Sreda, 27. januarja 2021, št. 18 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

IKT-informator

Slovenska informatika: smo letos lahko optimisti ali vendarle vse le ni tako rožnato

dah priložnost za razvoj rešitev za podpo-ro pametnih mest, mobilnosti, pametnih tovarn, zdravstva, javne varnosti in drugih področij. »Pričakujemo tudi zakonsko pod-lago za uvedbo elektronske osebne izkazni-ce in enotne elektronske identitete, tu pa so še druge evropske pobude za podporo enotnega digitalnega trga,« dodaja Šutano-vac, ki je prepričan, da »smo lahko glede na-daljnjega razvoja panoge IKT le optimisti«.

Digitalno, zeleno in odporno gospodarstvoPrecej podobno letošnje trende opisuje Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektro-tehniko Univerze v Ljubljani. Kot pravi, bodo v Sloveniji letos v središču pozornos-ti pametna mesta, varnost in zasebnost, razmah tehnologije in storitev 5G, upo-raba IKT na področju zdravja, videokon-ferenčne platforme in produktivnost ter usposabljanje in kadri s področja IKT. »Za Slovenijo je nujen pospešek povezovanja univerze z gospodarstvom za višjo doda-no vrednost, na Univerzi v Ljubljani pa v ta namen sistematično krepimo delova-nje pisarne za prenos tehnologije (TTO),« pravi sogovornik.

Kos pojasnjuje, je uporaba naprednih digitalnih tehnologij za reševanje razvoj-nih, okoljskih in gospodarskih izzivov, s katerimi se srečujejo mesta in vasi, izbira, ki nima alternative ter postavlja občine v jedro digitalnega preoblikovanja družbe. »V teh prizadevanjih so prav lokalna oko-lja najprimernejša za vzpostavitev partner-stev, razvoj kompetenc, generiranje in upo-rabo tako novih podatkovnih virov kot po-

slovnih modelov, vlaganje v digitalno infra-strukturo oziroma e-storitve in reševanje težav lokalnih skupnosti z digitalnimi teh-nologijami.«

Operaterji bodo po njegovih bese-dah nadaljevali uvajanje 5G, kar bo poča-si razblinilo tudi pomisleke javnosti. Le-to 2021 bo tudi v znamenju intenzivne priprave industrijskih aplikacij za novo tehnologijo.

Kot meni Kos, bo uvajanje interdiscipli-narnih inovacij in rešitev, pri katerih IKT podpirajo storitve za digitalizacijo različnih sektorjev, še posebno opazno na področju zdravja, kjer je veliko prostora za izboljšave.

»V duhu korone pričakujemo nadaljeva-nje virtualne navzočnosti in ohranitev nje-nih delov tudi, ko ne bo več nujno potreb-na, predvsem zaradi udobnosti dela in po-slovanja po novem – denimo sestanki prek videokonferenčnih sistemov, več dela na daljavo, doma pa fitnes, obogaten z navi-deznimi napravami.«

Pomemben vidik digitalne preobrazbe je tudi usposabljanje kot del vseživljenjske-ga izobraževanja. »Naložba v zaposlene je tudi naložba v dvig dodane vrednosti pod-jetij,« še poudarja Kos.

Leto vrnitve v normalnost IKT»S stališča ponudnikov IT-rešitev in IT--opreme bo 2021 leto okrevanja in vnovič-ne rasti porabe za IT,« napoveduje Marko Štefančič, direktor Gartnerja za Slovenijo in srednjo Azijo. »Zadnje analize tudi ka-žejo, da je bilo leto 2020 za IT-ponudnike boljše od napovedi, predvsem po zaslugi potreb dela na daljavo in šolanja doma. Letos pa pričakujemo precejšnjo rast pov-

praševanja v segmentih programske opre-me in storitev, ki podpirajo digitalizacijo poslovanja v organizacijah,« pravi. Orga-nizacije se bodo letos po oceni Gartnerje-vih analitikov osredotočale na tri glavne prepletene sklope IT- rešitev, in sicer po-slovanje in sodelovanje kjerkoli, neodvi-sno od lokacije; odporno izvajanje IT-sto-ritev v nepredvidljivem okolju; osredoto-čenost na ljudi, ki so pri svojem delu in živ-ljenju odvisni od zaupanja vrednih digita-liziranih procesov.

»Odziv na pandemijo je namreč pokazal na nujnost IT-sistemov, ki omogočajo neo-mejeno in varno opravljanje storitev kjer-koli in kadarkoli. Za zagotavljanje tovrstnih rešitev pa sta potrebna selitev na distribu-iran oblak z ustrezno kibernetsko mrežno varnostjo ter uvedba koncepta krajevno ne-odvisnega poslovanja,« razlaga Štefančič.

Leto 2020 je pokazalo potrebo po hi-trem prilagajanju dinamičnemu družbe-nemu in poslovnemu okolju. Organizaci-je se bodo na podlagi teh izkušenj organi-zirale v modularne in inteligentne poslov-ne sisteme, kar bo po sogovornikovih bese-dah zahtevalo uporabo naprednih tehno-logij, kot sta umetna inteligenca in hiperav-tomatizacija. »V letu 2021 tako lahko priča-kujemo izjemno osredotočenost vseh teh-noloških projektov na celostno uporabni-ško doživetje ter zaupanje in varovanje za-sebnosti uporabnikov.«

Digitalizacija za širše poslovno okoljePredsednik Slovenskega društva Infor-matika Niko Schlamberger pa opozarja, da izraz digitalizacija ne zajema le dosto-pa do širokopasovnih komunikacij, raču-

Pametna mesta, tehnologija in sto-ritve 5G, uporaba IKT na področju zdravja, videokonferenčne platfor-me, umetna inteligenca in hiperavto-matizacija so le nekateri izmed tren-dov, ki naj bi letos zaznamovali tu-di slovensko industrijo IKT. Ko smo pet strokovnjakov vprašali, kaj se bo dogajalo v slovenski informatiki, so bili odgovori v glavnem optimistič-ni, hkrati pa je bilo tudi nekaj opozo-ril. Glavni dve sta bili veliko pomanj-kanje kadrov in nizka dodana vred-nost IKT v primerjavi s povprečjem Evropske unije.

»Glede na njeno specifičnost ocenjujem, da je panoga IKT leto 2020 končala uspešno,« pravi Nenad Šutanovac, direktor Združe-nja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT). »Pri-ča smo bili pospešku na področju digitali-zacije, digitalnih kompetenc in zavedanja, da so hitre spremembe možne, kar bo ime-lo dolgoročen vpliv.«

In kaj sogovornik napoveduje za letos? Predvsem opozarja na različne razpise, na katerih bodo na voljo sredstva za digi-talno preobrazbo na različnih področjih. »Zaradi epidemije se je na ravni EU obli-kovala pobuda za obnovo in odpornost z dodatnimi sredstvi, ki jih bo deležna tu-di Slovenija,« pravi Šutanovac. Pomem-ben delež teh sredstev – vsaj 20 odstot-kov – je namenjen digitalizaciji gospodar-stva in družbe. Za subvencije, ki jih je na zadnjem razpisu za digitalno preobraz-bo poslovanja ponudil Slovenski podje-tniški sklad, je bilo med podjetji zelo ve-liko zanimanja, kar je po njegovih bese-dah znamenje, da se podjetniki močno zavedajo koristi digitalizacije. »Pričaku-jemo, da se novi razpisi kmalu spet odpre-jo, pomembna pa bo tudi vloga Digitalne-ga inovacijskega stičišča Slovenije (DIHS), ki pripravlja nove storitve za podporo di-gitalne preobrazbe podjetij.«

»Zelo dejavna je pobuda združenja AI-4SI, ki pospešuje uporabo konceptov ume-tne inteligence v praksi, pomemben pa bo tudi razpis ministrstva za javno upravo za razvoj pametnih mest in skupnosti,« raz-laga Šutanovac. Pričakovati je tudi nadalj-nje uvajanje mobilnih komunikacij 5G, ki podpirajo povezovanje senzorjev in aplika-cij v realnem času. To bo po njegovih bese-

Kako nadaljnji razvoj IKT v Sloveniji vidi pet domačih strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih, povezanih z IKT

Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko: »Veliko pogovorov s predstavniki podjetij se v zadnjem času vrti okoli kadrov. Slovenija danes in v prihodnjih letih potrebuje vsaj trikrat toliko kadrov s področja IKT, kot jih letno diplomira oziroma magistrira. Vsak študent na smeri IKT na fakulteti za elektrotehniko med študijem in po njem izbira med več možnimi zaposlitvami. Povpraševanje po kadrih s področja IKT, kar vključuje internet stvari, komunikacije, računalništvo, programiranje, umetno inteligenco in kibernetsko varnost, bo še nekaj časa vsaj trikrat presegalo ponudbo oziroma število diplomantov in magistrantov.«

Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva Informatika: »Lahko se vprašamo, čigava dolžnost je izpolniti pričakovanja na področju IKT. Ne gre toliko za nalogo, temveč prej za motivacijo in ambicijo poslovnih subjektov, da razvojne možnosti uporabijo v svoj prid. Pripomniti pa moram, da trenutnih možnosti in tistih, ki se bodo še pokazale, ne bo mogoče izkoristiti brez ustreznih digitalnih veščin vsega prebivalstva. Tu pa dejansko gre za dolžnost in nalogo, kjer kot akterja vidimo predvsem državo, ki ima možnost in vire, da nas tudi na tem področju pomaga uvrstiti vsaj med razvite, če že ne med vodilne države.«

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije: »Izkazali so se naši telekomunikacijski operaterji, ki so hitro zagotovili večjo prepustnost tako fiksnih kot mobilnih komunikacij v Sloveniji ter s tem omogočili hiter prehod na aktivnosti na daljavo. Pomembna je bila tudi pobuda združenja Digitalna solidarnost, s katero smo pomagali podjetjem drugih panog pri vzpostavljanju novih načinov dela, tudi z brezplačnimi orodji in storitvami naših članov.«

Sreda, 27. januarja 2021, št. 18 www.finance.si

nalnika na delovnem mestu in veščin za njegovo uporabo, temveč in predvsem širše poslovno okolje in nove paradigme delovanja. »Naša pričakovanja se nana-šajo na tri področja: naprave, programje in komunikacije,« pojasnjuje in dodaja, da Slovenija na področju naprav kljub vi-dnim razvojnim dosežkom ni bila niko-li med vodilnimi dobavitelji, pričakuje-mo pa lahko, da bo računalniška tehno-logija dostopna enako brez omejitev kot doslej. »Nekoliko drugače je na podro-čju programja, kjer pri uporabi ne zaos-tajamo – in tega ni pričakovati niti zdaj, ko postaja oddaljen dostop do podatkov-nih virov, storitev in izobraževanja še po-membnejši kot v preteklosti.«

Schlamberger poudarja, da bodo odlo-čevalci morali ne le formalno, temveč tudi z materialnimi in finančnimi viri pomaga-ti, da bodo potrebne naprave razpoložlji-ve. »Glede razvoja programja materialni viri in zmogljivost proizvodnje tako rekoč nimajo vloge, pomembni elementi so inte-lektualna zmogljivost, sposobnost prilaga-janja in sposobnost odkrivanja tržnih niš,« pravi. »Nedavni pozitivni primer je #Osta-niZdrav, pričakujemo pa jih lahko še več, kar dokazujejo študentski projekti, ki so bi-li predstavljeni na konferenci Dnevi sloven-ske informatike 2020,« dodaja. Meni, da je glede komunikacij treba pričakovati izbolj-šanje dostopa do širokopasovnih povezav in začetek uvajanja tehnologije 5G.

Produktivnost zaostaja za povprečjem EU»Razmere na področju IKT v Sloveniji ni-so rožnate, smo pa v nekoliko boljši kon-

diciji, še posebej podjetniški sektor, ko gre za digitalizacijo v širšem smislu,« oce-njuje Peter Wostner, raziskovalec in sve-tovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Meni, da sektor IKT glede na druge države Evropske uni-je ni samo primerjalno majhen po dele-žu dodane vrednosti (21. med 27 država-mi EU), ampak hkrati od leta 2008 tudi rast njegove produktivnosti zaostaja ta-ko za povprečjem EU kot, denimo, za vi-šegrajsko četverico. Tudi če k IKT doda-mo še druge na znanju temelječe storitve, se slika ne izboljša, saj tudi po tem kazal-niku dosegamo zgolj 18. mesto. »Nezado-voljiv položaj na področju IKT v Sloveni-ji je med drugim posledica opazno pre-majhnih vlaganj v IKT,« pojasnjuje.

Wostner navaja Češko, v primerjavi s katero vlagamo skoraj pol manj. Dodaja, da so zdajšnje razmere prav tako posle-dica povprečnih vlaganj v neoprijemlji-vi kapital, kamor poleg IKT prištevamo še raziskave, razvoj, inovacije, dizjan in kompetence.

»Po drugi strani je podjetniški sektor v razmeroma dobrem startnem položa-ju, ko gre za digitalizacijo, kjer se sicer ne uvrščamo v prvo jakostno skupino, ven-darle pa po deležu podjetij, ki uporablja-jo zahtevnejše tehnologije, vključno s tis-timi, ki se vsaj približujejo rešitvam 4.0, (še) ne zaostajamo,« dodaja. »V leto 2021 tako vstopamo z vsemi možnostmi, ki pa jih bomo lahko izkoristili le s pospe-šeno modernizacijo, poglobljeno digital-no preobrazbo ter precej bolj okreplje-nimi javnimi in zasebnimi vlaganji v ne-oprijemljivi kapital,« poudarja Wostner.

Slovenska informatika: smo letos lahko optimisti ali vendarle vse le ni tako rožnato

Marko Štefančič, direktor Gartnerja za Slovenijo in srednjo Azijo: »Leto 2021 bo čas okrevanja po svetovni krizi in vrnitve v normalnost. Hkrati pa bo to tudi leto premisleka tako glede poslovanja v svetu negotovosti in stalnih motenj kot tudi glede vloge tehnologije in digitalizacije v organizacijah in družbi. Uspešni direktorji bodo znali izkoristiti priložnost za presojo strateških usmeritev in izvedbo novih s tehnologijo podprtih rešitev, ki se v preteklosti morda niso zdele uresničljive. Hkrati bodo svoj fokus in način vodenja znali prilagoditi okrevanju organizacij in osredotočanju na človeški dejavnik.«

Peter Wostner, raziskovalec in svetovalec na Umarju: »S tem letom pričakujem začetek pospešene diferenciacije med državami, ki se bodo še precej bolj kot do zdaj delile na vodilne in na zamudnike – to so tisti, ki ne bodo razumeli, da brez intenzivnih vlaganj v znanje preprosto ni več mogoče biti mednarodno konkurenčen. Zlasti država naj ta proces dodatno spodbudi s progresivno razvojno politiko, s katero že močno zamujamo, hkrati pa morata tako država kot zasebni sektor več pozornosti nameniti tudi mehkim dejavnikom, to je ekosistemskemu, odprtemu in sodelovalnemu pristopu, ki je prvi pogoj za prehod v inovacijsko podprto rast.«

Mišo Predojević, vodja oddelka za poslovne rešitve in sisteme v Coca-Coli HBC Adria:Po dolgih letih uspešnega sodelovanja s podjetjem Xenon forte na Hrvaškem smo zelo veseli, da je Kyocera postala globalni partner na ravni skupine Coca-Cola HBC. To nam je omogočilo razširitev sodelovanja na drugi dve podjetji v okviru poslovne enote Coca-Cola HBC Adria – v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji.

Leto 2020 se je za pano-go informacijsko-komuni-kacijskih tehnologij (IKT), čeprav se je tudi sama zna-šla v težavah, končalo pre-cej bolje kot za druge pa-noge, saj je imela glavno vlogo pri upravljanju in ob-vladovanju krize.

IKT je pomagal pri spremljanju in omejevanju epidemije, pod-pori zdravstvenega sistema in celo razvoju cepiva. Prav tako je IKT omogočil podjetjem pre-mik na množično delo od do-ma ter šolanje, zdravljenje in še marsikaj drugega na dalja-vo. Ne nazadnje je podjetjem pomagal pri vzdrževanju po-slovanja in prilagajanju na nuj-no digitalno preobrazbo in uva-janje novih tehnologij.

Prehod na obnovo za prihodnostKot ocenjuje neprofitno zdru-ženje za računalniške tehno-logije CompTIA, industrija IKT po lanski krizi zdaj vstopa v fazo obnove, pri čemer »ne bo šlo za vrnitev na staro, tem-več za obnovo za prihodnost«. Poraba za IKT v svetu je lani po oceni analitskega podjetja Statista zaradi pandemije CO-VID-19 upadla za 5,4 odstot-ka, na 2,97 bilijona evrov. Več let pred tem je poraba za IKT stalno rasla za nekaj odstotkov – na primer leta 2017 za 4,2, le-ta 2018 za pet in leta 2019 za 3,7 odstotka. V Evropi je lani po-raba za IKT upadla manj kot v svetovnem merilu, in sicer za 1,8 odstotka, na 754,58 milijar-de evrov.

Za letos Statista napovedu-je štiriodstotno rast svetovne-ga trga IKT, medtem ko naj bi se v Evropi rast vrnila šele leta

2022, ko naj bi trg IKT zrasel za 3,4 odstotka.

Vrnitev na rast pred pandemijoIDC je v svoji zadnji analizi IKT- trga napovedal, da bo prihodek od IKT na letni ravni dosegel 3,95 bilijona evrov, kar je prib-ližno pet odstotkov manj kot le-to prej. Znesek je za skoraj tre-tjino večji od tistih, ki jih nava-jata Statista in Gartner. Ti dve analitski podjetji namreč spre-mljata predvsem porabo za IKT v poslovnem segmentu, IDC pa tudi med posamezniki. IDC ta-ko za letos napoveduje 4,2-od-stotno rast, kar je podobno stop njam rasti pred pandemijo. Za štiriletno obdobje 2021–2024 napovedujejo petodstotno pov-prečno letno rast (CAGR) pora-be za IKT.

Čas je za prebojne aplikacijeV CompTIA medtem komenti-rajo, da je skoraj nemogoče na-tančno določiti, kaj sodi v pod-jetniški in kaj v potrošniški se-gment. V svoji nedavni analizi pojasnjujejo, da se poraba za IKT ponavadi razvršča v pet kategorij, med katerimi tri »in-formacijske« – strojna oprema, programska oprema in IT-sto-ritve – skupaj zajemajo 56 od-stotkov globalnega trga, tele-komunikacijske storitve pa 26 odstotkov. Preostalih 18 odstot-kov obsegajo nove tehnologije, ki so zunaj tradicionalnih kate-gorij ali pa povezujejo več kate-gorij. Takšne so nove rešitve kot storitve, ki vključujejo elemen-te strojne in programske opre-me, ter storitve, internet stva-ri, brezpilotni letalniki in števil-ne tehnologije s področja avto-matizacije.

Razhajanje med kategorijamiPrav tako CompTIA poudar-ja, da se tradicionalna poraba za strojno opremo, program-sko opremo ter storitve in tele-komunikacije že nekaj časa de-li na dva trga. Prihodek v starej-ših kategorijah upada, saj podje-tja in porabniki svojo IKT-pora-bo osredotočajo na manjšo iz-biro platform, pandemija pa to razhajanje med kategorijami še pospešuje. V prihodnjih petih letih bodo IKT-porabo za tradi-cionalne tehnologije poganjale štiri platforme – oblak, mobilne tehnologije, družbena omrež-ja ter množični podatki in ana-litika. Oblak in avtomatizacija bosta omogočila sproščanje več sredstev za nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, obogatena in navidezna resnič-nost, veriženje blokov in ne na-zadnje nova generacija varnost-nih tehnologij.

Rekordi na trgu osebnih računalnikovPosebej kaže omeniti trg oseb-nih računalnikov. Po podatkih analitskega podjetja Canalys je namreč lani zrasel za 11 odstot-kov, kar je največ po letu 2010. Proizvajalci so skupaj na trg pos-lali 297 milijonov računalnikov, kar je največ po letu 2014.

Za rast so najbolj zaslužni prenosniki in nekoliko manj delovne postaje, ki jih je bilo skupaj poslanih na trg 235,1 mi-lijona, kar je 25 odstotkov več kot leta 2019. Trg namiznih ra-čunalnikov se je lani skrčil za 22 odstotkov.

Največ osebnih računalni-kov je izdelal Lenovo, ki je ob-vladoval skoraj četrtinski tržni delež. Na drugem mestu je HP, sledijo Dell, Apple in Acer.

Letos približno štiriodstotna rast svetovnega trga IKT

GE

TT

Y IM

AG

ES/

IST

OC

KP

HO

TO

5,4 %je lani znašal upad trga IKT na svetovni ravni.

11 %je lani zrasel trg osebnih računalnikov.

18 Oglasna prilOga www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18

Kakšno leto 2021 napovedujejo direktorji slovenskih IKT-podjetij

Miha Žerko, predsednik uprave podjetja SRC:

" »Načrtujemo zmerno rast na tako rekoč vseh trgih, ki jih pokrivamo, še posebej

na področju zdravstva. Spremenjen način dela je pospešil mnoge projek-te digitalizacije, zato imamo v teku og-romno tovrstnih projektov. To obdob-

je bomo izkoristili tudi za večje naložbe v razvoj nove generacije digitalnih sto-

ritev, ki bodo našim strankam v finančni industriji, javni upravi, telekomunikacijah in

zdravstvu omogočile varno, hitro ter prijazno mo-bilno in spletno interakcijo s strankami. Največje tveganje, ki ga vidi-mo in za katero upamo, da se ne uresniči, je večji upad splošne gospo-darske aktivnosti.«

Primož Kučič, direktor Avtente: " »Letos se bo povečevala potreba po digi-

talizaciji na vseh ravneh poslovanja, pri tem pa bodo odločilne vrhunska, zanes-

ljiva in varna tehnologija na eni stra-ni ter rešitve, ki poenostavljajo poslo-vanje za večjo konkurenčnost, na dru-gi strani. Opazna je rast povpraševanja

po dokumentnem sistemu, ki omogoča brezpapirno poslovanje, hkrati pa se pod-

jetja pripravljajo na najnovejši sistem SAP S/4HANA, ki omogoča uporabo naprednih tehnolo-

gij umetne inteligence, strojnega učenja in avtomatizacije procesov. S 1. aprilom je načrtovana pripojitev Avtente k Telekomu Slovenije, kjer bomo s prednostmi, ki jih prinašajo statusi zlatega partnerja (SAP Gold Partner in Marg Gold Partner), tudi v prihodnje skrbeli za razvoj ter za-gotavljali hitre, fleksibilne in cenovno dostopne rešitve SAP.«

Klod Kolaro, generalni direktor Comtrada CDS by Endava:

" »Comtrade CDS, združen z angleškim pod-jetjem Endava, ki zaposluje že sedem tisoč

strokovnjakov, letos načrtuje povečanje števila zaposlenih, občutno rast prihod-kov in širitev poslovanja na svetovnem trgu. Usmerili se bomo predvsem v pa-noge, kot so telekomunikacije, finanč-

ne institucije, zavarovalništvo, mobil-nost, logistika in zdravstvo. Eden glavnih

ciljev je, da cenjeno slovensko znanje, iz-kušnje in tehnološke veščine akumuliramo na

trge v 18 državah, kjer posluje Endava, ter se osredotočimo na zago-tavljanje najvišje ravni digitalnih rešitev, storitev ter podpore sloven-skim strankam in strankam v regiji. Pričakujemo izboljšanje poslova-nja obeh podjetij.«

Aleš Leskošek, izvršni direktor Comtrada System Integration:

" »Nakupne navade pri vlaganju v IT-rešit-ve se spreminjajo. Organizacije zavrača-

jo projekte v lastnem podatkovnem cen-tru, kjer je razvoj projekta za trg dolg in zahteven. Uveljavlja se nakup stori-tev v oblaku, ko organizacija najnapre-dnejše storitve na trgu hitro združi v

končni produkt. Letos bosta digitaliza-cija in hiter pristop do končne stranke še

bolj pomembna. V Comtradu smo se temu prilagodili in prihodnost vidimo v integraciji na-

prednih storitev v oblaku skupaj z lokalno podporo. Okrepiti želimo našo navzočnost v jadranski regiji in biti vodilno podjetje za integraci-jo oblačnih tehnologij na področju podatkovnih centrov, avtomatiza-cije procesov, analitike in umetne inteligence.«

Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL:

" »Kljub pričakovani zmanjšani dinami-ki na trgih oziroma manjšim vlaganjem v

IKT vstopamo v leto 2021 zelo optimi-stično. Informacijska tehnologija na-mreč močno pridobiva veljavo, podje-tja se zavedajo potrebnih vlaganj v di-

gitalne zmožnosti. Prav ta splošna digi-talizacija pa prinaša še večja varnostna

tveganja, zato poseben poudarek name-njamo razvoju in zagotavljanju naprednih,

učinkovitih varnostnih rešitev in storitev za pod-jetja. Visokokakovostne storitve IKT ponujamo tudi v tujini.

Predvsem na zahodno- in severnoevropskih trgih, kjer delujemo prek naših sestrskih podjetij v skupini Conscia, pričakujemo še večje zani-manje za naše storitve.«

Rajko Novak, direktor Smart Coma: " »Postavili smo si ambiciozne cilje, na pod-lagi katerih bomo nadaljevali rast in razvoj

novih rešitev in storitev na področju ki-bernetske varnosti in naprednih omre-žij. Pospešen razvoj novih tehnologij, kot so 5G, IoT, virtualizacija, razvoj ob-lačnih tehnologij ter dodatno poveča-

nje števila in raznovrstnosti aplikacij, po-večuje kompleksnost poslovnih okolij in od

organizacij zahteva nadaljnjo digitalno in var-nostno preobrazbo poslovanja oziroma razvoj novih

poslovnih modelov in rešitev. Med drugim načrtujemo inovativne re-šitve in storitve na področju upravljanja storitev, prilagojenih potrebam naših kupcev, kot so storitve nadzorno-operativnega centra za nepreki-njeno spremljanje in kontrolo informacijskih in omrežnih sistemov.«

Sašo Berger, predsednik uprave S & T Slovenija:

" »Leto 2020 nas je naučilo, da so lahko na-povedi v času epidemije zelo nezaneslji-

ve. Sodeč po trendih, ki jih za letos napo-vedujejo analitične hiše, bodo zmago-vali ponudniki, ki zagotavljajo nemo-teno in varno poslovanje neodvisno od lokacije uporabnika storitev ter upo-

rabnikom in administratorjem olajšajo delo s pomočjo umetne inteligence, napo-

vedne analitike in strojnega učenja. Stran-kam bomo še naprej zagotavljali napredne re-

šitve, ki krepijo njihovo informacijsko odpornost. To pomeni ponuja-nje celovite podpore pri vpeljavi in vzdrževanju robustnih informacij-skih sistemov za nemoteno poslovanje, svetovanje in vpeljavo kom-pleksnih poslovnih rešitev, zagotavljanje informacijske varnosti znot-raj močno razširjenega perimetra ter spodbudo k razvoju in moderni-zaciji IT za zagotavljanje hitre odzivnosti in prilagodljivosti.«

Pavel Jazbec, glavni izvršni direktor skupine Actual I.T.:

" »V prejšnjih mesecih smo dokazali, da smo že dodobra ‘digitalno podjetje‘, saj smo

uresničili scenarij neprekinjenega po-slovanja kjerkoli in kadarkoli. Ne le, da smo dosegli načrt 40 milijonov evrov letnih prihodkov, kljub krizi nismo ni-žali plač, nasprotno, zaposlovali smo in

v novo leto vstopamo z desetino več za-poslenih. Dokazujemo, da nismo zaman

vodilni sistemski integrator v Sloveniji, saj skrbimo za optimizacijo procesov in pospešeno

digitalizacijo poslovanja številnih strank. Ta se bo nadaljevala tudi le-tos, saj pričakujemo nadaljevanje dela pri mednarodno prebojnih pro-jektih, iskanje dodatnih sinergij, pri čemer pa bodo temelji ostali doma – največ poudarka bomo še vedno namenjali domačim strankam in njihovim projektom ter širitvi podatkovnih centrov PRO.Cloud.«

Marko Milotič, direktor Unistarja LC: " »Lani smo kljub pandemiji dosegli postavlje-

ne cilje, kar nas navdaja z optimizmom. Tudi letos bosta interno v ospredju opti-

mizacija in nadaljevanje digitalizacije poslovanja, seveda pa tudi gradnja par-tnerskih odnosov s strankami in nego-vanje strateških partnerstev s principa-li. Velik poudarek bomo namenjali za-

dovoljstvu zaposlenih, saj je v teh časih zelo pomemben vsak posameznik. Stran-

ke bodo še vedno v središču vseh naših aktiv-nosti, med njimi bo v ospredju ponujanje gostova-

nja v naših dveh popolnoma prenovljenih podatkovnih centrih v Ko-pru in Ljubljani, ki po novem delujeta v načinu active/active, saj po za-slugi spremenjenih razmer na trgu in uvajanja novih poslovnih mode-lov pričakujemo večje obremenitve na področju računalništva v obla-ku in ponujanja zunanjega izvajanja IT-storitev.«

Marjeta Povalej, direktorica MIT informatike:

" »Po pričakovanjih se je leto 2020 izkazalo za slabše v primerjavi z začetnimi napo-

vedmi. Na srečo se proizvodna podjetja, za katera razvijamo programske rešit-ve, vračajo v dobro kondicijo in v dru-gi polovici leta 2021 pričakujemo, da se bodo še odločneje usmerila k indu-

striji 4.0. Opažamo, da se na podlagi zad-njih izkušenj podjetja še bolj zavedajo po-

mena pametne tehnologije pri večanju pro-duktivnosti proizvodnje. Leto 2021 pa bo za nas

prelomno tudi v okviru skupine SAOP, kjer sodelujemo pri razvoju no-vega sistema ERP. Z združitvijo moči želimo svojim naročnikom za-gotavljati še boljšo uporabniško izkušnjo, zanesljivost in ne nazadnje tudi dolgoročno varnost.«

Petra Šinigoj, direktorica skupine SAOP:

" »Prejšnje leto je bilo pri nas v znamenju na-kupa in usklajevanja sinergij z ugledni-

ma slovenskima programerskima hiša-ma – MIT informatika in Opal informa-tika. V leto 2021 torej vstopamo kot naj-večji razvijalec lastnih ERP-sistemov z močno okrepljeno zasedbo 200 stro-

kovnjakov in z združenim poslanstvom poenostavljati poslovanje naših uporab-

nikov. Največji mejnik skupine SAOP je vse-kakor gradnja skupnega ERP-sistema nove ge-

neracije, kjer sočasno s pridobljenimi izkušnjami že bogatimo tudi vse zdajšnje rešitve.«

Boštjan Kavčnik, direktor Konice Minolte Slovenija:

" »Letos računamo na rast trga IKT. Glede na razmere je jasno, da je v poslovnem oko-

lju manj tiskanja. Prilagoditev na te nove okoliščine je bila za nas preprosta, če ne kar nična, saj je že nekaj let naša glo-balna usmeritev povečevanje aktivno-sti na področju digitalnega upravljanja

dokumentov. V tem času smo izredno uspešno dodali tudi rešitve za robotsko

avtomatizacijo procesov (RPA), ki strankam prek digitalizacije močno poenostavijo in olaj-

šajo marsikatere ponavljajoče se delovne procese. Poleg naše osnov-ne dejavnosti naj poudarim še področje videorešitev Mobotix, ki med drugim z meritvami telesne temperature in napredne diagnostike na več ravneh pripomorejo k večji varnosti v poslovnih okoljih in drug-je. Na področju profesionalnega tiska pa ponudbo zaokrožujemo z la-serskimi sistemi za tisk nalepk in dodelavnimi stroji MGI, ki obogatijo tiskovine in s tem povišujejo njihovo vrednost.«

a n K E Ta

IKT-INFORMATOR 19www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18

Kakšno leto 2021 napovedujejo direktorji slovenskih IKT-podjetij

Simona Kogovšek, direktorica Mikrocopa:

" »Predvidevam, da se bo val varčevanja na-daljeval tudi letos, vendar možnosti za Mi-

krocop in naš partnerski kanal ostaja-jo zelo ugodne. Ne nazadnje je digitali-zacija postala nuja. Prejšnje leto nas je naučilo, da varčevanja ne smemo ra-

zumeti neposredno kot zaviranje ino-vacij. Obstajajo trendi, ki trajajo več let,

za njihovo izvajanje pa je preprosto potre-ben čas. Tako je tudi z digitalno platformo In-

Doc EDGE, ki jo ponujamo kot programsko opremo v oblaku (SaaS). Prepričani smo, da bo SaaS tudi na tako občutljivih pod-ročjih informatike, kot sta upravljanje dokumentov in poslovnih proce-sov ter varna dolgoročna hramba, v prihodnjih dveh letih postal glavni operativni model. Zato letos optimistično načrtujemo predstavitev no-vih konceptov in tehnik za inteligentno reševanje izzivov, povezanih z di-gitalizacijo.«

Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije: " »Na leto 2021 kljub epidemiji in slabšim

napovedim gledamo optimistično. Lani je bilo veliko povpraševanja po doku-

mentnem sistemu mDocs in rešitvi za e-podpisovanje mSign, ki se je odlično izkazala v podjetjih in organizacijah, kjer zaposleni delajo od doma. Poka-

zali sta se tudi velika prednost in prila-godljivost trenutnim razmeram z upora-

bo oblačnih storitev, ki omogočajo nemote-no poslovanje in varnost podatkov ne glede na

uporabljeno napravo ali lokacijo naročnikov. Letos bomo nadaljevali razvoj novih ter posodabljanje zdajšnjih rešitev in storitev. Pričakuje-mo uspešno in finančno stabilno poslovno leto.«

Urban Rozina, izvršni direktor Četrte poti:

" »Za nami je turbulentno leto 2020 in prepri-čan sem, da bo dinamika delovne zakono-

daje pestra tudi letos. Dokazali smo, da so za odpornost podjetja v krizi odločilnega pomena visoko kompetentna ekipa so-delavcev, primerna stopnja digitalizaci-je podjetja in zaupanje med vsemi delež-

niki. Zato bomo še vlagali v znanje zapo-slenih in s tem dvignili raven produktov in

storitev. Opažamo, da je veliko podjetij v zad-njem času prepoznalo poslovno vrednost in pot-

rebo po digitalizaciji kadrovskih, registracijskih in plačnih procesov na enotni platformi. Sledimo dinamičnim potrebam trga, zato smo v sklepni fazi prenove več glavnih produktov – na primer modula eNDM, ki eno-stavno, hitro in učinkovito digitalizira oddajo refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač do ZZZS, aplikacij KADRIS 4M & KADRIS 4 na mobil-ni platformi iOS in Android ter oblačne rešitve KADRIS 4 Cloud.«

Tine Prislan, direktor Brihteje: " »Kljub negotovostim v letu 2020 smo v

Brihteji z dobrim koncem leta postavili tr-dne temelje za leto 2021. S hitrim preho-

dom podjetij na digitalne kanale dela so se pokazale priložnosti za temeljito preureditev IT-okolij, da ustrezajo tre-nutnim razmeram. Letos pričakujemo

pospešeno digitalno preobrazbo podje-tij ter razmah svetovalnih storitev in reši-

tev na področjih varnostnih mehanizmov, upravljanja uporabniških identitet in sistemov

za skupinsko delo. Predvidevamo tudi nadaljnji razcvet uvedbe kad-rovskih sistemov za dvig učinkovitosti in motivacije zaposlenih. Ver-jamemo, da bo IT zgledno rasel, prepričani pa smo, da bomo tudi v pri-hodnje vsem svojim strankam zagotavljali urejeno, predvsem pa var-no IT-okolje.«

Janko Štefančič, direktor Genisa:

" »Lani smo povečali naložbe v razvoj. Raz-širili smo portfelj informacijskih rešitev,

predvsem na področju vodenja in orga-nizacije, ter izboljšali in dopolnili stan-dardne module našega procesno do-kumentnega sistema. Letos bo po-

membna novost že večkrat napove-dana akreditacija. Gre za to, da želimo

strankam poleg vrhunske procesne pod-pore in urejenosti poslovanja zagotoviti tudi

vzpostavitev najvišje ravni zaupnosti v digitalne dokumente, kot jo lahko organizacije izkazujejo po slovenski zakono-daji. Glede na nedavne reference in trende pri povpraševanju se nam obeta znatna rast v segmentu uporabnikov poslovnih rešitev Micro-soft Dynamics in SAP, in to v pravzaprav vseh dejavnostih.«

Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte:

" »V letu 2021 pričakujemo normalizaci-jo poslovanja in povečana vlaganja v IT-

-infrastrukturo. Zaradi pospešene digi-talne preobrazbe, katere vzrok je tudi pandemija, se obseg tiskanja naših uporabnikov opazno zmanjšuje, pove-čuje pa se zajem analognih dokumen-

tov. Dodatno pričakujemo rast pri kom-pleksnejših storitvah, kot sta obdelava

dokumentov in upravljanje poslovnih pro-cesov. Letos bomo širili naše storitve in našim

strankam ponudili kompleksnejše IT-servise. Skupaj s principali načr-tujemo širitev v regiji, tako pri strankah kot tudi pri partnerjih in podiz-vajalcih. S tehnologijo inkjet smo vstopili tudi na področje profesional-nega ali množičnega tiskanja, kar nam odpira nove možnosti na po-dročju tiskanja.«

Petra Veber, direktorica operacij v podjetju Si splet (ESET Slovenija):

" »Si splet je na slovenskem trgu varnostnih rešitev znan kot ekskluzivni zastopnik za

kibernetsko zaščito ESET. Zavedamo se, da se poslovni uporabniki srečuje-jo z novimi varnostnimi tveganji zara-di razširjanja digitalizacije, prenaša-nja informacijskih storitev v oblak in

spremenjenih metod dela. Zato bomo v letu 2021 osredotočeni na zagotavljanje

učinkovitih rešitev in storitev za organizaci-je. ESET je s koncem leta oblikoval nove poslov-

ne varnostne pakete, ki vzpostavljajo celostno in prilagodljivo zaščito pred vsemi kibernetskimi grožnjami. Okrepili smo spremljevalne sto-ritve, ki segajo od varnostnih pregledov, svetovanja in uvedbe varno-stnih rešitev do lastnih izobraževalnih programov za dvig digitalnih varnostnih kompetenc zaposlenih.«

Renato Pulko, direktor podjetja SFERA IT:

" »Lani smo dodatno okrepili kompeten-ce na področju kibernetske varnosti, saj

se bodo podjetja še bolj zavedala pot-rebe po ustrezni strokovni podpori vodstvu na celotnem področju kiber-netske varnosti z operativnega (infra-struktura), procesnega in pravnega vi-

dika. Uvedba koncepta Zero trust pri-naša možnosti uvedbe robustnejših in

hitro prilagodljivih konceptov za poenosta-vljano upravljanje kibernetske varnosti. Pre-

mik k oblačnim sistemom, oddaljeno delo in veliko število povezanih naprav nenehno širijo kompleksnost komunikacijskih omrežij. Hkrati se pričakuje še povečana uporaba IoT-naprav, pametnih naprav, 5G in umetne inteligence, ki prinaša še več podatkov in s tem razširja pod-ročja za kibernetske napade.«

Tone Stanovnik, direktor Špice International:

" »Smo sredi viharja, ki se očitno ne bo pole-gel. Strankam svetujemo in pomagamo pri

vzpostavitvi odpornosti in agilnosti po-slovanja, ki vodita do novih priložnos-ti. Za brezstično gospodarstvo smo prip-ravili deset orodij za zmanjševanje tve-

ganj. Nove rešitve temeljijo na mobilnih in oblačnih tehnologijah ter so kos logi-

stičnim izzivom, ki jih prinašata eksponen-tna rast e-poslovanja in e-trgovine, saj podje-

tjem vseh vrst in velikosti pomagajo pripraviti og-romno število malih naročil ter jih dostaviti do vrat kupcev. V rešitve smo vgradili preventivne ukrepe glede higiene, temperature in distance, kar je prepoznalo tudi analitsko podjetje Gartner in nas uvrstilo med naj-pomembnejše ponudnike rešitev upravljanja človeških virov na svetu.«

Žiga Vaupot, direktor podjetja Qubix Slovenija:

" »Qubix začenja poslovno leto julija, tako da smo zdaj pravzaprav sredi poslovne-

ga leta. To se je začelo zelo negotovo, a vendar rahlo optimistično, potem ko je bil konec lanskega poslovnega leta slab. Zaradi projektov, ki smo jih prido-bili v okviru skupine Qubix, imamo v

tem trenutku povečane potrebe po ka-drih, ki jih žal v Sloveniji ni mogoče do-

biti. Sicer na slovenskem in regionalnih tr-gih pričakujemo večje povpraševanja po anali-

tičnih rešitvah za podporo pri poslovnem in finančnem načrtovanju. Glavno vlogo bodo imele naše lastne informacijske rešitve in kompe-tence za poslovno odločanje v oblaku. Pri tem ne gre samo za splošen trend, ampak za povsem konkretne koristi, kot sta hitrost izvedbe ana-litične rešitve in ugodna cena. Lahko rečem, da bo leto 2021 začetek pomembnih izboljšav pri delu kontrolinga in drugih oddelkov, ki se ukvarjajo s poslovnimi analizami in podporo odločanju.«

Grega Bernard, direktor družbe MARG: " »Kljub izredno oteženim okoliščinam smo

našim partnerjem in strankam z učinkovi-timi rešitvami za digitalizacijo pomagali

zagotavljati nemoteno brezpapirno delo v podjetju in učinkovito delo od doma. Leto 2020 smo tako končali z rezultati, ki so glede na razmere zelo dobri. Spre-

menjene razmere poslovanja so dale di-gitalizaciji še dodaten zagon, ki nas poga-

nja tudi letos, zato vidimo številne priložnos-ti za nadaljnjo rast poslovanja. Nadaljevali bomo

vlaganja v nove inovativne rešitve z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja, načrtujemo pa tudi povečanje števila zaposlenih.«

Janez Bregar, direktor družbe ALSO Technology Ljubljana:

" »Delo na daljavo je v poslovanju podjetij dobilo pomembno vlogo in postalo ena-

kopravno dosedanjemu delu v pisarni. Pričakujemo, da bosta vsaj dve tretjini dela, ki ga je mogoče opravljati na da-ljavo, opravljani tako. Sestanki in do-godki na daljavo so postali naš vsak-

danjik in prepričani smo, da bodo veči-noma obdržali ta format komunikacije.

Produktno se letos v podjetju ALSO z okre-pljeno ponudbo usmerjamo v programsko in

strojno opremo za delo na daljavo, varnostne rešitve, rešitve za šola-nje na daljavo in domačo pisarno ter rešitve interneta stvari. S poudar-jeno in poenostavljeno prodajo prek spleta želimo pritegniti več par-tnerjev, ki jim je to prednostni način poslovanja; hkrati dodatno opti-miziramo procese v podjetju s poudarkom na poenostavljanju in av-tomatiziranju prodaje ter e-izmenjavo podatkov s kupci.«

A N K E TA

20 Oglasna prilOga www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18Tomi Šefman, glavni izvršni direktor Halcoma:

" »Uporabniki bančnih storitev pričakuje-jo najkakovostnejše storitve, ki jim omo-

gočajo varno, učinkovito in enostavno uporabniško izkušnjo. Hiter in preprost dostop do bančnih storitev je v teh ča-sih odločilen, zato želimo v letu 2021 našo multibančno rešitev vključiti v

vse banke in hranilnice v Sloveniji, Sr-biji in BiH. Rešitev uporabnikom omogo-

ča dostop do računov različnih bank s kate-rekoli naprave prek digitalnega potrdila v obla-

ku OneSign, za katero želimo, da postane digitalna identiteta vseh dr-žavljanov omenjenih držav. Bankam želimo ponuditi podporo pri digi-talizaciji procesov in jim olajšati poti do strank, zato letos nadaljujemo razvoj naših rešitev za mala in srednja podjetja, zaradi prilagajanja raz-meram na trgu pa se povezujemo tudi z drugimi ponudniki e-storitev z namenom optimizacije rešitev za končne uporabnike.«

Tomislav Mučić, direktor Netisa: " »V Netisu si vse bolj prizadevamo za širi-

tev na tuje trge. Naš primarni fokus ostaja nadgradnja lastnega blockchain ogrod-

ja Aceblock in z njim povezanih rešitev za varno identifikacijo uporabnikov ter razpršeno shranjevanje podatkov. Pod-jetjem si prizadevamo ponuditi prepros-

to, hitro in stroškovno učinkovito rešitev, ki lahko konkurira že uveljavljenim tehno-

logijam. Še vedno se osredotočamo tudi na panožno povezovanje in oblikovanje projektov,

ki bi zaradi svoje inovativnosti sredstva za razvoj lahko črpala z evrop-skih razpisov. Nadaljujemo tudi razvoj nove platforme za avtentikaci-jo MyNextID, ki pomeni stičišče med razvijalci rešitev za varno identi-teto (SSI) in ponudniki spletnih storitev. Velik del prizadevanj vlagamo tudi v naše svetovalne aktivnosti v okviru evropskega projekta EBSI, ki vzpostavlja standarde in parametre za tehnološko infrastrukturo, ki bo omogočila varne, zasebne in hitre čezmejne transakcije prek sple-ta. Naši strokovnjaki so vključeni tudi v EBSI delovno skupino eSSIF, ki se ukvarja z vzpostavljanjem infrastrukture za e-identiteto, ki bo evrop-skim državljanom omogočila, da bodo na spletu z unikatne vstopne toč-ke varno vstopali v več različnih javnih in zasebnih storitev.«

Leon Panjtar, soustanovitelj Kalmie: " »Naš cilj je doseči čim večjo prepoznavnost

na slovenskem trgu, kjer želimo pridobi-ti 115 novih strank. Ob koncu leta 2020

smo pridobili prvo stranko iz Združenega kraljestva, kjer letos pričakujemo pove-čanje poslovnih aktivnosti in tudi nove stranke. V drugi polovici leta pa bomo

poskušali prodreti še na trg Združenih držav Amerike. Na področju našega orodja

SaleSqueze načrtujemo veliko izboljšav in no-vih funkcionalnosti. V orodje bomo vpeljali kata-

log izdelkov in cenikov, dodali bomo modul za urejanje vsebin in slik na konfiguratorju ter prenovili prodajni lijak in ga opremili z napredno ana-litiko. Strankam bomo omogočili prevajanje besedil znotraj orodja in od-dali do uporabnika prijazen urejevalnik predlog e-poštnih sporočil.«

Vlado Gobec, direktor Pro-bit programske opreme:

" »Leto 2020 je bilo za nas zelo uspešno. Spreje-li smo trajnostno poslovno strategijo do leta

2026 in povečali kompetence vodij. Z novo generacijo oblačne programske opre-me PRO.4 dosegamo že 50 odstotkov ce-lotnih prihodkov. Letos so naše predno-stne naloge pridobivanje novih partner-

jev tako v Sloveniji kot v tujini, izboljša-nje uporabniške izkušnje, dokončanje proi-

zvodnih informacijskih sistemov na novi teh-nologiji in zagon portala za globalno povezovanje

izvajalcev z naročniki WorknSkill z uporabo tehnologije veriženja blokov. Veliko se bomo ukvarjali tudi z izdelavo programske opreme za upravlja-nje kompetenc tako znotraj podjetij kot tudi med subjekti na trgu.«

Dušan Rus, direktor podjetja KOPA: " »Lani se je še posebej pokazala pomembnost

digitalizacije in IKT na vseh področjih, zato letos pričakujemo dodatno rast povpra-

ševanja po kompleksnejših programskih sistemih. Nadaljujemo zagotavljanje ce-lostnih IT-rešitev za industrijo 4.0 in var-

nosti podatkov. Zavedamo se, da je učin-kovitost programov odločilna, zato bomo

dodatno vlagali v izboljšanje rešitev za opti-mizacijo proizvodnih procesov in upravljanja ka-

drov ter skrbeli za kakovost uporabniške izkušnje.«

Natalija Blatnik, namestnica direktorja Alef distribucije SI:

" »Alef je mednarodni distributer računal-niške in komunikacijske opreme vodilnih

blagovnih znamk Cisco, NetApp, Nutanix in Ekinops. Naša konkurenčna prednost so izkušnje, ki jih pridobivamo tudi na tujih trgih, strokovni kader in zelo po-membna izobraževanja. Podporo ima-

mo pri partnerjih, ki se na nas obračajo predvsem zaradi dostopnosti in strokov-

nosti. Tudi v prihodnje bomo skupaj z njimi iskali najboljše rešitve in produkte na področju

Cisca in NetAppa. Glavni cilj je seveda poleg rasti tudi poudariti povezo-vanje na hiperkonvergenčni infrastrukturi, ki jo ponuja Nutanix. Svoje poslanstvo bomo še vedno dobro opravljali s partnerji, ki prepoznavajo našo zanesljivost in odgovornost, ki jo imamo kot distributer.«

Blaž Strle, glavni izvršni direktor podjetja BE-terna Adriatic:

" »V letu 2021 pričakujemo nadaljevanje iz-redno uspešnega minulega leta, ko smo

dosegli desetodstotno rast prihodkov in izjemno rast dobička, ki je presegla načrtovanih deset odstotkov. Sledi-li bomo strategiji širitve na tuje trge s prodajo lastnih vertikalnih rešitev in

prek drugih članic skupine BE-terna. Lani je skupina BE-terna prevzela sve-

tovno partnersko mrežo Pipol, kar nam daje dodatne možnosti širitve na mednarodne

trge. Rast pričakujemo tudi na področju umetne inteligence v kombi-naciji s poslovnimi rešitvami, kjer smo lani uspešno končali prve pro-jekte v regiji Adriatic in podpisali prve pogodbe v državah DACH. Na-daljevali bomo vlaganja v razvoj kadrov, predvsem si želimo v svoje vrste privabiti mlade ambiciozne zaposlene.«

Uroš Gunčar, direktor Netsa: " »Tako pri rasti prihodkov kot pri vlaganju

v razvoj imamo ambiciozne načrte. Lani smo v naši aplikaciji DNA razvili modul

samoocene po modelu poslovne odlič-nosti, tako da podjetja lahko naredijo samooceno s številčno oceno po med-narodnih merilih. Ta modul bomo le-

tos še nadgradili. Aplikacija bo omogo-čala tudi vrsto analiz za pripravo KPI za

odločanje v samem procesu. Za ta namen bomo modul povezave nadgradili s konkretni-

mi uporabniškimi izkušnjami panog. Procese bomo nadgradili in po-vezali z novimi moduli, ki omogočajo konkretne analize, načrtujemo tudi vključitev videoklica. Gre za domače znanje, kjer ni nevarnosti za kopiranje ali snemanje podatkov. Vse te novosti bodo omogočile, da bodo presoje od daleč še bolj učinkovite. Začeli smo tudi pogovore o sodelovanju s partnerji v tujini in upamo, da bo leto 2021 že prineslo konkretne rezultate.«

Aljoša Jerman Blažič, direktor podjetja SETCCE:

" »Prejšnje leto je zaznamoval zanimiv digi-talni mejnik. V pol leta smo skupaj doseg-

li digitalni napredek, za katerega bi si-cer potrebovali več let. Na vlak je sko-čil tudi segment srednjih in malih pod-jetij. V takšnih okoliščinah je zelo po-membno, da poleg ustaljenega posla

gledamo naprej. Poleg prodaje smo zato močno okrepili razvoj, nadgradili pro-

duktno linijo in ponudili nove storitve (v ob-laku), namenjene širitvi na nove trge. Podjetja

različnih velikosti že uporabljajo naš novi portal ePero®START, ki jim lajša delo v novih okoliščinah – poslovanju na daljavo. Zaradi želje po nadaljnji rasti moči usmerjamo predvsem v tujino, kjer si prizadeva-mo ohraniti položaj regijskega voditelja v upravljanju digitalnih tran-sakcij.«

Rok Kastelic, direktor Ingram Micra Ljubljana:

" »V letu 2021 pričakujemo še večji pouda-rek na varnostnih rešitvah in rešitvah, ki

olajšujejo delo na daljavo. V luči teh pri-čakovanj načrtujemo dodatne nalož-be v znanje naših zaposlenih, da lah-ko pomagajo našim partnerjem pred-vsem pri novostih in kompleksnih re-

šitvah. Poleg lokalnega znanja vidimo veliko priložnost tudi v vključevanju in

povezovanju naših regijskih tehničnih cen-trov, ki dodatno pripomorejo k razvijanju lokal-

nih kompetenc.«

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija:

" »Lani smo zaznali izjemno pospešitev di-gitalnih preobrazb v organizacijah, saj so

bile digitalne tehnologije odločilne za nepretrgano poslovanje in storilnost za-poslenih v zaostrenih razmerah. Orga-nizacije, ki so vzpostavile prave digi-talne rešitve, so se lahko bolje odzva-

le na nepričakovane pretrese, hkrati pa so pridobile temelje za hitrejše okrevanje

in razvoj. Tudi letos jim bomo skupaj s par-tnerji pomagali, da postanejo z oblakom, ume-

tno inteligenco, internetom stvari in drugimi digitalnimi tehnologi-jami bolj odporne proti spremembam ter da omogočijo nove načine dela in izkušnje za stranke, večjo IT-varnost in inovativne poslovne modele. Še bomo krepili navzočnost na slovenskem trgu, vključno z zaposlovanjem novih sodelavk in sodelavcev.«

Michele Leonardi, izvršni direktor IBM Slovenija:

" »Minulo leto je prineslo številne spremem-be v delovnih procesih in naraščajočo

potrebo po digitalizaciji, saj so se morala podjetja nenadoma soočiti z 'novo nor-malnostjo'. Kot odločilni za uspešno poslovanje podjetij so se izkazali eko-sistemi, kot sta oblak IBM in umetna in-

teligenca. Poleg pandemije je leto 2020 zaznamovala izjemna tehnološka rast, ki

se bo nadaljevala tudi letos, hibridne tehno-logije računalništva v oblaku pa so postale ključ

do uvajanja novih načinov poslovanja. Prihodnost bo usmerjena v iz-boljšanje moči in učinkovitosti umetne inteligence, ki bo podjetjem pomagala uspešno premagovati izzive, kot so varno uvajanje, poeno-stavitev in upravljanje hibridnih tehnologij v oblaku za večje število uporabnikov. Področje storitev v oblaku postaja vse bolj kompleksno, zato bodo podjetja iskala zaupanja vredne partnerje, ki bodo poskr-beli za čim varnejši prenos njihovega poslovanja v oblak. Pomembno vlogo bo zavzela dobra partnerska mreža, ki jim bo ponujala podpo-ro pri upravljanju in dodajanju novih storitev glede na njihove spremi-njajoče se poslovne potrebe. V IBM verjamemo, da bodo leto 2021 za-znamovala številna uspešna partnerstva, tako z našimi strankami kot poslovnimi partnerji, s katerimi bomo pripomogli k doseganju njiho-vih poslovnih ciljev.«

Marko Drev, direktor SAP Slovenija: " »Digitalna preobrazba ni cilj, temveč nep-

retrgano potovanje, ki vodi do odpornosti, donosnosti in trajnosti naših strank. Slo-

venske stranke in partnerji vedno do-kazujejo, da so inovacije v središču nji-hovega poslovanja. Pri SAP jih bomo tudi v prihodnje na vsakem koraku

podpirali, da postanejo pametna podje-tja. Za letos pričakujem pomemben pre-

mik k pametnim rešitvam, ki bodo podje-tjem omogočile, da se spopadejo s posledicami

pandemije. Za resnično preobrazbo podjetja potrebujejo več kot infra-strukturo kot storitev ali programsko opremo kot storitev ‒ potrebuje-jo celostni pristop, poslovno preobrazbo kot storitev.«

Julij Božič, direktor Oracla Slovenija: " »Če kdaj, se je v letu 2020 pokazalo, da mo-

rajo podjetja pri pripravi poslovnih strate-gij močno vključiti tudi strategijo digita-

lizacije in avtomatizacije. Vse industri-je so namreč vse bolj soočene s preple-tanjem fizičnega in digitalnega sveta, s čimer je IT še pridobil pomembnost.

V Oraclu Slovenija bomo letos poma-gali podjetjem zagotoviti varna in per-

formančno fleksibilna okolja za nemote-no delovanje glavnih poslovnih procesov. Če-

dalje več podjetij se odloča za prehod v oblačne storitve, pa naj bo to v enem od naših oblačnih centrov po svetu (public cloud) ali pa v podat-kovnem centru podjetja (private cloud). Prek pilotnih projektov bomo skupaj z našimi strokovnjaki podjetjem omogočili pripravo strategij za prehod v digitalno poslovanje. Še vedno ostaja odločilen partner-ski ekosistem z ogromno rešitvami, ki lahko strankam prinesejo doda-no vrednost pri poslovanju in zagotovijo prepoznavnost slovenskega znanja tudi na regijski ravni.«

IKT-INFORMATOR 21www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18Tomaž Seljak, predsednik uprave Telekoma Slovenije:

" »V okoliščinah, v katerih smo se s pande-mijo novega koronavirusa znašli, se je do-

datno pokazal pomen zanesljivih, var-nih in naprednih komunikacij. Leta 2020 smo v Telekomu Slovenije na-daljevali razvoj IKT-rešitev in naredili naslednji korak v razvoju omrežja pete

generacije mobilne tehnologije (5G). Ra-zvoj na tem področju pričakujemo tudi v

letu 2021, za dinamično prilagajanje uporab-nikom pa bodo še naprej potrebna vlaganja v širi-

tev in nadgradnjo tehnologij, pospešeno digitalizacijo, nadaljnjo opti-mizacijo procesov in opolnomočenje zaposlenih. Poleg tega se bomo osredotočali na zagotavljanje odlične uporabniške izkušnje, najboljše prodajne in poprodajne podpore uporabnikom, celovito ponudbo IT--rešitev ter storitve informacijske in kibernetske varnosti.«

Dejan Turk, predsednik uprave družbe A1 in Vip mobile:

" »Digitalizacija je v minulem letu dožive-la izjemen pospešek, tako pri poslova-

nja podjetij kot pri razmišljanju in pora-bi. Priložnosti je še veliko, zato se bo ta trend letos nadaljeval. Na področju te-lekomunikacij bo zagotovo najbolj iz-postavljena tehnologija 5G, ki bo spod-

budila vrsto novih poslovnih modelov, rešitev in platform. Glavne prednosti teh-

nologije se bodo izkoriščale predvsem v in-dustriji, kjer je veliko priložnosti za tehnologi-

je interneta stvari, kar bo spodbudilo tudi širitev pametnih mest. Ob vseh inovacijah in tehnologijah pa ne smemo zanemariti področja ki-bernetske varnosti, ki bo v kombinaciji z umetno inteligenco pomeni-la temelj informacijskega sistema.«

Adrian Ježina, predsednik poslovodstva družbe Telemach:

" »Minulo leto nas je močno zaznamovalo in naše storitve so se bolj kot kdaj prej izka-

zale za poglavitne pri nemotenem delo-vanju celotne družbe. To nam daje do-daten zagon, da tudi v prihodnje svo-je moči usmerjamo v zaposlene, zna-nje, inovacije, infrastrukturo in vse se-

gmente storitev, ki jih ponujamo. Naš cilj ostaja zagotavljati visokotehnološke, ka-

kovostne in stabilne storitve ter najboljšo uporabniško izkušnjo, zadovoljstvo in odlične

vsebine, na vseh napravah in ob vsakem času. Močno verjamemo v svoje zaposlene, ki so motivirani, predani in odlični strokovnjaki. Sku-paj z našo napredno infrastrukturo pomenijo ključ do nadaljnjega us-peha in zagotovilo, da bomo družbo še naprej vodili v digitalizacijo, v prihodnost.«

Jure Valjavec, predsednik poslovodstva družbe T-2:

" »V družbi T-2 smo zavezani razvoju in naj-sodobnejšim telekomunikacijskim rešit-

vam, ki našim naročnikom zagotavlja-jo zanesljive in varne povezave ter kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Z nad-gradnjami omrežja in s tehnološko na-prednimi internetnimi storitvami se iz-

kazujemo tudi v aktualnih razmerah dela in učenja na daljavo ter drugih po-

vezavah in komunikacijah uporabnikov na vseh ravneh. Zaradi vse večjih potreb naročni-

kov bo letos naša pozornost na razvoju mobilnih storitev. Z zmoglji-vejšo tehnologijo, ki bo močno spremenila naše komuniciranje, bomo uporabnikom zagotavljali večje hitrosti in velike zmogljivosti prenosa podatkov, kar bo tehnološka podlaga za prihodnje pametno upravlja-nje domov in mest.«

Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet:

" »Naša glavna dejavnost je zagotavljanje te-lekomunikacijskih storitev tako v Sloveni-

ji kot v jugovzhodni Evropi in Aziji. Pan-demija je povzročila, da so se ljudje in podjetja še bolj oprli na telekomunika-cije. Menim, da se bo ta usmeritev na-daljevala, saj je veliko podjetij ugoto-

vilo, da lahko marsikateri sestanek op-ravijo prek videokonference, več bo tudi

dela od doma. Bodo pa zagotovo splošne gospodarske razmere slabše, čeprav vsi priča-

kujejo, da se bomo vrnili v stare tirnice, ko bo pandemije konec. Dol-govi, ki se bodo nakopičili zaradi zagotavljanja pomoči, ne bodo kar iz-puhteli in jih bo treba plačati, nekatere panoge se bodo pobirale še leta. Pred nami so zato veliki izzivi. Na srečo poslujemo na dveh celinah in bomo lahko ta tveganja malo porazdelili. Zaradi narave dela imamo tudi zelo razdrobljeno sestavo kupcev, kar nam je v pomoč. Zato gle-damo zmerno optimistično v prihodnost, ki pa bo mnogo bolj zahtev-na, kot si mislijo številni poslovneži.«

Blaž Golob, direktor podjetja Heliot Slovenija:

" »V Heliotu Slovenija prednostno postav-ljamo omrežje na nizkofrekvenčni ra-

dijski tehnologiji sigfox 0G Low Power Wide Area (LPWA). Senzorji s to tehno-logijo so idealni za obsežno uporabo aplikacij IoT, tehnologija je energetsko varčna, stroškovno učinkovita, nezah-

tevna za vzdrževanje in primernejša za večino aplikacij IoT kot tehnologija 5G.

Poslovanje v letu 2021 bomo usmerjali na podporo razvoju industrije 4.0 ter s tem poveza-

no večjo učinkovitost razpoložljivih virov. Naše rešitve se bodo letos posvečale optimizaciji poti v logistiki, tudi poštnih storitev, ter zava-rovalništvu, avtomobilski in farmacevtski industriji ter gradbeništvu. V okviru strategije EU bomo podpirali procese trajnostnega razvoja s pomočjo digitalne preobrazbe mest v pametna mesta.«

Haris Pinjo, direktor podjetja Cisco Slovenija:

" »Nepredvidljive okoliščine, s katerimi smo se srečali lani, so pokazale moč teh-

nologije in velik pomen sprejemanja hi-trih odločitev. Novejše tehnološke re-šitve so omogočile nadaljevanje po-slovanja in dela – od bolnišnic, šol, veli-kih do malih podjetij. Vsi potrebujemo

kakovostno internetno povezavo, eno-stavno upravljanje oddaljenih lokacij in

varen dostop do podatkov. Zato smo v letu 2021 prepoznali te trende: 5G in Wi-Fi 6 sta nujen

most digitalizacije, ki bo pomagal pri rasti IoT in senzorjem; integrira-na in enostavna varnost podatkov; pomen poslovne analitike in apli-kacij; plačilo za tehnologijo, ki jo dejansko uporabljamo (model SaaS), ter varna orodja za sodelovanje, ki zagotavljajo kakovost komunikaci-je in delo s katerekoli lokacije.«

Iztok Klančnik, generalni direktor HPE operated by Selectium (Slovenija in Bolgarija):

" »Za Hewlett Packard Enterprise operated by Selectium je visokokakovostna upo-

rabniška izkušnja na prvem mestu. V našem ospredju ostajajo rešitve za varno delo na daljavo, ki zaposlenim omogočajo enotno uporabniško iz-kušnjo, ne glede na to, ali so v pisar-

ni matičnega podjetja, v domači pi-sarni ali delajo na terenu. Organizaci-

jam bomo tudi v prihodnje pomagali pri uspešni vpeljavi pametnih IT-sistemov, ki

uporabljajo strojno učenje, umetno inteligenco ter proaktivna priporočila od javnih in hibridnih oblakov do roba raču-nalniškega omrežja. V letu 2021 pričakujemo, da bomo z IT-rešitva-mi, ki postajajo vse bolj avtonomne, povečali rast prodaje diskov-nih sistemov ter strežniške in omrežne opreme za deset odstotkov glede na prejšnje leto.«

Jovan Glamočanin, direktor Lenova za jadransko regijo:

" »Neodvisna raziskava podjetja IDC kaže, da je trg osebnih računalnikov lani zra-

sel za 13,1 odstotka, kar je največja rast v prejšnjem desetletju. Povpraševanje na domačem trgu je sledilo globalnim smernicam, žal pa to ne velja za doba-ve opreme, zato smo tudi v Lenovu Slo-

venija podobno kot v drugih podružni-cah in konkurenčnih podjetjih v Evropi

zaznali veliko pomanjkanje prenosnikov. Povpraševanje bo precej presegalo ponudbo še

vsaj pol leta. Vsekakor pa leto 2021 prinaša preobrazbo na številnih področjih – spremembam, povezanim z delom in izobraževanjem na daljavo, bodo sledile tudi tehnološke rešitve. V ospredje prihajajo mo-bilna omrežja pete generacije, umetna inteligenca in virtualna resnič-nost. S stališča IT-panoge je pred nami izjemno zanimivo leto.«

IKT informator

Portal podpirajo:IKT informator

ikt.finance.siPridružite se nam: mateja.pejic@finance.si

powered by Netis

22 Oglasna prilOga www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18

Sodoben podatkovni cen-ter in napredna poslovna programska oprema sta te-melja, na katerih želijo v Plastiki Skaza pospešiti digitalizacijo poslovanja. Izbrali so globalnega in lo-kalne partnerje.

V podjetju Plastika Skaza se zadnja leta srečujejo s hitro rastjo poslovanja, ki nareku-je tudi širitev v druge države. V želji po boljšem obvladova-nju sprememb in povezljivosti ter podatkovni izmenjavi s šte-vilnimi dobavitelji ter stranka-mi doma in po svetu so se od-ločili za temeljito prenovo svo-jega poslovnega informacijske-ga okolja. Za temeljni kamen so izbrali poslovno programsko opremo SAP, ki bo delovala na najsodobnejših strežnikih IBM Power v naprednem podatkov-nem centru PRO.Cloud druž-be Unistar PRO. Za implemen-tacijo obstoječega informacij-skega okolja na platformo SAP S4HANA bo poskrbelo podje-tje Itelis, obe družbi pa sta del Skupine Actual I. T., enega naj-večjih sistemskih integratorjev v Sloveniji.

»Živimo v času in okolju, kjer podjetja potrebujejo zanes-ljive in učinkovite rešitve, hkra-ti pa podporo za dolgoročno rast poslovanja. Plastika Ska-za bo z uvedbo informacijskega sistema SAP S/4HANA pridobi-la tehnologijo, pripravljeno na prihodnost. Napreden sistem,

ki temelji na inovativnih rešit-vah, bo zagotovil večjo učinko-vitost poslovnih procesov, bolj-ši nadzor nad podatki pa bo pri-pomogel k hitrejšim in boljšim odločitvam zaposlenih in vod-stva,« je pridobitev nove velike stranke v Sloveniji komentiral sveži generalni direktor SAP Slovenija Marko Drev.

IT-okolje za globalne ambicijeNovo okolje bo delovalo v so-dobnem podatkovnem cen-tru PRO.Cloud. »Pri tem pro-jektu ne gre za migracijo ob-stoječega okolja v oblak, tem-več za implementacijo novega poslovnega informacijskega sistema s spremljajočimi rešit-

vami, ki delujejo iz oblaka,« je poudaril Mitja Buda iz podjetja Itelis, ki bo poskrbelo za uved-bo poslovne programske opre-me SAP na več ravneh podjetja.

Sistem SAP S/4HANA bo tako neposredno skrbel za upravljanje poslovanja, spre-mljanje virov podjetja in kad-rovanje. Poslovna analitika bo zaupana rešitvi SAP Analytics Cloud. V Itelisu bodo poskrbeli še za tesno navezo novega siste-ma na obstoječi proizvodni sis-tem TOM PIT in programsko opremo za upravljanje vzdrže-vanja strojev. Z osrednjim in-formacijskim sistemom bodo prek vtičnikov API ali namen-skih spletnih storitev enosmer-no ali dvosmerno povezani še

programska oprema za pro-jektno vodenje, B2B-trgovine (Amazon, Mimovrste ...) ter druge namenske aplikacije, ki za svoje delovanje potrebujejo podatke iz osrednjega sistema.

V podjetju Plastika Skaza so se odločili za temeljito di-gitalizacijo poslovanja, katere skupni imenovalec bodo stan-dardni SAP-procesi. Tem bo-do prilagodili tudi delo posa-meznih zaposlenih. »Pri pro-jektu takšnih razsežnosti izzi-vov ne manjka. Menim, da je najbolj zahteven del postavi-tve novega okolja upravljanje sprememb, saj podjetje spre-minja miselnost in delovanje zaposlenih – z novimi orodji in procesi stvari ne bodo več

počeli po starem,« komentira Buda in dodaja: »Naš izziv pa bo integracija novih in obsto-ječih rešitev, od zalednih sis-temov do uporabniških apli-kacij. Vpletenih bo veliko lju-di, a verjamem, da bomo pro-jekt izpeljali do postavljene-ga roka.«

Zanesljiv oblačni partnerTo pa pomeni, da bo Plastika Skaza že letos poslovala s pov-sem novim IT-okoljem in v glav-nem iz oblaka. »Poslovni infor-macijski sistem SAP S4/HANA bo gostovan, upravljan in nad-zorovan v specializiranem po-datkovnem centru PRO.Cloud, kar bo znižalo skupne opera-tivne stroške novega IT-okolja in dvignilo raven varnosti,« je dodal tehnični direktor pod-jetja Unistar PRO David Bevc.

Napreden lokalni oblak (Unistarjev podatkovni center PRO.Cloud) bo podjetju Plasti-ka Skaza omogočil, da bo poslo-valo še učinkoviteje. S popolno-ma integriranim sistemom in strukturiranimi informacijami o financah, virih, proizvodnji, dobaviteljih in cenah na enem mestu bo podjetje pridobilo večjo učinkovitost samih po-slovnih procesov in odpravilo vzroke za nastanek napak. Na-predna in zaposlenim prilago-jena poročila ter boljši vpogled v podatke in poslovanje pa bo-do zaposlenim omogočali spre-jemanje kar najboljših poslov-nih odločitev.

Agilno poslovanje, pripravljeno na negotovo prihodnost»V podjetju Plastika Skaza se želimo še hitreje odzivati na potrebe strank in trga. Ob načrtovani širitvi poslova-nja v druge države potrebu-jemo informacijsko okolje, ki bo kos vsem trenutnim in pri-hodnjim izzivom, podatkom ter bo omogočalo hitro uvaja-nje in prilagajanje poslovnih procesov. Odločili smo se za poslovno programsko opre-mo SAP, ki ima v naši pano-gi odlične reference in pod-poro,« je ob podpisu pogod-be o implementaciji novega poslovnega informacijskega sistema povedal Bart Stege-man, direktor podjetja Pla-stika Skaza, in pohvalil vse izbrane partnerje za njihove odlične reference, ki so tudi pripomogle k odločitvi, kate-ro programsko okolje in ob-lak izbrati.

Plastika Skaza stavi na SAP in PRO.Cloud

PL

AST

IKA

SK

AZ

A

" Plastika Skaza bo že letos poslovala s povsem novim IT-okoljem in v glavnem iz oblaka.

Številna podjetja so bila zara-di krize prisiljena spremeniti strategije vlaganj v informa-cijsko-komunikacijske teh-nologije (IKT). Vendar mno-žičnemu uvajanju digitalnih orodij za oddaljeno delo, ki smo ga zasledili v prvem va-lu epidemije, niso sledile na-ložbe v večjo digitalno pre-obrazbo. Niti ni kriza teh na-ložb pospešila, če odmisli-mo vlaganja, povezana z de-lom na daljavo. Seveda se postavlja vprašanje, kam na področju IKT je smiselno sploh vlagati v kriznih časih.

»Mislim, da se v času krize na eni strani bolj vlaga v orodja za po-večanje prodaje, na drugi pa v dobro podatkovno analitiko, s pomočjo katere lažje pridemo do informacij, kje so priložnos-ti za racionalizacijo procesov in s tem optimizacijo stroškov,« je povedala Marija Pesjak, direkto-rica financ in vodja IT-projektov v podjetju Medex.

V Medexu na temelju po-slovnih potreb in razvoja in-formacijskih orodij vsako leto pripravijo načrt projektov v in-formatiki s terminskimi okviri.

Tako so ravnali tudi lani. »Dej-stvo je, da so spremenjene raz-mere vplivale na to, da smo im-plementirali tudi orodja, za ka-tera prej ni bilo potrebe, saj de-lujemo na eni lokaciji, na pri-mer Microsoftove Teamse,« je razložila Pesjakova. Z upo-rabo tega orodja so omogočili nemoteno delo sodelavcem, ki delajo pri povezanih projektih, kjer so pomembni usklajevalni sestanki in nemoten dostop do skupne dokumentacije. »Vzpo-redno s tem smo večjo pozor-nost posvetili tudi izobraževa-nju o uporabi orodij. Orodje je bilo tudi širše prepoznano kot zelo koristno, zato smo nje-govo uporabo razširili na več področij.«

Prednost ima pospešena digitalizacijaKot je poudarila Pesjakova, so jim je trenutne razmere omo-gočile širše razumevanje, ka-ko pomembni sta digitalizaci-ja in avtomatizacija nekaterih procesov. Zato so tudi pri na-črtovanih projektih temu de-lu posvetili še dodatno pozor-nost. Tako so znova proučili in po potrebi popravili že zastav-

ljene procese, pri čemer je bil eden zadnjih takšnih projektov lani digitalizacija delovnih pro-cesov v proizvodnji.

Na splošno ima pospešena digitalizacija v Medexu osre-dnje mesto tudi med letošnji-mi projekti. »V proizvodnji bo-mo digitalizacijo nadaljeva-li na področju proizvodne do-kumentacije. Prav tako se bo-mo lotili digitalizacije celotne poslovne dokumentacije v pod-jetju, kar pa v vsakem primeru prinese proučitev smiselnosti oziroma upravičenosti neka-terih postopkov, hkrati pa je to priložnost, da se določijo jasna pravila in odgovornosti,« je po-udarila Pesjakova.

Naslednji pomemben del vla-ganj se nanaša na uvedbo orod-ja za podporo procesom v pro-daji in marketingu. V času, ko se spletna prodaja povečuje in so stiki z večjimi kupci doma in po svetu omejeni na uporabo so-dobnih informacijskih orodij, je pomembno, da imata prodaja in marketing na voljo orodje, kate-rega cilji so optimizirati prodajo in vodenje projektov na eni stra-ni, na drugi pa zagotoviti podpo-ro strankam.

Okrnjeni vsebinski IT-projektiVečina podjetij se je ob nastopu krize začela ukvarjati z nižanjem stroškov za IKT, še posebej tista, ki so se znašla na spodnjem kra-ku krivulje K, ki orisuje poslo-vanje v minulem kriznem letu.

Kot je opozoril Matjaž Pu-šnik, strokovni direktor IT-

svetovanja pri svetovalnem podjetju KPMG, so se nalož-be v IT- opremo in tehnologije za komunikacijo ter varnost v prvem valu sicer povečale, vendar so takšne infrastruk-turne naložbe pomenile kr-čenje preostalih bolj vsebin-skih IT-projektov. V drugem valu so podjetja vlagala pred-

vsem v strateške projekte, a je bilo tega precej manj, kot je bi-lo načrtovano.

Ob napovedi, da se bodo iz-redne razmere končale pole-ti, bi Pušnik pričakoval, da bo-do podjetja vlagala in na trg pri-hajala pripravljena, ne pa da se bodo vlaganja začela šele takrat. »Družbe, ki bodo želele dobro

Kako v krizi vlagati v informacijske tehnologije

" V prvem valu epidemije so se povečale infrastrukturne naložbe v komunikacijo in informacijsko varnost, zamirali pa so vsebinski IT-projekti. V drugem valu so nato podjetja sicer vlagala predvsem v strateške projekte, a je bilo teh naložb precej manj, kot je bilo načrtovano.

IKT-INFORMATOR 23www.finance.si Sreda, 27. januarja 2021, št. 18

floto tiskalniških naprav Kyoce-ra. Na Hrvaškem in v BiH so s Kyocerinimi laserskimi napra-vami zamenjali tudi matrične tiskalnike, ki so jih uporabljali za posebne izpise dokumentov v logistiki, ter s tem upravljanje tiskanja še izboljšali.

Zanesljivejša, kakovostnejša in cenejša storitevCoca-Cola HBC je v Sloveniji, Hrvaški in BiH s podjetjem Xe-non forte podpisala dolgoroč-no pogodbo o celoviti podpo-ri, servisu, spremljanju stanja tonerjev in analizi izpisov.

S pomočjo rešitve MyQ so vzpostavili centralizirano upravljanje vseh naprav, kar omogoča natančno spremlja-nje števila natisnjenih doku-

mentov, s tem pa tudi natančno razdeljevanje stroškov po po-sameznih stroškovnih mestih. Mesečna poročila in druge ana-lize, ki jih pripravlja Xenon for-te, pomagajo pri načrtovanju prihodnjih proračunov za ti-skanje, centralizirano upravlja-nje vseh naprav pa omogoča re-dno vzdrževanje in pravočasen nakup rezervnih delov ter po-trošnega materiala pri enem sa-mem dobavitelju.

Zaradi izvedenih ukre-pov je storitev tiskanja, ske-

niranja (in faksiranja) doku-mentov v vseh treh državah zanesljivejša in kakovostnej-ša, delovanje tiskalniških naprav je učinkovitejše, prav tako pa tudi delo zaposlenih, ki se jim ni treba več ukvarja-ti s težavami s tiskalniki in ti-skanjem. Končni rezultat vse-ga tega so občutno nižji stro-ški, ki se ne kažejo samo v ne-posrednem znesku, namenje-nem tiskanju, ampak posre-dno tudi prek prihranka ča-sa zaposlenih.

O tem, kako pomembno je ustrezno upravljanje stro-škov tiskanja za uspešno poslovanje, med drugim govori podatek, da se op-timizacije svojih tiskalni-ških flot lotevajo tudi naj-večje svetovne korporaci-je. Podjetje Xenon forte je takšno optimizacijo izpe-ljalo v poslovni enoti Co-ca-Cola HBC Adria, ki je del skupine Coca-Cola HBC, sestavljajo pa jo podjetja v Hrvaški, Sloveniji ter Bo-sni in Hercegovini.

Najprej so se optimizacije tiska-nja lotili v Coca-Coli HBC Hrva-ška, s katero Xenon forte, ki je partner podjetja Kyocera Do-cument Solution, posluje že od leta 2012. Tako kot mnoga druga podjetja so tudi v Coca- Coli HBC Hrvaška želeli precej izboljšati upravljanje stroškov tiskanja. Glavni razlog za to je bil, da so uporabljali veliko mo-delov tiskalniških naprav raz-ličnih proizvajalcev, ki so jih servisirali različni zunanji par-tnerji, s katerimi so imeli skle-njene različne pogodbe. Ker ni bilo enotnega nadzora nad iz-pisi, ni bilo mogoče spremljati stroškov tiskanja dokumentov in jih pravilno razporejati po posameznih oddelkih.

Poenotenje flote tiskalnikovTežavo so rešili tako, da so v sodelovanju s podjetjem Xe-

non forte celotno floto naprav različnih proizvajalcev zame-njali s tiskalniki in večopravil-nimi napravami Kyocera. Lo-kacije naprav po vseh poslov-nih prostorih so določili tako, da noben uporabnik do naj-bližje ni imel več kot 15 me-trov. Uporabnikom so dodeli-li tudi identifikacijske kartice ali PIN-kode, s katerimi dosto-pajo do naprav in jih upravlja-jo. S tem so dosegli večjo var-nost dokumentov, saj se ti na-tisnejo takrat, ko je uporabnik ob tiskalniku.

Nadzor tiskanja z enega mestaEnako pomembna kot posta-vitev strojne opreme je bila tu-di uvedba rešitve MyQ, ki omo-goča nadzor in spremljanje iz-pisov vseh oddelkov ter razdeli-tev stroškov med posameznimi oddelki in stroškovnimi mesti. Preglednost tiskanja se je tako zelo izboljšala, stroški tiskanja pa so se že v prvih šestih mese-cih po uvedbi znižali za 15 od-stotkov. Pri tem sta se izboljša-

la tako kakovost tiskanja kot za-dovoljstvo zaposlenih, izgub-ljeni dokumenti, prazni toner-ji in zastoji naprav pa so posta-li preteklost.

Prenos dobrih praks v Slovenijo in BiHKer so bili v podjetju Coca-Co-la HBC Hrvaška z optimizaci-jo tiskanja zelo zadovoljni, so se v poslovni enoti Adria od-ločili pozitivne izkušnje pre-nesli tudi v Slovenijo ter Bo-sno in Hercegovino. Razpis so pripravili na ravni skupine Co-ca-Cola HBC.

Lani je bila tako kot najpri-mernejši ponudnik za Hrva-ško in celotno skupino Coca- Cola HBC izbrana Kyocera Do-cument Solution. Naloga podje-tja Xenon forte je bila na Hrva-škem obnoviti floto tiskalniških naprav, v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini pa po vzoru iz Hr-vaške vzpostaviti enotno floto naprav ter enoten nadzor nad njimi in vzdrževanje. V vseh treh državah zdaj uporablja-jo optimizirano in poenoteno

Kako pri stroških tiskanja varčuje Coca-Cola HBC

"Mišo Predojević, vodja oddelka za poslovne rešitve in sisteme v Coca-Coli HBC Adria: »Po dolgih le-tih uspešnega sodelovanja s podje-tjem Xenon forte na Hrvaškem smo zelo veseli, da je Kyocera postala glo-balni partner na ravni skupine Coca- Cola HBC. To nam je omogočilo razši-ritev sodelovanja na drugi dve pod-jetji znotraj poslovne enote Coca-Co-la HBC Adria – v Bosni in Hercegovi-ni ter Sloveniji. S pomočjo naših zanesljivih partnerjev iz podjetja Xenon forte smo izkoristili priložnost za izboljšanje sodelovanja in storitev na Hrvaškem ter vzpostavitev enako kakovostne stori-tve v BiH in Sloveniji. To je neposredno vplivalo na zadovoljstvo naših zaposlenih in omogočilo nov, sodobnejši videz naših papir-nih dokumentov, hkrati pa povečalo zadovoljstvo naše prodajno-finančne ekipe in, kar je še pomembneje, naših strank.«

Več dela, manj posledicNaprave Kyocera so narejene tako, da delajo več in porabijo manj, vi pa lahko pri svojem delu skrbite tudi za okolje. Vsi sestavni deli imajo dolgo življenjsko dobo in jih je mogoče v celoti reciklirati. Napredna tehnologija pa omogoča, da pri delovanju porabite manj energije in ustvarite manj odpadkov, saj boste ob uporabi menjali le toner.

Za pametno upravljanje z dokumenti.

www.xenon-forte.si

Kyocera_TASKalfa_EKO_129x179_Finance.indd 1 17/06/2020 09:35:02

Kako v krizi vlagati v informacijske tehnologije

delati, bodo morale investirati. Družbe, ki so jim po prvem valu rasla naročila, že investirajo,« je povedal Pušnik.

K-krivulja po njegovem mnenju drži tudi za slovenski trg IKT-rešitev in storitev, saj je v prvem valu veliko ponudni-kom posel upadel, to pa je v na-daljevanju leta spodbudilo več prevzemov in konsolidacij. Pre-cej manjših ponudnikov pa je nehalo poslovati.

Zamujen čas za gradnjo kompetenc in nove modelePušnik poudarja, da je največ-ja napaka, da predvsem tista podjetja, ki so imela ali še ima-jo manjši obseg dela, tega časa ne izkoriščajo za pridobivanje novih znanj o spremembah v okolju in kompetencah, ki jih bodo potrebovala v bližnji pri-hodnosti. »Tako rekoč nisem srečal niti ene družbe, ki zdaj razmišlja o primanjkljaju zna-nja za prihodnost in o investi-cijah, usmerjenih v znanje ka-drov, oziroma je takih zelo ma-lo družb.«

Storitveni sektor je bil prisi-ljen v digitalizacijo tistega dela procesov, kjer poteka interak-cija s strankami. V prvem valu so se vzpostavljale spletne trgo-vine in storitve za sodelovanje. Manj uspešen je bil ta sektor pri

uporabi platform kot alternati-ve klasičnemu načinu nabave in uporabe storitev IKT.

Zatakne se v zaledju»To gre v smeri oblaka, da je vse na enem mestu. Da pod-jetja iz iste panoge poskušajo zgraditi nove poslovne mode-le in poslovne priložnosti ter skozi platforme vidijo, ali jih bodo lahko uresničevale,« je dejal Pušnik.

Težave naj bi bile v prvi vrsti pri povezljivosti sistemov. Čelni del je posodobljen, na primer rešitve za delo s stran-kami in prodajo, zatakne se v zaledju. Družbam namreč še ni uspelo izvesti posodobitev pri izvajanju podpornih stori-tev. Takšne platforme, kjer bi potekala interakcija med raz-ličnimi deležniki, dobavite-lji in kupci, sicer že poskušajo uvesti največja podjetja v tele-komunikacijah in energetiki, manjša podjetja pa iščejo po-ti, kako se priključiti takšnim platformam. Pušnik na tem področju veliko pričakuje od javnega razpisa za sofinancira-nje projektov s področja pame-tnih mest in skupnosti.

Matjaž Pušnik, strokovni direktor IT-svetovanja pri svetovalnem podjetju KPMG:Največja napaka je, da predvsem tista podjetja, ki so imela ali še imajo manjši obseg dela, tega časa ne izkoriščajo za pridobivanje novih znanj o spremembah v okolju in kompetencah, ki jih bodo potrebovala v bližnji prihodnosti.