Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35 www.finance.si

zalednimi sistemi ERP, pa sistemi za pod-poro pri poslovnem odločanju, ki se pol-nijo s podatki iz različnih transakcijskih sistemov. Tu ne gre več za infrastruktur-ne storitve, kot so procesna moč, pomnil-nik, varnostno shranjevane ter nadome-stno podatkovno središče ali pa overovlja-nje uporabnikov, spletni portal ter e-po-šta, ampak gre za storitve, ki podpirajo poslovne procese. To pa je že hibridnost v novi obleki.

Hibridnosti je že zdaj velikoAnalitska hiša Gartner napoveduje, da bo imela več kot polovica velikih podje-tij do leta 2017 vzpostavljene hibridne oblake. Če seveda upoštevamo infra-strukturno obravnavo. Razlog za širje-nje oblačne hibridnosti je velikokrat v tem, da so se podjetja pri uvajanju za-sebnega oblaka osredotočala predvsem na določeno tehnologijo, namesto da bi

reševala procesne izzive in izvedla pre-obrazbo IT-funkcije. Prav zato je z vidi-ka vsebine in poslovnih funkcij razširje-nost hibridnih okolij danes mnogo več-ja kot z vidika infrastrukture. To zago-tovo potrjuje tudi elektronsko poslova-nje, kjer se skoraj ves promet z e-računi izvaja prek storitev v oblaku.

IKT-informator

Hibridnost v novi obleki

potrebuje. Čeprav gre pri računalništvu v oblaku v resnici še vedno predvsem za stori-tve gostovanja, torej infrastrukture kot sto-ritve (IaaS), pa se pri obravnavi hibridnih oblakov hitro pojavita tudi druga modela, platforma kot storitev (PaaS) in aplikacije kot storitev (SaaS).

Hibridne oblake naj bi razumeli pred-vsem v podjetjih z več kot tisoč za-poslenimi. Čeprav naj bi večina stro-kovne in poslovne javnosti že sliša-la zanje, je vprašanje, ali jih vsi ena-ko razumejo.

Računalništvo v oblaku ima mnogo oku-sov in oblik. Podjetja, ki ga uvajajo, se sre-čujejo z izzivi, ki jih prenaša s seboj moza-ik storitev in izvedbenih možnosti. Pri hi-bridnem oblaku gre predvsem za hkratno uporabo storitev iz zasebnih in iz javnih oblakov. Podjetja pri tem navadno z viri iz javnih oblakov dopolnjujejo zmogljivosti zasebnega oblaka. Tako si zagotovijo raz-širljivost in dodatne zmogljivosti brez inve-sticij v lastno oblačno infrastrukturo oziro-ma v tehnologije, ki so za požarnim zidom. Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenov-no ugodno, ne obremenjuje kapitala, pred-vsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici

S čim v javni oblakOb razmišljanju o dopolnjevanju zmoglji-vosti je pomemben predvsem varnostni vi-dik. Tako podjetja na primer spletne strež-nike postavijo v javni oblak, medtem ko po-datke hranijo na lastni infrastrukturi. Po-dobno je tudi pri podpori mobilnim upo-rabnikom, ki na primer uporabljajo stori-tve mobilne pošte ali pisarne Office 365, v zalednem sistemu pa običajne namestit-vene programe. Z uporabo hibridnih siste-mov se predvsem poveča prožnost pri pri-dobivanju zmogljivosti, pri čemer se ohra-nja visoka stopnja varnosti, ki jo zagotavlja-jo interni sistemi.

Medtem ko je infrastrukturno gledano zgodba hibridnih oblakov precej prepro-sta, se z vidika aplikacij ta kaj lahko spre-meni in dobi mnogo odtenkov. V Sloveniji je še precejšnje nezaupanje v varnost obla-kov, zato na primer poslovne informacij-ske sisteme podjetja poganjajo na lastni

infrastrukturi – predvsem večja podjetja v zasebnem oblaku. Vendar pa niso tako občutljiva, ko gre za sisteme, ki niso jedr-ni. Tako ob lastnih storitvah s pridom upo-rabljajo storitve v drugih zasebnih in jav-nih oblakih, na primer e-izmenjavo, var-no hrambo, javne zbirke podatkov in po-dobno. Ena izmed standardnih storitev so sistemi za upravljanje odnosov s stran-kami (CRM), ki so velikokrat integrirani z

Hibridno računalništvo organizacijam omogoča lažje povečevanje procesnih zmogljivosti zasebnih oblakov ter določenih infrastrukturnih storitev s storitvami iz javnih oblakov

V Sloveniji je še precejšnje nezaupanje v varnost oblakov, zato na primer poslovne informacijske sisteme podjetja poganjajo na lastni infrastrukturi – predvsem večja podjetja v zasebnem oblaku.

Dodajanje virov iz javnih oblakov je cenovno ugodno, ne obremenjuje kapitala, predvsem pa se plača le za tisto, kar se v resnici potrebuje.

Vsi se strinjamo, da ima računalništvo v oblaku velik potencial. Največji optimisti ga vidijo celo kot tehno-logijo, ki bo pošteno spremenila podobo sodobnih gospodarstev.

S tem ko vsem, od posameznikov do korporacij (in vsem vmes), damo možnost dostopa do izjemnih računalniških zmogljivosti, hrambe podatkov, programske opreme, analitike in vrste najrazličnejših storitev, ugotovimo, da je računalništvo v oblaku res tisto nekaj več. Pri sposobnih in računalniško pi-smenih ljudeh to še dodatno dvigne produktivnost, na lokalne, regijske in globalne trge pa prinaša vrsto novih možnosti, pri-ložnosti in poslovnih modelov.

Toda ali bo računalništvu v oblaku uspelo uresničiti ves poten-cial? Že danes je jasno, da vpliva računalništva v oblaku na go-spodarstvo ne meri praktično nihče niti ni to tako enostavno. Ob tem, ko ljudje na nov način uporabljamo informacijske teh-nologije, je težko govoriti o izjemni transformaciji poslovanja, še težje pa je temu pripisati jasno pozitivno ali negativno vlogo na trgu dela.

A računalništvo v oblaku lahko v klasičnih ekonomskih enač-bah povzroči pravi vihar. Podjetja imajo zdaj priložnost, da kapi-talske izdatke spremenijo v operativne stroške, to pa nato ne za-deva le načina upravljanja in porabe virov, temveč vpliva tudi na računovodsko, investicijsko, davčno in druge prakse. Računal-niški oblaki očitno vplivajo tudi na trg delovne sile, vzdrževalci IT v podjetjih morajo opraviti »preskok« in se lotiti zahtevnejših nalog (na primer programiranja) ali pa poiskati drugo službo. S tem se močno spreminja tudi povpraševanje podjetij po kom-petencah, znanju in profilih zaposlenih. Priložnost, ki jo imajo podjetja, da storitve najemajo po vsem svetu in tako dosegajo iz-redno nizke cene, je mamljiva, še največ omejitev idealu povsem odprtega trga pa ta hip povzročajo zakonodaje, ki prepoveduje-jo izvoz občutljivih podatkov iz posameznih držav oziroma regij.

Mikroekonomske karakteristike računalništva v oblaku pri-našajo dinamične učinke v samem poslovanju. Prepričan sem, da se ob pravilni implementaciji storitev iz oblaka pokažejo re-zultati v obliki večje produktivnosti zaposlenih in številnih mož-nosti nadaljnjega razvoja. Strokovnjaki so prepričani, da bo ra-čunalništvo v oblaku na daljši rok ustvarilo več delovnih mest, kot jih bo odpravilo. In to predvsem za mlajšo generacijo, tisto, ki šele vstopa (ali pa je komaj dobro vstopila) v poslovni svet.

Vpliv računalništva v oblaku se bo seveda med državami in panogami razlikoval. Kratkoročno z njim največ pridobi prav panoga IKT, predvsem na račun gradnje ogromnih podatkov-nih centrov in naložb v strojno opremo. Tudi telekomunikacij-ski velikani se nič ne pritožujejo nad strmo rastjo rabe storitev na pametnih napravah. Tako v Evropi, ZDA in drugje po svetu bo usoda računalništva v oblaku povezana s hitrostjo in obse-gom njegove posvojitve pri ponudnikih storitev, podjetjih in tudi vladah (javnih ustanovah). Pri tem bodo še največjo vlogo imele konkurenčne cene, varnost in zanesljivost delovanja, to-rej dejavniki, ki so že danes glavni v praktično vsaki industriji.

Računalništva v oblaku se danes bojijo predvsem šibki, torej tisti, ki niso kos izzivom. Drugi ga pozdravljajo odprtih rok, saj v njem vidijo priložnost za boljše poslovanje in življenje.

Oblak naš vsakdanji

UVODNIKMiran Vargamiran.varga@finance.si

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 19. marca 2015.

Koncept industrije 4.0 pri-naša naslednjo industrij-sko revolucijo. Naveza in-terneta stvari ter storitev iz računalniškega oblaka, predvsem s področja var-ne hrambe in dosegljivosti ogromnih količin podat-kov, pa je njen ključni del. Proizvodnja prihodnosti bo tako še tesneje poveza-na z informacijskimi teh-nologijami in rešitvami.

Informacijske tehnologije bo-do nepogrešljiv sestavni del ta-

ko rekoč vseh proizvodnih pro-cesov. Gonilna sila bodo števil-ni omreženi senzorji, krmilni-ki ter stikala, ki bodo s stroji, roboti in proizvodnimi linija-mi povezani v internet stvari. Povezovanje vseh izdelkov in rešitev na ravni proizvodnje, oziroma celo širše, v celotni verigi vrednosti, bo privedlo do potrebe po pametnem ob-vladovanju izredno velikih ko-ličin podatkov.

Skoraj nemogoče se zdi, da bi bilo vse te podatke sposob-no hraniti in obdelovati eno sa-

mo podjetje. Globalizacija pro-izvodnje je že danes poskrbe-la za po svetu raztresene pro-

izvodne obrate, podizvajalce in partnerje. Upravljanje podat-kov bo moralo torej zagristi tu-

di v to jabolko in odgovoriti na vprašanje, kako hkrati dosto-pati in obdelovati podatke, ki so na različnih lokacijah, v raz-ličnih državah in celo celinah.

Upoštevanje pravil igreRačunalništvo v oblaku že da-nes ponuja skoraj idealno teh-nološko osnovo za upravljanje podatkov. Nič čudnega, da tudi koncept industrije 4.0 kot ene-ga dejavnikov uspeha povze-ma tako imenovano orkestra-cijo hibridnih oblakov, ki zna-jo in zmorejo rešiti vse ključne

izzive proizvodnih (in drugih) okolij, vključno z obvladova-njem kompleksnosti, dosega-njem visoke učinkovitosti ter prilagodljivosti poslovanja ob ustrezni skrbi za varnost po-datkov. Strokovnjake in imple-mentatorje rešitev s področ-ja interneta stvari v sodobna proizvodna okolja ta hip bolj kot napredno varovanje po-datkov skrbi njihovo pretaka-nje po svetu, saj se zdi, da lo-kalnih oziroma regijskih zako-nodaj in predpisov vendarle ne bo mogoče enostavno »upogni-

Orkestracija hibridnih oblakov je eden dejavnikov uspeha industrije 4.0ti«, hkrati pa za vrsto proizvo-dnih in preprostih transakcij-skih podatkov verjetno ne bo-do (ob)veljala ista pravila ig-re kot za dokumente z oznako strogo zaupno.

Povsem avtonomna prihodnostDanes lahko v praksi zasledimo kar štiri sorodne izraze – poleg industrije 4.0 še tovarna priho-dnosti, spletna tovarna in pove-zana tovarna. Vse to nakazuje, da je industrija po več desetle-tjih manjših napredkov na pra-

gu večjega in drugačnega kora-ka. Vstopa namreč v naslednjo, četrto revolucijo, ki jo še najbolj opiše vizija zlitja interneta in to-varn. Vsak del – od dobavne ve-rige, orodij, proizvodnih linij in strojev do osrednjega informa-cijskega sistema – bo vedno po-vezan v internet in/ali navide-zna omrežja ter si bo v realnem času izmenjeval informacije. Takšna vsevedna in do skraj-nosti optimizirana proizvodnja utegne v skrajni točki prives-ti do povsem avtonomnih to-varn, ki bodo izdelke proizva-

jale hitreje, ceneje in ne nazad-nje prijazneje do okolja. Porab-nikom bo preostala le še izbira ali oblikovanje izdelka v spletni trgovini in par klikov potrditve naročila in plačila blaga.

Industrija 4.0 kot rešiteljica Evrope?Industrija 4.0 ne prinaša le tehnološke revolucije, temveč tudi popolno reorganizacijo proizvodnje ob delni upora-bi zdajšnjih orodij in omrežij. Nova generacija tovarn prina-ša nove priložnosti za evrop-

sko industrijo in njeno global-no konkurenčnost. Lani je de-nimo francoska vlada sprožila kar 34 pobud oziroma progra-mov oživitve domače industri-je, med njimi tudi program to-varn prihodnosti. Industrija 4.0 pa ni le v domeni največ-jih proizvodnih obratov in ve-rig, modernizacija načina de-la in rabe proizvodnih orodij lahko precej izboljša tudi po-ložaj manjših in srednjih pod-jetij/proizvodenj, ki tako pos-tanejo še bolj prilagodljive in učinkovite.

Kaj prinaša industrija 4.0

" Bolj prilagodljivo proizvodnjo, ki se bo sposobna v realnem času prilagajati povpraševanju,

" izjemno sledljivost vsakega proizvodnega dejavnika, " stroje, ki znajo sami poklicati vzdrževalca ali pa se posodobiti/

nadgraditi prek interneta, " skrajno optimizacijo pri učinkovitosti in porabi energije ter dru-

gih virov, " boljšo varnost delavcev, " precejšen dvig dodane vrednosti.

Podjetja spletne strežnike postavijo v javni oblak, medtem ko podatke hranijo na lastni infrastrukturi.

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3514 oglasna priloga iKT-informaTor 15

KOLEDAR IKT-DOGODKOV

OD 19. fEbRuARjA DO 31. mARcA

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogod-ka ter spletna stran za dodatne informacije.

Fujitsu Touch4Business, srečanje Fujitsujevih upo-rabnikov, partnerjev in distri-buterjev iz regije, Sveti Mar-tin na Muri, 20. februar, SPA & Sport resort Sveti Martin (www.fujitsu.com/si)

InterConnect 2015, konfe-renca o optimiziranju poslo-vanja prek oblaka, mobilnosti, razvojnih inovacij in varno-stnih rešitev, IBM, MGM Grand and Mandalay Bay, Las Ve-gas, 22.–26. februar (www.ibm.com)

Embedded World 2015, se-jem o vdelani strojni in pro-gramski opremi ter rešitvah, NürnbergMesse in Design & Elektronik, Nürnberg, 24.–26. februar, NürnbergMesse (www.embedded-world.de)

Didacta 2015, konferenca o izobraževanju, od predšol-skega do poklicnega, s pou-darkom na digitalnih medijih, Deutsche Messe, Hannover, 24.–28. februar, Deutsche Messe (www.messe.de)

Roadshow Fujitsu-Vmware- Veeam, brezplačni dogodek s predstavitvijo novosti s pod-ročja infrastrukture, virtuali-zacije in varnostnih kopij, Al-terna s podjetji Fujitsu, Vmwa-re in Veeam, Ljubljana, 2. ma-rec; Koper, 3 marec; Maribor, 4. marec (www.alterna.si)

Mobile World Congress 2015, svetovni kongres in se-jem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, 2.–5. marec, Fira Gran Via (www.mobileworldcongress.com)

SAP HR 2015, konferenca na temo kadrovskih rešitev, SAP, Las Vegas, 3.–6. marec, Bella-gio (www.sap.com)

IDC ICT Leadership Forum – Smart IT Buyers Tour 2015, konferenca o učinkoviti rabi novih IKT za uspešno poslo-vanje, IDC Adriatics, Saraje-vo, 10. marec, Hotel Sarajevo; Ljubljana, 19. marec, Four Points by Sheraton Ljublja-na Mons; Zagreb, 26. marec, Hotel Antunović; Beograd, 2. april, Hotel Crown Plaza (idc--adriatics.com)

CSA CEE Summit 2015, 3. mednarodni CSA kongres sre-dnje in vzhodne Evrope za strokovnjake s področja var-nosti v oblaku, Cloud Securi-ty Alliance Slovenia Chapter, Ljubljana, 11. marec, Grand hotel Union Fakulteta za raču-nalništvo in informatiko UL (www.csa-cee-summit.eu)

Smart Systems Integrati-on 2015, mednarodna kon-ferenca in razstava o inte-graciji miniaturnih sistemov

(MEMS, NEMS, IC in elektron-skih komponent), Messago Messe Frankfurt, København, 11. in 12. marec, Crowne Pla-za Copenhagen Tower (www.smartsystemsintegration.com)

RiSK 2015 – The Future of Network and Security 10, vodilna konferenca o infor-macijski varnosti v regiji Adri-atik, REAL security, Laško, 11. in 12. marec, Kongresni center Thermana (www.risk- conference.com)

SAP HANA 2015/Basis & SAP Administration 2015/BI 2015, vzporedne konferen-ce na teme SAP HANA/name-ščanja, upravljanja in podpore SAP okolju/poslovnega obve-ščanja, SAP, Las Vegas, 9.–12. marec, MGM Grand Hotel and Casino (www.sap.com)

Leadership Academy, dvomesečni vodstveni tre-ning s prof. dr. Velimirjem Srićo, SRC, Ljubljana, 13. ma-rec–9. maj, Plaza Hotel Lju-bljana (www.src.si)

Microsoft Dynamics Con-vergence 2015, konferen-ca strokovnjakov in uporab-nikov poslovne programske opreme Microsoft Dynami-cs, Microsoft, Atlanta, 16.–19. marec, Georgia World Con-gress Center (www.microsoft.com)

CeBIT 2015, vodilni sejem informacijskih in telekomu-nikacijskih tehnologij, Deut-sche Messe, Hannover, 16.–20. marec, Deutsche Messe (www.cebit.de)

Šola kontrolinga (Modul 1–4), CRMT, Ljubljana, Osno-ve kontrolinga in obvladova-nja stroškov (modul 1) 18.–20. marec, Poslovni izid po pro-fitnih centrih in orodja kontro-linga (modul 2) 15.–17. april, Kalkulacije in poslovni izid po izdelkih in storitvah (modul 3) 20.–22. maj, Postopek uvedbe kontrolinga in njegova nad-gradnja (modul 4) 17.–19. ju-nij, Hotel Stil (www.crmt.com)

SAP Financials 2015/GRC 2015, vzporedni konferen-ci na teme financ/upravlja-nja, tveganja in skladnosti s predpisi, SAP, Las Vegas, 17.–20. marec, Wynn Las Vegas (www.sap.com)

ROSUS 2015, 10. strokovna konferenca o računalniški ob-delavi slik in njeni uporabi v Sloveniji, fakulteta za elektro-tehniko, računalništvo in infor-matiko, prostori FERI, Maribor, 19. marec (www.feri-um.si)

Neprekinjeno poslovanje 2015, konferenca o konkret-nih rešitvah, izkušnjah in praktičnih primerih, ki bodo pripomogli k boljšemu obvla-dovanju neprekinjenega po-slovanja, Palsit, Ljubljana, 19. marec, City hotel (www.palsit.com/slo/izobrazevanje.php)

V ozadju dobrih storitev so tehnika in strokovnjakiOblačne storitve: tehnika ni več pomembna, le stori-tev. Ali res? Ali nam je vsee-no, v kakšnem stanju so na-še avtoceste? Seveda ne. Še tako dober avto je brez ces-te neuporaben. Res pa je, da vsi uporabniki pričaku-jemo, da so ceste in avtoce-ste na voljo v vsakem tre-nutku (brez zapor in obvo-zov), da so ustrezno vzdrže-vane in predvsem varne za uporabo. Šele takrat bo naš dobri in hitri avto prišel do izraza in bomo lahko izko-ristili vse njegove lastnosti. Analogija med informacij-sko in avtomobilsko tehno-logijo je v IT-stroki pogosta in nič ni drugače, ko govo-rimo o storitvah računalni-štva v oblaku. brez tehnike tudi storitev ne more biti.

Storitve računalništva v obla-ku so na trgu pod tem imenom že dobrih šest let, njihova upo-raba pa nekoliko zaostaja za pri-čakovanji, čeprav se je global-no kolesje zavrtelo in ga ne bo mogoče več ustaviti. To potrju-je tudi dejstvo, da so na to cesto v zadnjem času zavila tudi naj-večja IT-podjetja, kot so Oracle, SAP, IBM in druga. Pa se vrnimo k uvodni misli tega članka: teh-

nika je in ni pomembna, odvis-no pač od tega, na kateri strani oblačne storitve si. Za uporabni-ka je vse, kar šteje, le zanesljiva, hitra in varna storitev.

Skrb za osnovno infrastrukturoTo je razumljivo. Za Pošto Slo-venije, ki je ponudnik oblačnih storitev že 11 let, se zgodba na tej točki šele dobro začne. Da lah-ko kot ponudnik zagotovijo to-vrstne storitve in izpolnijo pri-čakovanja uporabnikov, morajo najprej zelo strokovno in vestno poskrbeti za osnovno tehnično infrastrukturo – podatkovne centre, fizično varnost, ener-getiko, hlajenje in druge stva-ri. Temu v Pošti Slovenije daje-jo še poseben pomen, saj se na to področje statistično uvršča kar tretjina vzrokov za nedelo-vanje neke končne storitve. Ta-ko so v državi največji ponudnik storitev podatkovnih centrov in kolokacije, saj ponujajo več kot 400 kvadratnih metrov varnih in visokotehnoloških sistem-skih prostorov, dodatne zmo-gljivosti pa so v gradnji in bodo na voljo že spomladi tega leta.

Storitve po lastnih potrebahŠele nato pridejo na vrsto siste-mi v obliki pravilno načrtova-

nega komunikacijskega oko-lja, strežniki in diskovna polja ter informacijska varnost. Ta-ko kot vsi večji in resnejši po-nudniki storitev v oblaku tudi na Pošti težijo k čim boljši »do-stavi« storitev uporabnikom. V tem primeru govorimo seveda o popolni avtomatizaciji pro-cesov ustvarjanja in oblikova-nja storitev po meri naročnika.

Pošta Slovenije je lani kon-čala projekt vzpostavitve ob-

lačne platforme, ki omogoča upravljanje in uporabo različ-nih modelov oblačnega raču-nalništva (IaaS, PaaS, SaaS) ter raznovrstnih namenskih stori-tev na enoten način. Platforma na naslovu www.posita.si upo-rabnikom (administratorjem) ponuja samopostrežni portal, kjer si storitve, ki so trenutno že na voljo, oblikujejo po svojih potrebah in željah. Uporabnik ima lahko tako v slabe pol ure

na voljo recimo popolnoma de-lujoče virtualizirano sistemsko okolje za svoje potrebe.

Tehnika kot pogoj za storitveAvtomatizacija, ki je vzpostav-ljena v ozadju, da se vse potreb-no lahko zgodi v tako kratkem času, je na eni strani za upo-rabnika ultimativna izkušnja, na drugi strani pa za Pošto kot ponudnika skoraj nočna mora.

Platformo namreč sestavlja več sto različnih omrežnih, stroj-nih in programskih kompo-nent, ki jih je med seboj treba povezati tako, da se po željah uporabnika na vsaki od teh komponent v pravem času op-ravi točno določena spremem-ba. Soodvisnost in zanesljivo delovanje sleherne od našte-tih komponent je ključnega po-mena, da se tudi najmanjša sto-ritev, ki jo uporabnik naroči, uspešno izvede. Če odpove le ena komponenta, obstaja veli-ka verjetnost, da naročena sto-ritev ne bo uspešno izvedena.

Za Pošto kot ponudnika sta torej zelo pomembna pravil-no upravljanje in nadzor ce-lotnega sistema, kar znova po-meni dodatna sistemska orod-ja, ki nadzorujejo to okolje kot končno storitev in merijo nje-no razpoložljivost. Tehnika je torej za delovanje končne sto-ritve še kako pomembna, le da se kot končni uporabniki ni-ti prav ne zavedamo, da sploh obstaja – seveda dokler vse de-luje, kot pričakujemo. Ker pa tudi tehnika kdaj pa kdaj odpo-ve, so tukaj še usposobljeni IT- strokovnjaki, brez katerih no-bena storitev, še tako sofistici-rana in avtomatizirana, ne bi dolgo delovala.

" Tehnika, sistemi, storitve: soodvisnost in zanesljivo delovanje komponent sta ključnega pomena, da se tudi najmanjša storitev uspešno izvede.

Nedavna raziskava pod-jetja canalys je pokazala, da ponudniki javnih obla-kov vse pogosteje sami tr-žijo storitve in se izogibajo distributerjem. Analitsko podjetje forester meni, da storitve v oblaku postajajo za podjetja vse pomemb-nejša oblika dobave apli-kacij, analitska hiša IDc pa napoveduje, da bo poraba za storitve v javnih obla-kih v prihodnjih petih le-tih rasla za 22,8 odstotka na leto.

Anketa Canalysa je pokazala, da 96 odstotkov distributer-jev ponuja neko vrsto infor-macijskih tehnologij kot sto-ritev (ITaaS). Leta 2017 bodo v teh podjetjih storitve ITaaS prispevale že četrtino prihod-ka. Pri nekaj več kot 60 odstot-kih anketiranih distributerjev je neposredna prodaja izdelkov še vedno nosilna dejavnost, na drugo mesto pa so se povzpele upravljane storitve (kot je tiska-nje), za katere 58 odstotkov par-tnerjev meni, da so bolj dono-sne kot prodaja opreme.

Distributerji v skrbehMožnost, da jih ponudniki jav-nih oblakov zaobidejo, zelo skrbi distributerje; 62 odstot-kov jih v tem vidi največji izziv

pri trženju ITaaS. Večina dis-tributerjev meni, da je prodaja oblačnih storitev neodvisnih ponudnikov manj donosna od prodaje strojne in programske opreme, ocenjuje Canalys. Za-to ne preseneča, da jih večina vidi najboljše možnosti v apli-kacijah, kot so e-pošta in infra-struktura kot storitev (IaaS), medtem ko aplikacij z višjo vre-dnostjo za zdaj ne prepoznava-jo kot primarne priložnosti. Di-stributerji bodo v prihodnje na-stopali z raznovrstno ponudbo strojne in programske opreme, lastnih upravljavskih in storitev javnega oblaka.

Vse privlačnejša oblika dobave aplikacijStoritve računalništva v ob-laku postajajo za podjetja vse pomembnejša oblika dobave aplikacij, ocenjuje Forrester Research. Za to so poleg po-slovnih vodstev in razvijalcev vse bolj zaslužni tudi vodje IT- oddelkov. Trg storitev v obla-ku hitro raste predvsem zato,

ker vse več podjetij prepoz-nava njihovo poslovno vred-nost. Sedem storitev je že pos-talo del podjetniškega vsak-danjika: programska oprema kot storitev (SaaS), integraci-ja v oblaku, podatkovna baza SQL, izmenjava datotek, shra-njevanje kot storitev in oblač-ne platforme ter izmenjava računov prek oblaka. Na dru-gi strani so namizje kot stori-tev (DaaS) in notranji zasebni oblaki slabo sprejeti, zato os-tajajo razmeroma slabo razvi-ti. Zasebne oblake je še vedno težko najti in razvijati, med-tem ko namizne storitve tež-ko ustrezajo zahtevam konfi-guracije, poudarja Forrester.

množenje aplikacij in možnosti uporabePoraba za storitve v javnih oblakih se je lani povečala na 56,6 milijarde. Letos in v pri-hodnjih treh letih bo rasla v povprečju za 22,8 odstotka na leto, kar bo približno šestkrat več od povprečne letne rasti

celotnega trga IKT. Leta 2018 bodo storitve javnih oblakov dosegle 127 milijard dolarjev, kar bo več kot polovica ras-ti celotnega trga programske opreme, strežnikov in opre-me za shranjevanje. Kot oce-njuje IDC, bo med storitvami v javnih oblakih prevladovala programska oprema kot stori-tev (SaaS), ki bo imela leta 2018 kar 70-odstotni delež.

IDC ocenjuje, da trg oblač-nih storitev prihaja v »inovacij-sko fazo«, ki bo povzročila ek-splozijo novih rešitev. Takšno množenje števila aplikacij in metod njihove uporabe bo omogočilo uvajanje oblačnih storitev v vsako B2B in potro-šniško prodajalno. IDC napo-veduje, da se bo skupnost raz-vijalcev na tem področju v pe-tih letih potrojila, število novih oblačnih storitev pa podesete-rilo. Med vodilnimi ponudniki oblakov pa bo v prihodnjih le-tih potekalo neusmiljeno tek-movanje za utrjevanje trga, po-udarja IDC.

Čedalje več podjetij prepoznava poslovno vrednost oblaka

" Število razvijalcev za oblake se bo v petih letih potrojilo, število novih storitev pa podeseterilo.

E-Bills predstavljeni v Teheranu Že 22. srečanje v PortorožuHalcom je na 4. konferenci za e-bančništvo in plačilne sisteme v Te-heranu predstavil inovativno rešitev za elektronsko izmenjavo ra-čunov E-Bills. Skupaj z lokalnim partnerjem Data Processing Iran Co. sta na dogodku poudarila možnosti, ki jih ponuja ta mobilna rešitev. »Rešitev prinaša veliko prednosti tako za izdajatelje kot tudi za vla-dne institucije, Halcom in naše podjetje pa imata zato dobro prilož-nost, da svojim strankam ponudita uporabniško prijazno rešitev za hitro in varno plačevanje mesečnih računov na mobilnih telefonih,« je povedal Faramarz Khaleghi, glavni izvršni direktor podjetja Data Processing Iran.

Slovenski informatiki se bodo med 13. in 15. aprilom že 22. zapored srečali na Dnevih slovenske informatike. Neodvisna strokovna kon-ferenca vsako leto osvetli nacionalne dosežke na področju računal-ništva in informatike. Na predkonferenci se bodo na okrogli mizi sre-čali Slovenci, ki jim je uspelo s svojim poslom na različnih področjih ustvarjanja. Drugi dan se bodo predstavila nekatera podjetja, ki so svoje uspešno poslovanje razširila prek naših meja, ne bodo pa izos-tali niti aktualni strokovni prispevki. Zadnji dan pa bodo udeležen-ci prisluhnili strokovnim prispevkom in študentom, ki so jim uspeli izvrstni dosežki.

HALCOM DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE

na K r aT K o

22,8%bo v naslednjih štirih letih znašala letna rast potrošnje za storitve računalništva v oblaku.

70%delež bo imela leta 2018 progeramska oprema kot storitev (SaaS) med vsemi storitvami v javnih oblakih.

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3516 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 17

Monitoring proizvodnje ima lahko večji učinek kot naložba v nove proizvod-ne zmogljivosti.

Proizvodna podjetja so pos­tavljena pred nenehne zahte­ve po zniževanju proizvodne cene. Da bi lahko ustvarila do­datne potenciale, so primora­na k iskanju novih rezerv prav v proizvodnji. Ena izmed naj­bolj učinkovitih rešitev, ki po­maga odkriti možnosti za iz­boljšave, je uvedba monito­ringa proizvodnje. Gre za sis­tem, s katerim podjetja prido­bijo vpogled v delovanje proi­zvodnje, hkrati pa ga lahko iz­koristijo tudi za druge izbolj­šave, na primer uvedbo brez­papirnega poslovanja, poe­nostavitev vodenja in za ob­veščanje.

Glavni cilj uvedbe monito­ringa je izvedba proizvodnega procesa s čim manj motnjami in stroški. To je mogoče dose­či le prek kakovostnega zajema in zbiranja podatkov, ki nasta­jajo na delovnih centrih. Zajem podatkov mora biti ob tem izve­den sočasno z dogodki in s čim manj človeškega vpliva.

Dvig produktivnostiIzboljšanje izkoristka strojev in pretočnosti je v kapitalsko in­tenzivnih panogah, kot je pro­

Cenejša in produktivnejša proizvodnjaTibor Zavrl, višji svetovalec za proizvodne rešitve v podjetju MIT:Bistvo monitoringa proizvodnje je pridobivanje podatkov v realnem času. Ti podatki se uporabljajo pri optimizaciji nabave in zalog, za mikroplaniranje in vmesni kontroling, na podlagi katerega podjetje pridobi vzvode za učinkovito odzivanje.

izvodnja, ključnega pomena. Gre za doseganje enakega ali večjega učinka z manjšim šte­vilom strojev. To pomeni, da podjetja z razmeroma poceni ukrepi brez dodatnih investi­cij v stroje povečajo produk­tivnost tudi do deset odstot­kov. Povečanje produktivno­sti je možno doseči prek spre­mljanja različnih podatkov, od dejansko porabljenih delovnih ur na strojih, nadzora nad reži­mom delovanja strojev do spre­mljanja zastojev in razlogov za­nje. Pomemben vidik je skrajša­nje mrtvih časov, ko proizvo­dnja ali posamezni stroji stoji­jo zaradi pomanjkanja materia­

la, okvare ali čakanja na pripra­vo tehnologije za izvajanje no­ve delovne operacije. Proizvo­dni monitoring namreč lahko odkrije različne anomalije v proizvodnem procesu, ki vpli­vajo na zamujanje rokov izde­lave, pogostost okvar in delov­no uspešnost.

Ureditev finančnega in materialnega tokaPlanski sistemi podjetjem omogočajo, da ob razpisu de­lovnih nalogov načrtujejo tudi dobavo manjkajočih materia­lov. To pomeni, da jim ni treba naročati vsega hkrati, s čimer razdrobijo enkratne finančne

obremenitve na več manjših in tako laže obvladujejo finančni tok. Poleg tega prek mikropla­niranja in spremljanja zaklju­čenosti posameznih proizvod­nih faz natanko vedno, kdaj v resnici bodo potrebovalo dolo­čene materiale in v kakšni koli­čini. To jim zagotavlja podpo­ro za sistem dobav v realnem času (just in time JIT), tako da delajo brez prekinitev in z mi­nimalnimi zalogami. Monito­ring proizvodnje hkrati slu­ži tudi za izvajanje vmesnega kontrolinga, ki podjetjem prek natančne informacije o pora­bljenih urah, materialu in de­narju omogočajo pravočasno

ugotavljanje napak v predra­čunih in planu.

Dvig kakovostiSam dvig produktivnosti brez izboljšave kakovosti ni dovolj za konkurenčnost. Podjetja se trudijo napake odkriti v čim bolj zgodnji fazi nastajanja iz­delka, ko so stroški izdelave še majhni. Prek monitoringa lah­ko spremljajo kakovost v vsa­ki proizvodni fazi in v primeru napak ustrezno ukrepajo. Prav tako jim digitalni podatki omo­gočajo primerjavo z normativi, kar je podlaga za spremljanje različnih kazalnikov uspešnos­ti. Sistem, ki ga podjetja upora­

bljajo tudi za posredovanje in­formacij in dokumentov na de­lovne centre v digitalni obliki, pa doseže podobne koristi kot na drugih področjih brezpapir­nega poslovanja. Predvsem se skrajša čas za distribucijo do­kumentov, zmanjša se število napak v podatkih in pri upo­rabi različic dokumentacije. S sočasnim zajemom podatkov v digitalni obliki neposredno na mestu, kjer nastajajo, pa vodstvo pridobi kredibilne in pregledne informacije, ki jih lahko uporabi pri organizaciji dela, nagrajevanju zaposlenih, optimizaciji procesov in pri na­črtovanju novih naložb.

Podelitev nagrade bo 29. maja V znamenju hibridnega računalništva Dan podatkovnih centrovRaziskave kažejo, da zaradi vse večje digitalizacije sodobne družbe in vnovične gospodarske rasti naložbe v IT znova posta-jajo prednostna naloga. V Sloveniji pa se zaostanek povečuje, saj večina podjetij zadnjih šest let temeljito krči sredstva za tehno-loški razvoj. V petek, 29. maja, bo v kongresnem centru Brdo pri Kranju potekala deveta podelitev nagrade CIO leta z razširjenim konferenčnim delom. Predavanja bodo krajša, več pa bo mož-nosti za interaktivne diskusije in izmenjave izkušenj. Teme ne bodo zanimive samo za vodje IT, ampak za celotna vodstva pod-jetij. Osrednji del dogodka ostaja podelitev priznanja CIO leta menedžerju, ki bo odbor najbolj prepričal s svojimi dosežki.

Unistar PRO je na Rogli organiziral deseti poslovno-izobraževal-ni dogodek RoglIT, na katerem je strankam, partnerjem in medi-jem predstavil najnovejše smernice in tehnologije. Glavna tema je bilo hibridno računalništvo, 220 udeležencev pa je spoznalo tudi številne novosti s področja računalniških oblakov, napre-dnih IT-storitev in informacijske varnosti. Direktor družbe Uni-star PRO Miran Boštic je spomnil, da je od IT-strokovnjakov od-visno, ali bo tehnologija podjetjem v pomoč ali izziv. »Unistar na-črtuje širitev na zahod in sever, temu pa prilagajamo tudi organi-zacijo podjetja, pri čemer bo najobčutnejša sprememba delitev portfelja na IT-rešitve in IT-storitve,« je povedal Boštic.

Na konferenci Cisco Data Center Day so vodilni predavatelji iz regije in slovenski strokovnjaki predstavili najnovejše trende in rešitve na področju podatkovnih centrov. Največji poudarek so dali arhitekturi Cisco Unified Computing System (UCS), ki je za-radi svoje inovativne tehnologije združevanja strežnikov, mre-že in diskovnih sistemov na vrhu najbolje prodajanih rezinskih strežnikov. Posebej so omenili različico UCS Mini, ki prinaša še večjo integracijo, je manjša in cenejša. Gre za celostno strež-niško rešitev za mala in srednja podjetja, ki s preprostim IT--upravljanjem omogoča do 30-odstoten prihranek časa in do 67 odstotkov nižje stroške administrativnega dela.

CIO LETA ROGLIT 2015 CISCO

Poslovno-proizvodni informacijski sistem MIT Orkester s podporo monitoringu proizvodnje podjetjem omogoča hitrej-ši odziv na zastoje ter bolj-še upravljanje kakovosti, realizacije in normativov.

Kot pravi Gregor Šemrov, uva­jalec proizvodnih rešitev v pod­jetju MIT, se z uporabo siste­ma za monitoring proizvodnje predvsem zagotovi pregled nad realnim stanjem v proizvodnji, ki nato omogoča sprejemanje ukrepov za povečanje produk­tivnosti, kakovosti in znižanje stroškov. Koristi sistema imajo tako rekoč vse službe, od pro­dajne, ki ima zanesljive podat­ke za komunikacijo s kupci in pripravo ponudb, do nabavne in tehničnih služb, ki skrbijo za optimalen potek proizvodnje.

Elektronska proizvodna dokumentacijaPodjetjem, ki želijo izboljšati kakovost zajema in pospešiti pridobivanje podatkov iz proi­zvodnje, je MIT zagotovil upo­rabo elektronske proizvodne dokumentacije. Gre predvsem za elektronske delovne naloge, ki se lansirajo na podlagi plana v informacijskem sistemu. Pro­gam samodejno razporedi de­lovne naloge po prostih strojih glede na razpisane operacije in zasedenost zmogljivosti. Dela­vec ob prijavi v terminal na de­lovnem centru takoj dobi na­

loge, na katere se prijavi z ma­gnetno kartico. Hkrati prek ter­minala na posameznem delov­nem nalogu poroča o izdelanih količinah, kakovosti in o zasto­jih. Tak pristop vodjem proizvo­dnje in drugim službam omo­goča sprotne podatke o razme­rah v proizvodnji, brez zaka­snitev in napak, ki nastajajo na primer zaradi ročnega prepiso­vanja podatkov s papirnih de­lovnih nalogov. Prodajna služ­ba ima prek grafičnih prikazov zanesljiv vpogled v proste zmo­gljivosti, kar ji omogoča izdela­vo ponudb z realnimi roki do­bave, hkrati pa dobiva samo­dejna obvestila o zaključenosti

delovnih nalogov oziroma na­ročil kupcev.

Fino terminiranjeMIT­ov sistem za monitoring proizvodnje daje interaktivne podatke o zaključenosti posa­meznih operacij in sproščanju strojev, kar planerju omogoča dodatno optimizacijo plana. Ta se namreč ustvarja samodejno na podlagi naročil, koledarjev, delovnih ur v dnevu in na pod­lagi zmogljivosti. »Planer lah­ko na podlagi realnih podat­kov, na primer glede na zasto­je, v planskem sistemu ročno popravi in prerazporeja ope­racije na stroje, s čimer doseže

boljšo izkoriščenost proizvod­nih virov,« je pojasnil Šemrov. Vse osvežitve oziroma spre­membe v planu se samodej­no in v realnem času prenaša­jo na proizvodne terminale na delovnih centrih.

Poročanje in analitikaMIT Orkester prek monitoringa proizvodnje zagotavlja kakovo­stne informacije za poročanje vodstvu ter službam za tehnolo­gijo, planiranje in vzdrževanje. Interaktivne podatke o realizi­ranem času in proizvedenih ko­ličinah samodejno preračunava glede na proizvodne normative (kosovnice, recepture, tehno­

loški postopki, operacije) in ta­ko omogoča spremljanje kazal­nikov uspešnosti proizvodnje. Hkrati zagotavlja transparen­tne podatke o opravljenem de­lu in izdelkih, kar izboljša obra­čune proizvodnje in proračun­ske izračune. Ker se v sistem za monitoring vnašajo tudi podat­ki o kakovosti izdelkov in zasto­jih, ustrezne službe oziroma od­govorni zaposleni takoj dobijo obvestila v primeru anomalij. Obvladovati je možno različne vidike kakovosti pa tudi razlo­ge za zastoje, od okvar, porabe materiala do zaključka operaci­je. »Sistem podpira razločna po­ročila in analize – od zastojev in

izvajanja normativov po delav­cih do realizacije delovnih ur v delovniku. Direktor lahko dobi poročilo o tem, kaj se je izvajalo na posameznem stroju na dolo­čen dan, vključno s samodejni­mi obvestili o zastojih,« je še po­vedal Šemrov. Poročila za pro­izvodnjo, na primer o zaključ­kih operacij, omogočajo pra­vočasno pripravo tehnologije za novo operacijo oziroma de­lovni nalog, kar še dodatno po­veča razpoložljivost proizvod­nih zmogljivosti.

Zanesljive in cenovno ugodne terminalske rešitveV podjetju MIT so za potrebe monitoringa proizvodnje obli­kovali strojno rešitev, ki temelji na uporabi cenovno ugodnih terminalskih naprav. Te delu­jejo na operacijskem sistemu Linux, kar zagotavlja visoko sta­bilnost sistema, hkrati pa so pri­merne za uporabo v težkih pro­izvodnih razmerah, saj so zašči­tene pred prahom, nimajo pre­mikajočih se delov in se ne gre­jejo. Na terminale je mogoče pri­ključiti različne zunanje napra­ve za zajem in prikazovanje po­datkov, na primer tipkovnico, čitalnike črtne kode ali RFID­­nalepk, zaslone na dotik ter stroje in naprave za samodejno beleženje podatkov. Prednost MIT­ove rešitve je, da se termi­nal v hipu zbudi in samodejno poveže s strežnikom, pri čemer zaradi preprostosti rešitve pre­cej olajša skrbništvo sistema.

Orkester obvladuje proizvodno učinkovitost

SIE

ME

NS

AG

" MIT Orkester prek monitoringa proizvodnje zagotavlja kakovostne informacije za poročanje vodstvu ter službam za tehnologijo, planiranje in vzdrževanje.

Gregor Šemrov, uvajalec proizvodnih rešitev v podjetju MIT:MIT-ov sistem za monitoring proizvodnje daje interaktivne podatke o zaključenosti posameznih operacij in sproščanju strojev, kar planerju omogoča dodatno optimizacijo plana.

Aleš Pelc, svetovalec in uvajalec za proizvodnjo v podjetju Kopa:Podjetja se vse pogosteje odločajo za monitoring proizvodnje tudi zato, ker postajajo tehnologije in rešitve vse bolj cenovno ugodne. Seveda je za uvedbo monitoringa treba imeti nekaj stvari že prej urejenih, na primer planske dokumente ali vsaj delovne naloge. Učinki so glede na vrednost naložbe lahko velikanski in podjetju dejansko zagotovijo obstoj na trgu.

Učinkovit Program Za Vodenje Proizvodnje

Perftech.Largo

Perftech d.o.o., Baragova ulica 5, SI- 1000 LjubljanaTel.: 01 588 44 00, faks: 01 588 44 20www.perftech.si, info@perftech.si

Z vami že 25 let

Rešitev, ki je plod lastnega razvoja

ProPlace je z uvedbo mo-bilnega skladiščnega po-slovanja Perftech.Largo iz-boljšal pripravo materia-la za robotizirano proizvo-dnjo.

Podjetje ProPlace je med naj­boljšimi ponudniki elektron­skih plošč na evropskem trgu. V skladu z novo strategijo so se usmerili v proizvodnjo kom­pletnih rešitev; kupcem zdaj ponujajo tiskanja vezja z vse­mi komponentami, vključno z vgradnjo v končni izdelek. Pro­izvodnjo so tehnološko nadgra­dili z vrhunsko robotizirano opremo, čemur so sledila tudi vlaganja v informacijsko pod­poro. Za potrebe optimizacije proizvodnje so prenovili skla­dišče vhodnih materialov in ga nadgradili z mobilnim po­slovanjem.

Uporabili so rešitev za mo­bilno skladiščno poslovanje podjetja Perftech, s katero so pridobili napredne zmožnos­ti za obvladovanje material­nega toka. Sistem temelji na 2D črtni kodi, robustnih mo­bilnih terminalih ter zmoglji­vi programski rešitvi, ki po­kriva vse vidike upravljanja materiala v vhodnem skla­dišču.

Povečanje učinkovitosti in nadzoraPodjetje ProPlace ima v tem tre­nutku na zalogi približno 60 ti­soč različnih materialov in ok­rog 200 tisoč pakirnih enot materialov. V preteklosti je bi­la največja težava zagotavljanje sistema zaloge FIFO. »Glede na veliko število različnih artiklov je bilo praktično nemogoče na hitro najti določen izdelek. Pre­več časa smo porabili za pripra­vo materiala za proizvodnjo, s tem pa je posledice trpela ce­lotna proizvodnja,« je razložil Marjan Zidar, direktor podjetja ProPlace. Z uvedbo mobilnega skladišča so pridobili natančne informacije o lokaciji posame­znih pakirnih enot oziroma sarž, ob tem pa jim sistem omo­goča lociranje materiala na pa­kirno enoto natančno.

Kot pravi Zidar, so poslov­ne prednosti predvsem hitre­je pripravljen material za pro­izvodnjo. Ob doslednem upo­števanju sistema FIFO imajo boljše informacije o zalogi ma­teriala in o lokaciji posamezne­ga materiala. »Sistem mobilne­ga skladišča omogoča pripravo materiala tako kot pri nakupo­vanju v trgovini s hrano, ko gre­mo od police do police in nabi­ramo v voziček, kar potrebu­

jemo. Sistem mobilnega skla­dišča deluje enako,« opisuje Zidar. Bistveno se je skrajšal čas, potreben za pripravo ma­terialov. Zaradi boljšega nad­zora nad materiali pa ni pod­vajanja pri naročanju materia­la niti se jim ne dogaja več, da kakega materiala v skladišču ne bi našli.

V podjetju načrtujejo, da bo­do skladiščni sistem v prihod­nje nadgrajevali v smeri zdru­ževanja delovnih nalogov in potreb. To pomeni, da jim bo sistem omogočal, da bodo na podlagi nabora delovnih na­logov, ki jih bodo imeli v siste­mu, združevali materiale, ki se po izdelkih ponavljajo, s tem pa bodo še dodatno skrajšali čas priprave materiala.

Napredne zmožnosti za obvladovanje materiala in končnih izdelkovPerftechova rešitev za mobilno skladiščno poslovanje zagota­vlja popolno sledljivost vgraje­nih komponent, kar podjetjem omogoča, da v primeru napak ni treba odpoklicati cele serije, ampak samo določeno šaržo. Podprto je skladiščenje velike količine artiklov (več 10 tisoč) in skladiščnih lokacij (nekaj ti­soč), pri čemer je zagotovljeno

hitro odbiranje komponent za vgradnjo v izdelke na posame­znem delovnem nalogu.

V rešitvi so izkoristili zmož­nosti 2D črtne kode na kolutih s komponentami, ki poleg po­datkov o šifri, sarži in količini vsebujejo tudi vhodne podat­ke za montažne robote. Poskr­bljeno je tudi za razknjiževanje porabe komponent na delovne naloge, tiskanje etiket za ostan­ke na kolutih in vračilo kolutov nazaj na regale v skladišču. Po­leg vhodnega skladišča mate­rialov je podprto tudi izhodno skladišče končnih izdelkov. Prejemi izdelkov v skladišče se generirajo samodejno na pod­lagi zaključenih delovnih nalo­gov, pri čemer je poskrbljeno tudi za izpis pakirnih etiket za izdelke in izdelavo dobavnic. S črtnimi kodami so podprti tu­di vsi postopki – delovni nalo­gi, koluti s komponentami (ma­terial), skladiščne mikrolokaci­je in kartonske etikete na konč­nih izdelkih. Programska opre­ma na dlančnikih omogoča ob uporabi črtnih kod natančno sledljivost zalog, nemoteno proizvodnjo in odpremo ob minimalni porabi časa zapo­slenih, proizvodno­logistični procesi pa potekajo praktično brez napak.

Mobilnost v skladišču vhodnih materialov

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3518 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 19

Podjetje Četrta pot je ob 25-letnici delovanja v so-delovanju z mestno občino Kranj in Društvom poslov-nih žensk FAM organizira-lo poslovno-gospodarski forum, na katerem so ude-leženci ob rdeči niti, ki jo je spremljal slogan »Uspeš-ne zgodbe se povezujejo!«, predstavili svoje ideje in vizije v zvezi s povezova-njem domačih tehnoloških in drugih podjetij.

Sto petdeset direktorjev in me­nedžerjev slovenskih podjetij je prisluhnilo in aktivno sode­lovalo pri analizi razlogov za uspeh in neuspeh domačega podjetništva. Uspešna podje­tja tepejo predvsem prevelike obremenitve dela in prenor­miranost, zato se zavzemajo za spremembe delovnopravne za­konodaje, s katerimi bi dosegla večjo prilagodljivost poslovanja in na račun manjše obremeni­tve plač bolje nagradila uspeš­ne zaposlene ter tako še spod­budila samostojno in odgovor­no delo. Togo in z birokracijo prepleteno gospodarsko okolje v Sloveniji namreč ne spodbuja podjetništva, temveč ga omeju­je na vsakem koraku.

»Svet se je v zadnjih dese­tletjih zelo spremenil, zakono­daja pa skoraj nič. Delodajalce žulijo neprimerna dohodnin­ska lestvica in velike obreme­nitve dela ter težave pri stimu­liranju dobrega kadra,« je pove­dal Boris Šolar, direktor podje­tja Četrta pot.

Sodelujoči na okrogli mizi – Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne za­deve in enake možnosti, Boris Šolar, Tanja Skaza, direktori­ca Plastike Skaza, Matjaž Ča­dež, predsednik uprave Hal­coma, Samo Roš, član uprave Leka, in Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Fi­nance – so se zavzeli za struk­turno spremembo obremeni­tev, za ohlapnejše predpise ter za več odgovornosti in podje­tništva. Želijo si sprememb do­hodninske lestvice, da bi omo­gočala nagrajevanje sposob­nih in prodornih strokovnja­kov, ter bolj prožne zakonoda­je pri odpuščanju zaposlenih, ko nastanejo nepremostljiva neskladja med delodajalcem in zaposlenim.

Občina Kranj kot zgledMestna občina Kranj je že na­redila odločne korake k odpi­ranju h gospodarstvu, saj je kot prva v državi uvedla pisarne za podjetja, evropska sredstva in zadovoljstvo občanov. Pri tem se zgleduje po uspešnih pra­ksah v podjetjih, zlasti storit­venih. Prav tako se pri gospo­darstvu zgleduje pri pripravi projekcije proračunov za pri­hodnje osemletno obdobje ter hkrati pripravlja razvojno vizi­jo za prihodnjih 15 let.

»Verjamem, da velik del va­šega uspeha lahko pripišemo viziji. Vizija je tista, ki je v pre­teklosti premikala gore, vizi­

ja je tista, ki nam je zagotavlja­la napredek. Mestna občina Kranj ima zelo močno vizijo, da bo Kranj znova postal go­spodarsko, športno in kultur­no središče Gorenjske. Kdor­koli bo želel v Kranju investi­rati, graditi, zaposlovati, širi­ti proizvodnjo ali narediti iz­postavo, ima vrata občinske uprave in moje pisarne odpr­ta 24 ur na dan in še rdečo pre­progo mu bomo pogrnili,« je podjetnike v svoje mesto po­vabil Boštjan Trilar, župan mestne občine Kranj.

Tehnologija prinaša napredekDogodek se je nadaljeval v Me­stni knjižnici Kranj, kjer je Šo­lar opisal četrt stoletja razvoja kadrovskih informacijskih in identifikacijskih sistemov, ki so temeljni kamni poslovne po­nudbe Četrte poti. Med izzivi in referenčnimi projekti je Tomaž Frelih, direktor razvoja strojne opreme, predstavil projekt in­formatizacije Mestne knjižni­ce Kranj, ki tudi zaradi infor­macijske opreme Četrte poti velja za ta hip najsodobnejšo knjižnico v državi. V omenjeni knjižnici so namreč vse napra­ve nadgradili tako, da podpira­jo brezstično tehnologijo, kar je omogočilo tudi uvedbo do­datnih storitev. Napredni knji­gomati in boljša integracija s knjižničnim sistemom Cobiss ter občutna pospešitev proce­sov in dela pri blagajni so le naj­bolj očitne izboljšave uporabni­ške izkušnje.

Podjetje Četrta pot je jasno zavezano k stalnemu napredku in razvoju novih in inovativnih rešitev, ki bodo tlakovale pot dobrim poslovnim rezultatom v prihodnjem desetletju. Druž­ba se že usmerja na nove trge, kot so države nekdanje Jugo­slavije, države EU, pripravlja pa tudi nove rešitve na področ­ju šolstva, s katerimi želi siste­matično in strateško sodelova­ti v informatizaciji ta hip pod­hranjenih področij.

Podpora mladimDa na mladih svet stoji, se za­vedajo tudi v Četrti poti. Ni samo dejstvo, da je vsako us­pešno podjetje soodgovorno za vzgojo in motivacijo ter ra­zvoj strokovnjakov, to je hkra­ti njihova zaveza. Prihodnost in strateški razvoj podjetja sta mogoča le z zavestnim delo­vanjem in načrtovanjem, kdo in s kakšnim znanjem bo sou­stvarjal nove rešitve in poslov­no uspešnost podjetja. Četrta pot zato sodeluje s karierni­mi centri Univerze v Ljubljani in z več domačimi laboratori­ji (LTFE, OpenLab, projektom Inženir bom) ter fakultetami Univerze v Ljubljani. Sinergi­ja novih idej mladih potencia­lov in znanja ter izkušenj stro­kovnjakov v podjetju je zdra­vo izhodišče in dokazuje vlo­go sodelovanja, ki tako le po­trjuje slogan podjetja ob 25­le­tnici – »Uspešne zgodbe se po­vezujejo!«.

Četrt stoletja za Četrto pot

" Na okrogli mizi ob 25-letnici Četrte poti so razpravljali (z leve) voditeljica Jana Petkovšek Štakul, Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma, Boris Šolar, direktor Četrte poti, Tanja Skaza, direktorica Plastike Skaza, Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Samo Roš, član uprave Leka, in Peter Frankl, direktor in glavni urednik Časnika Finance.

" Zaposleni v podjetju Četrta pot so zavezani k stalnemu napredku in razvoju novih in inovativih rešitev.

Digitalno poslovanje ne pozna ujetnikov, le zma-govalce in poražence. Med velikani, ki jim ni us-pel prehod v digitalno do-bo, so številna velika ime-na, denimo Kodak, Necker-mann in celo Nokia. Vsi so postali žrtve lastne nespo-sobnosti prilagoditve po-slovanja hitro spreminja-jočim se razmeram v digi-talnem svetu. Povezana gospodarstva in digitali-zacija namreč spreminja-jo vse industrije in države, zato ni čudno, da je digital-no poslovanje letos rdeča nit največjega IT-sejma na stari celini, Cebita.

Posledice digitalizacije so vi­dne na vsakem koraku. Obli­kovalci in modni strokovnjaki že desetletja po vsem svetu po­šiljajo barvne kroje blaga in ta­ko preverjajo ciljne trge. Ta ča­sovno zamuden in drag posto­pek tehnologija močno skrajša in poceni. Z večspektralno ana­lizo je namreč mogoče ustvari­ti barvne kode in jih v digitalni obliki prenesti kamorkoli ter povsem natančno prikazati. Ta izum je šele pred kratkim dozorel na nemškem modnem inštitutu (DMI) in doma že pre­jel nagrado za najboljšo digital­no transformacijo. Potencial to­vrstne rešitve je namreč ogro­men, podobne, a ne tako dode­lane rešitve že več let uporab­lja avtomobilska industrija za

določanje barv in tudi številne druge panoge.

Rojevajo se novi poslovni modeliAnalitsko podjetje Gartner prav tako »svari« pred rušilno močjo digitalnega poslovanja. Analitiki so namreč prepriča­ni, da bomo do konca prihod­njega leta priča nadaljnjim pad­cem velikanov oziroma vodil­

nih podjetij v posameznem trž nem segmentu. To bo pos­ledica nesposobnosti hitrega prilagajanja tržnim spremem­bam, ki jih bo narekovala prav digitalizacija.

Digitalna transformacija po­slovanja je v zadnjih letih še naj­bolj očitna na področju ban­čništva in zavarovalništva, pa tudi v zdravstvu. Njena stalna prisotnost v telekomunikaci­

jah, informacijskih tehnologi­jah in medijih je te panoge na­redila še najbolj pripravljene na spremembe, ki prihajajo. A prav vsem panogam je skupno to, da bi lahko precej več nare­dile pri digitalni interakciji s strankami in porabniki, prav to mlajši porabniki tudi priča­kujejo oziroma malodane zah­tevajo. V proizvodnji prevladu­je avtomatizacija procesov, na

trgu se po zaslugi digitalizacije rojevajo novi poslovni modeli.

Digitalizacija za vsakogarPodjetje GfK Enigma je opra­vilo zanimivo raziskavo, v ka­teri je preverilo, kako so na di­gitalizacijo poslovanja prip­ravljena mala in srednja pod­jetja. Polovica se za pospeše­no digitalizacijo sveta še ved­no ne zmeni, čeprav se kar 77 odstotkov vprašanih podjetij zaveda, da lahko inovativne tehnologije močno pohitrijo poslovanje, skrajšajo dobavne čase, pomagajo bolje komuni­cirati s porabniki. Prav na tem področju je med podjetji velik prepad, številna se niti ne za­vedajo, da danes s porabniki lahko komunicirajo prek naj­različnejših kanalov, ta komu­nikacija pa lahko precej bolj vpliva na njihovo poslovanje kot siceršnji tradicionalni po­slovni model. Kot je komenti­ral član uprave enega izmed v raziskavi udeleženih podje­tij, se »ljudje bojijo tehnologi­je, ki je ne razumejo, zato je tu­di ne uporabljajo«. A taki izgo­vori preprosto niso več spre­jemljivi. Tehnološki napredek se ne ustavlja, v digitalni dobi pa se tehnološkim sledilcem slabo piše.

Redoljubni Nemci z urada za ekonomski razvoj so deni­mo izračunali, da bi se v pri­meru, ko bi 30 odstotkov teh­noloških sledilcev ter le 15 od­stotkov zamudnikov preklopilo

na nove IT­rešitve, v državi za­čel izjemen gospodarski vzpon. Takšen prehod naj bi namreč ustvaril 670 tisoč novih delov­nih mest in nemški bruto do­mači proizvod dvignil za do 110 milijard evrov.

Kitajska digitalna ofenzivaEvropa in Združene države Amerike se ta hip niti dobro ne zavedajo, kakšno prednost imajo pred Kitajsko v digital­nem svetu. Medtem ko ima 90 odstotkov prebivalcev ZDA že dostop do interneta, ta na Ki­tajskem ne doseže niti polovi­ce prebivalstva. Podobno je tu­di v poslu, analitsko podjetje McKinsey ocenjuje, da je med malimi in srednjimi podjetji na spletu le od 20 do 25 odstotkov kitajskih podjetij in kar od 72 do 85 odstotkov ameriških. A prav zato je tehnološka nevarnost z vzhoda še nevarnejša, digitali­zacija gospodarstva naj bi do le­ta 2025 prispevala več kot peti­no (22 odstotkov) vse gospodar­ske rasti države z največjim šte­vilom prebivalstva.

Svojevrstna napoved kitaj­ske digitalne ofenzive je tudi podatek, da bo letos prav Ki­tajska partnerica sejma Cebit. Med razstavljavci naj bi jih bilo več kot 600 iz Kitajske, evrop­ska podjetja pa si že manejo ro­ke, saj želijo omenjeni sejem iz­koristiti za sklepanje poslovnih kupčij, saj je Kitajska ogromna uvoznica in hkrati izvoznica so­dobnih tehnologij.

Digitalno poslovanje bo rdeča nit Cebita

Le peščica slovenskih podjetij " Iskalnik na uradni strani sejma Cebit razkriva,

da bodo med razstavljavci le štiri slovenska pod-jetja. V dvorani 3 bo, kot je to zadnja leta že v na-vadi, podjetje Gama System predstavljalo svoje napredne dokumentne in analitične rešitve. Pre-ostale razstavljavce iz Slovenije – GOAP, Master-line International ter MVM – pa bo mogoče naj-ti v dvorani 13, kjer domujejo rešitve s področ-

ja povezljivosti in omrežij. Na sejmu bo mogoče najti še podjetje ULU, slovensko zagonsko podje-tje s sedežem na Nizozemskem (pospeševalnik Eind hoven), ki se je uvrstilo med 50 finalistov tek-movanja CODE_n. V nasprotju s prejšnjimi leti le-tos slovenskega paviljona oziroma skupinskega nastopa podjetij v organizaciji Javne agencije SPI-RIT Slovenija ne bo.

THIN

STOCK

Na področju varnosti že od nekdaj velja, da je upo-rabnik najšibkejši člen varnostne verige. Kljub te-mu mu je lahko tehnolo-gija v pomoč pri obrambi pred napadalci, a ni vse-mogočna. Cilj podjetij mo-ra biti, da varnostno letvi-co postavijo dovolj viso-ko, da bodo zlikovci poi-skali lažjo tarčo. Podjetje Agito (www.agito.si) je na poslovnem srečanju Agil-na varnost predstavilo več dobrih praks za izbolj-šanje IT-varnosti v pod-jetjih.

V zadnjih mesecih so v svetu odmevali napadi na velike svetovne korporacije, kot so Sony, Target in druge. Žrtve so izgubile velikanske koli­čine poslovnih podatkov in posledično utrpele izjemno poslovno škodo, ki se meri v odpovedih pogodb in izgu­bi zaupanja strank. V veliki večini primerov so se napa­di začeli kot socialni inženi­ring oziroma kot izkoriščanje zaposlenih za začetni vdor v podjetje.

»Tehnologija lahko upo­rabnikom pomaga, da se učinkoviteje branijo pred in­ternetnimi nevarnostmi, ne more pa jih zaščititi pred nji­hovimi lastnimi napakami.

Uporabniki IT­rešitev se mo­rajo zavedati nevarnosti pri uporabi internetnih tehno­logij in prevzeti odgovornost za spoštovanje dogovorjenih pravil in politik. Uporabniki so pomemben del varnosti, pri čemer velja, da z izobraže­vanjem in zavedanjem lahko močno izboljšamo uspešnost celotne IT­varnosti,« razlaga Borut Žnidar, svetovalec za informacijsko varnost v pod­jetju Agito.

So slovenska podjetja ustrezno zaščitena? Mogoče.Varnost slovenskih podjetij lahko žal ocenimo le posre­dno. V ZDA zakonodaja zah­teva javljanje vseh izgub po­datkov strank, zato je hitro jasno, da so vdori v sisteme in izgube enormnih količin pomembnih poslovnih po­datkov pravzaprav stalnica. Države Evropske unije take zakonodaje (še) ne premore­

jo, zato dejanskih podatkov ni. Imajo pa varnostni stro­kovnjaki obilo izkušenj z var­nostnimi pregledi posame­znih ozaveščenih podjetij. Ta na področju IT­varnosti običajno delajo že vrsto let in so dobro zaščitena pred tipičnimi internetnimi na­padalci.

»Poleg IT­podjetij za svojo digitalno varnost še najbolje skrbijo večje banke in podje­tja s področja energetike. K temu jih silijo zahteve regu­lative, revizorjev ali pa po­skusi napadov in vdorov, za­to venomer spremljajo in iz­boljšujejo področje varnos­ti, tako pred zunanjimi kot notranjimi napadalci,« do­daja Žnidar.

Naivnost je nevarnaVelika grožnja za IT­varnost pa so podjetja, ki verjame­jo, da se vdori v IT­sisteme dogajajo le drugim, in zato temu področju ne namenja­

jo zadosti pozornosti. Naiv­nost je nevarna. Nevarno je predvsem razmišljanje, da za odpravo nevarnosti za­dostuje že nakup požarne pregrade in protivirusne zaščite. Žal internetni napa­dalci prav takšna podjetja izkoriščajo za krajo poslov­nih informacij. Notranji na­padalci pa lahko to opravijo še precej bolj preprosto, saj vedo, katere podatke iskati in kje jih iskati.

»Izkušnje govorijo, da je ranljivih podjetij v Sloveniji veliko in preveč. Razlog je v pomanjkanju kadra, sredstev in časa, prepričanju o nezani­mivosti za napadalce ter ob­čutku nemoči pred napadal­ci,« ugotavlja Žnidar.

Kaj varujete in pred kom?Nasveti za podjetja, ki želijo z omejenimi sredstvi nadgradi­ti informacijsko varnost, ni­so pavšalni. A glavno vpraša­nje za vsa podjetja je enako,

vprašati se morajo, kaj varu­jejo in pred kom.

»Ko je jasno, katere po­slovne podatke je treba va­rovati, kje ti so, kdo jih sme uporabljati in podobno, je tudi uvedba ustrezne var­nostne rešitve lažja. Glav­ni izziv vidim v dejstvu, da na ta vprašanja odgovarja­jo informatiki, in ne poslo­vodstvo. Z napačnimi izho­dišči pa težko uberemo pra­vo pot,« ovire iz prakse pov­zema Žnidar.

Prvi predlagani korak je vedno pregled/analiza sta­nja IT­varnosti glede na po­slovne zahteve. Na podlagi tega je mogoče oceniti, ka­tere nadaljnje korake ubra­ti. Stara modrost uči: »Če ne veš, kam si namenjen, boš verjetno zgrešil svoj cilj.«

Vseeno pa je treba odpra­viti osnovne napake. Pod­jetja še vedno uporabljajo protokole, ki ne šifrirajo ko­munikacij, naprave priklju­čujejo na odprta brezžična omrežja, brez zadržkov za­upajo protivirusni opremi

ter uporabljajo osnovne na­stavitve na napravah in pro­gramski opremi ter tako kar kličejo po izkoriščanju ran­ljivosti. Pri vprašanjih zago­tavljanja varnosti in prepre­čevanju z njimi povezanih tveganj so odločilnega po­mena sistemi za upravljanje identitet. Podjetje z uved­bo takega sistema ne prido­bi le pregleda nad dostopi uporabnikov, temveč pred­vsem napredne možnosti iz­vajanja varnostne politike in njenega nadgrajevanja ter nadzora procesov za zago­tavljanje ustrezne ravni var­nosti. Sistemi za upravljanje identitet omogočajo tudi sle­dljivost zahtev uporabnikov in odobritev.

Predavatelji so udeležen­cem dogodka Agilna var­nost prikazali več pomanj­kljivosti na področju IT­var­nosti, ki jih lahko napadal­ci odkrijejo in zlorabijo za nedovoljene dejavnosti, ter hkrati tudi rešitve, s kateri­mi lahko te pomanjkljivosti odpravijo.

Informacijska varnost ni samoumevnaBorut Žnidar, svetovalec za informacijsko varnost v podjetju Agito:Ko je jasno, katere poslovne podatke je treba varovati, kje ti so, kdo jih sme uporabljati in podobno, je tudi uvedba ustrezne varnostne rešitve lažja. Glavni izziv vidim v dejstvu, da na ta vprašanja odgovarjajo informatiki, in ne poslovodstvo.

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 35

www.finance.si Četrtek, 19. februarja 2015, št. 3520 oglasna priloga iKT-informaTor 21

31. marec 2015, GZS, Ljubljana

E-HRAMBA DOKUMENTOV v luči zakonodaje, korakov uvedbe,

e-računov in pravil

Elektronska hramba dokumentov z vidika davkov,

računovodstva, revizijske sledi, različne zakonodaje,

življenjskega cikla dokumentov in IT-pristopov

Več informacij: www.finance-akademija.si/ehramba

Predavatelja: Tanja Urbanija, davčna svetovalka v mednarodni družbi BDO in dr. Rok Bojanc, elektronsko poslovanje in informacijska varnost pri ZZI, d.o.o.

IZ PROGRAMA:

Zakonski roki za hrambo dokumentacije (DDV, DDPO, SRS, ZDavP)Za koliko let nazaj je lahko davčna inšpekcijaE-račun in e-arhiv Hramba vezane knjige izdanih računovKaj pomeni skeniranje Likvidacija računovPojasnila Fursa Primerjava zakonodaje ZVDAGA-A, ZEPEP, ZDDVRazlike med verodostojno e-hrambo in preostalimi vrstami e-hrambe Življenjski cikel dokumentovZagotavljanje verodostojnosti: digitalni podpis, časovni žig, revizijska sled Koraki pri uvedbi e-hrambe

Prijava do 1. marca vam prinaša do 25% popusta

ZMOGLJIVA IN VARČNAECOSYS TEHNOLOGIJA

Z novo serijo naprav ECOSYS smo uspeli vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na zavidljivo nizki ravni. Pričakujete lahko ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja, temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti za prilagoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance_Type_B.indd 1 13.8.2014 10:07:18

V časih elektronskega po-slovanja podjetja težijo k idealu brezpapirnega poslo-vanja. A praksa govori dru-gače. Birokracija se papirja še dolgo ne bo znebila, zato pa mora tako kot za zaščito digitalnih vsebin poskrbe-ti tudi za varovanje podat-kov, izpisanih na papirju. Odtekanja informacij je na-mreč v analognem svetu še enkrat več kot v digitalnem.

Notranji in zunanji napadalci so že zdavnaj ugotovili, da so tiskal­niki izjemno bogat vir poslovnih informacij. Na njih se namreč ti­skajo tako rekoč vsi poslovni do­kumenti, od povzetkov sestan­kov do pogodb in zaupnih do­kumentov. Tiskalniki premorejo pomnilnik, ki te dokumente vsaj krajši čas tudi hrani. Obenem je varnost povprečnega tiskalnika razmeroma nizka, če je ta priklo­pljen v omrežje, pa napadalcem še dodatno olajša delo.

Sistemsko zoper malomarnostA težava ni zgolj v starejših tiskal­nikih brez resnih varnostnih ele­mentov. Že sama malomarnost zaposlenih bi morala skrbeti podjetja. Ti občasno izgubijo po­membne natisnjene dokumen­te, jih pošljejo na napačno loka­cijo in/ali osebi ali pa celo po ne­

rodnosti poskrbijo, da sicer zau­pni dokumenti mimogrede izgu­bijo zaupnost. Malomarnosti se je deloma mogoče upreti sistemsko, z uvedbo sodobne tiskalniške re­šitve, ki ne bedi le nad tiskalniški­mi pravili in vzdrževalce obveš­ča o času zamenjave potrošnega materiala, temveč preprečuje nenadzorovano uporabo tiskal­nikov in večopravilnih naprav, obenem pa skrbi za kriptiranje tiskanih dokumentov in/ali nji­hovo arhiviranje. Prav pomanj­kanje nadzora dostopa do tiskal­niških virov je velika težava manj­

ših kolektivov, čeprav je razme­roma preprosto rešljiva – ali z ge­slom ali večnamensko kartico (že tisto, ki jo uporabljajo za be­leženje delovnega časa, nakup prigrizkov na avtomatih, plače­vanje malice …) za posamezne­ga zaposlenega.

Napredni sistem upravljanja tiskanjaEna izmed elegantnejših reši­tev, kako poskrbeti za okolje, ki bo omogočilo izpisovanje doku­mentov, zavarovano pred tatvi­nami podatkov, napadi heker­

jev in nepooblaščenimi dosto­pi, je uvedba naprednega siste­ma upravljanja tiskanja, morebi­ti celo v navezi z dokumentnim sistemom. Podjetja namreč vse prepogosto iščejo le minimali­stične rešitve, s katerimi zados­tijo zahtevam regulative za zašči­to informacij, le redka med njimi pa opravijo izračun tveganj izgu­be ali kraje podatkov. Izdani ra­čun za izgubo poslovnih part­nerjev in ugleda je skoraj vedno večji od prihranka, ustvarjenega z nakupom (naj)cenejšega tiskal­nika in potrošnega materiala.

Kako pa vi varujete poslovne dokumente?

"Ena izmed elegantnejših rešitev, kako poskrbeti za okolje, ki bo omogočilo izpisovanje dokumentov, zavarovano pred tatvinami podatkov, napadi hekerjev in nepooblaščenimi dostopi, je uvedba naprednega sistema upravljanja tiskanja, morebiti celo v navezi z dokumentnim sistemom.

Družba Samsung Electro-nics je na Samsung Euro-pean Forumu 2015 v Mona-ku predstavila vizijo pame-tnejšega življenja, zgrajene-ga na ekosistemu pametnih naprav, ki so stalni spremlje-valci posameznika tako v di-gitalnem domu kot pisarni. Prepriča predvsem poenote-na uporabniška izkušnja, saj lahko večino izdelkov potro-šniške elektronike (televizor-je, zvočne sisteme in celo fo-toaparate) in gospodinjske aparate upravljamo prek pa-metnega telefona ali tablice.

V ospredju digitalnega doma prihodnosti so televizorji, ki s svojimi razkošnimi diagonala­mi postajajo absoluten vladar dnevnih sob, hkrati pa jim vgra­jena umetna pamet omogoča, da prevzamejo vlogo večpred­stavnih podaljškov in celo ra­čunalnikov. Z namenskimi apli­kacijami lahko na televizorjih spremljamo delovanje gospo­dinjskih aparatov ali pa na ve­lik zaslon preslikamo vsebine s pametnega telefona ali tablice.

Vse se vrti okoli visoke ločljivostiV svetu televizorjev se letos vse vrti okoli ultra visoke ločljivosti 4K oziroma UHD. Samsung pa je svoje prestižne televizorje z le­tnico 2015 označil kar s kratico SUHD, s katero želi ponazoriti, da zmorejo še kaj več. Poleg izje­mne ločljivosti se lahko pohvali­

Samsung elektroniko na ogled postavi

jo še z izboljšanim kontrastnim razmerjem in svetilnostjo, na­tančno reprodukcijo barv in pri­kazom podrobnosti, kar poskrbi za preprosto odlično kakovost sli­ke. Tehnologija uporabe nanokri­stalov, ki omogočajo natančnej­še barvne prehode, ne razočara, nasprotno, možnost prikaza kar 64­krat več barvnih odtenkov od povprečnega televizorja postre­že z zelo prepričljivo črno barvo (pa tudi vsemi drugimi).

Tri družine televizorjev SUHDV Sloveniji bo Samsung ponudil tri družine televizorjev SUHD, in sicer modele JS9500, JS9000 in JS8500, diagonale njihovih za­slonov pa bodo dolge od 48 do 88 palcev (od 122 do 223 centi­metrov). Od letos pametne tele­vizorje Samsung poganja odpr­ta platforma Tizen, ki sicer za­

gotavlja boljšo povezljivost ter robustnejšo in preprostejšo re­šitev za razvoj novih aplikacij, a se zdi, da z njeno rabo Samsung, ki ima v Evropi občutno največ­ji delež v prodaji televizorjev, le kljubuje Googlovi platformi An­droid TV, ki jo vse hitreje prev­zemajo njegovi tekmeci.

Ukrivljene zvočne police za ukrivljene televizorjeInovacij je bila deležna tudi reprodukcija zvoka. Novi se­riji zvočnikov WAM7500 in WAM6500 znata pošiljati zvok v vse smeri in tako zagotavlja­ta odlično akustiko že ob paru zvočnikov. Kot modni in funk­cionalni dodatek ukrivljenim te­levizorjem so v Samsungu razvi­li še več ukrivljenih zvočnih po­lic. Prednost novih zvočnikov je brezžična povezava tako s te­levizorjem kot s tablicami in pa­

metnimi telefoni, kar uporab­nikom omogoča še več svobode pri predvajanju glasbe in dru­gih vsebin iz različnih prostorov.

Pametni gospodinjski aparatiVeliko zanimanja strokovne jav­nosti je na letošnjem Samsung Forumu požela tudi kolekcija pametnih gospodinjskih apara­tov Chef, predvsem hladilnik Ki­tchen Fit ter nova generacija pe­čic z intuitivnim upravljanjem na dotik. Tehnične zanesenjake so dražile še indukcijske kuhal­ne plošče z virtualnimi plame­ni, ki olajšajo prilagajanje tempe­rature in s tem pripomorejo k us­pešni kuhi. Za precejšnjo inova­cijo je poskrbel pralni stroj Sam­sung WaterWall, ki čisti z vodnim valom in tako, v nasprotju z obi­čajnimi pralnimi stroji, doseže in očisti vse kotičke oblačil.

" Samsungove pametne televizorje od letos poganja odprta platforma Tizen.

Preverili smo, kaj analitiki v prihodnjih letih pričaku-jejo na področju proizvod-nih tehnologij.

Proizvodnja po meri uporabnikovLetos bosta dve tretjini vseh naložb v IT­aplikacije usmer­jeni v kakovost izdelkov, ki bo zajemala tudi njihovo skla­dnost s predpisi, napoveduje analitska hiša IDC. Skrb za za­dovoljstvo strank bo zahteva­la višje standarde odličnosti storitev, učinkovite inovaci­je in odzivno proizvodnjo (ki bolj ustreza potrebam upo­rabnikov), kar bo tri četrti­ne proizvajalcev motiviralo, da bodo vlagali v tehnologi­je za stranke. Letos bo 65 od­stotkov velikih podjetij z več kot desetimi obrati z nalož­bami v operativno inteligen­co poskrbelo za boljše odlo­čanje v proizvodnji.

Leta 2016 bo skoraj tretji­na (30 odstotkov) proizva­jalcev precej denarja vložila v izboljšanje preglednosti in analiziranja izmenjave infor­macij ter poslovnih procesov znotraj podjetja in v odnosih s partnerji, ocenjuje IDC. Kar 70 odstotkov neodvisnih pro­izvajalcev bo prihodnje le­to ponujalo povezane (prek interneta) produkte, kar bo

pripeljalo do povečanja ob­sega programskih vsebin ter večje potrebe po inženirskih sistemih in inovativnih plat­formah.

Digitalna proizvodnjaLeta 2017 bodo proizvajalci četrtino svojega IT­proračuna namenili za industrijske obla­ke, ki bodo omogočali brez­hibne in prilagodljive mode­le sodelovanja. Za 50 odstot­kov bodo narasle naložbe v digitalno izvajanje proizvo­dnje, in sicer zaradi potrebe proizvajalcev po večji okret­nosti na trgu. Približno polo­vica proizvajalcev bo leta 2017 proučila upravičenost obliko­vanja mikrologističnih omre­žij, ki bi omogočila hitrejšo dostavo izbranih produktov za izbrane kupce.

Leta 2018 bo 75 odstotkov proizvajalcev usklajevalo svoje aktivnosti načrtovanja na rav­ni podjetja; že 40 odstotkov vo­dilnih sto neodvisnih proizva­jalcev in 20 odstotkov vodilnih sto procesnih proizvajalcev bo ponujalo platforme PaaS (pro­dukt kot storitev), torej bo svoje izdelke ponujalo v najem.

Tehnologije brezstičnega zaznavanjaTehnologije brezstičnega zaznavanja bodo preobliko­

vale področje uporabniške elektronike in IT­industri­je, napoveduje Frost & Sulli­van. Z naprednimi tehnolo­gijami, kot so zaznavanje gi­bov, glasovni ukazi, zazna­vanje možganskih valov in

sledenje pogledu očesa, se možnosti za takšne rešitve precej povečujejo. V upo­rabniškem segmentu je na primer najbolj obetavna brezstična vmesniška teh­nologija zaznavanja gibov,

posebej na področju mobil­nih naprav.

Najnovejša analiza podje­tja Frost & Sullivan kaže, da se bodo tehnologije brezstične­ga zaznavanja iz uporabniške elektronike vse bolj širile tu­

di na področje zdravstva, av­tomobilizma, varnosti, vojne tehnike, industrije iger in IT ­industrije. Takšne tehnologi­je so posebej obetavne pri raz­ličnih pristopih in metodolo­gijah, ki se stalno raziskuje­

Proizvodnja na digitalni prelomnicijo in izboljšujejo, ker ponuja­jo uporabnikom številne do­datne koristi, kakršna je eno­stavna in naravna uporabni­ška interakcija z digitalnimi napravami.

Podpora produktom in operacijamLetos bo internet stvari (IoT) pridobil nov zagon na podro­čju proizvodnje ter spodbu­dil dramatične spremembe v segmentih izdelkov, storitev in operacij, napoveduje IDC. Proizvajalci predvsem priča­kujejo, da bo IoT pripomogel k znižanju stroškov proizvo­dnje, hkrati pa jim bo poma­gal obdržati stare stranke in pridobiti nove, izboljšati sto­ritve in podporo ter jim zago­toviti prednosti pred konku­renco. Ko jim bo IoT zagotav­ljal temelje za pridobivanje rastočih količin avtomatsko zajetih podatkov, bodo pro­izvajalci sposobni resnično prilagajati svoje procese in izdelke.

Pri tem ne bo šlo le za ma­lenkostne izboljšave, temveč tudi za večje spremembe, ki bodo zajemale samopoprav­ljanje ali pa avtonomne pro­cese in sposobnosti, ki se bo­do razvili v nove poslovne modele. Do leta 2020 bo po oceni IDC avtomatsko prido­

bivanje podatkov zagotovlje­no v najmanj polovici proiz­vodnih procesov, v najmanj četrtini pa tudi sposobnosti samopopravljanja. Poleg te­ga bo do leta 2020 podvojen delež prihodkov od lastnih storitev v celotnem industrij­skem prihodku.

S 3D-tiskanjem v personalizacijoAnalitsko podjetje Gartner napoveduje, da bo letos kar 90 odstotkov spletnih proda­jalcev iskalo možnosti zuna­njega partnerstva za podpo­ro novim poslovnim mode­lom personaliziranih izdel­kov s pomočjo 3D­tiskanja.

V letu 2017 bo 20 odstot­kov teh prodajalcev že ponu­jalo personalizirane izdel­ke. 3D­tiskanje omogoča za­gonskim podjetjem znižanje infrastrukturnih stroškov v primerjavi s tradicionalnimi proizvodnimi procesi. Skoraj vsaka kategorija trajnih izdel­kov bo doživela hitro rast per­sonalizacije po zaslugi 3D­ti­skanja. Gartner napoveduje, da se bodo proizvajalci tru­dili izkušnjo oblikovanja vse bolj približati uporabnikom. Podjetja, ki bodo prej razvila ustrezno strategijo, bodo na koncu obvladovala večji pros­tor znotraj svojih kategorij.

Internet stvari (IoT) bo spodbudil dramatične spremembe v

segmentih produktov, storitev in proizvodnih operacij.

Združba Carbanak ukradla več kot 850 milijonov evrovKaspersky Lab, Interpol, Europol in oblasti iz različnih držav so združili moči pri odkrivanju kriminalnega načrta v ozadju ki-bernetskega ropa brez primere. V približno dveh letih so bile fi-nančne institucije po vsem svetu oškodovane za 876 milijonov evrov. Kriminalna združba Carbanak, ki je odgovorna za kiber-netski rop, je uporabljala tehnike iz skupine usmerjenih napa-dov. Načrt zaznamuje začetek nove faze v razvoju kibernetske kriminalne dejavnosti, kjer zlonamerni uporabniki kradejo de-nar neposredno bankam in se ne osredotočajo na končne upo-rabnike.

KASPERSKY LAB

Novi Epsonov distributer v Sloveniji

Podjetje Panteh je v začetku leta postalo uvoznik izdelkov v video segmentu blagovne znamke Epson. Gre za Epsono-ve projektorje za domačo in profesionalno rabo, interaktivne, montažne, prenosne in druge projektorje. Novega distributer-ja so izbrali zato, ker želijo okrepiti prisotnost na slovenskem trgu. V Epsonu poudarjajo, da se bo podjetje Panteh v celo-ti posvečalo razvoju tega zelo pomembnega poslovnega pod-ročja.

PANTEH

Galaxy A in Note Edge v SlovenijiSamsung Electronics je slovenskemu trgu predstavil novo gene-racijo pametnih telefonov: Galaxy A5 in Galaxy A3 ter prvi pame-tni telefon z ukrivljenim robom Galaxy Note Edge. Serijo Galaxy A odlikujeta večfunkcijska sprednja kamera in izjemen zaslon za popolne »selfieje«. Veliko pozornosti so namenili tudi varova-nju zasebnosti uporabnikov, ki bodo svoje podatke in fotografi-je zdaj lahko zaščitili s posebnim geslom. Ukrivljeni rob pametne-ga telefona Galaxy Note Edge omogoča dostop do pogosto upora-bljenih aplikacij in funkcij telefona z eno samo potezo. Telefon je oprem ljen z naprednim pisalom S-pen in s kamero ločljivosti 16 milijonov pik, ki omogoča snemanje pod kotom 90 stopinj ter pa-noramsko slikanje.

SAMSUNG

na K r aT K o