ICOMOS - FORUM: Opstanokot na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo uslovi

na sovremenite predizvici na 21-iot vek

Tema: "Za{tita na graditelskite celini vo kontekst na novite re{enija na zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo".

Jordan Trca, dipl. pravnik, Vi{ konzervator vo N.U. Zavod i Muzej - Ohrid

2

ICOMOS - FORUM:

Opstanokot na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo uslovi na sovremenite predizvici na 21-iot vek

Jordan Trca, dipl. pravnik, Vi{ konzervator vo N.U. Zavod i Muzej - Ohrid

Tema: "Za{tita na graditelskite celini vo kontekst na novite re{enija na zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo". Graditelskite celini imaat posebno mesto vo vkupnata za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo osobeno zaradi nivnoto zna~ewe i vrednost i zgolemeniot intenzitet na pritisokot {to go trpat zaradi nivnata privle~nost kako turisti~ki, komercijalni i kulturni podra~ja koi produciraat finansiski efekti od koi egzistiraat golem broj na gra|ani vo ramkite na urbanata celina ili pak vo nejzinoto po{iroko opkru`uvawe. Od tie pri~ini ovie urbani celini obi~no se prenaseleni i imaat golemi problemi so nedostatok na infrastuktura, nesoodvetniot re`im na soobra}ajot, za{tita na `ivotnata sredina, golemata bu~avost, snabduvaweto na naselenieto i zadovoluvaweto na drugite normalni potrebi na gra|anite. Ovie urbani celini prestavuvaat najinteresni turisti~ki destinacii zaradi golemata koncentracija na delovi od bogatoto kulturno nasledstvo i raznovrsnosta na ostatocite od razni civilizacii i konfesii, mo`nosta od nivno koristewe vo funkcija na razvojot na kulturniot, sportskiot i zdravstveniot turizam i vkupniot ekonomski razvoj na lokalnata zaednica i zemjata vo celina. Voobi~aeno vo ramkite na prezentacijata na nedvi`noto kulturno naslestvo t.e. urbanata celina se nastojuva da se pretstavi celokupnoto materijalno i duhovno nasledstvo,

3

nacionalnata kujna, zanaetite i sli~no {to e od isklu~itelno zna~ewe za afirmacija na zemjata. Vo ramkite na ovie urbani celini vleguvaat starite gradski ~ar{ii nad koi se vr{i ogromna presija za promena na nivnata avtenti~nost, so promena na parternoto ureduvawe odnosno promena na starata turska kaldrma so novi materijali, zamena na starite du}ani so novi sovremeni prodavnici, izmena na gabaritite i visinite na objektite so cel na zdobivawe so nov deloven i stanben prostor, bespravna promena na fasadite na objektite osobeno na bojata na fasadite, izgradba na razni potkrovja i baxi so upotreba na novi materijali (plastika, {vedski limovi, aluminium), prekumerna upotreba na svetle~ki reklami i firmi, postavuvawe na razni tezgi, masi i stolici na glavnite komunikacii vo jadroto i sli~no). Ova posebno dojde do izraz vo periodot na privatizacijata i tranzicija na na{eto op{testvo koga golem broj na gra|ani koi ostanaa bez rabota {ansata za egzistencija ja pobaraa so zapo~nuvawe na bilo kakov biznis vo ramkite na ~ar{ijata i staroto jadro, kade frekvencijata na turisti e golema kako i mo`nosta za zarabotka.

Zaradi potrebata od adaptatirawe na starite objekti za sme{taj na gosti i nemawe na sredstva za pla}awe na nadomestok za komunalii za

izvr{enite grade`ni zafati, gra|anite naj~esto se odlu~uvaat za

izveduvawe na raboti bez da se izgotvi tehni~ka dokumentacija i pobara soglasnost na istata od Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo i dozvola za gradba od op{tinata, so {to se naru{uva integritetot na graditelskoto nasledstvo. Toa se slu~uva vo staroto jadro na Ohrid koe zaradi karakteristi~nata starogradska arhitektura i ogromniot fond na objekti vo 1980 godina e svrsteno od strana na UNESKO vo Registerot na Svetskoto kulturno nasledstvo. Takov slu~aj imame i vo starite ~ar{ii na Skopje i Bitola, vo Kru{evo, Kratovo kako i Gali~nik.

4

Ova sostojba so graditelskite celini e predizvikana od neefikasnosta na grade`nata inspekcija, nekoordiniranosta na Slu`bata za za{tita so grade`nata inspekcija, nemawe na poseben grade`en inspektorat za za{tita na kulturnoto nasledstvo (izvr{na grupa) povrzana so Upravata za za{tita na kutlurnoto nasledstvo a ne so lokalnata administracija koja zaradi politi~kite ambicii na poedinci ne gi izvr{uva re{enijata za ru{ewe na bespravno izvedenite raboti na objekti vo staroto jadro, so {to preventivno }e deluva vo spre~uvawe na gra|anite i ponatamu da se osuduvaat da zapo~nuvaat i vr{at bespravni dejstvija na sanacija i izgradba na objekti vo Jadroto.

Vo Ohrid ne se pamti koga posleden pat imalo intervencija od strana na izvr{nata grupa na grade`niot inspektorat za prisilno izvr{uvawe na pravosilno re{enie za ru{ewe na bespravno izveden objekt vo staroto jadro. Ovoj napad na integritetot na

nasledstvoto be{e drasti~no prisuten vo periodot od 1999 - 2004 godina koga se ukinaa najzna~ajnite 4 ~lena od stariot zakon i koga namesto soglasnost za potesna lokacija, idejniot i glavniot proekt be{e potrebno mislewe za tehni~kata dokumentacija od strana na Slu`bata za za{tita i toa po barawe na investitorot bez nekoja obvrzanost za po~ituvawe na istoto ili povratna informacija za inkorporiranost vo kone~no izdadeniot upraven akt. Vo ovoj period imavme sostojba na naru{uvawe na vospostaveniot red za izveduvawe na raboti soglasno uslovite {to gi postavuvaa Slu`bata za za{tita. [to se odnesuva do proglasuvaweto na graditelskata celina za za{titena takva mo`nost dava{e i porane{niot Zakon za za{tita na spomenicite na kulturata ("Sl. vesnik na SRM" br. 42/76 i 12/93) identifikuvaj}i ja kako naselba ili delovi od naselbata zapi{ana vo Registerot na spomenici na kutlurata. Pokraj utvrduvaweto na statusot za{titena graditelska celina nema{e pre~ki poedine~ni objekti da imaat takov status vo ramkite na celinata so identi~en ili zajaknat re`im na za{tita determeniran so samoto re{enie za za{tita.

5

Soglasno zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata ("Sl. vesnik na SRM" br. 16/65), Op{tinskiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata od Ohrid so re{enie br. 07-57/1 od 28.03.1968 godina utvrdi svojstvo spomenik na kulturata na Stariot del na gradot Ohrid so to~no utvrdeni granici na jadroto po protegawe na ulici i ku}ni broevi, kako izrazita urbanisti~ka celina vo koja se nao|aat zna~ajni spomenici od gradskata arhitektura.

Na vakov na~in na za{tita na nedvi`noto kulturno

nasledstvo ohridskiot Zavod i Muzej so pomo{ na ovaa re{enie kako praven osnov uspea pokraj poedine~nite objekti koi bea so zasebni re{enija za{titeni da ja za{titi i nivnata neposredna okolina

odnosno da ja so~uva tradicionalnata ohridska arhitektura bidej}i za site novi objekti koi se gradea vo ramkite na jadroto Zavod i Muzej - Ohrid dava{e predhodna soglasnost za izdavaweto na potesna lokacija, soglasnost za idejniot i osnovniot proekt so utvrduvawe na uslovot, po~ituvawe na tradicionalnata arhitektura odnosno novite objekti da bidat

vo soglasnost i so elementi karakteristi~ni za starogradskata ohridska arhitektura. So noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo ("Sl. vesnik na R.M." br. 20/04 i 71/04) kako poseben vid na kulturno nasledstgvo vo ~len 13 se predviduvaat spomeni~kite celini definirani kako urbani, ruralni i drugi naselbi ili nivni delovi i ostatoci, vklu~uvaj}i ja opremata na naselbite, zemjodelski, industriski i drugi stopanski kompleksi i izolirani ili povrzani grupi gradbi koi{to so

6

svoeto edinstvo ili vklopenost vo pejza`ot so~inuvaat topografski opredelena celina.

Soglasno odredbite na zakonot mo`no e donesuvawe na re{enie za proglasuvawe na poedine~ni za{titeni dobra vo ramkite na za{titenata spomeni~na celina vo ramkite na re`imot za za{tita vospostaven so re{enieto za spomeni~nata celina zajaknat so posebni konkretni merki vo zavisnost od vidot i zna~eweto na za{titenoto dobro, negovata lokacija, starost, so~uvanost i drugo sodr`ani vo Elaboratite za revalorizacija na dobrata. Posebno zna~ajno e reguliraweto na izrabotkata na za{titno

konzervatorskite osnovi za site vidovi na planovi kako i obvrskata za izgotvuvawe na Elaborati za revalorizacija na za{titenite dobra kako osnovi za nivnoto proglasuvawe. So zakonot se regulira i potrebata od opredeluvawe na kontakna zona pome|u graditelskata (spomeni~nata) celina i prostorot so sovremena arhitektura zaradi postoewe preoden pojas pome|u tradicionalnoto i novoto so poseben re`im na za{tita razli~en od re`imot vospostaven za celinata. Stru~nata slu`ba za za{tita na kulturnoto nasledstvo treba da nastojuva po mo`nost op{tinite pri opredeluvaweto na urbanite edinici da gi pokrivaat spomeni~nite celini vo celost odnosno edna urbana edinica da se odnesuva za celata spomeni~na celina so cel da ima celosen tretman na prostorot pri izrabotkata na za{titno konzervatorskite osnovi. Vo vrska so za{titenata graditelska celina - spomeni~nata celina stariot del na gradot Ohrid zna~ajno e deka vo samiot po~etok na

7

primena na noviot Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo zaradi splet na okolnosti stru~nata slu`ba na Zavodot za za{tita na spomenicite na kutlurata i Muzej - Ohrid po barawe na Ministerstvoto za kultura i Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina i prostorno planirawe i op{tinite Ohrid i Struga vo relativno kratok rok izgotvi za{titno konzervatorski osnovi za Prostorniot plan za Ohridsko-prespanskiot region, Elaborat za staroto jadro na Ohrid kako osnova za donesuvaweto na posebniot Zakon za spomeni~nata celina, za{titno-konzervatorski osnovi za Generalnite planovi za gradovite Ohrid i Struga, za{titno-konzervatorski osnovi za I Urbana edinica ~ija povr{ina prestavuva golem del od vkupnata povr{ina na graditelskata celina Star del na gradot Ohrid a vo tek na izrabotka se za{titno-konzervatorskite osnovi za urbaniot modul za prostorot "Tabana" vo koj vleguva najzna~ajniot del od starata ~ar{ija - Plo{tadot Sv. Kliment Ohridski do prostorot Dolna Porta i Bolni~kiot kompleks so crkvite Sv. Nikola i Sv. Bogorodica. Za ostanatiot del od graditelskata celina koj e opfaten so DUP za po{iroko centralno gradsko podra~je na grad Ohrid vo momentot nema izgledi da se izrabotat za{titno

konzervatorski osnovi so ogled deka izrabotkata na novoto urbanisti~ko re{enie i osnovite }e ~inat mnogu sredstva koi ne mo`at da se obezbedat od koi pri~ini za ova ogromna povr{ina }e se izgotvuvaa DUP za urbani moduli koi na kurturnoto nasledstvo }e predizvikaat mnogu {tetni posledici zaradi vremenskoto rastojanie vo koi }e se izgotvuvaat i donesuvaat ovie moduli, razli~niot

tretman na prostorot, razli~nite proektanski ku}i koi }e gi izgotvuvaat i sl.

8

Stru~nata slu`ba na N.U. Zavod i Muzej e na mislewe deka preodniot re`im na izdavawe na za{titno-konzervatorska soglasnost na proektnata i druga tehni~ka dokumentacija za nedvi`noto kulturno nasledstvo od osobeno zna~ewe i za{titno konzervatorsko mislewe na proektnata i druga tehni~ka dokumentacija za za{titeni nedvi`ni dobra so status poinakov od kulturnoto nasledstvo od osobeno zna~ewe otvora mnogu problemi do izgotvuvaweto na za{titno konzervatorski osnovi za DUP-ot koj go pokriva ovoj del od graditelskata celina.

Imeno ova soglasnost i mislewe gi izdava Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo uslovi na nepostoewe na organizaciona edinica ili ispostava na Upravata koja bi ja pokrivala teritorijata na Ohrid. Takvi ispostavi smetame deka treba da funkcioniraat i za starata ~ar{ija na

Bitola, za gradot Kru{evo, Kratovo i drugi spomeni~ni celini. Ova od pri~ini {to ~esto tehni~kata dokumentacija po barawata na gra|anite vo staroto jadro se razgleduvaat kabinetski bez prisustvo na soznanija za konfiguracijata na terenot, blizinata na drugi zna~ajni za{titeni dobra i bez kontakt so baratelot na gradbenata intervencija zaradi {to se javuvaat golemi problemi vo realizacijata na ~len 75 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo. Poseben problem e {to inspekcijata pri Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo isto taka nema svoi izvr{iteli na terenot od koi pri~ini se prisutni ogromen broj na bespravni gradbi vo staroto jadro a ~esto pati tie se registriraat otkako investitorite gi zavr{uvaat rabotite.

9

Smetame deka za spomeni~nite celini treba da postojat inspektori za za{tita na kulturnoto nasledstvo vo ramkite na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo koi }e funkcioniraat so sedi{te vo spomeni~nata celina i }e koordiniraat so Dr`avniot grade`en inspektorat vo realizacijata na prisilnoto izvr{uvawe na re{enijata za ru{ewe na bespravno izvedeni grade`ni raboti kako i so op{tinskite grade`ni inspektori. [to se odnesuva na spomeni~nata celina stariot del na gradot Ohrid ovoj akuten problem verojatno }e se re{i so formiraweto na novata institucija so Zakonot za za{tita na staroto jadro na Ohrid, me|utoa treba da se iznajde modus za re{avawe na za{tita na kulturnoto nasledstvo vo ramkite na drugite spomeni~ni celini vo Republika Makedonija koi isto kako i Staroto jadro na Ohrid se mnogu zna~ajni.

So noviot Zakon za za{tita na Ohridskoto jadro }e se predvidat i mnogu drugi instrumenti za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, obvrskite na Lokalnata samouprava vo ureduvaweto na prostorot, organizirawe na soobra}ajot, za{titata na prirodnata sredina, obvrskite na privatniot sektor, turisti~kite agencii, hotelite i drugi ~initeli koi }e pridonesat za adekvatna za{tita i prezentacija na staroto jadro na Ohrid kako spomeni~na celina svrstena vo Registerot na UNESKO kako svetska kulturna pridobivka. Podgotvil, Jordan Trca