Pismo napisano leta 2070. Njegova pomembnost je:

IMPRESIVNA

Upam, da te branje ne bo potrlo: a pošlji ga naprej, da se bodo vsi zamislili in se zavedli, kaj se nam lahko zgodi!

Včeraj zjutraj sem pod vrati našel čudno ovojnico. Papir je bil robat in siv, kot mešanica papirja in kovine. Znamke ni bilo, a moj naslov je bil napisan jasno in pravilno. Radovedno sem odprl pismo. Pismo je bilo napisano z roko in

pisava se mi je zdela znana. Še bolj čuden pa je bil datum in vsebina pisma, ki vam jo

posredujem.

PISMO NAPISANO LETA 2070

www ww w www wWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w w wwwww ww w w w www wWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w ww www ww w www wWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w w wwwww ww w w w www wWwwwww w w ww w wwwwwwwwWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w w wwwww ww w w w www wWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w ww www ww w www wWwwwww w w ww w wwwwwwww wwwwwww w w w wwwww ww w w w www wWwwwww w w ww w wwwwwwwwDokument, oblavljen v reviji

"Crónica de los Tiempos" iz aprila 2002.

Smo v letu 2070.

Pravkar sem dopolnil 50 let, kažem pa jih 85.

Imam resne teža, ker pijem malo vode.

Menim, da mi je ostalo le malo časa.

Danes sem ena najstarejših oseb naše družbe.

Spominjam se, ki mi je bilo 5 let.

V parkih je bilo veliko dreves, hiše so imele lepe vrtove in jaz sem si lahko privoščil kopel in stal celo uro pod tušem.

Vse je bilo čisto drugačno.

Sedaj uporabljamo za čiščenje navlažene brisače z rudninskimi olji.

Prej so imele vse ženske lepe lase.

Prej je moj oče pral avto z vodo, ki je tekla iz cevi.

Sedaj otroci ne verjamejo, da se je voda uporabljala na ta način!

Sedaj si moramo briti glavo, da je čista brez uporabe vode..

Spomnim se množice oglasov:“Hrani vodo”, a jih ni nihče upošteval in ljudje niso niti pomislili, da bi lahko voda

pošla.

Sedaj so vse reke, tolmuni, jezera, slapovi in vodna zajetja kontaminirani do te mere, da

tega ni več možno popraviti ali pa jih ni več.

Infekcije prebavil, kožne bolezni in infekcije urinarnega trakta so osnovni vzroki smrti.

Vsa pokrajina, ki nas obdaja je ena sama velika puščava. I

Industrija je paralizirana, brezposelnost je dramatična. Tovarne za čiščenje vode so glavni vir zaposlovanja, plačujejo pa s pitno vodo

namesto s plačami,.

Napadi za kozarec vode so na zapuščenih ulicah vsakdanji.

Hrana je 80% sintetična.

Prej so rekla, da mora odrasla oseba spiti 8 kozarcev vode na dan.

Sedaj jo lahko spijem le pol!

Oblačila po uporabi zavržemo, kar je grozno. Vrniti smo se morali k starim izvirom, ker vodovodno omrežje ne služi, saj ni vode.

Videz ljudi je pomilovanja vreden. Izmaličena telesa, dehidrirana, koža je polna gub zaradi ultravioličnih žarkov, ker ni več

ozonskega ščita.

Zaradi izsušenosti je koža 20-letnega dekleta videti kot pri 40-letnici.

Vode ni moč proizvesti. Tudi kisika več veliko, ker ni več dreves. Pomanjkanje kisika je znatno znižalo inteligenčni

kvocient novih generacij.

Znanstveniki preučujejo razne možnosti, a rešitve ni.

Morfologija sperme veliko ljudi se je spremenila.

Posledično obstaja veliko otrok z motnjami v delovanju organov,

mutacijami in deformacijami …

Vladi moramo plačevati zrak, ki ga dihamo. 137 m3 dnevno za odraslega človeka

Tisti, ki ne morejo plačati se umaknejo v “področja z

ventilacijo”, kjer so ogromna mehanska pljuča, ki delujejo na

sončno energijo..

Zrak ni dobre kvalitete, a lahko dihajo.

Povprečna starost je 35 let.

V nekaterih državah je ob rekah ostalo še nekaj oaz z vegetacijo, a jih strogo varuje vojska.

Voda je postala zaklad, ki je bolj cenjen kot zlato ali

diamanti...

Tu ni več dreves, ker skoraj nikoli ne dežuje.Če pa že dežuje, je dež kisel.

Zaradi atomskih poizkusov in onesnaževalne industrije 20.

stoletja so se letni časi drastično spremenili.

Le stagioni dell’anno sono

Ljudje so opozarjali na dejstvo, da je potrebno zaščiti okolico, a nihče se ni hotel menita za ta opozorila.

Ko me moja hčerka prosi, naj ji pripovedujem, kako je bilo, ko sem bil mlad, ji pripovedujem o tem, kako lepi so bili gozdovi.

Pripovedujem ji o dežju,cveticah, kako lepo se je bilo kopati v reki, loviti ribe in piti

vodo do onemoglosti.

In o tem, kako lepo so se imeli ljudje.

Lei mi chiede:

E allora sento un nodo in gola!

- Papá! Perche’ e’ finita l’acqua?

Non posso evitare di sentimi in colpa, perche’ appartengo alla generazione che ha distrutto il

medio ambiente o che semplicemente non non ha

preso sul serio tutti quegli avvisi.

Sedaj naši otroci plačujejo visoko ceno…

Resnično menim, da dolgo ne bo več možno živeti na zemlji, ker je pokrajina uničena do te mere, da ni več povratka.

Kako rad bi se vrnil nazaj in ljudem pojasnil, kam vodi njihovo ravnanje !

... Ko je bilo še dovolj časa, da rešimo naš planet!

SPOROČILO POŠLJI VSEM LJUDEM, KI JIH POZNAŠ.

PREKO VSAKEGA, KI PREBERE TO SPOROČILO SE USTVARJA ZAVEST, DA JE POTREBNO STORI NEKAJ ZA NAŠ PLANET IN ZA BODOČNOST NAŠIH OTROK.

SKRB ZA PLANET ZEMLJO NI ŠALA, GRE ZA RESNE ARGUMENTE!