iii - delovno pravo in socialna varnost - vprasanja in odgovori 6 - po poglavjih

8/13/2019 III - Delovno Pravo in Socialna Varnost - Vprasanja in Odgovori 6 - Po Poglavjih

1/27

DELOVNO PRAVO SPLONO

1. RAZMERJE MED DELOVNIM IN GOSP. STATUSNIM PRAVOMGospodarsko statusno pravo vsebuje pravna pravila, kakne statusne oblike imamo ( zavode,

podjetja, ).Ureja oblike in organe v katerih se delo opravlja. Poloaj delavev je razli!en glede na statusnoobliko.

2. UREJEVALNA FUNKCIJA USTAVE RS NA PODROJU DEL. IN SOC. PRAVA(so norme, ki konkretno urejajo delovanje dravnih organov)" vidika delovnega in soialnega prava je posebej pomembna pristojnost #ravnega zbora, darati$iira mednarodne pogodbe in da sprejema zakone in druge predpise s podro!ja delovnih insoialnih razmerij. Poleg #ravnega zbora je pomembna struktura in organizaija %lade &',

pomembni so e npektor dela &', organi za notranje zadeve in #ravni toile &'. Pomembne soustavne norme o sodstvu, v okviru katerega so z zakonom ustanovljena posebna delovna in soialnasodi!a, na katerih v omenjenih sporih odlo!ajo neodvisni sodniki ter osebe, ki jih izvolijo organisoialnih partnerjev.

3. POMEN 2. L. USTAVE RS (NAELO PRAVNE DRAVE ) ZA DELOVNO PRAVO. !len* Sl!"#$%& %" '&!#& $# *$&l#& +,&!&.

%sa pomembna pravna razmerja so urejena s pravnimi normami. #elovno razmerje je pomembnoza ljudi, zato imamo to urejeno z zakonskimi predpisi in drugimi pravnimi viri.Glede pravnosti delavnopravnih predpisov imamo*

- -""#/#"pravne norme (izdaja jih drava + zakoni in podzakonski predpisi), in- &!#/#"pravne norme (npr. kolektivne pogodbe, partiipativni dogovori,)

ehanizmi za izvajanje pravnih norm pa so* poliija, toilstvo, sodi!a, inpektor za delo (ki nadziradelodajala in mu z odredbami obrazloi, kako mora delovati), ombusman .

0. NADZOR NAD IZVAJANJEM DELOVNO PRAVNI PREDPISOV-ontrolo nad izvajanjem predpisov izvajajo* nadzor opravlja inpekija dela, morebitne spore in kritve reujeta delovno in soialno sodi!e,

revizija je mona na vijem sodi!u, varuh !lovekovih pravi pa ima bolj vlogo opozarjanja.

. VSEINA TEORIJE DODANE VREDNOSTI (ODNOS MANAGEMENTA DO KADROV)rganizaija skua dejavno usklajevati interese nosilev upravljanja z zaposlenimi. zhodi!e te

teorije je priznanje skupnih interesov in koristi od skupnega uspeha.

4. ORGANI PREPREEVANJA IN REEVANJA DELOVNI SPOROV

5. IZRPNO OPII RAZMERJE MED DELOVNIM PRAVOM IN MEDNARODNIM PRAVOM('&!#" #/"6 7$ %$- '"%"/&% /"+#&+#" 8$9&*$%")

ednarodno pravo je pravna veja, kjer se sre!ujemo s predpisi mednarodnih organizaij. EU +

njihova $unkija je regulativna (uredbe), s katero neposredno urejajo vpraanja in dajanje direktivdravam, da uredijo na spei$i!en na!in svoje zakonodaje, direktive nimajo neposredne urejevalne$unkije.S!" E!'"/ akti so zavezujo!i, med njimi izstopata 0vropska soialna listina in -onvenija o!lovekovih praviah in svobo!inah, ki regulira delovne pravie tudi na podro!ju delovnih razmerij.%klju!evanje '1 v 0U* med priprave sodi tudi sprememba Ustave &' in sier dolo!be o prenosusuverenosti+ &' je del (23) svoje suverenosti prenesla na evropske organizaije.

0#45 P&5% / tu se uporabljajo pravila, ki jih sprejemajo mednarodne organizaije. 6eorganizaije so* OZN ( organizaija zdruenih narodov )4orme mednarodnega prava sprejemajo tuji subjekti kot je ednarodna organizaija dela (1) ssedeem v 7enevi.

:. OPREDELITEV INDUSTRIJSKI RAZMERIJ%eda o industrijskih razmerjih se v prvi vrsti ukvarja s pravnim poloajem soialnih partnerjev vsoialnem dialogu ter z vlogo drave v razmerjih tripartizma, manj pa s poloajem delava vdelovnem razmerju.

Stran 1 od 27


2/27

ndustrijska razmerja so razmerja med delodajali, organizaijami delavev ter dravo priusklajevanju interesov na ekonomsko+soialnem poloaju na vseh ravneh od organizaije pa dosplone naionalne ravni.4a podro!ju prava to tematiko najbolj obseno obravnava veda o kolektivnih delovnih razmerjih.

;. VLOGA DEL. IN SOC. SODI SODI TER USTAVNEGA SODIA NA PODROJUDELOVNEGA IN SOCIALNEGA PRAVA

#elovna sodi!a (na 8. stopnji) so organizirana po regijskem na!elu.

'oialna sodi!a (na 8. stopnji) / eno samo, ki je kot oddelek pridrueno delovnemu sodi!u v1jubljani.%ije delovno in soialno sodi!e (na . stopnji), ki izda pravnomo!no sodbo. ono pa je pravnosredstvo / revizija na %rhovnem sodi!u, ki odlo!a samo o revizijah zoper pravnomo!ne sodbe. 9emenimo, da so nam bile krene !lovekove pravie se obrnemo na Ustavno sodi!e z ustavno

pritobo. 9e ne uspemo na Ustavnem sodi!u pa se lahko obrnemo na 'odi!e pri 'vetu 0vrope.

1. !len)Ustava jam!i vsem osebam enake pravie na podro!ju !lovekovih pravi in temeljnih svobo!in (8>.!len). V$ '"+ 9&7#/ "#&7$.8> !len govori o enakosti pred zakonom, v "#& se to zoi v

prepovedi diskriminaije (posredne ali neposredne).#rava se mora pri urejanju delovnih razmerij !im bolj prizadevati za zmanjanje razlik in ena!enje

poloaja vseh zaposlenih v odvisnem delovnem razmerju.

1.KATERI PREDPIS O DELOVNOPRAVNI PREDPISI UREJA TEMATIKO POGODE OZAPOSLITVI

Stran 2 od 27


3/27

"#& ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavem in delodajalem.9e ni s posebnim zakonom dolo!eno druga!e, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavev,

zaposlenih v dravnih organih, lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizaijah ter zasebnikih,ki opravljajo javno slubo.

14.OPII FUNKCIJE USTAVNI NORMUstavne norme imajo razli!ne $unkije in jih delimo na*

- urejevalno $unkijo (so norme, ki konkretno urejajo delovanje dravnih organov)

- usmerjevalno $unkijo (usmerja zakonodajala, da nekaj ureja z zakonom)- razlagalno $unkijo (so norme, ki nam pomagajo razumeti dolo!ene zakonske

predpise. 6e norme so na!ela. )

15.KATERE USTAVNE FUNKCIJE SE URESNIUJEJO Z USTAVNO OPREDELITVIJO SESTAVEIN PRISTOJNOSTI DRAVNI ORGANOV

1:.OPII FUNKCIJE USTAVNEGA SODIA NA PODROJU DELOVNI IN SOCIALNIRAZMERIJ

Ustavno sodi!e odlo!a o skladnosti pravnih aktov z ustavo ter postopkov, po katerih so bili ti aktisprejeti, z Ustavo &'. Prav tako odlo!a tudi o ustavnosti posami!nih aktov, za katere posameznikeoenjujejo, da so bile z njimi povzro!ene kritve !lovekovih pravi in temeljnih svobo!in, ter jih zato

izpodbijajo pred Ustavnim sodi!em z ustavno pritobo.

1;.POMEN DOLOIL 44. LENA USTAVE RS6 PO KATEREM DRAVA USTVARJA MONOSTIZA ZAPOSLOVANJE IN DELO TER ZAGOTAVLJA NJUNO VARSTVO

%arstvo dela (" U&!&+ v njej je treba omeniti predvsem *

Stran 3 od 27


4/27

Pravia do osebne svobode / 8@.!l. %arstvo !lovekove osebnosti in dostojanstva + 8.!l. Pravia do osebnega dostojanstva in varnosti / 3>.!l. Pravia do varstva zasebnosti in osebnostnih pravi / 3A.!l. Pravia do svobode dela / >@.!l. Pravia do soialne varnosti / AB.!l. Pravia do izobrazbe in olanja / A;.!l. Pravia do zdravega ivljenjskega okolja / ;.!l.

2.SODIA6 KI SODIJO V DELOVNI IN SOCIALNI SPORI6o so*

- #elovna sodi!a (na 8. stopnji):- 'oialna sodi!a (na 8. stopnji):- %ije delovno in soialno sodi!e (na . stopnji):- %rhovno sodi!e:- Ustavno sodi!e:

24.DRAVNI SVET IN SOCIALNI DIALOG'C514 #51G*

- gre za komunikaijo med subjekti, ki so dejavniki med kolektivnimi razmerji:- gre za proes usklajevanja nosilev razli!nih interesov na podro!ju dela in soialne varnosti

ter za proese prepre!evanja in razreevanja sporov na podro!ju delovnih in soialnihrazmerij.

- gre za sporazumevanje med soialnimi partnerji na razli!nih ravneh:

25.RAZMERJE MED DELOVNIM IN UPRAVNIM PRAVOMdnos med "#& in med "=U. "=U je preej delovnopravne materije in zajema samo tisto, kar serazlikuje od splone delovne ureditve. Pogosto oba zakona tvorita uporaben institut. "akon o sistemu

pla! v javni upravi (za!el veljati 8.8.BB>) velja za zaposlene v dravni upravi, lokalnih skupnostih,zavodih. "a podro!je javnih slub velja "#&, pripravlja pa se nova speialna zakonodaja za topodro!je. % dravni upravi primarno veljajo speialni predpisi, sekundarno pa se uporabljajo splonapravila o delovnih razmerjih.

% upravnem pravu se delavi imenujejo upravni uslubeni. % "akonu o javnih uslubenih sopredpisi, ki se lo!ijo od splonih predpisov ( v "akonu o delovnih razmerjih ).

&azlika je tudi pri razpisu za delovno mesto. % upravnem pravu se razpie javni nate!aj, v delovnempravu pa je razpis na "avodu za zaposlovanje, objavljen v javnih ob!ilih.

"akon o delovnih razmerjih se le delno uporablja v s$eri uprave, kajti v dravni upravi se uporablja"akon o javnih uslubenih.

2:.KAJ JE TRIPARTITNI SOCIALNI DIALOG6ripartitni soialni dialog*

- sporazum med vlado, zdruenji delodajalev in sindikatov:- razmerje med +,&! $#+$7&$ +"l+&%&l*$, ki se odvija na ravni drave, v okviru

organa, ki je nastal na podlagi pogodbe med tremi subjekti, ta organ se imenuje E7#/7*$&l#$ !".

2;.POMEN USTAVNEGA NAELA DEMOKRATINOSTI ZA DELOVNA RAZMERJA#emokrati!nostPrimer* 1. =l"# Ustave vsebuje dolo!bo, da je Sl!"#$%& %" +"/7&$=#& "'>l$7&6kar veljatudi za delovno podro!je, seveda na enakih relaijah (med delavi in menederji). Govorimo osoialnem dialogu kot o na!inu komunikaij med delavi in vodstvom, ki je demokrati!en. #opu!a

prosto delovanje politi!nih strank.

3


5/27

zbor, nato pa se omenjeni zakon skupaj s konvenijo objavi v Uradnem listu ter za!ne veljati popreteku roka, ki ga dolo!a zakon. Priporo!ila pa so navodila vladam in parlamentom, kako najdolo!eno tematiko uredijo. 9eprav priporo!ila niso pravno zavezujo!a, so pomembna.Glavni organ # je generalna skup!ina, ki je sestavljena po tripartitnem na!elu. % generalniskup!ini vsako dravo, !lanio, predstavlja delegaija, ki jo sestavljajo predstavniki sindikatov,

predstavniki delodajalev in predstavniki vlade. 6ripartitno na!elo vodi k standardu, po katerem sevsa pomembna vpraanja z obravnavanega podro!ja obravnavajo v okviru soialnega dialoga.

31.POMEN USTAVNEGA NAELA ENAKOSTI IN ENAKOPRAVNOSTI ( 10. LEN )0nakost pred zakonom (8>. !len)Ustava jam!i vsem osebam enake pravie na podro!ju !lovekovih pravi in temeljnih svobo!in (8>.!len). V$ '"+ 9&7#/ "#&7$.8> !len govori o enakosti pred zakonom, v "#& se to zoi v

prepovedi diskriminaije (posredne ali neposredne).#rava se mora pri urejanju delovnih razmerij !im bolj prizadevati za zmanjanje razlik in ena!enje

poloaja vseh zaposlenih v odvisnem delovnem razmerju.

32.RAZMERJE MED DELOVNIM PRAVOM IN UPRAVLJANJEM KADROVSKI VIROVUpravljanje kadrovskih virov je s pravnega vidika ve!ina, s katero pristojni organi organizaije

zagotavljajo vklju!evanje posameznikov v organizaijo zaradi opravljanja dela, jim zagotavljajoustrezno delo ter njihov stalni osebnostni in poklini razvoj in napredovanje ter odlo!anje o drugih

prvinah pravnega poloaja delavev.Pri obravnavanju poloaja delavev ta ve!ina prou!uje zlasti pravi poloaj delava kot posameznika.33.RAZLIKE MED ZAKONSKO UREDITVIJO PRAVNEGA POLOAJA ZAPOSLENI V

ZASENEM IN JAVNEM% upravnem pravu se delavi imenujejo upravni uslubeni. % "akonu o javnih uslubenih so

predpisi, ki se lo!ijo od splonih predpisov ( v "akonu o delovnih razmerjih ).

&azlika je tudi pri razpisu za delovno mesto. % upravnem pravu se razpie javni nate!aj, v delovnempravu pa je razpis na "avodu za zaposlovanje, objavljen v javnih ob!ilih.

"akon o delovnih razmerjih se le delno uporablja v s$eri uprave, kajti v dravni upravi se uporablja"akon o javnih uslubenih.

30. VLOGA KONVENCIJ IN PRIPOROIL MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA-onvenije so akti, ki jih sprejema skup!ina # in jih morajo posamezne drave rati$iirati v

zakonodajnem telesu. % 'loveniji konvenije rati$iira #ravni zbor, nato pa se omenjeni zakonskupaj s konvenijo objavi v Uradnem listu ter za!ne veljati po preteku roka, ki ga dolo!a zakon.Priporo!ila pa so navodila vladam in parlamentom, kako naj dolo!eno tematiko uredijo. 9eprav

priporo!ila niso pravno zavezujo!a, so pomembna.

3.USTAVNI IN ZAKONSKI VIDIK ( UREDITEV ) SPOLNEGA NADLEGOVANJA

34.VSEINA NOVEGA ZDR ( ORIS VSEINE GLAVNI POGLAVIJ )

35.NAMEN DELOVNOPRAVNI PREDPISOV

3:.FORMALNI PRAVNI AKTI S KATERIMI SE UREJAJO DELOVNA RAZMERJA

3;.KATERI VIRI DELOVNEGA PRAVA ORAVNAVAJO LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNESVOOINE V SFERI DELA

0


6/27

INDIVIDUALNA DELOVNA RAZMERJA

1. KAJ JE REDNA ODPOVED DELODAJALCA PO PREDLOGU ZDR&edna odpoved delodajala po predlogu "#& pri kateri nastopi prenehanje pogodbe po pretekuodpovednega roka. Pogodbeni stranki odpovesta P" z odpovednim rokom.&edna odpoved delodajala zaradi diskriminaije, gronje,prevare ali v zmoti je neveljavna. &edna

odpoved mora biti v pisani obliki.

2. FLEKSIILNOST DELOVNEGA RAZMERJA KNJIGA STR. 526536enja k prilagajanju delovnopravne ureditve zaostrenim trnim konkuren!nim razmeram. Pojavdeentralizaije kolektivnih pogajanj, ki se postopno prenaajo z naionalnih ter panonih ravni naraven podjetja. 6a proes zagotavlja dravnim organom sorazmerno ugoden poloaj, sajdeentralizaija kolektivnega sporazumevanja razbremeni organe dela odgovornosti za stanje na

podro!jih, o katerih se pogaja. Proesi prilagajanja industrijskih razmerij ter potreba poraionalizaiji in ve!ji podjetniki u!inkovitosti, s katero je mogo!e preiveti na sodobnih trgih vsvetu, vpliva na delovnopravno urejanje zlasti v dveh smereh*8+zakonska ureditev odstopa od nekaterih visokih minimalnih standardov na podro!ju zaposlovanja+okrepljena pooblastila delavskih predstavnitev, da vplivajo na odlo!anje v organizaiji in zunaj

nje.

3. ZAKONSKO DOLOENE PRAVICE IN OVEZNOSTI DELAVCEV IN DELODAJALCEVPO ZDR

S'l#" 9&7#7" >!"9#$ $# +8!#$ +"l&!*"! ' ZDR- vestno opravljati delo dolo!eno s pogodbo- upotevanje navodil in zahtev delodajala v zvezi s pogodbo- obve!ati delodajale o nevarnih okoli!inah za opravljanje dela- prepoved kodljivega ravnanja- varovanje poslovne skrivnosti- prepoved konkuriranja

P&!$*" $# >!"9#$ +"l+&%&l*& ' ZDR

- zagotoviti ustrezno delo in delovna sredstva delavu- konstantno pla!ilo, tudi, !e ni dela, razen v izred.primerih (ABD pla!e)- zagotoviti varnost pri delu v skladu s predpisi- varovanje zasebnosti in dostojanstva- varovanje osebnih podatkov- suspenz pogodbe, v primeru neizvajanja pravi in obveznosti pogodbenih strank- nevsiljevanje teke konkuren!ne klavzule

0. KDAJ DELAVEC6 KI MU PRENEA DELOVNO RAZMERJE6 NE MOREUVELJAVLJATI PRAVIC IZ NASLOVA VARSTVA REZPOSELNOSTI

9e ni obvezno zavarovan in ni prijavljen na "avodu &' za zaposlovanje.(natel sem pogoje ko ima) -adar nima statusa brezposelne osebe in ne izpolnjuje pogojev* invalid

.kat, zmonost za delo+prijavljen na zavodu, mora biti aktivni iskale zaposlitve.. ZATEVNOST DELOVNEGA MESTA IN PRAVICE DELAVCA#elave je zaradi potreb delovnega proesa razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza njegovistopnji strokovne izobrazbe za dolo!eno vrsto poklia, znanju in zmonostim. 'klep sprejme

poslovni organ. 9e delave privoli, je lahko razporejen za!asno ali trajno na delovno mesto za katerose zahteva nija stopnja izobrazbe.

4. POSTOPEK ZAPOSLITVE IN SKLENITVE POGODE O ZAPOSLITVI ZDRbjava prostih delovnih mest (delodajale jih mora javno objaviti tudi na "avodu &' za

zaposlovanje), izjemoma se lahko sklene pogodba brez javne objave. #elodajale lahko zahtevapredloitev dokazil o izpolnjevanju pogojev: napotitev na zdravniki pregled na stroke delodajala.' pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pogodba se sklepa za nedolo!en !as, !e z

zakonom ni druga!e dolo!eno.#elodajale je dolan delava prijaviti v obvezno pokojninsko,invalidsko, zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in muizro!iti $otokopijo prijave v 8A dneh od nastopa dela.

Stran 6 od 27


7/27

5. POSENO VARSTVO NEKATERI KATEGORIJ DELAVCEV- %arstvo ensk- %arstvo delavev zaradi nose!nosti in starevstva- Prepoved opravljanja dela v !asu nose!nosti in !asu dojenja- %arstvo delavev, ki e niso dopolnili 8? let starosti- %arstvo invalidov- %arstvo starejih delavev (star. d AA let)

:. PRIPRAVNITVO IN VOLONTARIATP$'&!#$! B 9 #!$/ ZDR %" +'&!l%"#& 'l#& +l=$"! '$'&!#$!& 9& !" +"l&!*"$# 9& !" !" +"l&.#olo!i se na podlagi zakona ali kolektivne pogodbe. Pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi.Pripravnitvo traja najve! 8 leto in se lahko podalja najve! za < meseev, lahko se tudi skraja na

predlog mentorja. #elodajale pripravniku ne sme odpovedati P", razen !e gre za izredno odpoved.Pla!ilo v viini ;BD osnovne pla!e (minim. "ajam.pla!e).Vl#"7 '$'&!#$!/ pogodba se sklene v pisni obliki (ni P"). "anj veljajo enake praviein obveznosti kot za pripravnika, za delo ne prejema pla!ila. #opustno je le, !e tako predvideva

poseben zakon.

;. JAVNA DELA Z VIDIKA ZAPOSLOVANJA IN DELOVNI RAZMERIJ

% program 5P" (aktivne politike zaposlovanja) sodijo javna dela. rganizira jih "&' za zaposlovanje.=# so opredeljena kot lokalni in dravni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvojanovih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in seorganizirajo zaradi izvajanja soialnovarstvenih, izobraevalnih in drugih programov.

1


8/27

10. PREPOVED DISKRIMINACIJE#elodajale ne sme delovnega mesta objaviti samo za enske ali samo za moke, razen !e jedolo!en spol nujen za opravljanje dela. G10= P# 88EEE

1. NATEJ IN OPII ZAKONSKO DOLOENE PRAVICE IN OVEZNOSTI DELAVCA- vestno opravljati delo dolo!eno s pogodbo- upotevanje navodil in zahtev delodajala

- obve!ati delodajala o nevarnih okoli!inah za opravljanje dela- prepoved kodljivega ravnanja- varovanje poslovnih skrivnosti- prepoved konkuriranja

Pravie* !lovekove pravie in temeljne svobo!ine

14. KAJ JE PRERAZPOREDITEV IN KAJ NEENAKOMERNA RAZPOREDITEVDELOVNEGA ASA

Prerazporeditev: zaradi nenadnih proizvodnih potreb organizacije (norma, pogodba) se delovni asprerazporedi tako, da se trenutno povea dnevna oz. tedenska delovna obveznost pri emer se viekur izravna v nadaljnjih 6.mesecih ali preraun ur v delovno dobo (vendar oseba ne sme bitizaposlena celih 12.mesecev v letusezonska dela).

- "a!asna prerazporeditev / delava obvestimo en dan prej, !e gre za ve!je t. delavev(8B)pa najmanj 3 dni prej:- 0nakomerna razporeditev / polni delovni !as ne sme biti razporejen na manj kot > dni v

tednu- 4eenakomerna razporeditev delovnega !asa je lahko dovoljena le zaradi narave dela / del.

9as ne sme trajati ve! kot A< ur na teden.

15. KATERE VRSTE PREJEMKI PRIPADAJO ZAPOSLENIM NA TEMELJU DELA INKATERIM NOSILCEM KAPITALA PRI DELITVINOVO USTVARJENE VREDNOSTI

1:. POGODENA UREDITEV ODNOSA MED DELAVCEM IN DELODAJALCEM'tranki pogodbe o zaposlitvi sta delodajale in delave, pri !emer pogodbo o zaposlitvi lahko

sklenejo osebe, ki so dopolnile starost 8A let. #elave, ki sklene pogodbo o zaposlitvi mora bitizdravniko zmoen.Po novem mora delodajale izro!iti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 dni pred predvideno

zaposlitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.#elave, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje, ki so v sistemizaiji delovnih mest.#elodajale ne sme skleniti pogodbe, !e oseba ne izpolnjuje pogojev. Pogoje za zaposlitev dolo!asistemizaija v "akonu o sistemizaiji.

1;. NI VPRAANJA

2 tedne.- delave pridobi elotni letni dopust po nepretrganem delovnem razmerju najmanj < meseev,

!e pa dela kraji !as ima pravio do sorazmernega dela letnega dopusta ( 828)- ob prenehanju del .razmerja je delodajale dolan delavu izdati potrdilo o izrabi 1#.- prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali pokodbe se ne vteva v dneve 1#- 1# je mogo!e izrabiti v ve! delih+ en del mora trajati najmanj dva tedna, preostanek pa v

dogovoru z delodajalem do 3B.B< naslednjega leta- izjava, s katero bi se delave odpovedal pravii do letnega dopusta je neveljavna.

21. REDNA IN IZREDNA ODPOVED POGODE O ZAPOSLITVI PO ZDR+ &edna odpoved, pri kateri nastopi prenehanje pogodbe po poteku odpovednega roka.

Pogodbeni stranki odpovesta P" z odpovednim rokom.+ zredna odpoved pri kateri ni odpovednega roka in pride do takojnjega prenehanja

pogodbe o zaposlitvi. Pogodbeni stranki odpovesta P" brez odpovednega roka v primerihin iz razlogov, dolo!enih z zakonom.

&edna in izredna odpoved mora biti izraena v pisni obliki.

Stran 8 od 27


9/27

22. NAVEDITE PRIMER NEENAKOPRAVNE UREDITVE PRAVNEGA POLOAJAZAPOSLENI PRI DELODAJALCU

Gl"% '+ 11

23. POSENE ZVRSTI POGODE O ZAPOSLITVI PO ZDR- pogodba je osnovni akt za sklenitev delovnega razmerja- ni!nost in izpodbojnost pogodbe ( !e je sklenjena v nasprotju s slovenskim pravnim redom)- pisnost pogodbe

- stranke v pogodbi (delodajale, delave, tuji)na predavanju smo nateli kot posebne zvrsti pogodb o zaposlitvi *- Po" za dolo!en !as- Po" zaradi zagotavljanja dela delavev uporabnikom- Po" za javna dela- Po" za kraji delovni !as+part time- Po" za delo na domu- Po" s poslovodno osebo

20. PREPOVED DISKRIMINACIJE V DELOVNEM RAZMERJU Gl"% '+ . 10

2. DELOVNO PRAVNA UREDITEV DISCIPLINSKE IN ODKODNINSKEODGOVORNOSTI DELAVCEV PO PREDLOGU ZDRD$*$'l$#7& +8!#

- delave je disiplinsko odgovoren za kritve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnegarazmerja / delodajale mu lahko izre!e opomin ali druge disiplinske sankije

- disiplinsko odgovornost ugotavlja delodajale: pri izbiri sankije mora upotevati stopnjokrivde, subjektivne in objektivne okoli!ine in posamezne lastnosti delava

- pred uvedbo disiplinskega postopka mora delodajale delava pisno obvestiti in ga pozvatioz. omogo!iti zagovor

- delodajale odlo!i o disiplinski odgovornosti v obliki sklepa (izrek,obrazloitev in pravnipouk)

- delave se lahko pritoi na arbitrao ali delovno sodi!e in tu izpodbija odlo!itev.

O+7+#$#7& +8!#- glavnina pravil je v obligaijskem zakoniku- delave je odkodninsko odgovoren za povzro!eno kodo iz malomarnosti in jo je dolan

povrniti (naklep, huda malomarnost)- !e ve! delavev povzro!i kodo in ni mogo!e ugotoviti kode posameznega delava, so

odgovorni vsi v enakih delih (solidarna odgovornost+je odgovornost pri kateri eden odstorilev povrne vso nastalo kodo (ima hio,avto drugi pa ni!), sam pa mora od ostalih

pridobiti njihov dele).- pavalna odkodnina se lahko uredi s kolektivno pogodbo tako, da se v naprej predvidijo

nekatera kodna dejanja

24. RAZLINOST POLOAJA DELAVCA V GOSPODARSTVU IN DRAVNEGAUSLUENCA

25.POSLEDICE DELAVEVEGA KODLJIVEGA IN NEVESTNEGA RAVNANJA#isiplinska odgovornost, odkodninska odgovornost

2:.ODPOVED POGODE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNI RAZLOGOV NA STRANI DELAVCA- 9e je delave kril pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja / krivdni razlog (!e

delave ni vestno opravljal svojega dela)- pri krivdnem razlogu je moen suspenz: delodajale mora podati odpoved najkasneje v 3B dneh

odkar se je izvedelo za kritev pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

2;.DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ASA#elave je dolan na zahtevo delodajala opravljati delo preko polnega delovnega !asa*

8. v primerih pove!anega obsega dela. nevarnosti okvare stroja3. nadaljevanje proizvodnega in delovnega proesa za prepre!itev materialne kode ali

nevarnost za zdravje ali ivljenje ljudi.

Stran 9 od 27


10/27

>. nadome!anja odsotnega delava

3


11/27

0 ure na dan / pravio do odmora s sorazmernim

delovnim !asom.Po!itki med zaporednima delovnima dnevoma*- dnevni / 8 ur- tedenski / > ur- kraji po!itek / dovoljen ob neenakomerno razporeditvijo ali ob za!asni prerazporeditvi

delovnega !asa.

00.KAJ JE VKLJUITEV DELAVCA V DELOVNI PROCES

0.OMEJITVE NONEGA DELA#elovni !as no!nega delava ne sme v obdobju > meseev trajati ve! kot ? ur na dan.

04.POSTOPEK ODPOVEDI IZ KRIVDNI RAZLOGOV IN IZ RAZLOGA NEZMONOSTI6 POZDR

Pred odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajale pisno opozoriti delava na izpolnjevanjeobveznosti in monostjo odpovedi P" v primeru ponovne kritve. #elavu mora omogo!iti zagovor.Pri krivdnem razlogu je moen suspenz.Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti mora delodajale delavu omogo!iti zagovor. "a !as

trajanja postopka mu lahko prepove opravljati delo.05.ISTVENI (OPREDELILNI) ELEMENTI DELOVNEGA RAZMERJA

0:.ODKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA DELAVCU9e je delavu povzro!ena koda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajale posplonih pravilih ivilnega prava. dkodninska odgovornost delodajala se nanaa tudi na kodo, ki

jo je delodajale povzro!il delavu s krenjem pravi iz delovnega razmerja.

0;.POMEN DEFINICIJE DELOVNEGA PRAVAPri delovnem razmerju gre za organiziran delovni proes ( ko izvajamo neko dejavnost, s katero

elimo nekaj zasluiti), zaradi katerega je treba osebi zagotoviti pla!o. #elo se opravlja osebno in ponavodilih in pod nadzorom delodajala.


12/27

#isiplinsko odgovornost ugotavlja delodajale. Pri izbiri disiplinske sankije mora delodajaleupotevati stopnjo krivde, subjektivne in objektivne okoli!ine in posamezne lastnosti delava.%odenje disiplinskega postopka zastara v 3 meseih od uvedbe postopka. zvritev disiplinskesankije zastara v 3B dneh po vro!itvi sklepa.

0. OPII 3 VRSTE OMEJITEV DELA Z VE KOT POLNIM DELOVNIM ASOM Gl"% '+


13/27

SOCIALNA VARNOST

1. NA KATERI PODROJI DEL.IN SOCIALNEGA PRAVA SE UPORALJAJOPRAVILA SPLONEGA UPRAVNEGA POSTOPKA

2. KAJ SO SKLADI DELA

'klad dela je pravna oseba zasebnega prava za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.Ustanovi ga gospodarska druba , %lada &', ob!ina, sindikati.

3. ORIS SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI'oialna varnost je drubena vrednota, stanje !loveke varnosti in drubene stabilnosti. 6o so

pravie, ki jih oseba lahko uveljavi, !e je do njih opravi!ena ( temeljne !lovekove pravie ) Urejeneso v dveh sistemih*- 'istem soialnih zavarovanj( zdravstveno, pokojninsko in invalidsko, zavarovanje za primer

brezposelnosti, starevsko in otroko varstvo )- 'istem soialnega varstva,v okviru katerega se zagotavljajo minimalne soialne pravie tistim, ki

so varovani v okviru soialnih zavarovanj.

0. VDOVSKA POKOJNINA%dovsko pokojnino lahko uveljavlja vdova ali vdove umrlega zavarovana, !e so izpolnjeni pogoji, kijih dolo!a zakon *

- 'tarost vdove ali vdova, ki je razli!en glede na status zavarovana ( za zavarovana je A3let oz. !e nima statusa zavarovana >? let):

- Popolna nezmonost vdove ali vdova za delo (pogoj lahko nastopi tudi v roku enega leta posmrti zavarovana) :

- !e je vdove ali vdova dolna preivljati enega ali ve! otrok:9e vdova ali vdove, ki je pridobil pravio do vdovske pokojnine, med uivanjem te pravie dopolniA3 let starosti, obdri pravio trajno, ali pa jo po dopolnitvi A3 let znova uveljavi.. NADOMESTILO ZA AS ODSOTNOSTI ZARADI OLEZNI

4. KDAJ SE ZAASNO PREKINE UIVANJE PRAVICE DO DENARNEGANADOMESTILA

- sluenje vojakega roka- pripor in prestajanje zaporne kazni do est meseev:- vklju!itev v izobraevalni program:- prejemanje starevskega nadomestila:- nezmonosti za delo iz zdravstvenih razlogov:- vklju!itev v program javnih del:- ko ne prebiva v &':

5. NADOMESTILO ZA INVALIDNOST6a pravia gre zavarovanu, ki je invalid . kategorije po dopolnjeni starosti A3 let ali pa

zavarovanu, ki je invalid . kategorije in je invalidnost nastala kot posledia pokodbe izven delaoz. bolezen.

:.KATERA PODROJA SOC.VARNOSTI POZNATE IN KAJ SO ISTVENE RAZLIKEMED NJIMI

'istem soialnih zavarovanj( zdravstveno, pokojninsko in invalidsko, zavarovanje za primerbrezposelnosti, starevsko in otroko varstvo )'istem soialnega varstva,v okviru katerega se zagotavljajo minimalne soialne pravie tistim, ki sovarovani v okviru soialnih zavarovanj.

;. RAZLIKE MED INVALIDNINO IN INVALIDSKO POKOJNINOI#!&l$+#$#&

=e pravia, ki pripada zavarovanem v primeru telesne okvare in sier pod pogoji, ki jih dolo!azakon. %rste telesnih okvar in odstotke dolo!i minister za delo po predhodnem mnenju ministra zazdravstvo.I#!&l$+7& '7%#$#&

Stran 13 od 27


14/27

Pravio do invalidske pokojnine pridobi zavarovane vklju!en v obvezno zavarovanje *- !e gre za pokodbo pri delu ali poklino bolezen * ne glede na pokojninsko dobo,- !e gre za pokodbo oz. bolezen izven dela * pogoj je predhodna pokojninska doba v trajanju,

ki ga dolo!a zakon'amozaposlene osebe, kmetje, vajeni, vrhunski portniki,.. ki se obvezno zavarujejo, nisoupravi!eni do vseh pravi invalidskega zavarovanja, temve! le do pravi iz . in . kategorije.

1


15/27

15. RAZMERJE MED PRENEANJEM POGODE O ZAPOSLITVI IN PRAVICAMI IZNASLOVA ZAVAROVANJA ZA PRIMER REZPOSELNOSTI

1:. ORGANIZACIJA IN FINANCIRANJE SISTEMOV SOCIALNI ZAVAROVANJ

1;. INVALIDSKA POKOJNINAP&!$* + $#!&l$+7" '7%#$#" '$+>$ 9&!&!"* !7l%="# ! >!"9# 9&!&!%"

+ !e gre za pokodbo pri delu ali poklino bolezen * ne glede na pokojninsko dobo,- !e gre za pokodbo oz. bolezen izven dela * pogoj je predhodna pokojninska doba v trajanju,

ki ga dolo!a zakon- 'amozaposlene osebe, kmetje, vajeni, vrhunski portniki,.. ki se obvezno zavarujejo, niso

upravi!eni do vseh pravi invalidskega zavarovanja, temve! le do pravi iz . in .kategorije.

2


16/27

- zavarovanu se zmanja delovna zmonost za opravljanje svojega poklia za manj kot ABD:- !e zavarovane lahko dela v sojem pokliu, vendar ne na svojem delovnem mestu:

2;. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA#elodajalem se v okviru sredstev namenjenih za izvajanje programov zaposlovanja, zagotavlja*

- 'o$inaniranje dela strokov novih delovnih mest,- 4adomestitev dela strokov za ohranitev delovnih mest,- Posojilo za investiijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti,

- Pomo! pri usposabljanju novo sprejetih delavev,- 'o$inaniranje usposabljanja in izobraevanja.

3#$#&

Pripada vdovi oz. vdovu, !e se je v 3B. dneh od izgube pravie do odpravnine ali vdovskepokojnine prijavil pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje premoenjske pogoje za pridobitevvarstvenega dodatka.

V&!"#$ ++&"7=e pravia, katere namen je zagotoviti soialno varnost osebam, ki so upravi!ene do ene odpokojnin, vendar ta ne dosega najnije pokojnine za polno pokojninsko dobo. % primeru starostnepokojnine se varstveni dodatek odmeri od razlike med pokojnino in najnijo pokojnino za polnopokojninsko dobo.%arstveni dodatek se odmeri razli!no glede na to ali gre za starostno pokojnino ali pa za druge vrste

pokojnin.

D+&"7 9& '/= $# '",>=e pravia, ki pripada zavarovanem v primeru telesne okvare ali duevnega stanja, zaradi katerejim je za zadovoljevanje osnovnih ivljenjskih potreb neogibna stalna pomo! in postreba drugega.

30. PREDASNA IZGUA PRAVICE DO DENARNEGA NADOMESTILA- sklene se pogodba o zaposlitvi za delo s polnim delovnim !asom,- postane samozaposlena oseba,

Stran 16 od 27


17/27

- izpolni pogoje za pridobitev pred!asne ali starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavipravio do druinske pokojnine,

- dopolni starost za pridobitev pokojnine za najnijo zavarovalno dobo,- se sam odjavi iz evidene brezposelnih oseb,- odkloni ustrezno zaposlitev ali odkloni za!asno ali ob!asno delo,- odkloni nepla!ano za!asno delo v primerih vije sile,- odkloni vklju!itev v program 5P",- ne i!e aktivno zaposlitve,

- ni na razpolago,- nastopi prestajanje zaporne kazni za ve! kot < meseev,- dela ali je zaposlen na !rno ( opravlja delo brez pogodbe o zaposlitvi ).

3. KATERA SO GLAVNA PODROJA6 KI JI UREJAJO PREDPISI POK. IN INVALID.ZAVAROVANJA

pokojnine, denarne in nedenarne pravie, odpravljanje soialnih tveganj, kot so starost,smrt,invalidnost telesna okvara

34. SKLAD DELA4a obmo!ju ob!ine ali za obmo!je ve! ob!in se za izvajanje aktivne politike zaposlovanja ustanovisklad dela. 'klad se ustanovi z aktom o ustanovitvi , v katerem se dolo!i namen njegove

ustanovitve, sredstva za delovanje, obveznosti ustanoviteljev in njihove pristojnosti. "a $inaniranjese zagotovijo sredstva gospodarskih drub, prora!una ob!ine , dravnega prora!una, sredstvazbrana z dotaijami in iz lastne dejavnosti.

35. ORGANI IN POSTOPKI ODLOANJA O PRAVICA IZ ZDRAVSTVENEGAZAVAROVANJA

#rava kot temeljni nosile zakonsko ureja podro!ja in na!rtuje razvoj sistema , pomemben jeprogram zdravstvenega varstva, ki ga sprejme #ravni zbor.

3;. VLOGA SOCIALNEGA VARSTVA V SISTEMU SOCIALNE VARNOSTI

0!"9# 9&!&!%" "/"l%$ na na!elu odpravljanja soialnih tveganj, ki jih dolo!a zakon *starost, invalidnost, smrt, telesna

okvara, potreba po pomo!i in postrebi.. temelju dela in prispevkov zavarovanev, na na!elu vzajemnosti in solidarnost * tudi !e nekdo ne pla!uje prispevkov lahko uiva dolo!ene

pravie na odgovornosti drave, delodajalev in zavarovanev.

01.DRAVNE SPODUDE DELODAJALCEM ZA ZAPOSLOVANJE TEJEZAPOSLJIVII REZPOSELNI OSE

"avod za dolo!en !as povrne delodajalu polovio prispevkov za pok. n invalid. "avarovanje, zastarevsko varstvo , za obvezno zdrav.zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti

02. POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINOPravio do starostne pokojnine pridobi oseba, ki izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe*

- A? let starosti in >B (3?) let pokojninske dobe-


18/27

03. SPODUDE ZA ZAPOSLOVANJE V OKVIRU APZ- 'o$inaniranje dela strokov novih delovnih mest,- 4adomestitev dela strokov za ohranitev delovnih mest,- Posojilo za investiijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti,- Pomo! pri usposabljanju novo sprejetih delavev,- 'o$inaniranje usposabljanja in izobraevanja.

00. TELESNA OKVARA KOT SOCIALNO TVEGANJE

0. OPROSTITEV DELODAJALCA PLAILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNOZAVAROVANJE

04. VLOGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE RSopravljanje strokovnih nalog, ki se nanaajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnostiin izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja

05. NA KATEREM PODROJU DELUJEJO CENTRI ZA SOCIALNO DELO IN KAKNAJE NJIOVA VLOGA

Centri so javni soialnovarstveni zavodi, katerih naloga je opravljanje javne slube na razli!niihsoialnovarstvenih podro!jih. 6o so storitve soialne preventive, prve soialne pomo!i ter pomo!druini na domu.

0:. ORGANI IN POSTOPEK ODLOANJA O NEZAPOSLENI V OKVIRU ZAVAROVANJAZA PRIMER REZPOSELNOSTI

4a prvi in drugi stopnji odlo!ajo organi "avoda, zoper odlo!itvi pristojni organov "avoda lahkozavarovane vloi tobo pred sodi!em za soialne spore.

0;. POGOJI ZA DRAVNO POKOJNINO=e pravia, ki jo lahko uveljavi oseba s prebivali!em v 'loveniji, ki nima pravie do druge pokojninein katere lastni dohodki ne presegajo enzusa za pridobitev pravi do varstvenega dodatka.

seba mora izpolnjevati pogoje starosti (


19/27

0. KAJ JE ZAPOSLITVENI NART4ajkasneje v dveh meseih po prijavi brezposelnosti "avod pripravi zaposlitveni na!rt, ki je podlaga

za vklju!itev brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja

. DODATEK ZA POMO IN POSTREO PO ZPIZ TER DRUINSKA POKOJNINAD,$#7& '7%#$#&

=e pravia, ki pripada * otrokom in posvojenem umrlega osebam, ki jih je zavarovane v !asu svoje smrti preivljalDodatek za pomo in postrebo

=e pravia, ki pripada zavarovanem v primeru telesne okvare ali duevnega stanja, zaradi katerejim je za zadovoljevanje osnovnih ivljenjskih potreb neogibna stalna pomo! in postreba drugega.

4. KDO SE OVEZNO IN KDO PROSTOVOLJNO ZAVARUJE V SISTEMUZAVAROVANJA ZA PRIMER REZPOSELNOSTI

- obvezno zavarovanje / delavi v delovnem razmerju- prostovoljno zavarovanje* samozaposlene osebe, nekateri drubeniki v gosp.drubah, dravljani

&', ki delajo v tujini in njihovi zakoni

5. OPREDELITEV INVALIDNOSTI IN OPIS PRAVIC INVALIDOV

nvalidnost je stanje, ki je posledia sprememb zdravstvenega stanja, ki jih ni mogo!e odpraviti zzdravljenjem ali mediinsko rehabilitaijo.Pravio pridobi vsak, ki je vklju!en v obvezno zavarovanje, ne glede na dopolnjeno pokojninskodobo. 'amozaposlene osebe,kmetje, vajeni vrhunski portniki, so upravi!eni le do pravi , ki

pripadajo invalidom 8. n . -ategorije.

Stran 19 od 27


20/27

KOLEKTIVNA DELOVNA RAZMERJA

1. V"+&6 7$ #& $#"+$*$'l$#$ #&=$# >&!#&!& 7l"7$!#& +"l!#& &9/"%& " '+=%&7l"7$!#$- +"l!#$- &9/"$%

%eda o industrijskih razmerjih se v prvi vrsti ukvarja s pravnim poloajem soialnih partnerjev vsoialnem dialogu ter z vlogo drave v razmerjih tripartizma, manj pa s poloajem delava vdelovnem razmerju.ndustrijska razmerja so razmerja med delodajali, organizaijami delavev ter dravo priusklajevanju interesov na ekonomsko+soialnem poloaju na vseh ravneh od organizaije pa dosplone naionalne ravni.

N& '+=% '&!& "/&$7 #&%>l% >",# >&!#&!& !"+& 7l"7$!#$- +"l!#$-&9/"%$-.' pravnega vidika so na podro!ju razmerij med delavi, delodajali in dravo

pomembna zlasti vpraanja kot so npr* vpraanje bolj ali manj prostega proesa kolektivnega pogodbenega sporazumevanja med

zdruenji delavev in delodajalev, vpraanje obsega zakonskega intervenijskega poseganja v ta razmerja, vpraanja razvoja sodelovanja zaposlenih pri odlo!anju v organizaijah, vpraanja in reevanja kolektivnih sporov med soialnimi partnerji, vklju!no s stavko

2. N&=$# $/"#!%& +"l&!7"8& +$"7%ruba, kjer je zaposlenih ve! kot ABB delavev, ima delavskega direktorja, 7$ 8& '"+l&8& !'&! +,>" !" +"l&!*"!.% drubi, kjer je zaposlenih manje tevilo delavev, se lahko imenuje delavskega direktorja, !e jetako dolo!eno z dogovorom med svetom delavev in delodajalem.% okviru splonih pravi in obveznosti, ki pripadajo vsem !lanom uprave drube v skladu s

posebnim zakonom in statutom drube, delavski direktor zastopa in predstavlja interese delavevglede kadrovskih in soialnih vpraanj.

3. N/&$!#$ +"l 7l"7$!#" '8+>" N/&$!#$ +"limamo opravka s pravnimi normami, ki urejajo delovne pogoje(pravie in

obveznosti delavev) in velja od poteka roka po objavi v Uradnem listu &', v!asih pa e s samoobjavo npr. na oglasni deski.(zna!ilnost * objava je nujna)

0. D"@$#$*$%& $# '"+"l$"! '&!#"8& 'l,&%& $#+$7&&S$#+$7&*

- je organizaija, ki zdruuje delave za izboljanje njihovega ekonomskega in soialnegapoloaja,

- je neodvisna organizaija od delodajala- in ima ustrezno mo! za izvajanje pritiska nad delodajali.- njegovo delovanje je trajno- se mora $inanirati preteno sam

+ pravia do sindikalne svobode (ustanavljanje in sodelovanje v sindikatih je svobodno / o temgovori tudi ednarodna organizaija dela+ sindikalna organizaija si prizadeva za uveljavitevinteresov zaposlenih, delovati mora trajno in imeti mora zadostno mo!, reprezentativni sindikati

pa so posebno veliki in mo!ni sindikati in jim drava prizna e posebne dodatne pravie kot sosposobnost sprejemanja kolektivne pogodbe za !" delave iz dolo!enega podro!ja)

. N&!"+$ &7" 7&"$/$ " l&-7 "%&% 7$"$%$ 9& 8&!l%%" +"l!#" '"#$ #elovna uspenost * dolo!ena po kriterijih v kolektivni pogodbi ali pa s partiipativnim

dogovorom

4. K+ ! &9/"% + 9&'l"#$- '"+&!l%& $# 9&'& +"l+&%&l*" ! 8$9&*$%$ $# $9!"#8$9&*$%"'odelovanje delavev pri upravljanju v organih drube se uresni!uje preko predstavnikovdelavev v #&+9#"/ !" +,>"oziroma v nadzornem odboru zadruge, lahko pa tudi

preko predstavnika delavev v upravi drube + +"l&!7$ +$"7.

Stran 20 od 27


21/27

#ruba, kjer je zaposlenih ve! kot ABB delavev, ima delavskega direktorja, ki ga predlaga vupravo drube svet delavev.% drubi, kjer je zaposlenih manje tevilo delavev, se lahko imenuje delavskega direktorja, !e

je tako dolo!eno z dogovorom med svetom delavev in delodajalem.

5. O>l$7" !l%"#$- +"l&!7$- '"+&!#$"! S!" +"l&!*"!* #elavi imajo pravio izvoliti svet delavev v skladu z zakonom o

sodelovanju delavev pri upravljanju. =e samostojni in neodvisni organ zaposlenih in se

oblikuje, !e je v drubi zaposlenih ve! kot B delavev z aktivno volilno pravio. D"l&!7$ 9&'#$7* v drubi do B zaposlenih, pa delavi sodelujejo pri upravljanju preko

delavskega zaupnika.

:. K&7 +"%!6 +& %" +"l '+7*$%7$ !"*6 !'l$!& #& '&!# "%%" +"l!#$-&9/"$%

;. V 7&"$- 9&+"!&- 9&7# 9&-"!& 7'#& '!"!%& 9 +"l&!7$/$ !l%"#$/$'"+&!#$!$#elodajale mora pred sprejemom obve!ati svet delavev in zahtevati skupno posvetovanjeglede statusnih in kadrovskih vpraanj drube ter glede vpraanj varnosti in zdravja delavev pridelu.

Potrebne in$ormaije mora delodajale posredovati svetu delavev najmanj 3B dni predsprejemom odlo!itve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 8A dni predsprejemom odlo!itev.

Z& & !'&%& +,>" " "%"%- statusne spremembe,- prodaja drube ali njenega bistvenega dela,- zaprtje drube ali njenega bistvenega dela,- bistvene spremembe lastnitva.

Z& 7&+!7& !'&%& +,>" " "%"%- potrebe po novih delavih (tevilo in pro$ili),- sistemizaija delovnih mest,- razporejanje ve!jega tevila delavev izven drube,-

razporejanje ve!jega tevila delavev iz kraja v kraj,- sprejemanje aktov s podro!ja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenegazavarovanja,

- zmanjanje tevila delavev,- sprejem splonih pravil o disiplinski odgovornosti.

"a ve!je tevilo delavev se teje 8B D vseh delavev drube.

1


22/27

- 0nostranski / sploni akt, ki ga sprejme delodajale sam, za reguliranje poslovanja, kini zajeto v pogodbi. " njimi konkretizira nekatere z zakonom dolo!ene obveznosti.

12.N&="l& '&!#"8& "+$!" +"l!%& +"l&!*"! '$ '&!l%%4a!ela urejanja sodelovanja delavev pri upravljanju*

- #&="l #$!"9&l#$pomeni, da pravia partiipaije pripada vsem kategorijamzaposlenih,

- #&="l "#&7'&!#$, ki je e ustavna norma,

- #&="l 9&7#7"8& /$#$//& $# &!#/#" +8&+$!" '&$*$'&$!#$-&9/"$%, kjer zakon v okviru zakonskega minimuma dolo!a temeljne oblike in na!inesodelovanja delavev in dopu!a, da se obe strani dogovorita o raziritvi teh pravi s

partiipativnim dogovorom,- #&="l '&!$*" + &/'/=$ 9&'l"#$-daje delavskim predstavnitvom

pravio zadrati uresni!itev odlo!itve delodajala, ki delavem ni omogo!il vplivati nasprejetje odlo!itve, pa bi to po predpisih moral upotevati,

- #&="l &>$&,#"8& ""!%& '! $# /"%"#"8& +#"8& !&!&, pokaterem zakon ne dopu!a neposrednega sodnega varstva.

13.V" 7l"7$!#$- '&9/!. -olektivna pogodba. Kl"7$!#& '8+>&je nek dvostranski pravni normativni akt, v

katerem so urejeni delovni pogoji. -olektivna pogodba je sestavljena iz*- normativnega dela,- obligaijskega dela,- stranke na eni in stranke na drugi strani.

Partiipativni dogovor* P&$*$'&$!#$ +8!je sporazum, ki ga sklenejodelodajali z neposredno voljenimi delavskimi predstavnitvi..

10.Pl&l$9"/ '"+&!#$"! *$&l#$- '"%"!

1.S!" +"l&!*"!.#elavi imajo pravio izvoliti svet delavev v skladu s tem zakonom.'vet delavev se oblikuje, !e je v drubi zaposlenih ve! kot B delavev z aktivno volilno

pravio.Pravio voliti predstavnike v svet delavev imajo vsi delavi, ki delajo v drubi nepretrgomanajmanj est meseev (aktivna volilna pravia).#irektor, delavi s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuristi nimajo pravie voliti

predstavnikov v svet delavev.#ruinski !lani vodilnega osebja nimajo pravie voliti predstavnikov v svet delavev. "adruinske !lane po tem zakonu se tejejo zakone, otroi (zakonski ali nezakonski, posvojeni in

pastorki), vnuki, stari (o!e, mati, o!im in ma!eha), posvojitelji ter bratje in sestre.Pravio biti izvoljeni v svet delavev imajo vsi delavi, ki imajo aktivno volilno pravio po tem

zakonu in so zaposleni v drubi nepretrgoma najmanj 8 meseev (pasivna volilna pravia).% novoustanovljeni drubi imajo aktivno in pasivno volilno pravio vsi delavi ne glede na dobo

zaposlitve.

14.N&="l 9&7#+&%#"8& /$#$//& $# /,#$ &!#/#" +8&+$!" '&$*$'&$!#$-'&!$*0no izmed na!el urejanja sodelovanja delavev pri upravljanju je #&="l 9&7#7"8&/$#$//& $# &!#/#" +8&+$!" '&$*$'&$!#$- &9/"$%, kjer zakon v okviru

zakonskega minimuma dolo!a temeljne oblike in na!ine sodelovanja delavev in dopu!a, da seobe strani dogovorita o raziritvi teh pravi s partiipativnim dogovorom,

15.Vl8& +"l&!7$- '"+&!#$"! '$ +'!"+$ '8+>" 9&'l$!$ ' P"+l8 ZDR#elodajale ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi*

- !lanu sveta delavev, delavskemu zaupniku, !lanu nadzornega sveta, ki predstavljadelave, predstavniku delavev v svetu zavoda ter

- imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,

- brez soglasja organa, katerega !lan je, ali sindikata, !e ravna v skladu z zakonom,kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen !e v primeru poslovnega razlogaodkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali !e gre za odpoved v postopku prenehanjadelodajala.

Stran 22 od 27


23/27

1:.S" 7l"7$!#$- '&9/! $# !" 7l"7$!#$- '&9/!.'tranke kolektivnih sporazumov so delavi in delodajali in z njimi kolektivno urejajomedsebojna razmerja. 1o!imo*

-olektivno pogodbo (sindikat * delodajalu) Partiipativni dogovor (neposredno voljeni delavski predstavniki * delodajalu)

1;.Vl8& $#+$7&& '$ #&/"&!$ +'!"+$ +"l+&%&l*& ' ZDR.

" $#+$7& #&'%" ! '"7$#$"! PZ $/& +l="#" '&!#" =$#7". G" 9& 9&=$#@#7*$%6 7 $#+$7& '7& 9&!&!&$ +"l&!*&9e delave tako zahteva, mora delodajale o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o

zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega !lan je delave ob uvedbi postopka.'indikat lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni. 9e svojega mnenja v navedenem roku ne

poda, se teje, da odpovedi ne nasprotuje.'indikat lahko nasprotuje odpovedi, !e meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek nibil izveden skladno s tem zakonom. 'voje nasprotovanje mora pisno obrazloiti.9e sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredniodpovedi pogodbe o zaposlitvi in delave pri delodajalu zahteva zadranje u!inkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne u!inkujedo poteka roka za arbitrano oziroma sodno varstvo.

2 $# 7l"7$!# +"l!# &9/"%"Kl"7$!#& '8+>&je nek dvostranski pravni normativni akt, v katerem so urejeni delovni

pogoji. -olektivna pogodba je sestavljena iz*- normativnega dela,- obligaijskega dela,- stranke na eni in stranke na drugi strani.

S" 7l"7$!#" '8+>"so na eni strani sindikat ali sindikati, na drugi pa delodajale alidelodajali.Kl"7$!# +"l!# &9/"%"je razmerje med zaposlenimi in delodajali. 'ploni poloajdelavev je urejen s predpisi, kolektivnimi sporazumi ter splonimi akti delodajala.

20.O'$$" >$!"#" 9#&=$l#$ 7l"7$!#$- +"l!#$- &9/"$%- 'oodlo!anje- 'indikalna svoboda- Pravia do stavke

2.K&"& 8l&!#& !'&%& "%& Z&7# +"l!% +"l&!*"! '$ '&!l%%Stran 23 od 27


24/27

6a zakon dolo!a na!ine in pogoje za sodelovanje delavev pri upravljanju gospodarskih drub,ne glede na obliko lastnine, in zadrug.'odelovanje delavev pri upravljanju se uresni!uje na naslednje na!ine*

- s pravio do pobude in s pravio do odgovora na to pobudo,- s pravio do obve!enosti,- s pravio dajanja mnenj in predlogov ter s pravio do odgovora nanje,- z monostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalem,- s pravio soodlo!anja,- s pravio zadranja odlo!itev delodajala.

24.El"/"#$ 7l"7$!#" '8+>" $# #%$-!& !">$#&-olektivna pogodba je nek dvostranski pravni normativni akt, v katerem so urejeni delovni

pogoji. -olektivna pogodba je sestavljena iz*- normativnega dela,- obligaijskega dela,- stranke na eni in stranke na drugi strani.N/&$!#$ +"limamo opravka s pravnimi normami, ki urejajo delovne pogoje(pravie inobveznosti delavev) in velja od poteka roka po objavi v Uradnem listu &', v!asih pa e s samoobjavo npr. na oglasni deski.(zna!ilnost * objava je nujna)O>l$8&*$%7$ +"lje obveznostni del kolektivne pogodbe. Gre za dolo!itev obveznosti, ki jih

imata stranki med sabo druga do druge. % tem delu so pomembne dolo!be o tem, kako bodoprepre!evali in razreevali medsebojne spore.Pri tem je pomembna klavzula o soialnem miru, s katero se sindikati zavezujejo, da ne bodo

pritiskali na delodajala v !asu izvajanja kolektivne pogodbe, delodajale pa lahko obljubljasindikatom npr. zagotovitev pogojev za njihovo delovanje, posodi predmete dela ipd.% zvezi s prepre!evanjem in reevanjem sporov se ustanovijo razli!ne komisije za razlagokolektivne pogodbe, da se prepre!ujejo spori. 9e pa do spora pride se oblikujejo posebnekomisije*

- $aza* komisija za razlago -P,- $aza* komisija za usklajevanje interesov ali arbitraa, s !imer se prepre!i reevanje

spora na sodi!u.S" 7l"7$!#" '8+>"so na eni strani sindikat ali sindikati, na drugi pa delodajale ali

delodajali.'indikat je organ, ki se bori za uveljavitev ekonomskih in soialnih interesov delavev pri delu(pla!a, letni dopust,). 'indikat deluje trajno in ima ustrezno mo! pritiska na delodajala tako,da lahko sklepa kolektivne pogodbe in se sporazumeva z delodajali.

25.P&!#$ 'l,&% +"l&!7$- '"+&!#$"!% organizaijah, v katerih zaposleni opravljajo delo, je njihov spremenjeni poloaj v novi pravniureditvi tak, da imajo zaposleni zagotovljene iroke pravie sodelovanja pri odlo!anju o ureditvidelovnih razmer. Gre za soodlo!anje pri kolektivnih pogajanjih.

2:.N&="l &/'/=$ 9&'l"#$-na!elo pravie do samopomo!i zaposlenih * delavska stran je ibkeja in odvisna od delodajalskein kadar se med strankama razvije kon$likt, lahko delodajalska stran na razli!ne na!ine kri

pravila, ki delavem priznajo pravio do sodelovanja pri odlo!anju in zaradi tega je delavskimpredstavnitvom priznana pravia do samopomo!i pod dolo!enimi pogoji, ki jih dolo!a zakon /pravio zadrati uresni!itev odlo!itve delodajala

2;.K&% %" 7l&!9l& *$&l#"/ /$-lavzula o soialnem miru je sporazum med strankama, s katerim se stranki vnaprej v ve!jemali manjem obsegu odre!eta uporabi pritiska in bojnih sredstev v obdobju veljavnosti kolektivne

pogodbe. #ogovor v zvezi s tem se lahko omeji na nekatere posebne oblike pritiska, lahko seomeji po predmetu in podobno.

3


25/27

#elavskemu zaupniku se mora omogo!iti na!in dela in zagotoviti pravie, ki se nanaajo na svetdelavev.

31.K&7# !l8 $/& "'"9"#&$!#$ $#+$7& '$ !l$!&- S!"& +"l&!*"!- Pravio predlagati kandidate za !lane sveta delavev- % novoustanovljeni drubi lahko najmanj trije delavi ali v drubi zastopani reprezentativni

sindikati skli!ejo zbor delavev zaradi izvolitve sveta delavev

32.N&="l &!#","#$ $#""! *$&l#$- '"%"!

33.I9'%"

30.P&!#$ !$$6 7$ "/"l%$ 7l"7$!#$- +"l!#$- &9/"$%.

3.N&=$#$ $# >l$7" '"'"="!%& $# &9""!%& 7l"7$!#$- +"l!#$- '!.9e je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajala in delava, predvidena arbitraa zareevanje individualnih delovnih sporov, se lahko delave in delodajale v pogodbi o zaposlitvioziroma najkasneje v roku 3B dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravokritev s strani delodajala, sporazumeta o reevanju spora pred arbitrao.

34.N&'!"+ &!7".'tavka je organizirana prekinitev dela ali izpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo delavi vdelovnem razmerju. % &' je stavka ustavna pravia delavev. 'tavka je omejena z vidika nakaken na!in se izvaja. Glavni element postopka je #&'!"+ &!7" (kaj ho!emo, kaknedelovne pogoje zahtevamo). 'tavko je treba vnaprej napovedati (rok dolo!a zakon / roki so 8B,8A dni odvisno od tega ali gre za zasebni sektor ali za javni sektor. "a javni sektor velja daljirok).

35.O'$$" >$!"#" 9#&=$l#$ 7l"7$!#$- +"l!#$- &9/"$%.-olektivna delovna razmerja so razmerja med zaposlenimi in delodajalem.Pomembna 3 podro!ja so*;A. !len, ;


26/27

#elavi sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizaijah in zavodih na na!in in podpogojih, ki jih dolo!a zakon.

S$#+$7&l#& !>+&(;l$7!%& &>$&," ' ZSDU5rbitraa je sestavljena iz enakega tevila !lanov, imenovanih s strani sveta delavev indelodajala, ter enega nevtralnega predsedujo!ega, z imenovanjem katerega se strinjata obestrani." dogovorom med svetom delavev in delodajalem se lahko v drubi ustanovi stalna arbitraa.9e je v drubi ustanovljena stalna arbitraa, svet delavev in delodajale imenujeta listoarbitrov, ki sodelujejo v posameznih arbitraah. %sakokrat, ko se sproi arbitrani postopek,imenujeta sveta delavev in delodajale svoje arbitre s te liste.

9e je v drubi ustanovljena stalna arbitraa, mora dogovor med svetom delavev indelodajalem dolo!ati tudi tevilo !lanov arbitrae, za!etek arbitranega postopka in postopekpred arbitrao.inister, pristojen za delo, dolo!i listo arbitrov na predlog reprezentativnih sindikatov in zdruenjdelodajalev." liste arbitrov se imenujejo arbitri tedaj, ko v drubi ni ustanovljena stalna arbitraa.

01.S7'#& '!"!%& !"& +"l&!*"! $# +"l+&%&l*"!.#elodajale mora pred sprejemom obve!ati svet delavev in zahtevati skupno posvetovanjeglede statusnih in kadrovskih vpraanj drube. 'kupno posvetovanje med svetom delavev indelodajalem predstavlja dolnost delodajala, da seznani svet delavev o predvidenihodlo!itvah.

02.P*"#" (''7!#") /"%$!" &!7".'tavka je omejena z vidika na kaken na!in se izvaja. Glavni element postopka je #&'!"+

&!7" (kaj ho!emo, kakne delovne pogoje zahtevamo). 'tavko je treba vnaprej napovedati(rok dolo!a zakon / roki so 8B, 8A dni odvisno od tega ali gre za zasebni sektor ali za javnisektor. "a javni sektor velja dalji rok).Ponavadi se stavka, ker je krena -P. % !asu odnapovedi do stavke, obstaja dolnost'8&%&$ " Bdelavi morajo preko stavkovnega odbora

poskuati reiti problem z delodajali, s katerim bi se prepre!ila stavka.

03.K+ '"+l&8& 7+$+&" 9& =l" !"& +"l&!*"!Pravio predlagati kandidate za !lane sveta delavev imajo*

- v drubi z ve! kot B do AB delavi + najmanj trije delavi z aktivno volilno pravio:- v drubi z ve! kot AB do 3BB delavi + najmanj desetina delavev z aktivno volilno pravio:- v drubi z nad 3BB delavi najmanj desetina delavev z aktivno volilno pravio, vendar je

v vsakem primeru veljaven predlog, ki ga poda najmanj AB delavev:- vsak reprezentativni sindikat v drubi.

Predlogi kandidatov za !lane sveta delavev, ki se predloijo volilni komisiji, morajo biti pisni.

00.P"+&!#$7$ 8$6 7$ %$- $9!l$% +"l&!*$ S!" +"l&!*"!* #elavi imajo pravio izvoliti svet delavev v skladu z zakonom o

sodelovanju delavev pri upravljanju. =e samostojni in neodvisni organ zaposlenih in seoblikuje, !e je v drubi zaposlenih ve! kot B delavev z aktivno volilno pravio.

D"l&!7$ 9&'#$7* v drubi do B zaposlenih, pa delavi sodelujejo pri upravljanju prekodelavskega zaupnika.

Stran 26 od 27


27/27

iii - delovno pravo in socialna varnost - vprasanja in odgovori 6 - po poglavjih

Documents