Playa de las Americas: v 60-ih letih namensko zgrajeno počitniško letovišče je danes središče nočnega življenja na otoku. Playo de las Americas zaznamujejo mnogi hoteli, razkošni nakupovalni centri in blišč v slogu Las Vegasa. Številni bari, nočni klubi in restavracije so pravi raj za tiste, ki gredo na počitnice za namenom, da se bodo zabavali dolgo v noč.

Costa Adeje: Playa de las Americas se v svojem severnem delu prelevi v Costo Adeje, ki se ponaša s hoteli višjega ranga, bolj mirno plažo ter vodnim parkom Siam, ki vam bo z vratolomnimi tobogani pognal adrenalin po žilah. Medano: letovišče z najdaljšo plažo (2 km) na otoku je znano po sproščeni bohemski atmosferi in zaradi močnega vetra nudi idealne pogoje za srfanje in kajtanje. Čeprav zaradi vetra plaža ni tako primerna za lagodno poležavanje na plaži in kopanje, pa obalna promenada kar vabi k romantičnim večernim sprehodom.

I. LETOVIŠKI KRAJI

Teide Masca Na izletu boste spoznali vse najlepše in najbolj nenavadne znamenitosti otoka. Pot vas bo peljala do narodnega parka Teide, skozi vasico Vilaflor, ki je najvišje ležeča španska vasica. Nato boste nadaljevali do doline Ucanca in znamenitih Roques de Garcia, kjer boste imeli dovolj časa za fotografiranje, saj se vam bo odprl tudi čudovit pogled na 3718 m visok vulkan Teide. Pot vas bo potem vodila do doline Orotava, kjer boste imeli prosti čas za kosilo v lokalni restavraciji (kosilo ni vključeno v ceno). Naslednji postanek vas čaka v Icod de los Vinos, kjer si boste ogledali znamenito, tri tisoč let staro »zmajevo drevo«. Pred vrnitvijo v hotel vas bodo očarali še neverjetni pogledi na pečine Los Gigantes in vasica Garachico, ki jo je leta 1706 skoraj popolnoma uničil vulkanski izbruh. Informativna cena: 35 EUR

II. IZLETI

Čari severa Preden se odpravite z nami na ta izlet, pripravite fotoaparate, saj vas čakajo eni najlepših razgledov. Začeli boste v Santiagu del Teide in Erjosu, kjer se vam bo odprl pogled na goro Teide. Nato sledi postanek v vasici Garachico, ki jo je leta 1706 zaznamoval vulkanski izbruh. Od tam boste nadaljevali proti Icod de los Vinos in »zmajevem drevesu«, ki naj bi bil po nekaterih teorijah star kar tri tisoč let. Pot vas bo vodila še do doline La Orotava, kjer se boste sprehodili do znane kanarske hiše Los Balcones, ki je središče tipičnih otoških izdelkov, med njimi tudi vezenja. Prosti čas za kosilo ali kratek sprehod boste imeli v Puerto de la Cruz (kosilo je vključeno v ceno). Informativna cena: 51 EUR

La Gomera Iz pristanišča Los Cristianos se boste odpravili na otok La Gomera in ogled začeli v glavnem mestu San Sebastian de la Gomera. Razgledna točka Mirador de las Carboneras bo popolno izhodišče za lepe fotografije in poglede na dolino in mesto Hermigua. Nadaljevanje poti v vasico El Cedro v narodnem parku Garajonay, ki je pod Unescovo zaščito. V vasici Rosas vas bo čakalo okusno kosilo pospremljeno s predstavitvijo jezika »el silbo« oziroma žvižganja, s katerim se še danes sporazumevajo domačini (kosilo je vključeno v ceno). Po kosilu sledi postanek v vasici Hermigua in prosti čas v mestu San Sebastian pred povratkom v Los Cristianos. Informativna cena: 64 EUR

Možnost izbire dodatnih izletov z informativnimi cenami: Loro Parque: 50 EUR Volcano tour (pohodniški): 49,95 EUR Royal Delfin (izlet z ladjo s steklenim dnom): 52 EUR Quadsafari to Teide: 98 EUR

BANKE in BANKOMATI Bankomate boste našli ob hotelih, trgovinah, na glavnih ulicah, bencinskih črpalkah, bankah ... Priporočamo Vam, da za prvo transakcijo izberete bankomat pri banki, in sicer v delovnem času (v primeru, da ne gre vse tekoče). Po navadi so banke odprte med delavniki od 09.00 do 14.00 ure, popoldne so zaprte. Ob sobotah so banke po navadi odprte od 09.00 do 13.00 ure. CARINSKI PREDPISI Iz Španije lahko prinesete s seboj: - 200 cigaret ali - 100 cigarilosov ali - 50 cigar ali - 250 g tobaka za kajenje ali - 1 l alkohola nad 22% ali - 2 l vina ali - 16 l piva CERKVE, SAMOSTANI, MOŠEJE V cerkve in mošeje lahko vstopite samo v primernih oblačilih (pokrite rame in kolena) Bazilika nase gospe Kandelarijske, se nahaja v mestu Candelaria. Obiskovalci cerkve se najprej znajdejo na ogromnem odprtem trgu, na katerem so vzdolž zaščitnega zida, posnetki primitivnih skulptur, ki prikazujejo plemenske poglavarje Gvancev. Na drugi strani trga se dviga zelo velika, nedavno zgrajena cerkev, v kateri je bogato okrašena statua device Marije. Po legendi je kip Device cudezno naplavilo na obalo se v casu poganskih Gvancev, zato je Candelaria postala sveti kraj za spanske prisleke.

Cerkev Marijinega spocetja v mestu La Laguna velja za eno najlepsih na Tenerifu. Je dolga, nizka in kremaste barve, krasijo jo kamniti ornamenti in eleganten zvonik. V

III. INFORMACIJE OD A DO Ž

cerkvi si lahko ogledate temno, mojstrsko izrezljano priznico in kip device Marije, katere leva stran prsi je prebodena z nadvse realisticnim, svetlecim se mecem. Cerkev Marijinega spocetja v mestu Santa Cruz je sijajna cerkev iz 16. stoletja z osmerokotnim zvonikom in zgradbe v njeni blizini so na zalost edini ostanek najstarejsega dela starega mesta Santa Cruz. V cerkvi si je mogoce ogledati tudi uplenjeno zastavo lorda Nelsona in kriz, ki so ga imeli s seboj spanski zavojevalci otoka v 15. stoletju. Cerkev de la Pena de Francia se nahaja v mestu Puerto de la Cruz. Zgrajena je v znacilnem kanarskem slogu in je glavna cerkev Puerto de la Cruza. Avtor skulptur je znameniti lokalni umetnik iz 18. stoletja, Lujan Perez. ČASOVNA RAZLIKA Tenerife imajo čas uravnan eno uro nazaj glede na naš čas. Ko je v Sloveniji ura 12.00, je na Tenerife ura 11.00. DENAR/ DENARNA ENOTA, PLAČILNE KARTICE V Španiji je uradna denarna enota evro, po novem letu 2001/02, ko so vse članice EU zamenjale obstoječo denarno enoto, jo je tudi Španija. Plačilne kartice (Eurocard, Visa, Mastercard, Dinners) uporabljajo v glavnem vseh trgovinah, restavracijah, bencinskih črpalkah..., v lekarnah po navadi ne morete plačevati z njimi, orientirate pa se po ne/obstoječem znaku na vratih posamezne trgovine. S kreditnimi karticami lahko dvigujete denar na bančnih avtomatih in pa na banki, ob predložitvi potnega lista. Če dvigujete z navadno bančno kartico naše banke, bodite pozorni na višino svojega dnevnega limita v Sloveniji. Tudi bankomati imajo včasih označeno maksimalno višino dviga denarja, ki ga lahko dvignete naenkrat. DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA Ambasada Republike Slovenije Hermanos Bécquer, 7-2 28 006 Madrid Španija T: (+) 34 91 411 68 93 F: (+) 34 91 564 60 57 E: vma(at)gov.si www: http://madrid.embassy.si/ Odgovorna za: Alžirijo, Andoro, Kubo, Španijo ELEKTRIČNA NAPETOST V vseh hotelih uporabljajo napetost 220V, tako da vsi aparati normalno delujejo kakor pri nas. Tudi polnilci za telefone (če se zgodi, da katera vtičnica ne deluje, poskusite z drugo).

FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE V Španiji so kraji, kjer je prepovedano fotografiranje, opremljeni z opozorilnimi znaki. Še posebej je prepovedano fotografiranje vojaških objektov. Znotraj cerkva in muzejev je prepovedano fotografiranje z bliskavico, medtem ko je fotografiranje glavnega cerkvenega oltarja tabu. GLASBA IN PLES Flamenko je glasbeni in plesni stil, ki se je razvil v več regijah južne Španije. Na razvoj flamenka naj bi vplivali tudi romski, bizantinski, sefardični, mavrski elementi. Izvori besede flamenko so nejasni. Izraz do 18. stoletja ni bil zabeležen.

Flamenko je navadno označen kot glasba andaluzijskih ciganov, čeprav je v 18. stoletju veljal kot glasba vseh Andaluzijcev. Tudi druge španske regije, kot sta Extremadura in Murcia, so prispevale k razvoju flamenka. Mnogi umetniki flamenka so bili rojeni izven romskih skupnosti. 16. novembra 2010 je UNESCO razglasil flamenko za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine.

Bogato spansko glasbeno dediscino so zaznamovali znacilni glasbeni instrumenti, slogi in plesi. Txistu, manjsi pihalni instrument, je znacilen za Baskijo, Galicijo in Asturijo zaznamujejo zivahni napevi gaita (dude), medtem ko se v Valenciji ponasajo z neskoncnim stevilom godb na pihala.

V Andaluziji je doma flamenko in ritem Aragonije je ujet v narodni ples jota. Katalonsko glasbo in ples, znano sardano spremljajo flavta, boben in oboa.

JAVNA PREVOZNA SREDSTVA Avtobus Avtobusi na otoku Tenerife so zelo ucinkovito prevozno sredstvo, vozijo namrec pogosto in so zanesljivi. Vozovnice za vec vozenj lahko kupite s tudi do 40-odstotnim popustom v uradih avtobusnega prevoznika TITSA. http://www.consorcidetransports.org/documents/10286/23517/L100%2C+2012.05.01+a+2012.10.31.pdf Vlak Prevoz z vlakom na otoku Tenerife za zdaj se ni mogoc. Je pa to projekt, ki si ga na otoku zelijo izpeljati v prihodnjih letih. http://www.consorcidetransports.org/documents/10286/11266/Horaris+Tren+%2817-02-2012%29.pdf Taxi Vozniki taksijev uporabljajo taksimeter v glavnem mestu Santa Cruz de Tenerife, za ostale predele pa obstajajo uradne tarife, katere morajo taksisti na zahtevo tudi pokazati. Nočne tarife so dražje. Dobro je, da pred začetkom vožnje vprašate za okvirno ceno. S cenami in tarifami so seznanjeni tudi v hotelskih recepcijah («tarifa oficial»). Na Tenerife so taksisti razdeljeni po conah, kar pomeni, da lahko sprejmejo samo potnike v svojem območju.

LEKARNA Lekarne so obicajno odprte ob delavnikih od 09.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 20.00 ure. Lekarne so dobro preskrbljene in brez recepta lahko kupite posamezna zdravila (če farmacevt presodi, da jih potrebujete) in sanitetni pribor. Poleg tega ponujajo tudi razne druge artikle. Veliko hotelov ima hotelskega zdravnika, ki Vas pride pogledati (placilo posebej) in Vas na osnovi bolezni napoti naprej v bolnišnico. LEŽALNIKI IN SENČNIKI Na plaži jih je treba plačati ne glede ali pridete na plažo zjutraj ali popoldne. Če boste za kratek čas zapustili ležalnik, Vam svetujemo, da na njem ne pustite ničesar razen brisače. Ob svojem odhodu pa obvestite varnostnika. Ležalnike je potrebno zapustiti med 17.00 in 18.00. NAKUPI IN SPOMINKI Santa Cruz je glavno nakupovalno sredisce Tenerifa, kljub kakovostni ponudbi dragih krznenih izdelkov v Puerto de la Cruzu in stevilnim raznovrstnim parfumerijam ter trgovinam z alkoholnimi pijacami v Playi de las Americas. Glavno nakupovalno podrocje v Santa Cruzu je okoli trga Plaza de la Candelaria. Poceni usnjeni izdelki se dobijo v blizini trznice Mercado de Nuestra Senora de Africa. Tenerife ima tudi veliko stevilo trznic, v razlicnih mestih ob razlicnih dnevih: - Trznica v mestu Alcala (ponedeljek, 09.00-14.00) - Trznica v mestu Los Abrigos (torek, 18.00-22.00) - Trznica na plazi v mestu San Juan (sreda 09.00-14.00) - Trznica v mestu Torviscas (cetrtek, sobota, 09.00-14.00) - Trznica v mestu Los Cristianos (nedelja, 09.00-14.00) NAPITNINA Če ste zadovoljni s storitvijo, je običaj, da daste napitnino natakarju ali natakarici, sobarici, taksistu, vozniku in vodniku ob koncu izleta. NAJEM AVTOMOBILA ali MOTORJA Za najem skuterja ali avtomobila se posvetujte s predstavnikom na otoku, ker se zna zgoditi v primeru nesreče, da ste spregledali drobni tisk napisan v španščini, v katerem ste dolžni poravnati vso nastalo škodo v primeru nesreče. Svetoval Vam bo tudi, kam se odpraviti na izlet, kako najbolje izkoristiti Vaš čas, katere zanimivosti si je vredno ogledati in katere plaže je vredno obiskati. Opozorilo: Najemnik vozila naj bo tudi voznik. Ne vozite pod vplivom alkohola. Med vožnjo bodite privezani z varnostnim pasom. Pri vožnji z motorjem je obvezna uporaba čelade! Upoštevajte omejitve hitrosti: 50 km/h v naselju; 80 km/h izven naselij. Vožnja zahteva malce več potrpežljivosti, kajti Slovenci nismo vajeni tako ozkih ulic in tako divjega načina vožnje.

NOČNO ŽIVLJENJE Nocnega zivljenja na otoku Tenerife ne manjka. Vsak vecer lahko poslusate zivo glasbo ali si ogledate razlicne kabaret predstave, veliko pa je tudi klubov, kjer DJ-i vrtijo glasbo do jutranjih ur. Nocno zivljenje v Los Cristianos: - Charly Bar (ziva glasba vse dni v tednu) - D' Arcos, novo ime Frankies (vsak dan razlicne predstave) - Irish Times (popularen bar z irsko glasbo) - Swan Inn (bar/restavracija z zivo glasbo, predstavami...)

Nocno zivljenje v las Americas: -Drunk N Duck (ziva glasba, kabaret, DJ) -Sax Bar (za vse tiste, ki imate radi rock glasbo) -Jazz Rock Caffe (mesana glasba vsak vecer) -Jersey Cow (kabaret bar z razlicnimi predstavami in zivo glasbo) -Soul Suite (kabaret bar, z odlicno 'soul' glasbo)

POŠTA Razglednice lahko oddate na pošti oziroma v poštni nabiralnik v vsaki recepciji. Pošta potuje približno teden dni. Delovni čas je od 9.00-13.30, ob sobotah in nedeljah so pošte zaprte. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA Med državnimi prazniki bodo državne ustanove, banke, pošte in poslovni objekti zaprti. Hoteli, restavracije, naravni parki, muzeji, lokali bodo kljub temu odprti. Državni prazniki: -Ano Nuevo (novo leto, 1.jan.) -Dia de los Tres Reyes (sveti trije kralji,6.jan.) -Dia del Trabajo (praznik dela,1.maj) -Asuncion (Marijino vnebovzetje,15.avg.) -Dia de la Hispanidad (narodni praznik,12.okt) -Todos los Santos (dan vseh svetih,1.nov.) -Dia de la Constitucion (dan ustave,6.dec.) -Inmaculada Concepcion (brezmadezno spocetje,8.dec.) -Navidad (bozic,25.dec.) Praznovanja na otoku Tenerife: -Karneval v Santa Cruzu (februar/marec) -Karneval v Los Cristianosu (februar/marec) -Praznik svetega rešnjega telesa v La Orotavi (maj/junij) -Kanarski sejem hrane (marec) PLAŽE, KOPANJE Plaze so v vecini turisticnih krajev javne in jih posamezni hotelirji le upravljajo (lezalniki, sencniki, bari...), tako je ciscenje naloga lokalne uprave. Seveda si hotelirji prizadevajo vzdrzevati cistoco posameznih plaz. Veliko plaz na glavnih turisticnih obmocjih ima toaletne prostore, prostor za preoblacenje, tus.

Sencniki in lezalniki so na vecini plaz placljivi. -Playa de las Teresitas (San Andres): plaza, ki jo vecinoma obiskujejo domacini, zaradi saharskega peska, dobrih morskih restavracij in lokalnega utripa. -Poris de Abona: ena lepsih na vzhodni obali, turisticno se nerazvita plaza z ribisko vasico in temnim vulkanskim peskom -El Medano: zaradi mocnega vetra idealna za srfanje, vendar ne prevec primerna za kopanje. -Los Cristianos, Playa de las Americas, Costa Adeje: vedno zivahne in polne zivljenja, vecinoma s temnim vulkanskim peskom, primerne za kopanje. -Los Gigantes: vrsta privlacnih zalivov, nekateri skalnati in drugi pesceni, vse pa povezuje promenada, ki se vije ob pecinah in je idealna za sproscujoce sprehode. -Puerto de la Cruz: bolj mirne pescene plaze, ki so del enega najbolj elegantnih obmorskih letovisc na otoku.

ŠPORT Izbira sportnih dejavnosti je zelo pestra. Nekaj je tudi pristno kanarskih sportov, recimo zelo priljubljena kanarska rokoborba (lucha Canaria), ki izvira neposredno iz gvancevske tradicije. Tudi 'igra s palico' (juego del palo) se je obdrzala se iz gvancevskih casov. To je mecevanju podoben sportni spopad, pri katerem uporabljata tekmeca (namesto meca ali sablje) dolgo palico. Je pa trenutno glavna sportna dejavnost za turiste na otoku zagotovo golf, saj so zgradili ze kar osem golf igrisc. Otok Tenerife je izredno popularen pri 'srfarjih', 'kajtarjih', nudi pa tudi zelo dobro urejena teniska igrisca. Razlicne agencije vam nudijo tudi moznost potapljanja. Na otoku so zgradili tudi vec hipodromov in konjske dirke postajajo vedno bolj popularne. Tenerife ima nogometni klub z bogato tradicijo, trenutno igrajo v drugi spanski ligi. Tudi odbojka in kosarka postajata vedno bolj priljubljena.

TATVINE

Da boste varno in brez skrbi uživali na počitnicah, Vam priporočamo, da najamete sef (plačilo v recepciji). Hotelska uprava ne odgovarja za denar, dokumente in vredne predmete, ki niso bili shranjeni v sefu. Pred odhodom ne pozabite izprazniti sefa in vrniti ključa. Na plaži nikoli ne puščajte stvari brez nadzora. Na raznih sejmih ali v diskotekah pazite na svoje osebne stvari. V primeru, da ste najeli avtomobil, Vam svetujemo, da v kabini in prtljažniku ne puščate ničesar. TELEFONIRANJE Po prihodu v Španijo Vam je telefonski operater, s katerim imate sklenjeno naročnino, poslal cene odhodnih in dohodnih klicev ter cene sporočil. Telefonirate lahko iz hotelske sobe ali recepcije, vendar je ta način drazji. Za klic v Slovenijo zavrtite najprej izhodno številko 00, nato pozivno številko za Slovenijo 386, potem omrežno skupino brez vodilne 0 in nazadnje želeno telefonsko številko. Primer: 00-386-1-5071947. Mednarodna klicna številka za Španijo je 0034. VODA Voda na Tenerife je sicer pitna, vendar pa vsebuje ogromno mineralov, zato ima nekoliko slan okus. Priporocamo Vam pitje iz usteklenicene vode.

ZDRAVJE Varljiva svežina ob morju (posebej, če je vetrovno) je lahko vzrok sončnim opeklinam in raznim drugim težavam. Svetujemo Vam, da se prve dni izogibate pretiranemu sončenju (posebej opoldne), da uporabljate zaščitne kreme z visokim faktorjem, imate pokrivalo za glavo in pijete dovolj tekočine (pazljivo z ledeno mrzlimi pijačami). Komarji in podoben mrčes so prav gotovo ena od neprijetnih stvari na počitnicah. V boju proti mrčesu so se izkazala za precej učinkovita zaščitna sredstva, ki se vstavijo v električno vtičnico. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Ob poškodbi ali nezgodi takoj pokličite dežurni center svoje zavarovalnice. Operaterju navedite naslednje podatke: ime in priimek, številko police, naslov in številko telefona, kjer ste trenutno dosegljivi, vrsto bolezni oz. pomoč, ki jo potrebujete. Telefonska številka, ki jo morate kontaktirati, je napisana na kartici zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice, s katero ste sklenili zavarovanje pred odhodom v tujino.

Uradno ime: Kraljevina Španija - Reino de Espana Državna ureditev: ustavna monarhija (od leta 1975) Površina: 504 782 km2 Glavno mesto: Madrid Najvišji vrh: Pico del Teide (na otoku Tenerife) 3718 m Lega: na Iberskem polotoku, od Evrope jo deli gorska veriga Pireneji Najdaljša reka: Ebro, 910 km Največje pristanišče: Barcelona Število prebivalcev: cca. 40 milijonov Nataliteta: 1,28 otroka na žensko Uradni jeziki: španščina (imenovana tudi kastiljščina), v nekaterih predelih tudi baskovščina ali galicijščina in katalonščina Vera: 94 % katolikov BDP na prebivalca: USD 25 500 (poljedelstvo 5,3 %, industrija 30,1 %, storitvene dejavnosti 64,6 %) Nezaposlenost: 20 % Glavni trgovinski partnerji: Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska Kmetijstvo: zelenjava, oljke, grozdje, repa, govedo, svinje, siri Industrijski izdelki: tekstil, obutev in ostali usnjeni izdelki, avtomobili, stroji, orodje, zdravila, vino, olje, konzerve ...

IV. SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ŠPANIJE

V prejšnjem stoletju je državo zaznamovala diktatura generala Franca, ki je trajala 35 let. Po njegovi smrti se je država hitro demokratizirala, gospodarski razvoj pa je pospešila vključitev v EU leta 1986. Španija meri 504.880 kvadratnih kilometrov in ima 46 milijonov prebivalcev. Število prebivalcev se po malem veča, predvsem zaradi priseljevanja. 77 % prebivalcev živi v mestih, 19,8 % pa živi pod mejo revščine. Velika večina prebivalstva je katoliške vere (94 %), poleg španskega pa so v rabi tudi katalonski, galicijski, baskovski, poslovno pa predvsem angleški jezik. Glavno mesto Španije je Madrid, valuta evro, v državi pa se uporablja metrični sistem. Španija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).

Politični sistem

Španija je ustavna monarhija, ki jo sestavlja 17 avtonomnih pokrajin z visoko stopnjo neodvisnosti ter dve avtonomni mesti. Baskija in Katalonija zahtevata še večjo neodvisnost ali celo odcepitev. Katalonija je na referendumu junija 2006 dosegla spremembo statuta, ki uravnava odnose s centralno vlado in s tem pridobila še večjo samostojnost ter se tako (vsaj začasno) odpovedala težnjam po samostojnosti. Vlada je poskušala na podoben način razrešiti odnose z Baskijo, vendar je bilo premirje, ki ga je baskovska teroristična skupina ETA razglasila marca 2006, že prekinjeno. Voditelj države je kralj Juan Carlos I, ki ga bo sčasoma nasledil njegov sin Felipe. Na predčasnih parlamentarnih volitvah novembra 2011 je zmagala Ljudska stranka Mariana Rajoyja, ki je nadomestila Socialistično delavsko stranko.

Parlament oz. Cortes je dvodomni, vendar je zakonodajna moč dodeljena spodnjemu domu (Congreso de los Diputados), ki ima 350 sedežev. Poslanci so voljeni s strankarskih lista za 4 letno obdobje.

Gospodarstvo Kmetijski sektor prispeva 3 % BDP ter zaposluje 4,2 % aktivnega prebivalstva. Pridelujejo pšenico, sladkorno peso, ječmen, paradižnik, olive, citruse, grozdje in pluto. Španija je največji proizvajalec olivnega olja na svetu in tretji največji proizvajalec vina. V Španiji pridelajo največ limon, pomaranč in jagod na svetu. Ima pa Španija omejene naravne vire. V industriji prevladujejo živilska in tekstilna industrija, predelava železa in jekla ter navtična industrija. Velik potencial imajo proizvodnja elektronskih komponent, informacijska tehnologija in telekomunikacije. Turizem predstavlja velik del v strukturi prihodkov, saj je Španija postala druga največja turistična destinacija na svetu. Storitveni sektor prispeva več kot dve tretjini BDP in zaposluje preko 70 % vsega aktivnega prebivalstva.

V. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

KANARSKI OTOKI

Kanarski otoki ležijo v Atlantskem oceanu in so del Makronezije. Makronezija je območje, ki se nahaja zahodno od obale zahodne Afrike. Otočje sestavlja sedem večjih otokov:

Tenerife (glavno mesto: Santa Cruz de Tenerife);

Gran Canaria (glavno mesto: Las Palmas de Gran Canaria);

Lanzarote (glavno mesto: Arrecife);

La Palma (glavno mesto: Santa Cruz de La Palma);

La Gomera (glavno mesto: San Sebastián de La Gomera);

El Hierro (glavno mesto: Valverde);

Fuerteventura (glavno mesto: Puerto del Rosario).

Otoki so ognjeniškega nastanka in so dejansko vrhovi stotin ognjenikov, ki so na

morskem dnu prvič izbruhnili pred 14 milijoni let.

Celotno otočje danes pripada Španiji, ki dovoljuje otočju avtonomni status. Delijo se na

dve provinci, ki se imenujeta po glavnih mestih. V provinco Santa Cruz de Tenerife

spadajo štirje zahodni otoki, ki so vsi gorati. Največji med njimi je Tenerife. La Palma,

La Gomera in El Hierro so majhni otoki, ki še niso razvili masovnega turizma. Vzhodni

otoki spadajo v provinco Las Palmas. Gozdnati Gran Canaria je največji otok in glavno

mesto Las Palmas de Gran Canaria je kolonialno. Nasprotno je Lanzarote ravninski,

njegova pokrajina spominja na mesečevo. Fuerteventura pa ima dolge deviške plaže.

TENERIFE Tenerife je največji in najgosteje poseljen otok Kanarskih otokov. Hkrati je tudi najbolj gosto poseljen španski otok, s površino 2,034.38 km² in 908,555 prebivalci, kar predstavlja 43% celotnega prebivalstva Kanarskih otokov. Tenerife je turistični in gospodarsko središče otočja. Na otoku sta dve letališči, severno Tenerife North Airport in južno Tenerife South Airport. Santa Cruz de Tenerife je glavno mesto otoka in sedež otoškega sveta (cabildo insular). Mesto je tudi prestolnica Avtonomne skupnosti Kanarskih otokov; naziv si deli z mestom Las Palmas, s katerim si delita tudi uradne institucije, kot so predsedstvo in ministrstva. Med letoma 1833 in 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife samostojna prestolnica otočja, z odlokom iz leta 1927 pa je bilo vzpostavljeno deljeno prestolništvo, kar velja še danes. V mestu je arhitekturni simbol Kanarskih otokov, prireditvena zgradba Auditorio de Tenerife v obliki jadrnice. Na otoku se nahaja Univerza La Laguna, ustanovljena leta 1927. Je najstarejša univerza otočja. Tenerife gosti tudi enega največjih svetovnih karnevalov. Karneval v mestu Santa Cruz de Tenerife poskuša postati eden izmed krajev svetovne dediščine.

San Cristóbal de La Laguna (že uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine) je drugo

mesto otoka in tretje otočja. Samo mesto La Laguna je bilo prestolnica Kanarskih

otokov, dokler ga ni v tej vlogi leta 1833 nadomestil Santa Cruz.

Na otoku Tenerife se nahaja tudi najvišja točka Španije, 3.718 m visok ognjenik El

Teide, ki je prav tako uvrščen na seznam svetovne dediščine. Ognjenik je tudi tretji

najvišji ognjenik na svetu ter najvišji v Atlantskem oceanu.

GEOGRAFIJA

Najstarejši gorski masivi so se z dna Atlantskega oceana dvignili s pomočjo ognjeniških

izbruhov, ki so prispevali k rojstvu otoka pred približno 12 milijoni let. Otok, kot ga

poznamo danes, je nastal pred približno 3 milijoni let z združitvijo treh različnih

otokov, ki so zrasli na mestu masivov Anaga, Teno in Valle de San Lorenzo kot posledica

aktivnosti ognjenika Teide. Osrednji vrh na otoku je viden iz večine delov otoka; dviga

se iz kaldere nekdanjih izbruhov, ki je na nekaterih mestih 17 km dolga.

Otok je med 28° in 29° severne širine ter med 16° in 17° poldnevnikom. Zavzema

osrednje mesto med ostalimi večjimi Kanarskimi otoki: Gran Canaria, La Gomera in La

Palma. Otok je od afriške obale oddaljen 300 km, in približno 1000 km od Iberskega

polotoka. Je največji otok Kanarskega otočja in tudi otok z najdaljšo obalo v skupni

dolžini 342 km.

Neenakomerna in strma orografija otoka in njegova raznovrstnostnost podnebij se

izkazuje tudi skozi pestrost pokrajine, geografskih in geoloških oblik. Od Narodnega

parka Teide z njegovimi obsežnimi borovimi gozdovi, preko ognjeniške pokrajine pri

vrhovih Teide in Malpaís de Güímar, do Acantilados de Los Gigantes (visoki klifi Los

Gigantes na zahodni strani otoka). Na jugu srečamo polpuščavska območja z rastlinami,

odpornimi na sušo. Ostala območja so: hribi kot so Montaña Roja in Montaña Pelada,

doline in gozdovi s subtropsko vegetacijo in podnebjem (npr. v okolici mesta Puerto de

la Cruz / dolina Orotava), kanjoni in prepadi, kot jih najdemo pri krajih Anaga in Teno.

GOSPODARSTVO Turizem je glavna gospodarska dejavnost na otoku. Letno obišče otok okoli pet milijonov turistov, največ med vsemi Kanarskimi otoki. Največ obiskovalcev dobi iz Anglije, ki ji sledi Nemčija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska, Danska, ... Turistični centri se večinoma nahajajo na jugu otoka, kjer je bolj toplo in bolj sušno podnebje. Počasi pa se je začel turizem širiti tudi proti severu otoka. Zaradi hitrega razvoja turizma so uveljavili zakon, ki preprečuje gradnjo novih hotelov, če niso rangirani s petimi zvezdicami in ponujajo tudi dodatne aktivnosti, kot je golf ali kongresni center. S tem zakonom želijo zvišati standard turistične ponudbe. Prvi zametki turizma so se na otoku razvili že konec 19. stoletja in se razvijali dalje v 20. stoletju, ko so otok začeli obiskovati predvsem Angleži, ki jih je pritegnila pokrajina otoka. Med svetovnima vojnama se je razvoj turizma nekoliko ustavil in se v polnem razmahu začel razvijati v drugi polovici 20. stoletja. Prvi turistični center je bil Puerto de la Cruz, zaradi ugodne klime in bližine doline Orotava. Po letu 1980 pa se je turizem močno razmahnil po celem južnem delu otoka. Kmetijstvo in ribištvo sta bili nekdaj zelo pomembni panogi na otoku. Njuna tradicija pa je močno upadla z razvojem turizma. Danes kmetijstvo prispeva manj kot 10% otoškega BDP-ja. Kljub temu pa je zelo pomemben za ohranjanje kulturne krajine otoka. Center kmetijstva je na severnem delu otoka. Kaj gojijo je odvisno predvsem od nadmorske višine. Na obalnem pasu gojijo banane in paradižnik, kar v večini izvažajo v celinsko Španijo in ostale dele Evrope. Na bolj suhih notranjih območjih gojijo krompir, tobak in koruzo. Na jugu pa je pomembna čebula. Banane so zelo pomemben pridelek in na Tenerifih jih pridelajo več kot na sosednjih otokih. Na leto pridelajo okoli 150 000 ton banan, od tega jih gre 90% v izvoz. Po pomembnosti pridelka sledi bananam paradižnik, grozdje, krompir in rože. Za Tenerife pa je pomembno tudi ribištvo, saj so Kanarski otoki za Španijo drugo najpomembnejše območje ribolova. Trgovina ima tudi pomembno vlogo za gospodarstvo Tenerife in je močno povezano s turizmom. Trgovina predstavlja kar 20% BDP-ja na otoku. Glavni trgovski center je Santa Cruz. Industrijo na otoku zaznamuje predvsem nafta, ki predstavlja 10% BDP-ja. Glavna rafinerija je v Santa Cruzu in ima pomembno vlogo ne samo za Kanarske otoke, ampak tudi za trg Iberskega polotoka, Afrike in Južne Amerike.

PODNEBJE

Tenerife so mednarodno poznani kot "Otok večne pomladi" (špansko: Isla de la Eterna

Primavera). Otok uživa celoletno toplo subtropsko podnebje s povprečnimi

temperaturami pozimi od 20° do 22 °C in od 26° do 28 °C poleti ter z visokim številom

sončnih dni. Zmerno podnebje na Tenerifih je večinoma posledica pasatnih vetrov,

katerih vlažnost se običajno spreminja v vodo nad severnim in severovzhodnim delom

otoka, pri čemer se med 600 in 1.800 metri višine ustvarja oblačna zavesa.

Hladni morski tokovi okoli Kanarskih otokov prispevajo k hlajenju obal in plaž ter preko

dolin vplivajo na podnebne razlike na otoku.

Glavna podnebna nasprotja otoka so še posebej očitna v zimskih mesecih, ko lahko

uživamo v toplem soncu na obali in le nekaj kilometrov proč, na 3000 m nad morjem na

ognjeniku Teide občutimo sneg. Tudi niže lahko naletimo na velike razlike, tako lahko

na območju južne obale (Costa Adeje) ali pa na območju Santa Cruz de Tenerife

naletimo na sušna območja, na severozahodu oz. severu (Buenaventura del Norte in La

Orotava) pa uživamo v sredozemskem podnebju.

Severozahodna del otoka je močno izpostavljena vetrovom in prejme kar 73% vseh

padavin. Na tem delu je relativna zračna vlažnost nadpovprečna in osončenost

podpovprečna. Največ padavin pade na povprečni višini med 1,000 in 1,200 metri, na

območju hribovja v okolici mesta La Orotava. Skupni letni nivo padavin pa je kljub

vsemu relativno nizek. Poletni meseci med majem in septembrom so običajno

popolnoma suhi. Skupna količina padavin iz leta v leto močno niha. RASTJE IN ŽIVALSTVO Na otoku Tenerife navkljub majhni površini naletimo na izjemno biotsko raznovrstnost. Ta je posledica naravnih razmer na otoku, kjer značilna oblikovanost površja vpliva na podnebne razmere na nekem posamičnem predelu in tako ustvarja znatno količino mikroklim. Visoko število naravnih mikroklim in s tem habitatov pomeni, da na otoku raste bogato in raznovrstno rastlinstvo. Tu najdemo več kot 1.400 vrst rastlin. Od tega jih je več kot 100 povsem endemičnih za Tenerife (npr. teidska bela metlica, teidska vijolica, ...). Živalstvo otoka obsega precej endemičnih nevretenčarjev in edinstvenih vrst plazilcev, ptic in sesalcev. Na otoku Tenerife najdemo okoli 56 ptic, 5 plazilcev, 2 dvoživki, 13 kopenskih sesalcev in več tisoč nevretenčarjev. V morju ob otoku živi več vrst morskih želv, kitov in delfinov. Pred prihodom človeka so na otoku prebivale še nekatere zdaj že izumrle endemične vrste, npr. veliki kuščar (Gallotia goliath), ali velikanska podgana (Canariomys bravoi). Zaščitena naravna območja Skoraj polovica ozemlja otoka (48.6%), je pod zaščito Red Canaria de Espacios Naturales Protegidos (Mreža zaščitenih naravnih področij kanarskih otokov). Od skupaj 146 zaščitenih področij pod upravo Mreže, jih 43 leži na Tenerifih, ki je tako najbolj zaščiten otok v otočju. Mreža po različnih merilih razvršča območja v osem kategorij, ki so na Tenerifih zastopane v celoti. VERA Približno 94 % prebivalstva je katoličanov, vendar jih samo 20 % redno prisostvuje verskim obredom (posledica Francove diktature). Med tujimi priseljenci je tudi nekaj protestantov in muslimanov.

KRATKA ZGODOVINA DRŽAVE Prvi prebivalci Španije naj bi bili Iberi. V 11. st.pr.n.st. so ga poselile napredne vzhodno-sredozemske civilizacije, najprej Fenicani, nato pa Grki in Kartazani. V bližini današnje Seville je cvetela kultura Tartezijcev, izvrstnih metalurgov, katerih rudniki so na začetku 5. stoletja pred Kristusom pritegnili Kartagino. Po treh 3 punskih vojnah z Rimom je bila Kartagina uničena. V 2. st. pred Kristusom je Španija postala pomembna provinca Rima. Tu so bili rojeni imperatorji Trajan, Hadrian in Teodosius I, filozof Seneca, pesnik Martial ... Po razpadu Rimskega imperija v 5. stoletju so Španiji zavladali Goti s prestolnico v Toledu. V prepiru, ki je nastal zaradi nasledstva, so Goti leta 711 na pomoč poklicali severnoafriške Berbere, kateri so izkoristili priložnost in osvojili celoten Iberski polotok. Nastala so prelepa in bogata mesta z visoko razvito kulturo (Cordoba, Sevilla, Granada). Kljub odporu je zadnji arabski vladar Boabdil zapustil Granado šele po vojni s katoliškima vladarjema Isabelo in Fernandom leta 1492. Tega leta je Kolumb pod njunim pokroviteljstvom odkril Ameriko in odprl nove poti spanskim konkvistadorjem, ki so plenili po Novem svetu. Istega leta so bili iz Španije izgnani Židi. Naslednja dinastija Habsburzanov je bogastva iz Novega sveta zapravila za nestete vojne. Padec Španije pa sta se pospešili visoka inflacija in versko zatiranje. Čeprav je razsvetljenstvo konec 18. st. spet prineslo poudarek na ucenje, se je spanska nesreca v naslednjem stoletju nadaljevala z vdorom Napoleonove vojske in izgubo ameriskih kolonij. Pojavil se je nov radikalizem, ki je ustvaril mocno anarhisticno gibanje. Politicna nestabilnost v poznem 19. st. in zgodnjem 20. st. je v 20. letih prejsnjega stoletja vodila v diktaturo, v 30. pa v republiko, ki jo je unicila spanska drzavljanska vojna. Njen zmagovalec, general Franco, je represivno vladal do svoje smrti leta 1975. Odtlej je Spanija ustavna monarhija. KRATKA ZGODOVINA KANARSKIH OTOKOV Kanarski otoki so Evropi vsaj nekoliko znani od samih zacetkov zapisane zgodovine. Grki so jih imenovali Srecni otoki, romanticno nagnjeni zgodovinarji pa so jih povezovali z izginulo celino Atlantido. Vendar so ze veliko pred zgodovinskimi zapisi in vse do 15. st. otok naseljevali Gvanci, preprosto ljudstvo berberskega izvora. Toda Spanci so si jih podjarmili ter unicili njihove skupnosti in civilizacijo. Zdaj so otoki popolnoma španski, na njih prebivajo Spanci, ki so se pomesali z zadnjimi Gvanci. Obmocje je upravno razdeljeno na dve provinci, ki imate enak status kot province celinske Spanije in podobno kot druge vecje regije v Spaniji doloceno stopnjo lokalne avtonomije. V zgodnjem obdobju spanske oblasti je dajalo otosko poljedelstvo sorazmerno majhnemu stevilu prebivalcev dovolj hrane, kasneje pa je stevilo ljudi preseglo zmoznosti pridelovanja hrane. Odtlej bi bilo morda potrebno otoke imenovati Nesrecni otoki. Revscina je vodila v mnozicno izseljevanje, v glavnem v Latinsko Ameriko. Obdobje spanske drzavljanske vojne in Francove diktature (1939-1975) je bilo za otoke se trse, predvsem zaradi brezbriznosti Madrida. Danes so obeti za lepso prihodnost zaradi turizma bistveno oprijemljivejsi, pa tudi demokraticna oblast v Spaniji je temu obmocju ponovno podelila ustrezno vlogo v drzavnem okviru.

VI. ZGODOVINA

KRATKA ZGODOVINA OTOKA TENERIFE

Po nekaterih legendah naj bi bili otoki verige, tudi Tenerife, zgornji vrhovi Atlantide, ki je po katastrofi izginila pod oceansko povrsino, tako da so nad povrsjem ostale samo najvisje gore. Najstarejso poznano clovesko naselbino na otoku, ki datira priblizno v leto 200 pr.n.st., so poseljevali ljudstvo Gvanci. Tudi po standardih kamene dobe so Gvanci poznali le malo tehnologije. Oblacili so se v zivalske koze in ziveli v votlinah na otoku. Sprva enovito otosko kraljestvo je priblizno 900 let pred prihodom Spancev razpadlo najprej na dva dela, nato pa na devet enot, katerih ozemlje se priblizno pokriva z upravnimi enotami, ki jih poznamo danes. Decembra 1493 je Alonso Fernandez de Lugo od kralja prejel dovoljenje za zavzetje otoka Tenerife. Leta 1494 je odplul z otoka Gran Canaria in z 2000 mozmi in 200 konji prispel na obalo danasnjega mesta Santa Cruz de Tenerife. Po zgraditvi utrdbe se je vojska podala v notranjost otoka, kjer so zavzeli obstojoce kralje posameznih obmocij in jih nato odpeljali v Spanijo. Tako kot na ostalih otokih so vecino domacinov zasuznjili, zlasti tiste, ki so pripadali strani vojne. Velik del prvotnih prebivalcev je podlegel uvozenim boleznim, kot so gripa in crne koze – nalezljivim boleznim, proti katerim skupnost zaradi osamitve ni razvila odpornosti. Po zavzetju, zlasti pa v naslednjem stoletju, smo prica obsezni kolonizaciji in obnavljanju prebivalstva s prihodom priseljencev z razlicnih koncev rastocega Spanskega imperija (Portugalska, Flandrija, Italija, Nemcija). Tenerife je kot tudi drugi otoki vzdrzeval tesne odnose z Latinsko Ameriko. Od zacetka kolonizacije Novega sveta se je na poti tja na otoku ustavilo veliko odprav, ki so se pomnozile z lokalnimi prebivalci – ti so otok zapustili zacasno kot del odprav ali trajno kot izseljenci. Omembe vredna je tudi izmenjava rastlin in zivali, ki so uspeli prepotovati te razdalje. Skozi zgodovino so Tenerife napadli tudi pirati razlicnih narodnosti (francoski, britanski, nizozemski in berberski). Se posebej izstopajoca je britanska invazija leta 1797. Med letoma 1833 in 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife samostojna prestolnica Kanarskih otokov. Leta 1927 so z odlokom dolocili, da je prestolnistvo kanarskih otokov deljeno z mestom Las Palmas, kar je v veljavi se danes. Pred svojim vzponom je bil s strani republikanskih oblasti na Tenerife prestavljen Francisco Franco. Republikanci so se ocitno zelo zgodaj zavedali njegovega vpliva in politicnih ambicij. Kakorkoli, Franco je zbral informacije in somisljenike in na otoku Gran Canaria sodeloval v vojaskem prevratu, ki se je koncal s spansko drzavljansko vojno. Kanarski otoki so padli v roke nacionalistov leta 1936 in med nasprotniki rezima, so takoj zaceli z usmrtitvami. V 1950-ih je bila otoska povojna revscina razlog za izselitev tisoce prebivalcev, zlasti na Kubo in druge dele Latinske Amerike. V zadnjih nekaj desetletjih pa so se na osnovi zascitnih gospodarskih ukrepov in z vzponom turizma selitveni tokovi preokrenili. Tako danes stevilo prebivalcev narasca, tudi zaradi vracanja daljnih potomcev nekoc izseljenih otocanov.

Na Kanarskih otokih se govori španski jezik, včasih imenovan tudi kastiljščina. Po številu govorcev je to tretji najbolj razširjen jezik na svetu. Kot prvi jezik ga govori okoli 440 milijonov ljudi, kar ga uvršča na drugo mesto.

Španci svojemu jeziku rečejo španščina (špansko español), kadar ga primerjajo z drugimi nacionalnimi jeziki. Kadar govorijo o regionalnih jezikih Španije (kot so tudi galicijščina, baskovščina in katalonščina) ga imenujejo kastiljščina (castellano).

Kastiljščina je jezik Stare Kastilje, romanski jezik, ki se je razvil iz latinščine pod vplivom baskovščine in arabščine na severu Iberskega polotoka. Spada v družino romanskih jezikov in je sorodna francoščini in italijanščini. MINI SLOVAR IZRAZOV ŠPANSKO NA POČITNICAH dobro jutro - buenos dias kruh - pan pošta - correo dober dan - buenos dias riba - pescado trgovina - negocio dober večer - buenas tardes (večer) meso - carne banka - banco buenas noches -lahko noč zelenjava - verdura plaža - playa Kako si? - ¿Como estas? sir - queso soba - habitacion živijo - salut sadje - fruta luč, elektrika -luz nasvidenje - ha sta la vista krompir - patata morje - mar da - si paradižnik - tomate levo- izquierda ne - no sladkor - azucar desno - derecha

VII. JEZIK

razumem - entiendo poper - pimienta gor - arriba Koliko je ura? - ¿Que hora es? sol - sal dol - abajo Govorite angleško? - ¿Habla ingles? olje - aceite eden - uno Od kod si? - ¿De donde eres? kis - vinagre dva - dos Kje je? - ¿Donde esta? sladoled - helado tri - tres postaja (avtobusna) - estacion, parada led - hielo štiri - cuatro počasi - despacio brez ledu (pijača) - sin hielo pet - cinco hitro - rapido mleko - leche šest - seis račun prosim - por favor la cuenta voda - agua sedem - siete dober tek - buen provecho belo vino - vino blanco osem - ocho Koliko stane? - ¿cuanto vale? rdeče vino - vino tinto devet - nueve drago - caro avtobus - autobus deset - diez poceni - barato lekarna - farmacia sto - cien črno - negro zdravnik - medico tisoč - mil

Španci so navajeni obedovati pozno, zato je v lokalih najprimernejši čas za naročanje kosila okoli pol treh in večerje po 21. uri.

HRANA Na Kanarskih otokih najdemo poleg tradicionalnih španskih jedi tudi popolnoma drugačne jedi, značilne samo za otoke. Razlog lahko iščemo v oddaljenosti otokov od

VIII. KULINARIKA

celinske Španije, subtropskem podnebju, v katerem uspevata eksotično sadje in zelenjava ter nenavadnih ribah, ki jih tu lovijo. Kulinarična zapuščina izvirnih prebivalcev Guanchev je ohranjena v krajevnih jedeh, kot je gofio (jed iz koruze). V njihovi kulinariki je zaznati španske, portugalske in severnoafriške vplive. Jedi so preproste in temeljijo na popolnoma svežih krajevnih živilih. Otoki ponujajo neverjeten izbor morske hrane. Dobrote kot so morski polži in nenavadne vrste rib: kirnije, gospice, zobatce in papigače. Te podobno kot bolj običajne ribje jedi radi ocvrejo, spečejo v soli ali posušijo na soncu. Mesne jedi vključujejo običajne španske dobrote – svinjino, kozlička in govedino, vendar jih večinoma pripravljajo na starodavni način Guanchev. Otoki slovijo po okusnem pecivu, kot je z medom pokapani bienmesabes (dobesedno 'okusen mi je') in tradicionalnih sirih. Blago in stanovitno otoško podnebje je kot nalašč za gojenje sočnega tropskega sadja. Najbolj znan pridelek so banane, najdemo pa tudi mango, datlje, ananas, papajo, guavo... Nekaj tradicionalnih kanarskih in španskih jedi: CHURROS – lahko bi jim rekli 'španski krofi'. Ocvrto pecivo, ki se lahko pomaka v čokolado. Na Tenerifih ga pogosto jedo za zajtrk.

ŠPANSKI CHORIZO – znana španska klobasa, navadno postrežena kot tapas. PAELLA - je znana španska jed, ki izvira iz Valencije. Kakor imajo barmeni za pripravo sangrie svoje skrivne recepte, jih imajo tudi kuharji za pripravo paelle. Poleg riža, žafrana, zelenjave in lignjev lahko dodajo tudi različne vrste mesa, morske sadeže ali ribe, pripravi pa se lahko tudi samo z eno vrsto mesa. PULPO A LA GALLEGA – pulpo je španska beseda za hobotnico. Hobotnica po galicijsko je najbolj priljubljen način priprave hobotnice med Španci. Potresejo jo z dimljeno papriko in morsko soljo.

GOFIO – pečena koruzna jed. Postrežejo jo za zajtrk ali v jedeh, kot je gofio de almendras, ki je priljubljen mandljev posladek. CARNE CON PAPAS – preprosto meso s krompirjem. Lahko je pripravljeno na veliko različnih načinov. PIMIENTOS DE PADRON – redka vrsta zelene paprike, ki se jo je nekoč našlo samo v Španiji, je popularna predjed na Kanarskih otokih. PUCHERO CANARIO – tradicionalna kanarska enolončnica, ki je zelo priljubljena med domačini. OMAKA MOJO – aromatična kanarska omaka, ki spremlja skoraj vsako jed in se pojavlja v nešteto različicah. Najbolj pogosti sta rdeči picón, ki je začinjen s poprom in papriko, in zeleni verde s peteršiljem in koriandrom. SANCOCHO CANARIO – ribja jed, ki se po navadi je na Veliki petek. LAPAS – morski polži, ki so dobrota, ki je na voljo le nekaj poletnih mesecev. Najpogosteje jih postrežejo popečene. PAPAS ARRUGADAS – 'gubast krompir', ki se ga navadno servira z rdečo mojo omako. Je ena najbolj razširjenih jedi na Kanarskih otokih.

PIJAČA Španija je znana kot dežela vina; od sladkega vina Malaga, do Jereza (močno aperitivno vino) in številnih vin iz pokrajine Rioja. Na Tenerifih je pet večjih regij, kjer izdelujejo vino: Abona, Valle de Guimar, Valle de La Orotava, Tacoronte-Acentejo in Icoden-Daute-Isora. Odlična domača vina strežejo v večini restavracij po otoku. Španija ima tudi dobre konjake, med katerimi so najbolj znani Carlos I., Carlos III. in Fundador. V okolici Barcelone je tudi veliko vinarn, ki proizvajajo popularne penine, kot sta Codorniu ali Freixenet.

Zelo velika je ponudba piv, ki jih uvažajo z vsega sveta, domače špansko pa se imenuje San Miguel. Na Tenerifih pa proizvajajo tudi svoje pivo, ki ga razen še na kakšnem sosednjem otoku ne boste našli nikjer drugje. Imenuje se Dorada. Znana španska pijača je Sangria. Je koktajl, pripravljen iz rdečega vina, pomarančnega soka in likerja z dodatkom sadja in ledu. Kupite lahko sveže pripravljeno oziroma polpripravljeno (k osnovi je potrebno dodati sok in sadje). Vsak barman ima svoj skrivni recept za «sangria especial». Španci zelo radi pijejo tudi koktajl «Cuba libre», ki ga pripravljajo iz belega ruma in Coca Cole. Prigrizki - tapas: Španci nikoli ne pijejo, ne da bi ob tem prigriznili olive ali slane ribice, sir, pršut ali tortiljo (omleta s krompirjem in nekaterimi drugimi dodatki). Posamezne taverne in bari so prav specializirani za pripravo teh prigrizkov, prav zagotovo pa jih dobite tudi v vseh restavracijah. Servirajo se na majhnih krožnikih, glavna prednost te hrane pa je njena raznovrstnost.