2006)

6

2.2. Ali smo svobodni?

»Če smo svobodni, si lahko skupaj z drugimi svobodnimi ljudmi prizadevamo za

svoboden svet. Nič nas ne more ustaviti, razen zidov nevednosti, sebičnosti in

predsodkov, ki delijo svobodne moške in ženske ter svobodne in nesvobodne. Ti zidovi

niso zunaj in okoli nas kakor Alpe ali Skalno gorovje. Zgradijo jih misli; in misli jih lahko

tudi podrejo.« (Timothy Garton Ash, 2004)

Sprašujemo se, ali smo res svobodni? Dejstvo je, da smo dandanes veliko bolj svobodni

kot pa smo bili kadarkoli prej. Vendar se tukaj ponovno sprašujemo, ali smo res

svobodni, ko pa vemo kaj vse se dogaja okoli nas. Če pogledamo samo malo v

preteklost in se za hip ustavimo pri 11. septembru 2001, ko so bile ZDA napadene. Ali je

to svoboda? Če se oprimemo Ashevih besed, da so miselni zidovi postali višji in

nevarnejši, po vsem strahu, ki pomeni nekakšen začetek 21. stoletja, potem menimo in

čutimo, da še zdaleč nismo svobodni, hkrati pa menimo, da imamo možnosti, kljub vsem

problemom, da svobodo, ki je zelo pomembna, razširimo.

Tudi pri sami kulturi, ki je del vseh nas vidimo kako stvari vplivajo na nas in mi se sploh

ne zavedamo, da jih avtomatično sprejemamo. Tukaj lahko govorimo o nekem

bistvenem elementu vpliva na posameznika. Zaokrožen sistem vrednot deluje tako, da

jih posameznik avtomatično sprejme. Govorimo lahko o kulturnem vplivanju (šolski

učbeniki in predmeti, nacionalne ustanove, sistem praznikov,…). Zelo lep primer je, da

imamo v Sloveniji največjega slovenskega pesnika, kar pa zagotovo ni naša individualna

izbira. Torej v tem primeru tudi v kulturi nismo svobodni.

2.3. Splošna deklaracija človekovih pravic

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih

narodov od 10. decembra 1948 priznava vsakomur dostojanstvo in enake ter

neodtujljive pravice, ki so temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu.

7

Ta splošna deklaracija človekovih pravic je skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov.

Namen le te je, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki v skladu z Deklaracijo razvijali

spoštovanje teh pravic in svoboščin ter z ukrepi tako državnimi kot tudi mednarodnimi,

zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje ter spoštovanje tako med

narodi držav članic kot tudi ljudstvi pod njihovo oblastjo.

ČLEN

DEKLARACIJE VSEBINA DEKLARACIJE

Prvi členVsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

Drugi člen

Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to

Deklaracijo,

ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali

socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.

Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev

ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje

neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.

Osemnajsti člen

Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi;

ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno,

javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem,

z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.

Devatnajsti člen

Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico,

da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče,

sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

(povzeto po Varuh človekovih pravic RS)

2.4. Svoboda izražanja v realnem svetu

Svoboda izražanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic, ki jo danes narekuje tudi

10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) »Vsakdo ima pravico do

svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in

sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen

ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in

8

kinematografskih podjetij. Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in

odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki

jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene

ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za

zavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za

preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti

sodstva.«( Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994);

dostopno na: www.varuh-rs.si)

Kot je tudi zapisano v 10. členi EKČP je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja in

stoji za svojimi besedami. John Stuard Mill pravi, da se svoboda izražanja konča takrat,

ko začne posegati v svobodo drugega človeka »posameznik je družbi odgovoren le za

tisti del svojega ravnanja, ki zadeva druge ljudi, medtem ko je v delu, ki zadeva le njega

samega, njegova neodvisnost upravičeno brezpogojna. Posameznik je edini vladar nad

samim seboj, nad lastnim telesom in duhom« (Vesna Leskovšek; Mi in oni (2005);

dostopno na:http://www2.arnes.si/~ljmiri1s/slo_html/publikacije/pdf/Mi%20in

%20oni.pdf#page=41)

Problem nastane v situacijah, kjer je težko opredeliti, ali je nek posameznik upravičeno

izražal svoje mnenje ali pa je le posegel v zasebnost drugega in pri tem še spodbujal

nestrpnost in sovraštvo. Tudi s strani pravosodja, se večkrat pojavljajo dileme in po

mnenju As. mag. Andraža Teršeka največjo težavo svobode izražanja predstavljajo

»doktrinarno napačni pristopi k obravnavi posameznih primerov svobode izražanja v

nekaterih odločbah Ustavnega sodišča« ter »zniževanje ustavnega varstva svobode

izražanje na raven minimalnih standardov, ki jih s svojo sodno prakso določa Evropsko

sodišče za človekove pravice.« (As. mag. Andraž Teršek; Svoboda izražanja –

neprepričljivo varovana ali zlorabljena?!; 2006; dostopno tudi na :

http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Tersek_Svoboda_izrazanja.pdf

Sodniki hitro napačno interpretirajo konfliktna besedila oz. govore, ker samo posamezne

besede vzamejo ven iz konteksta in jih analizirajo. Ne analizirajo pa celotnega besedila,

da bi razbrali njegov pomen in sporočilo, ki ga je želel avtor podati. Tako lahko besede,

ki so zgolj mnenja ali kritike obravnavajo kot nedopustno pisanje ali celo žaljenje. S tem

se svoboda izražanja resno ogroža prav s strani sodnih institucij, ki bi morale to svobodo

9

varovati v največji meri (povzeto po As. mag. Andraž Teršek; Svoboda izražanja –

neprepričljivo varovana ali zlorabljena?!; 2006; dostopno tudi na :

http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Tersek_Svoboda_izrazanja.pdf)

Pri svobodi govora velik problem predstavljata sovražni govor in diskriminacija. Kot

sovražni govor se označuje govor, ki izraža sovražnost in diskriminacijo do posameznika

ali pa do neke družbene skupine. Njegov namen je ponižati, ustrahovati ali pa spodbujati

nasilje. Vendar ne sme biti definiran preširoko, ker to vodi v zmanjšanje svobode

govora. Saj ravno jedro svobode izražanja predstavlja načelo, »da je treba varovati

izjave, ki šokirajo, pretresajo, ali pa celo žalijo javnost ali pa del javnosti« (As. mag.

Andraž Teršek; Svoboda izražanja – neprepričljivo varovana ali zlorabljena?!; 2006;

dostopno na :

http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Tersek_Svoboda_izrazanja.pdf).

Začrtane meje do kam lahko sega svoboda govora in kje se že prične sovražni govor ali

pa nedopustno poseganje v zasebnost človeka ni, zato lahko prihaja do zlorabe in

izkoriščanja tako enega kot drugega.

S svobodo izražanja pa je vsekakor povezana tudi svoboda tiska. Za Milla je to

individualna pravica izražanja in publiciranja mnenj, ni pa bistven del »sfere človekove

svobode«. Je razširitev individualne pravice mišljenja in izražanja. (povzeto po Slavko

Spichal; Publiciteta, množični mediji in veja oblasti (2001); dostopno tudi na:

http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20011splichal.pdf). Maximillian Robespierre poda

definicijo, da je »svoboda tiska svoboda izražanja, odsotnost svobode izražanja pa iz

črke naredi le brezpredmetno črto, ki je nepomembna, če ni možnosti podajanja mnenja

v njej«

Od iznajdbe tiska v 15. stoletju, je bil tisk v rokah obstoječe družbene elite. Država in/ali

cerkev sta imela v rokah celoten nadzor nad izražanjem mnenj in izmenjavo informacij.

Tisk je pomenil sredstvo za izvrševanje in krepitev moči in ideologije. Elita je izvajala

strog nadzor nad tiskom in podajanje informacij ter mnenj v njem. Vse kar je kritiziralo

vlado je bilo cenzurirano, avtorji tega pa so bili strogo kaznovani z izgnanstvom,

zaporom ali pa smrtno kaznijo. Z razsvetljenstvom, konec 17. stoletja in začetek 18., so

se pojavili argumenti, ki so govorili v prid svobode tiska in s tem zatiranje despotske

vlade in njeno zatiranje ljudstva. Leta 1765 je Blackstone v komentarju angleških

10

zakonov med drugim zapisal:»Svoboda tiska je resnično bistvena kar zadeva naravo

svobodne države; temelji na odsotnosti predhodnih omejitev publiciranj in ne na svobodi

pred cenzuro iz kazenskih razlogov po objavi. Vsak človek ima nedvomno pravico, da

pred javnostjo izpostavi katerokoli mnenje želi; prepoved tega bi pomenila uničenje

svobode tiska; vendar če objavi nekaj, kar je nedostojno, zlobno ali nezakonito, mora

sprejeti posledice svoje drznosti(»temerity«). (povzeto po Gojko Bervar; Svoboda

neodgovornosti (2002)

dostopno na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/edicija/seznam/11/mediawatch11.pdf)

Cenzura naj bi se pretežno odpravila šele v 19. in 20. stoletju z demokratično družbo.

Vendar pa se je tu namesto ti. »duhovne« cenzure, pojavila »laična« oz »materialna«

cenzura, sprva v obliki kavcij in davkov za časopise, kasneje pa s komercializacijo

celotne dejavnosti množičnih medijev. Podrejena je materialnim (ekonomskim in

komercialnim) interesom v kapitalistični družbi (Andraž Teršek; Svoboda javnega

komuniciranja (2005); dostopno tudi na: http://www.ip-rs.si/). Klasična svoboda tiska

seveda ne zajema vsakogar, ki bi želel v tiskani obliki sporočiti svoje mnenje. Klasična

svoboda tiska, je torej svoboda lastnikov medijev, nikakor pa ne svoboda človeka kot

bralca. Človek ima svobodo, le v tej meri, da lahko kupi časopis, ki mu je več.

Množičnim medijem je pogosto pripisan izraz, da so »četrta veja oblasti«, ker je njihova

družbena funkcija povezana z izvajanjem oblasti in nadzora v družbi. Delovati mora

samostojno in ne pod vplivom drugih oblasti, saj le tako lahko zagotavlja svobodo

množičnih medijev ((povzeto po Slavko Spichal; Publiciteta, množični mediji in veja

oblasti (2001); dostopno tudi na: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20011splichal.pdf).

V 20. stoletju je država začela posegati v svobodo tiska s te strani, da je zakonsko

preprečila koncentracije tiska v rokah posameznih časopisnih mogotcev. V zadnjem

času vse bolj omogoča »notranjo svobodo tiska«, pravic novinarjev in urednikov proti

lastnikom. Priložnost da posameznik izkoristi svojo pravico do izražanja v medijih,

nikakor ni tako široka kot jo imajo novinarji. Novinarji naj bi tako opravljali dolžnost

informiranja ter podajanja mnenj, brez zunanjih pritiskov (povzeto po Matevž Krivic,

Mateja Zatler; Svoboda tiska in pravice posameznika (2000); dostopno tudi na:

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/22/zasebno/)

11

Vendar pa množični mediji jemljejo obveščanje kot storitev oz. njihovo last, čeprav je

obveščanje ravno tako kot svoboda izražanja pravica vsakega posameznika (povzeto po

Gojko Bervar; Svoboda neodgovornosti (2002)

dostopno na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/edicija/seznam/11/mediawatch11.pdf

3. SVOBODA NA INTERNETU

»Pozitivni smisel besede svoboda izhaja iz posameznikove želje, da bi bil sam

svoj gospodar. Želim si, da bi bilo moje življenje in moje odločitve odvisne od mene, ne

pa od kakršnihkoli zunanjih sil. Želim biti instrument svojih lastnih aktov volje, ne pa

instrument aktov volje drugih ljudi. Želim biti subjekt, ne objekt; da bi me gnali moji

razlogi, moji zavestni smotri, ne pa vzroki, ki delujejo name, kot pravimo, od zunaj.«

(Berlin, 1992)

Internet po Poster-ju omogoča izmenjavo podob, zvoka, teksta preko nacionalnih meja,

kot da te meje kot politične enote sploh ne obstajajo. Vzpodbuja povezanost med

posamezniki in skupinami različne, celo sovražne nacionalnosti. Ustvarja učinke

globalne povezanosti ali vesoljne zveze. Obenem pa briše razdalje med prostorom in

časom na nepredstavljiv način. (Poster, 2001)

Tukaj zatorej gre za svobodo, ki jo internet ponuja skozi mreženje in svojo razsežnost.

Kot lahko vidimo iz Posterjevega definiranja lahko ljudje preko interneta normalno

komunicirajo, medtem ko v realnem svetu ne najdejo skupnega jezika.

Splet je skonstruiral svoboden odnos do svojih virov. Izraz »surfanje« po spletu izraža

dvoje: dostop do naraščajoče vsebine in reprezentacija liberalizacije preteklih institucij,

ukalupljenih v strukture in vzorce ter preteklih medijskih form. (Burnett, Marshall, 2003)

Draž svobode, ki jo nudi internet je močno povezan s področjem ustvarjanja virtualne

identitete, ki predstavlja svobodno polje izbiranja, igranja in konstruiranja. Ta možnost

postmodernega subjekta osvobaja. »V polju računalniško posredovane komunikacije

posameznik/posameznica torej nima le možnosti, da brez težav išče sebi »ustrezne«

12

skupnosti, ampak lahko tudi na novo opredeljuje oziroma konstituira svojo identiteto.«

(Praprotnik, 2003)

Začetek interneta je obetal popolno svobodo, ki se je zdela neizmerna. Okolje je bilo

nabito z energijo in v prvem koraku je bilo vse storjeno. Posameznik so dobili možnost,

da so aktivni oz. da aktivno sodelujejo, medtem ko so bili prej le ljudje, ki so se zabavali

in uživali v neki kulturi. Prav tako je postalo dosti enostavneje ustvarjati in objavljati

vsebine. Posameznik je lahko začel svoje aktivnosti urejati sam zato je vloga posrednika

postala bistveno manj pomembna. (povzeto po Bogataj – Jančič v Dnevnik, 2007)

Tudi nadzor je izginil, kar so takoj na začetku zaznale velike industrijske produkcije.

»Zgrozile so se, da internet pomeni konec avtorskega prava, predvsem pa konec

njihovih poslovnih modelov. Veljalo je, da na internetu ni mogoče slediti temu, kdo ga

uporablja, da ni mogoče vedeti, kdo si izmenjuje zavarovana avtorska dela in kdo

nezakonito deluje. To je bil mit.« (Bogataj-Jančič v Dnevnik, 2007)

Internet kot še vedno razmeroma svoboden medij je trn v peti številnim totalitarnim ali

sorodnim režimom, ki ne marajo pretirane kritike na svoj račun. Hkrati je tudi sredstvo,

kjer je najlažje objavljati kritične misli in širiti resnico, kaj se v resnici dogaja znotraj

ostalemu svetu precej zaprtih držav. Toda zaradi tega so za zapahi končali že številni

internetni ali protirežimski aktivisti. (Matjaž Gams, dostopno na

http://ai.ijs.si/mezi/personal/monitor1.doc)

Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, da so informacije na internetu bolj svobodne kot na

televiziji. Primer je pornografija, ki je na ameriški televiziji prepovedana, medtem ko na

internetu ni. A vseeno je treba omeniti, da so tudi tukaj neke meje, naprimer pedofilija je

tudi na internetu prepovedana. Na internetu imamo možnost pošiljanja informacij v svet,

kjer lahko vsakdo predstavi svoje mnenje v večini brez cenzure in tako lahko posledično

kdorkoli prebira objavljene in ima preko interneta dostop do mnenja. Takega medija

svet pred internetom zagotovo ni imel. (povzeto po Gams, dostopno na

http://ai.ijs.si/mezi/personal/zakoni.doc)

13

3.1. Svoboda izražanja na internetu

Svetovni splet je nastal v devetdesetih na osnovi idej hiperteksta kot sistem, ki bi

uporabnikom, predvsem iz akademskih in raziskovalnih institucij omogočil hiter,

demokratičen in učinkovit dostop do velike količine informacij. S prehodom v splošnjo,

javno rabo je svetovni splet doživel nesluten razvoj in je danes sistem, ki ne omogoča

zgolj dostopa do informacij, ampak je postal pomemben del ekonomske, politične in tudi

družbene sfere (Gregor Petrič; Družbeni vidiki osebnih spletnih strani (2002). Dostopno

tudi na: (http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi2002/prispeliReferati/petric.pdf)

Internet je družbeno okolje, namenjeno komuniciranju, posredovanju, izmenjavi ter

iskanju informacij. Je prostor umeščen v specifično, virtualno družbeno okolje, ki ga

lahko imenujemo tudi kibernetski prostor. Trček kibernetski prostor definira kot »…

virtualno, omrežno, elektronsko posredovalni internetni prostor, skratka prizorišče za

zagotavljanje različnih formalnih in neformalnih interesnih nagnjenj, potreb akterjev, ki

potekajo z interakcijo in transakcijo med akterji.« (Mateja Rek; Upravljanje z

organizacijskim znanjem v kibernetskem prostoru (2006). Dostopno tudi na:

http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija-si/article/viewFile/390/372)

Klasični množični mediji, kot so tisk, televizija, radio predstavljajo predvsem enosmerno

komunikacijo, zato se je izražanje mnenj v večini preselilo na splet, ki predstavlja

dvosmerno komunikacijo. Uporabniki lahko komentirajo novice, izmenjujejo mnenja,

ideje, novice na forumih ali pa pišejo bloge oz. jih komentirajo. Uporabniki spletnih mest

so vsekakor bolj svobodni pri pisanju, kot novinarji v množičnih medijih. Mediji

nadzorujejo svoje vsebine, med tem ko je na spletu med nekim dogodkom in objavo, le

avtor. Blogi lahko zato predstavljajo kritično javnost, ki nadzoruje ter kritizira oblast oz.

sistem in opozarja na probleme v družbi.

Tako se je na splet preselil tudi boj za svobodo izražanja, ki je v nekaterih državah še

vedno omejena. Svobodo izražanja na internetu ščiti tudi resolucija Evropskega

parlamenta o svobodi izražanja na internetu, ki med drugim upošteva 19. člen Splošne

deklaracije o človekovih pravicah, ter 10. člen Evropske konvencije o človekovih

pravicah. Državam nalaga, da je treba ščititi svobodo izražanja na internetu, razen v

primerih nezakonitih dejavnosti, kot so »spodbujanje k sovraštvu, nasilju in rasizmu,

totalitarna propaganda, dostop otrok do pornografije in spolno izkoriščanje otrok.« V eni

14

izmed točk je tudi zapisano da »dostop do interneta krepi demokracijo in pripomore h

gospodarskemu in socialnemu razvoju države in ker omejevanje takega dostopa ni

združljivo s svobodo izražanja.« Močno obsoja omejitve internetne vsebine, naj se

nanašajo na širjenje ali prejemanje informacij, ki jih vsiljujejo vlade in niso v soglasju z

zagotavljanjem svobode izražanja. Močno obsoja tudi nadlegovanje in zapiranje

novinarjev in drugih, ki izražajo svoje mnenje na internetu.

Največ spletnih »oporečnikov« naj bi bilo zaprtih na Kitajskem, ki ne dovoljuje

demokracije na spletu, cenzurira vse vsebine, ki na kateri koli način nasprotujejo vladi

oz. režimu. Poleg Kitajske omejujejo demokracijo in cenzuririrajo vsebine na spletu tudi

druge, večinoma Azijske države.

Konvencija pa obsoja tudi demokratične države, ker naj bi nedemokratičnim

posredovale sredstva za cenzuro. Kitajska naj bi tudi uspešno pregovorila podjetja, kot

so Yahoo, Google in Microsoft, da olajšajo cenzuro svojih storitev na kitajskem

notranjem trgu (Uradni list Evropske unije; Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi

izražanja na internetu (julij 2006); dostopno tudi na:

(http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?

uri=OJ:C:2006:303E:0879:0880:SL:PDF)Ravno tega leta ko je bila izdana konvencija

(2006), pa so svetovna podjetja Google, Yahoo in Microsoft predstavila kodeks, ki ščiti

svobodo izražanja pred zahtevami vlad. Global Network Initiative zavezuje tehnološka

podjetja k zaščiti svobode izražanja in pravic do zasebnosti njihovih uporabnikov

(povzeto po Global Network Initiative; dostopno tudi na:

http://www.globalnetworkinitiative.org/index.php).

4. STRAN ZA SOCIALNO MREŽENJE - FACEBOOK

Z uporabo interneta širše javnosti so strani za socialno mreženje, kot so

Facebook, MySpace, Hi5, IRC, NetLog in druge postale prostor posameznikovega

participiranja v t.i. digitalni družbi. Predstavljajo ne samo medij za komuniciranje,

izražanje mnenj in stališč ampak tudi prostor druženja, samo-predstavljanja, samo-

identifikacije, zabave in podobno. Socialno mreženje lahko definiramo kot družbeno

strukturo sestavljeno iz vozlišč, ki so praviloma posamezniki oziroma organizacije,

vezane na enega ali več določenih tipov soodvisnosti, na primer vrednot, ideje, vizije,

15

prijateljstvo in podobno. Analize socialne mreženja definirajo socialna razmerja v

povezavi z vozlišči in vezmi. Vozlišča so posamezni akterji znotraj mreže, vezi pa so

razmerja med temi akterji. ( povzeto po wikipedia ).

Danes je ena izmed najbolj priljubljenih spletnih strani za socialno mreženje

Facebook, katero je 4 februarja leta 2004 ustanovil 23 letni Mark Zuckerberg. Sprva je

bila stran ustvarjena in namenjena le študentom Harvarda, kasneje se je uporaba

razširila med dijake in študente drugih univerz, septembra 2006 pa na vse, ki so starejši

od 13 let. Facebook tako danes šteje že več kot 64 milijonov uporabnikov po vsem

svetu. Uporaba strani je za uporabnike brezplačna, sama stran pa se financira z

oglaševanjem in s pomočjo sponzoriranih strani. Glavni partner za oglaševanje je

Microsoft, tako se na strani oglašuje tisto, kar je potrjeno s strani Microsofta oziroma je v

njegovem oglaševalnem popisu. (povzeto po Wikipedia) Facebook svojim uporabnikom

omogoča izdelavo lastnega profila, objavljanja fotografij in video posnetkov, objavo

lastnih interesov in stališč, posameznikov opis, izmenjavo sporočil tako javnih kot

privatnih, povezovanje posameznikov v skupine s prijatelji, ter dodajanje drugih aplikacij.

Prednost Facebooka je tudi enostavnost uporabe. Glej

(http://www.ptuj-on.net/clanki.php?id=609) Zaradi narave spletnih strani za socialno

mreženje, med katere spada tudi Facebook, kjer posamezniki lahko svobodno in

direktno izražajo svoja mnenja, stališča, se družijo in povezujejo, je le-ta postal

atraktiven široki množici uporabnikov. Živimo namreč v času, ko je internet in z njem tudi

digitalna družba postal pomemben del našega življenja. Tako na Facebooku lahko

srečamo svoje vrstnike, profesorje, politike, novinarje, misice in podobno.

Zanimiv podatek je, da je RIS – raba interneta v Sloveniji, leta 2009 naredila raziskavo o

uporabnikih Facebooka, kjer so ugotovili, da že približno 200 tisoč Slovencev uporablja

Facebook. Med temi je največ uporabnikov starih med 18 in 25 let, sledijo uporabniki

stari med 26 in 34 let. Zanimivo je, da Facebook uporablja tudi 800 Slovencev, ki so

stari med 60 in 65 let. Na Hrvaškem je slabih 500 tisoč uporabnikov Facebooka, v

Avstriji pa jih je 270 tisoč. Skupaj ima ta družbena mreža več kot 150 milijonov

uporabnikov.

16

(povzeto po RIS 2009, Facebook demographic statistics, dostopno na

http://www.ris.org/index.php?

fl=2&lact=1&bid=10245&parent=27&cat=678&p1=276&p2=285&p4=1319&p5=1323&id=

1323, dne 7. april 2009)

Graf 1: Prikaz rezultatov raziskave RIS 2009, Facebook demographic statistics, o uporabnikih Facebooka.

5. EMPIRIČNI DEL

5.1. Na splošno o predmetu proučevanja

Septembrske volitve v državni zbor, predvolilna kampanja, boj med strankami, nuja po

pridobitvi čim večih podpornikov, je mnoge naše politike odpeljala na internet. Mnogi

izmed njih so ugotovili, da je Facebook popolni prostor za politično propagando, kjer

bodo na enostaven, hiter, poceni in v koraku s časom način lahko predstavili svoje ideje,

interese, vizije, dobili podpornike in podobno. Tako imajo na Facebooku politični profil

Gregor Golobič - Zares, ki ima 406 podpornikov na Facebooku; Katarina Kresal - LDS, ki

17

ima 587 podpornikov; Borut Pahor - SD, ki ima 1668 podpornikov, Janez Janša - SDS,

ki ima 775 podpornikov, vendar se trdi, da je ta profil lažen, Zmago Jelinčič Plemeniti -

SNS, ki ima 1948 podpornikov, Karl Erjavec- DeSus, z 207 podporniki in Igor Lukšič –

SD, ki šteje 283 podpornikov. Čeprav ima svoj profil skupaj z dr. Lukšičem sedem

politikov, pa le-ta od nedelje 7 septembra 2008, ni mogel več dostopati do svojega

profila. V nadaljevanju našega empiričnega dela bomo proučevale blokado profila dr.

Lukšiča na Facebooku in hkrati odgovorile na raziskovalno vprašanje naše seminarske

naloge in sicer ali nam spletna stran Facebook, kot eden izmed predstavnikov

svobodnega modela sveta, res nudi možnost popolno svobodnega izražanja? .( glej

http://sl-si.facebook.com/)

5.2. Blokada profila dr. Lukšiča

»Ukinili so mi facebook stran. In to sredi kampanje. Ker smo v politični kampanji, si je

težko predstavljati nepolitične razloge za ta izbris. Oblast, ki je leta 1990 razglasila

labodji spev slovenskega novinarstva, oblast, ki je leta 2005 podržavila televizijo, oblast,

ki se je zažrla v podeželje z brezplačniki, je seveda zmožna tudi subtilnega izrivanja

tistih z neta, s katerimi ne more tekmovati v skladu s fair playem. Za vraga, bo že prišlo

do spremembe!« (Igor Lukšič, Ukinili so mi Facebook stran, dostopno na

http://www.igorluksic.si/?p=262, dne 21.12.2008)

Od nedelje 7. septembra 2008 dr. Lukšič ni mogel več dostopati do svojega profila na

Facebooku. Šrinajst dni po začetku kampanje, je ob prijavi na stran dobil sporočilo, da je

kršil pravila uporabe in da ne more dostopati do svojega profila. Druga možnost za

ukinitev profila pa je bila dostopna na kliku, na tisto vsebino zaradi katere je bil spoznan

za kršitelja. Tam je pisalo, da zaradi tajnosti zadeve ne more dobiti vpogleda v to

vsebino. Profil si je bilo še mogoče ogledati, vendar pa on kot uporabnik do njega ni

mogel več dostopati in ga urejati. Politični profil je še vedno aktiven, saj je Lukšič

oziroma njegov administrator v torek in v sredo stran osvežil s sporočilom in video

posnetkom.

18

Lukšičev komentar na špekulacije, da za ukinitvijo profila stojijo nekateri politiki, ki ga

»ne marajo«, je bil, da je v času volilne kampanje možno vse. Njegova participacija na

Facebooku, je bila široko sprejeta, poleg tega, pa je bil najbolj dejaven oziroma aktiven

na Facebooku. Med drugim pravi, da si je ustvarjal nekakšen poslanski imidž. Po vseh

protestnih pismih, ki so jih na stran Facebooka pošiljali njegovi podporniki, v katerih le ti

zagotavljajo da je dr. Lukšič uporabnik profila, da le ta ne vsebuje nobenih spornih

vsebin, da je profesor na fakulteti, kandidat na volitvah in podpredsednik stranke, ter da

obstaja možnost da je stvar politično motivirana, so mu pristojni na Facebooku en dan

pred zaključkom kampanje sprostili dostop do njegovega profila

Pristojni na Facebooku, mu niso pojasnili, katero pravilo naj bi kot uporabnik prekršil,

oziroma mu niso navedli razloga, zakaj je bil njegov profil »zamrznjen«, kljub temu, da

jim je poslal elektronski dopis takoj v ponedeljek. Med drugim je v dopisu zatrdil, da ni

prišlo do nobene kršitve pravil uporabe, da profil v celoti ureja sam in da se ne

predstavlja pod lažno identiteto. Kljub dopisu je dr. Lukšič dosegel zgolj to, da so ga

napotili, tja, kjer si lahko pravila uporabe ponovno prebere, torej konkretnega razloga za

ukinitev profila ni dobil. Preko samodejnega odgovora so mu sporočili, da bodo njegov

primer proučili.

Blokada njegovega profila naj bi bila po njegovem mnenju politično motivirana, namen

same ukinitve njegovega profila pa že dosežen. Prav tako meni, da za ukinitvijo profila

stojijo nekateri politiki, ki ga »ne marajo« in da je v času volilne kampanje vse možno.

Njegova participacija na Facebooku, je bila široko sprejeta, poleg tega, pa je bil najbolj

dejaven oziroma aktiven na Facebooku. Med drugim pravi, da si je ustvarjal nekakšen

poslanski imidž.

Tudi besede dr. Petriča nakazujejo na to, da je ukinitev profila dr. Lukšiča lahko zgolj

rezultat zlonamernega delovanja njegovih nasprotnikov, ki pa se dobro zavedajo slabih

strani sodobnih tehnologij. Na profilu tako po besedah dr. Petriča kot tudi Ćosića naj ne

bi bilo nič spornega, pač pa le nekatere osebne informacije, informacije o stranki,

fotografije, videi in podobno. "Nasprotnik se očitno ne želi vključevati v argumentirano

razpravo, ki jo internet s svojo interaktivnostjo potencialno omogoča. Njegov cilj je ne

samo diskreditirati drugega, pač pa ga tudi odstraniti z interneta," še dodaja Petrič.

19

Dobri poznavalec Facebook-a, spletni strateg SD-ja Vuk Ćosić pravi da imajo pristojni

Facebook-a sedež v ZDA in sami ne izvajajo nadzora nad uporabniki, saj je to zaradi

velikega števila uporabnikov po vsem svetu in zaradi jezikovne različnosti nemogoče.

Domneva, da je administrator dobil več prijav kršenja pravil uporabe Facebooka s strani

drugih uporabnikov, in na podlagi teh blokiral dostop do profila dr. Lukšiča. Meni tudi, da

dr. Lukšič ni kršil nobenega pravila uporabe Facebooka, saj se le ta večinoma nanašajo

na kršenje avtorskih pravic, objavljanje prepovedanih vsebin ali predstavljanje z lažno

identiteto. Gre za prvo ukinitev profila na Facebooku, za katero je kadarkoli slišal Ćosić.

(povzeto po Dimnik v Dnevniku 2008; Delo.si 2008; Butul v Vest.si 2008)

Po vseh protestnih pismih, ki so jih na stran Facebooka pošiljali njegovi podporniki, v

katerih le ti zagotavljajo da je dr. Lukšič uporabnik profila, da le ta ne vsebuje nobenih

spornih vsebin, da je profesor na fakulteti, kandidat na volitvah in podpredsednik

stranke, ter da obstaja možnost da je stvar politično motivirana, so mu pristojni na

Facebooku en dan pred zaključkom kampanje sprostili dostop do njegovega profila.

(povzeto po Črt Butul, Lukšič in Facebook, Vest.si 2008, dostopno na

http://www.vest.si/2008/11/07/luksic-in-facebook/, dne 21.12.2008)

Kako doseči blokado profila na Facebook-u?

Kot je bilo že prej omenjeno po besedah Ćosića, v ZDA, kjer je sedež Facebook-a ne

izvajajo nadzora nad uporabniki. Zatorej se lahko zbere nekaj ljudi z namenom, da

omejijo v našem primeru dr. Lukšičevo participacijo na Facebook-u. Če je zgoraj

napisanemu tako, lahko to dosežejo zelo enostavno. Več uporabnikov se zbere in

administratorjem oz. upraviteljem Facebook-a pošlje obvestilo, da je, v našem primeru

na dr. Lukšičevem profilu, objavljena nezakonita vsebina. Facebook teh stvari ne

preveri, pač pa po načelu »notice and take down« uzakonjenem v Digital Millenium

Copyright Act, zadevo umakne iz spleta in se s tem reši odgovornosti. Problem zatorej

nastane v neustreznih mehanizmih preverjanja resničnosti obtožb. V primeru, da je to

nekdo ugotovil ter na tak način izkoristil sistem, je možno, da ukinitev s strani

Facebooka-a ni politično motivirana. Če je temu tako gre za avtomatizem, ki ga je izrabil

nekdo z ustrezno politično motivacijo. V tem primeru se pokaže tudi to, da skušajo

20

podjetja čim več stvari rešiti z ustreznimi algoritmi. (povzeto po besedah dr. Mateja

Kovačiča, 2008)

Slika 1: Prikaz kako se lahko doseže blokada profila na strani Facebook.

21

6. ZAKLJUČEK

Za informacijo iz prve roke o celotni zadevi povezani z ukinitvijo profila, smo se preko

elektronske pošte dne 20. decembra obrnile kar na dr. Lukšiča. Na naše vprašanje o

tem, kako se je stvar z ukinitvijo njegovega profila razrešila, smo dobile sledeči odgovor

»Dostop do FB je bil prekinjen za 14 dni. Dostop je bil omogočen spet na zadnji dan

volilne kampanje. Od takrat deluje nepretrgoma. Morda do naslednje politične

zaostritve...«(Igor Lukšič, 2008)

Torej lahko na podlagi analize člankov, na podlagi odgovora dr. Lukšiča na naše

vprašanje predvsem dela odgovora » Morda do naslednje politične zaostritve...«(Igor

Lukšič, 2008) ter na podlagi našega osebnega mnenja o ukinitvi profila dr. Lukšiča,

rečemo, da nam spletna stran Facebook, kot ena izmed predstavnic svobodnega

modela sveta, nudi možnost svobodnega izražanja, ampak samo dokler je naše

izražanje v skladu z ostalimi. Torej, če se zbere število ljudi, ki so proti izražanju nekoga,

lahko hitro pride do tega, kar se je zgodilo s profilom dr. Lukšiča in zatorej zaradi

pomanjkljivosti nadzora uporabnikov s strani pristojnih Facebooka pride do zlorab. Torej,

ali smo po tem takem na Facebooku sploh svobodni? Če nas lahko pristojnim prijavi

kdorkoli, komur niso všeč naše fotografije, prijatelji ali pa mu enostavno ni všeč tisto, kar

pišemo na svojem profilu? Če pristojni resničnost prijav sploh ne preverijo, ampak

verjamejo uporabnikom in domnevnemu kršitelju brez kakršnih koli pojasnil blokirajo

profil? Če je temu tako, se tukaj resnično postavi vprašanje ali je internet model

svobodnega sveta? V tem primeru lahko to zanikamo, kajti Facebook je v tem primeru

vse prej kot pa model svobodnega sveta. In vsekakor je težje ugajati milijonom

uporabnikov kot pa peščici pristojnih na Facebooku.

Bulat pravi, da je svoboden internet kot iluzija. V splošnem naj bi bilo romantičnega,

povsem svobodnega interneta konec, saj je v glavnem že pod nadzorom. Tako skozi

cenzure, samocenzure, pa med drugimi tudi starševskega nadzora, brez katerega, zlasti

pri otrocih do 15 leta starosti, ne gre.

22

7. VIRI in LITERATURA

1. Vesna Leskovšek; Mi in oni (2005); dostopno tudi na: http://www2.arnes.si/~ljmiri1s/slo_html/publikacije/pdf/Mi%20in%20oni.pdf#page=41, dne 5.12.2008

2. Wikipedia, dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran, dne 5.12.2008

3. Žurnal24, dostopno na: http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=64127, dne 9.12.2008

4. Facebook manija dosegla vrhunec v letu 2007, dostopno na: http://www.ptuj-on.net/clanki.php?id=609, dne 9.12.2008

5. Uradna stran Facebooka - slo, dostopno na: http://sl-si.facebook.com/, dne 8.12.2008

6. Ash, Timothy Garton (2006): Svobodni svet, Mladinska knjiga, Ljubljanja.

7. Zupančič, Miran (2006): Ali smo res svobodni? Dostopno na: http://www.pozitivke.net/article.php/Svoboda1/print, dne: 1.12.2008.

8. Uradni list RS (1994): Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, št.7-41/1994 (RS 33/1994), dostopno na: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=108, dne 15.11.2008.

9. Berlin, Isaiah (1992): Dva koncepta svobode, Zbornik sodobni liberalizem, Krt,Ljubljana, dostopno na: http://www.sbaza.net/download_sb1_zip.php?ClanekID=47, dne 8.12.2008.

10. Gams, Matjaž: Svoboda v slovenski informacijski družbi, dostopno na: http://ai.ijs.si/mezi/personal/monitor1.doc, dne 25.11.2008.

11. Gams, Matjaž: Zakoni informacijske družbe, dostopno na: http://ai.ijs.si/mezi/personal/zakoni.doc, dne 8.12.2008.

12. Poster, Mark (2001): What's the Matter with Internet? University of Minnesota Press.

13. Burnett, Robert in Marshall, P. David (2003): Web Theory, Routledge, London.

14. Bogataj – Jančič, Maja (2007): Popolna svoboda, popoln nadzor, v Dnevnik, dostopno na: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/262184/, dne 8.12.2008.

15. BBC News (2008): YouTube law fight 'threatens net', dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/7420955.stm in povzetek na RIS: http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=8852&parent=26&cat=893&p1=276&p2=285&id=1502, dne 7.12.2008.

16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994); dostopno na:

www.varuh-rs.si, dne 7.12.2008

23

17. As. mag. Andraž Teršek; Svoboda izražanja – neprepričljivo varovana ali zlorabljena?!;

2006; dostopno tudi na :

http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Tersek_Svoboda_izrazanja.pdf, dne

7.12.2008

18. Slavko Spichal; Publiciteta, množični mediji in veja oblasti (2001); dostopno tudi na:

http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20011splichal.pdf),dne 7.12.2008

19. Gojko Bervar; Svoboda neodgovornosti (2002)

dostopno tudi na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/edicija/seznam/11/mediawatch11.pdf), dne

7.12.2008

20. Andraž Teršek; Svoboda javnega komuniciranja (2005); dostopno tudi na: http://www.ip-

rs.si/, dne 7.12.2008

21. Matevž Krivic, Mateja Zatler; Svoboda tiska in pravice posameznika (2000); dostopno tudi

na: http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/22/zasebno/, dne 7.12.2008

22. Gregor Petrič; Družbeni vidiki osebnih spletnih strani (2002). Dostopno tudi na:

(http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi2002/prispeliReferati/petric.pdf), dne 8.12.2008

23. Uradni list Evropske unije; Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja na internetu (julij 2006); dostopno tudi na: (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2006:303E:0879:0880:SL:PDF), dne 8.12.2008

24. Global Network Initiative; dostopno tudi na: http://www.globalnetworkinitiative.org/index.php, dne 8.12.2008

25. Mateja Rek; Upravljanje z organizacijskim znanjem v kibernetskem prostoru (2006). Dostopno tudi na: http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija-si/article/viewFile/390/372, dne 8.12.2008

26. Lucija Dimnik; Facebook ukinil profil kandidata SD Igorja Lukšiča: Lukšič je prepričan, da je

ukinitev politično motivirana, Dnevnik 2008, dostopno na

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042206117, dne 21.12.2008

27. Facebook ukinil osebno stran Lukšiča, Delo.si 2008, dostopno na:

http://www.delo.si/clanek/67047, dne 21.12.2008

24

28. Igor Lukšič, Ukinili so mi Facebook stran, dostopno na http://www.igorluksic.si/?p=262, dne

21.12.2008

29. Črt Butul, Lukšič in Facebook, Vest.si 2008, dostopno na

http://www.vest.si/2008/11/07/luksic-in-facebook/, dne 21.12.2008

30. Darko Bulat, Državni nadzor nad vsebino Interneta. Dostopno na: http://209.85.129.132/search?q=cache:QTCCXanBb3wJ:video.kiberpipa.org/media/POT_Internet_in_drzavni_nadzor_nad_vsebino/slides.pdf+svoboda+na+internetu&hl=sl&ct=clnk&cd=4&gl=si, dne 10.01.2009

31. Facebook demographic statistics, RIS 2009, dostopno na http://www.ris.org/index.php?

fl=2&lact=1&bid=10245&parent=27&cat=678&p1=276&p2=285&p4=1319&p5=1323&id=1323,

dne 7.4.2009

25

8. PRILOGE

26

---------- Forwarded message ----------From: Matej Kovacic <matej.kovacic@fdv.uni-lj.si>Date: 2008/12/29Subject: Re: seminarska naloga pri predmetu ISDETo: sasa burnic <sasa.burnic@gmail.com>

Pozdrav,

> nasa skupina je dokoncala seminarsko nalogo ( Facebook kot model> svobodnega sveta ) in bi vas prosila, da preden oddamo koncno verzijo na> stran predmeta, le to preberete in nam poveste svoj komentar.

…

Moje mnenje je, da je nekdo (ali več uporabnikov) zelo verjetno poslal

upraviteljem FB obvestilo, da je na profilu tega uporabnika objavljena

nezakonita vsebina.

FB žal teh stvari ne preverja, po načelu "notice and take down",

uzakonjenem v Digital Millenium Copyright Act pa zadevo preprosto umakne

iz spleta in se s tem reši odgovornosti.

Problem je torej v neustreznih mehanizmih preverjanja resničnosti

obtožb. Verjetno je to nekdo ugotovil in ta sistem izkoristil. Če to

drži, ukinitev s strani FB ni politično motivirana, pač pa gre za

avtomatizem, ki pa ga je izrabil nekdo z ustrezno politično motivacijo.

Tudi samodejni odgovori kažejo na to. Podjetja pač skušajo čim več zadev

rešiti s "pametnimi" algoritmi.

…

lp, Matej

27