document

Učbenik za geografijov šestem razredu osnovne šole

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in1 1DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in1 1 1/31/08 12:28:54 PM1/31/08 12:28:54 PM

Helena Verdev

Raziskujem Zemljo 6Učbenik za geografi jo v 6. razredu osnovne šole

Strokovni pregled: recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc in dr. Darko Ogrin ter učitelji praktiki Andrej Krumpak, Anita Kaube, Barbara Žitnik Ternovec, Bernarda Roudi, Bojan Šprogar, Damijana Počkaj Horvat, Damjan Snoj, Jožica Razbornik Kukovičič, Karmen Simonič Mervic, Marija Kustec, Mojca Hrvatin, Petra Jesenek Bračko, Savina Radišek Kuhar, Suzana Čus, Suzana Deutsch in Vesna Butkovič

Jezikovni pregled: Simona Tavčar

Ilustracije: Igor Šinkovec

Zemljevidi: Monde Neuf, Geodetski zavod Slovenije

Tehnične risbe: Gregor Štrukelj, Mojca Sekulič Fo, Vasja Kožuh

Fotografi je: Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina, Janez Skok, Stane Klemenc (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Zemljo 6 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 111. seji (28. februarja 2008) potrdil kot učbenik za pouk geografi je v 6. razredu osnovne šole.

© National Geographic Society in Založba Rokus Klett, d.o.o., Ljubljana 2008. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

91(075.2)

VERDEV, Helena Raziskujem Zemljo : učbenik za geografijo v 6. razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; zemljevidi Monde Neuf, Geodetski zavod Slovenije ; tehnične risbe Gregor Štrukelj, Mojca Sekulič Fo, Vasja Kožuh ; fotografije Istockphoto … et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007

ISBN 978-961-209-799-8235659008

DN070698

DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in2 2DN070698 GEOGRAFIJA 6 UCBENIK.in2 2 2/7/08 8:09:45 AM2/7/08 8:09:45 AM

3

Začetek potovanja .................................................................................... 4

Geografi ja .............................................................................................................. 6

Vesolje in Zemlja .......................................................................................... 8 1 Vesolje ......................................................................................................... 8–9 2 Osončje ................................................................................................. 10–11 3 Raziskovanje vesolja .................................................................... 12–13 4 Oblika in zgradba Zemlje ......................................................... 14–15 5 Kopno in voda .................................................................................. 16–17 6 Oblike površja ................................................................................... 18–19 7 Značilnosti celin .............................................................................. 20–21 8 Poselitev ............................................................................................... 22–23

Upodabljanje površja ........................................................................ 24 1 Upodabljanje Zemlje ................................................................... 24–25 2 Geografska lega .............................................................................. 26–27 3 Zemljevidi ............................................................................................ 28–29 4 Uporaba zemljevida ..................................................................... 30–31 5 Orientacija ........................................................................................... 32–33

Gibanje Zemlje ............................................................................................. 34 1 Vrtenje in kroženje ........................................................................ 34–35 2 Vrtenje okoli osi ............................................................................... 36–37 3 Kroženje okoli Sonca ................................................................... 38–39 4 Letni časi ............................................................................................... 40–41 5 Lunin in Sončev mrk .................................................................... 42–43

Toplotni pasovi .......................................................................................... 44 1 Vreme in podnebje ....................................................................... 44–45 2 Toplotni pasovi ................................................................................ 46–47 3 Vroči ali tropski pas ....................................................................... 48–49 4 Zmerno topli pas ............................................................................ 50–51 5 Mrzli ali polarni pas ....................................................................... 52–53


4

Zakaj je Zemlja vodni planet?

Na Zemlji voda prekriva več kot 70 % površja. Voda je lahko slana ali sladka, tekoča ali stoječa, površinska ali podzemna. Najdemo jo v tekočem, plinastem (vodna para) ali trdnem stanju (led). Tvori oceane, morja, jezera, reke, močvirja, podzemne vode in ledenike.

5 KOPNO IN VODA

16 KOPNO IN VODA

Tihiocean

180 milijonov km2

SevernaAmerika

24 milijonov km2

JužnaAmerika

18 milijonov km2

SLOVARČEK: ▶ otočje – skupina bližnjih otokov s podobnimi značilnostmi ▶ močvirje – področje, ki je redno poplavljeno z vodo

Kar 97 % vse vode na Zemlji je slane, večinoma je v oceanih in morjih. Veliko manjši delež vode predstavlja sladka voda, pri tem so najpomembnejši ledeniki in vode pod površjem – podzemne vode. Najmanjši del sladke vode predstavljajo reke, jezera in močvirja. Jezera na kopnem so večinoma sladka, poznamo pa tudi slana jezera.

Voda v vseh treh

stanjih: oblaki, led

in tekoča voda.

Kako pride voda na vrh gora?

Voda na Zemlji nenehno kroži, kar je izjemnega pomena za planet in življenje na njem. Kroženje vode poganja sončno obsevanje.

Sončni žarki segrevajo površinsko vodo, ki izhlapeva in se kot vodna para dviguje v ozračje.

Z višino se vodna para ohladi in oblikuje v oblake, ki se ob gorskih verigah okrepijo.

Voda se obliki padavin vrne na površje.

V litru morske

vode je približno

dve žlici soli.

VODA70 %

KOPNO30 %

Zemlja je edini planet v Osončju s tekočo vodo. Vode je na Zemlji toliko, da pokriva večji del površja in ji daje značilno modro barvo. Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja na Zemlji.

Voda po rekah odteče nazaj v morje in vodni krog je sklenjen.

Dobrodošli na krovu!Hvala, ker ste izbrali našo turistično agencijo, ki vam ponuja številna zanimiva potovanja.Takoj na začetku vam moramo povedati, da za svoje prvo potovanje ne bi mogli izbrati boljšega kraja v vesolju.Pripnite si torej pasove, začenjamo s potovanjem proti čudovitemu modrozelenemu planetu Zemlja. Kolikor nam je znano, je to edini planet v vesolju, na katerem se je razvilo življenje.Na poti do njega bomo srečali številna druga nebesna telesa. Še pred pristankom bomo malce zaokrožili okrog Sonca in si planet ogledali od daleč, saj takšnih razgledov zlepa ne najdete v vesolju.Po pristanku sledi ogled posameznih delov Zemlje: od vročih, kjer boste prepuščeni na milost in nemilost levom in nosorogom, do mrzlih krajev, kjer boste poskušali preživeti v družbi severnih medvedov in kitov. Seveda bo na voljo dovolj časa, da boste lahko planet raziskovali tudi na lastno pest. Kot vidite bo potovanje izjemno zanimivo in razburljivo!Že sedaj vas vabimo, da si iz naše bogate ponudbe izberete še kakšno razburljivo potovanje in se nam v prihodnjih letih ponovno pridružite …

Helena & Vasja

ZačetekpotovanjaBesedilo – Ker je kratko in jedrnato, sta prav vsak stavek in beseda pomembna. Najpomembnejša spoznanja so obarvana in tiskana odebeljeno.

Slike – Tehnične risbe, zemljevidi in fotografije so skrbno izbrane in izdelane. Na vseh so prikazana zelo pomembna spoznanja, zato si jih natančno oglej.


5

Aktualno – Predstavitev dogodkov, ki so povezani s posameznim delom potovanja in so se zgodili v bližnji preteklosti ali se še dogajajo.

VESOLJE IN ZEMLJA 17

Atlantskiocean

95 milijonov km2

Severno ledeno morje 12 milijonov km2

Afrika30 milijonov km2

Azija45 milijonov km2

Evropa10 milijonov km2

Avstralija8 milijonov km2

Antarktika13 milijonov km2

Indijskiocean

75 milijonov km2

Zemljino površje sestavljata voda (70 %) in kopno (30 %). Velike sklenjene vodne površine imenujemo oceani, manjše pa morja. Veliki deli kopnega so celine ali kontinenti, manjši pa otoki in otočja.

1. Kolikšen del površja je pokrit z vodo in kolikšen del predstavlja kopno?

2. Kaj so oceani in kaj celine?3. Naštej oceane in celine

ter jih pokaži na karti.4. Opiši kroženje vode!

1. Zakaj nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v prihodnosti prišlo celo do vojn za pitno vodo?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

▶ ledenik – velika ledena gmota na Zemljinem površju ▶ preliv – ozek del morja med celinami

Severno ledeno morje − morje ali ocean?

Največji del vode na Zemlji je v oceanih in morjih. Oceani so velike, sklenjene vodne površine. Manjše in plitvejše vodne površine so morja in zalivi. Poznamo štiri oceane:• Tihi ocean ali Pacifi k,• Atlantski ocean,• Indijski ocean in• Severno ledeno morje.

Tihiocean

Atlantskiocean

Indijskiocean

Severnoledenomorje

Morja in zalive z dveh ali več strani obkroža kopno. Oceani in morja so povezani s prelivi. Naše Jadransko morje je zaliv Sredozemskega morja.

Je Avstralija otok ali celina?

Kopno je razdrobljeno v nekaj velikih delov, ki jih imenujemo kontinenti ali celine. Manjše dele kopnega imenujemo otoki in otočja. Posamezne celine med seboj ločujejo oceani, morja in prelivi. Izjemi sta Azija in Evropa, ki ju pogosto skupaj imenujemo Evrazija. Celin je sedem.

Ali veš?▶ Najbolj slano jezero

je Mrtvo morje. Brez uteži

se v njem ne moremo potopiti.

▶ Največja globina morja

je več kot 11 kilometrov.

▶ Kaspijsko jezero je

večje od Jadranskega

morja.

Avstralija

Evropa

Antarktika

Južna Amerika

Severna Amerika

Afrika

Azija

Primerjava velikosti oceanov.

Primerjava velikosti celin.

AktualnoLjudje uporabljamo

jezera, reke, morja in

oceane kot odlagališče za

najrazličnejše odpadke. S tem

močno onesnažujemo vire pitne

vode in kaj lahko se zgodi,

da bo nekoč pitna voda

dražja kot nafta.

Pred začetkom potovanja …Na vsako potovanje se moramo dobro pripraviti. Pri tem je najpomembnejši dober vodnik in jasen cilj, ter velika mera raziskovalnega in pustolovskega duha. Za vodnik ter zanimivo in razburljivo potovanje smo poskrbeli v naši agenciji, ostalo pa moraš ti prinesti s seboj. Na potovanju se lahko zgodi marsikaj. Večinoma so doživetja prijetna, včasih pa se lahko pojavijo tudi manjše težave, zato se je potrebno opremiti z veliko dobre volje.▶ Cilj potovanja je sicer že izbran – to je naš planet

Zemlja; na njem pa čim več raziskuj na svojo pest in si potovanje organiziraj po svoji meri.

▶ Če se slučajno izgubiš, zaostaneš za skupino, ne razumeš navodil vodiča ali pojasnil v vodniku, takoj prosi za pomoč.

▶ Dobro prisluhni in si sproti zapisuj. Spoznanja na potovanju ti bodo pomagala bolje razumeti svet, v katerem živiš.

▶ Tvoj osnovni vodnik na potovanju bo tale knjiga, ki pa še zdaleč ni navaden učbenik. V njem najdeš osnovne napotke, pa tudi tisto, za kar menimo, da bo potovanje naredilo še zanimivejše in razburljivejše.

Sedaj pa je res že čas, da se odpravimo na pot!

Ali veš? – Predstavitev zanimivosti, ki jih morda še ne veš in bi te utegnile zanimati.

Slovarček – Ker se podajamo na povsem neznana področja, kjer govorijo različne, nam neznane jezike, so izrazi, ki jih boš na potovanju srečal prvič, posebej izpostavljeni; za njihovo razlago poglej na dno strani.

Osebnosti – Predstavitev posameznih oseb in dogodkov, ki so odigrali pomembno vlogo pri raziskovanju Zemlje.

Povzetek – Na koncu vsakega dela potovanja je povzetek, kjer so zbrana najpomembnejša spoznanja tega dela potovanja.

Ponovi – Z vprašanji lahko preveriš, ali poznaš in razumeš najpomembnejša spoznanja posameznega dela potovanja.

Razmisli – Vprašanja, ki naj bi te vzpodbudila, da posežeš tudi po drugi literaturi, pobrskaš po svetovnem spletu ali le premisliš in se pogovoriš s sopotniki na potovanju.


6

SLOVARČEK: ▶ relief – glej stran 18 ▶ podnebje (klima) – glej stran 45

Geografi jaŽe praljudje so vedeli, da si velja zapomniti, kje je dober ulov. Ko pa so sami začeli gojiti rastline in vzrejati živali, so se ves čas spopadali z različnimi naravnimi nadlogami. Nekatere so se z opazovanjem narave sčasoma naučili napovedovati. Pridelke in različne predmete, ki so jih izdelovali, so začeli menjavati z drugimi ljudstvi. Pri tem so spoznavali poti do neznanih dežel in tamkajšnje navade ljudi.

Kako danes spoznavamo Zemljo?Danes planet, na katerem živimo, proučuje geografi ja. Beseda izhaja iz grščine in pomeni pisati o Zemlji (gea = Zemlja in grafein = pisati). Najprej so Zemljo le opisovali. Danes jo proučujejo. Iščejo vzroke in posledice posameznih pojavov in še vedno prihajajo do novih spoznanj. Geografi ja načrtno proučuje naravne in družbene pojave na Zemlji. Na različnih izletih in potovanjih pa jih iz vedoželjnosti spoznavamo tudi mi.

Z naravnimi pojavi se ukvarja FIZIČNA GEOGRAFIJA.

Njena področja proučevanja so relief, kamninska zgradba, prst, podnebje,

vodovje, rastlinstvo in živalstvo.


GEOGRAFIJA 7

Človeku poznavanje in razumevanje pojavov na Zemljinem površju že od pradavnine zelo koristi. Danes te pojave proučuje geografi ja, ki se deli na fi zično in družbeno geografi jo.

1. Iz kakšnih razlogov so ljudje nekoč spoznavali Zemljo?

2. Kaj proučuje geografi ja?3. Ali v današnjem času

proučujemo Zemljo le zaradi vedoželjnosti?

1. Naštej nekaj znanj o Zemlji, ki lahko koristijo sodobnemu človeku.

▶ gospodarstvo – organizirano proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Kakšne koristi prinaša geografi ja?

Osnovni namen geografov je pojasniti posamezne pojave na Zemlji in povezave med njimi. To počnejo z namenom, da bi

ljudje spoznali in bolje razumeli svet, v katerem živimo. Poznavanje pojavov in zakonitosti, ki vladajo v naravi in v človeški družbi, človeku

omogoča boljše sožitje z naravo ter učinkovito in uravnoteženo rabo naravnega okolja.

Eratosten▶ Grški matematik

in geograf.

▶ Živel je v 3. stoletju pr. n. š.

▶ Bil je upravitelj največje knjižnice

takratnega sveta, v Aleksandriji.

▶ Prvi je začel uporabljati izraz

geografija.

▶ Zelo natančno je izmeril

in izračunal obseg

Zemlje.

Pojave, povezane s človekom in njegovimi dejavnostmi, proučuje

DRUŽBENA GEOGRAFIJA. Ta raziskuje prebivalstvo, naselja,

gospodarstvo in promet.


Vesolje1 VESOLJE

Že v prazgodovini je nočno nebo vznemirjalo ljudi. Pojavov, ki so jih opazovali, si niso znali razložiti in so jih povezovali z bogovi. Na podlagi tega so nastali številni miti o začetku vesolja. So pa stara ljudstva kljub temu prišla do mnogih koristnih znanj. O tem pričajo številna stara svetišča, zapletene zvezdne karte in koledarji.

SLOVARČEK: ▶ astronom – znanstvenik, ki se ukvarja s proučevanjem vesolja ▶ meglice – oblaki prašne in plinaste snovi v vesolju

8 VESOLJE

Kaj vse najdemo v vesolju?

Če v jasni noči s prostim očesom pogledamo v nebo, vidimo na tisoče zvezd, nekaj planetov, tu in tam kakšen meteor in redko tudi kakšen komet.Z dobrim daljnogledom ali teleskopom pa lahko vidimo tudi meglice, galaksije in še marsikaj.

Zvezde so velike, zelo segrete plinaste krogle. Oddajajo svetlobo in energijo, ki se v njihovi notranjosti sprošča ob jedrskih reakcijah. Na nebu so vidne kot različno svetle pike.

Nam najbližja in najsvetlejša zvezda je Sonce.

Galaksije sestavlja tudi po več milijard zvezd. V vesolju naj bi bilo na milijarde galaksij različnih oblik in velikosti.

Mi živimo v galaksiji Rimska cesta. Vidimo jo kot svetel pas, ki se razteza čez celotno nebo.

Kaj je vesolje?

Danes vemo, da se Zemlja nahaja v velikanskem prostoru, ki mu pravimo vesolje. Vesolje si je skoraj nemogoče predstavljati in ga opisati z besedami. Sestavlja ga ogromno praznega prostora in številna nebesna telesa. Nekatera od njih lahko v jasnih nočeh opazimo na nebu. Večina astronomov je prepričanih, da je vesolje nastalo pred približno 13 milijardami let z velikim pokom.


in Zemlja

▶ jedrska reakcija – reakcija med atomskimi jedri, pri čemer se sprosti veliko energije ▶ krater – krožna jama, ki nastane ob padcu meteorita

VESOLJE IN ZEMLJA 9

Vesolje je velikanski prostor, v katerem se nahajajo različna nebesna telesa. Galaksije so sestavljene iz zvezd. Okrog nekaterih zvezd krožijo planeti – manjše in hladnejše plinaste ali kamnite krogle, ki so pogosto obdane z lunami.

1. Kaj je vesolje?2. Kako si predstavljaš Sonce?

1. Kakšne predstave o vesolju so imeli ljudje v preteklosti?

2. Kakšna je razlika med planetom in zvezdo?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Planeti obkrožajo marsikaterozvezdo. So plinaste ali kamnite krogle, ki pa ne oddajajo lastne svetlobe.

Nekateri planeti so obdani s prstani ali pa okrog njih krožijo manjša telesa – sateliti ali lune.

Kometi so eni najveličastnejših pojavov na nebu. Komet ali zvezda repatica je majhno zamrznjeno nebesno telo. Ko zaidejo v bližino Sonca, jih vidimo kot svetle krogle z repom. Nekateri se vračajo, drugi nas obiščejo le enkrat.

Meteorji so manjša telesa, ki zaidejo v bližino Zemlje in ob vstopu v ozračje zažarijo. Večinoma v ozračju razpadejo in zgorijo, včasih pa ostanki padejo na tla. Kose, ki dosežejo površje, imenujemo meteoriti. Večji kosi ustvarijo krater.

V vesolju najdemo še številna druga nebesna telesa.

Ali veš?▶ Pred 65 milijoni let

je na Zemljo padel meteorit

in povzročil izumrtje dinozavrov.

▶ Prah je za več let zasenčil Sonce.

▶ Poleg dinozavrov naj bi izumrlo

približno 70 % vseh živih bitij.

▶ K sreči se takšen dogodek

zgodi le približno vsakih

100 milijonov let.


document

Documents