in prihodnost - biobankastara.biobanka.si/media/website/2011/02/2011/02/maticne...20 | februar 2011...

Matične celice in prihodnost regenerativne Medicine

T E M A M E S E C A – M A T I Č N E C E L I C E

Plastične posodice za gojenje celičnih kultur.

Oranžna snov je medij, na dno pa so pritrjene celice.

Celice v takšnih gojiščih potrebujejo za preživetje 37

°C, vlažnost in atmosfero s 5-odstotnim ogljikovim

dioksidom.

Foto

grafi

ja:

Moj

ca J

ež

GEA 2_prelom_FEBRUAR 2011-ZADNJA.indd 18 21.1.2011 12:03:40

GEA | 19

Pred nekaj leti je postal jezik povprečnega Slovenca bogatejši za frazo »matič-ne celice«, ki s čarobnim prizvokom skrivnostnosti obljublja možnost čudežnih rešitev za do zdaj nerešljive težave. Kot vsaka stvar, o kateri vemo premalo, pa nas tudi pri tej temi pogled od blizu postavi na realnejša tla. Na srečo je v tem primeru realnost presenetljivo optimistična, predvsem pa starejša, kot bi si člo-vek predstavljal. Kdaj se je torej vse skupaj začelo?

Besedilo: Mojca Jež in Primož Rožman

Mojca Jež je univerzitetna diplomirana biotehnologinja. V okviru diplomske naloge je začela raziskovalno delo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pod mentorstvom doc. dr. Miomirja Kneževića in somentorstvom izr. prof. dr. Primoža Rožmana. Podi-plomski študij biomedicine končuje z doktorsko nalogo o izolaciji, karakterizaciji in bi-ologiji matičnih celic z embrionalnimi lastnostmi, ki obstajajo v odraslih tkivih človeka.

Izr. prof. dr. Primož Rožman, dr. med., je specialist transfuzijske medicine in stro-kovni direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Poučuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za interno medicino (transfuzijska medicina), na Fakulteti za farmacijo in zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec se že dalj časa ukvarja z raziskavami matičnih celic. Njegovo raziskovalno skupino »Transfuzijska medicina« sestavlja okrog 20 članov. Je mentor številnim mladim zdravnikom in razi-skovalcem v Sloveniji, recenzent mednarodnih strokovnih revij s svojega področja in član mednarodnih združenj AABB (American Association of Blood Banks, Arlington, ZDA), ISBT (International Society of Blood Transfusion), ISFH (International Society of Forensic Haemogenetics), EFI (European Federation for Immunogenetics) ter EBMT (European Bone Marrow Transplantation).

Koščke tkiva je v laboratoriju leta 1907 prvi začel gojiti Ross Harrison, ki je objavil članek o gojenju živčnih vlaken. Najprej so gojili celice različnih hladno-

krvnih živali (žab), ker za gojenje niso potrebo-vali posebnega sistema s prilagojeno temperatu-ro. Za razvoj znanosti na področju matičnih celic so bile zelo pomembne raziskave krvnih bolezni in presaditev kostnega mozga; prvo uspešno presaditev s tkivi drugega organizma (alogenska presaditev) je že leta 1968 opravil dr. Robert A. Good s sodelavci. Deset let pozneje so krvotvor-ne matične celice odkrili še v človeški popkov-nični krvi. Tako kostni mozeg kot popkovnično kri danes množično uporabljajo za zdravljenje krvnih in tudi drugih bolezni, pri katerih je po-trebna presaditev.

Novo poglavje v medicini se je začelo z od-kritjem embrionalnih matičnih celic leta 1981. Embrionalne matične celice imajo potencialno ogromno terapevtsko vrednost. Iz mišjih zarod-kov so jih prvi izolirali Martin Evans, Matthew Kaufman in Gail R. Martin. Leta 1998 je James Thompson z Univerze Wisconsin v Madisonu osamil še človeške embrionalne matične celice. Pridobivanje matičnih celic iz človeških zarod-kov je povzročilo številne etične razprave, saj je bilo treba pri njihovi izolaciji uničiti zarodek. Etični zadržki so za več let upočasnili raziska-ve na tem področju, še posebno v ZDA, kjer so bile raziskave z javnim raziskovalnim denarjem od leta 2001 po odloku predsednika Busha do-voljene samo na 22 linijah, ki so jih ustvarili že pred letom 2001.


20 | fEbruAr 2011

Dolgo so menili, da matične celice pri odra-slih obstajajo samo v kostnem mozgu, vendar je v zadnjih letih postalo jasno, da so v vseh tki-vih odraslega človeka. Poleg kostnega mozga so majhno populacijo našli še v koži, živčnem sistemu, srcu, jetrih, spolnih žlezah, maščobnem tkivu, očeh in drugje. Najprej so menili, da imajo matične celice pri odraslem omejen potencial,

dokler niso mnoge študije pokazale, da je med njimi tudi nekaj celic, ki so po potentnosti zelo podobne embrionalnim in jih imenujemo tudi embrionalne matične celice odraslega.

Kaj so matične celice?Matične celice so posebne celice v zarodku ali odraslem človeku, ki se lahko neskončnokrat de-lijo in so se sposobne tudi razviti (diferencirati) v različne tipe celic, npr. krvotvorne matične celice se razvijejo v rdeče in bele krvničke ter druge krvne celice. Naše telo je sestavljeno iz več kot 200 različnih tipov celic, ki se razvijejo iz ra-zvojno prve, totipotentne celice zigote. Tudi pri

odraslem matične celice ohranjajo pomembno vlogo in sodelujejo pri obnavljanju in celjenju tkiv. Podatki o hitrosti obnavljanja nekaterih tkiv so osupljivi. Star pregovor pravi, da človek

VRSTE MATIČNIH CELIC GLEDE NA POTENTNOST

Totipotentne matične celice lahko tvorijo celoten organizem, tudi posteljico in zarod-kove membrane. Totipotentne so zigota in celice v zarodku do stopnje blastociste.Pluripotentne matične celice se lahko raz-vijejo v vse telesne celice. To so embrionalne matične celice, izolirane iz notranje celične mase blastociste.Multipotentne matične celice so sposobne diferenciacije samo v tkiva tistega kličnega lista, iz katerega izhajajo. Obstajajo v tkivih odraslega osebka. Njihova naloga je obna-vljati celice v tkivu in sodelovati pri regene-raciji ob poškodbi. Multipotentne matične celice so se sposobne razviti samo v celice tkiva, iz katerega izhajajo.Unipotentne matične celice so sposob-ne diferenciacije le v eno vrsto celic. Imajo sposobnost samoobnavljanja. Unipotentne celice so predniške celice v koži, mišicah in drugih tkivih.

+

V človeškem telesu v eni minuti skupno odmre približno 300 milijonov celic.

Kolonije embrionalnih matičnih celic. Oranžno je obarvan protein, ki obstaja v celičnem jedru in je značilen za ta tip ma-tičnih celic.

Foto

grafi

ja:

Zavo

d za

tran

sfuz

ijsko

med

icin

o


GEA | 21

ne more iz svoje kože, vendar v praksi to ne drži popolnoma, saj se celotna človeška koža obnovi v 27 dneh, kar pomeni, da človek zamenja svojo kožo približno tisočkrat v življenju. Obnavlja-jo se tudi druga tkiva. V človeškem telesu v eni minuti skupno odmre približno 300 milijonov celic. Vendar se večina celic v našem telesu ni sposobna tako podvojevati, da bi lahko nado-mestila mrtve ali poškodovane celice. To nalogo večinoma opravlja majhno število matičnih celic, ki so v posebnih nišah v vseh delih našega telesa. Danes vemo, da lahko matične celice izoliramo iz različnih tkiv in pri različnih starostih člove-ka, pri čemer pa se te matične celice med sabo seveda razlikujejo. Grobo jih lahko razdelimo na matične celice odraslega (so v odraslem člove-ku) in embrionalne matične celice (v človeškem zarodku). Razlikujejo se v sposobnosti za razvoj v različne vrste celic in v sposobnosti podvojeva-nja. Embrionalne matične celice se podvojujejo zelo hitro, odrasle nekoliko počasneje in ome-jeno mnogokrat. Glede na sposobnost za razvi-janje v različne tipe celic ločimo totipotentne, pluripotentne, multipotentne in unipotentne matične celice.

Premikanje meja nemogočegaLeta 2006 je odkritje japonskih znanstveni-kov zatreslo temelje celične biologije, saj jim je

uspelo odraslo kožno celico spremeniti nazaj v pluripotentno (glej okvir) matično celico, kar je do takrat veljalo za nemogoče. Znanstveniki so dolgo menili, da se matične celice v organu prilagodijo opravljanju točno določene dejavno-

Tridimenzionalna rast normalnih živčnih (zgoraj) in glioblastomskih (spodaj) matičnih celic celičnih kultur v epruveti. Z zeleno fluorescenco so označene invazivne celice, ki razgra-jujejo okolnje tkivo in proteine tkiva v okolici tumorja (v tem primeru kolagen).

Če kose kolonij embrionalnih matičnih celic gojimo v posodicah, na katere se ne morejo pritrditi, se oblikujejo kroglice, ki jih imenujemo embrioidna telesca. Celice v embrioidnih telescih posnemajo zgodnji razvoj zarodka.

Foto

grafi

ja:

Zavo

d za

tran

sfuz

ijsko

med

icin

o

Foto

grafi

ja:

Zavo

d za

tran

sfuz

ijsko

med

icin

o


22 | fEbruAr 2011

sti. Ko celica prevzame funkcijo v žili, srcu, koži ali živčevju, si ne more več »premisliti« in spre-meniti svoje vloge. V 60. letih 20. stoletja so s prvimi eksperimenti prenosa jedra somatske ce-lice (kloniranja) na dvoživkah dokazali, da jedro odrasle celice lahko reprogramiramo na stanje, podobno embrionalnemu, če ga prenesemo v izpraznjeno jajčno celico. Vendar ni bilo znano, katere molekule iz jajčne celice so odgovorne za

reprogramiranje. Pozneje so znanstveniki prišli do spoznanja, da je mogoče razvoj celic usmer-jati samo s pomočjo izražanja določenih genov. Leta 2006 sta japonska raziskovalca Takahashi in Yamanaka predstavila rezultate eksperimen-

ta, v katerem sta mišjo kožno celico spremenila nazaj v embrionalno matično celico z vnosom štirih genov. Take celice sta poimenovala indu-cirane pluripotentne matične celice (celice iPS). Leto pozneje sta znanstvene kroge razburkala s ponovitvijo uspeha na človeških celicah. To po-meni, da je teoretično iz vsake človeške celice mogoče pridobiti matične celice. Slabost njune metode je način vnosa dodatnih genov, saj se lahko presajene celice iPS pri bolniku pozneje spremenijo v rakave celice. Do danes so tehnike za pridobivanje celic iPS sicer že napredovale, njihova uporaba v medicini pa še vedno ni varna.

Leta 2010 sta raziskovalni skupini dr. Vier-buchna in dr. Szaba zgoraj opisano znanje pre-nesli na novo raven. V reviji Nature so opisali uspešno spremembo kožnih celic v delujoče nevrone. Transdiferenciacija je bližnjica do že-lenega celičnega tipa, saj reprogramiranje pote-ka brez vmesne diferenciacije v pluripotentno celico. Metoda brez vmesne stopnje je vsaj tre-

Dolgo so menili, da matične celice pri odraslih obstajajo samo v kostnem

mozgu, a je v zadnjih letih postalo jasno, da so v vseh tkivih odraslega človeka.

Delo s popkovnično krvjo v brezprašni komori. Popkovnična kri, ki ne ustreza strogim merilom za shranjevanje, ki veljajo za javno banko popkovnične krvi, se lahko pod določenimi pogoji uporabi za raziskave.

Foto

grafi

ja:

Moj

ca J

ež


GEA | 23

nutno primernejša za razvoj terapevtskih zmožnosti.

Navdušenje in pomislekiCelice iPS so zanimive za medicino, ker omogočajo odvzem lastnih pacientovih ce-lic, npr. kožnih celic, in njihovo spremembo nazaj v matične celice. Te celice lahko po-tem namnožimo v laboratoriju in jih spre-menimo v tip celic, ki jih pacient potrebuje – npr. v jetrne celice, če ima pacient jetrno cirozo. Z najnovejšo tehnologijo bi lahko pacientove kožne celice spremenili v jetrne celice celo neposredno.

Matične celice so zaradi svojih lastnosti zelo zanimive za uporabo pri zdravljenju različnih bolezni in poškodb, predvsem na področju, ki ga imenujemo regenerativna medicina. To je veja medicine, ki z gojeni-mi celicami, različnimi rastnimi dejavniki

in biomateriali obnavlja delovanje organov in tkiv. V primerjavi z današnjimi vrstami zdravljenja, ki večinoma samo lajšajo posle-dice bolezni, bo regenerativna medicina v prihodnje bolezni dejansko pozdravila.

Kot vsaka terapija ima tudi zdravljenje z matičnimi celicami možne stranske učinke. Eden od stranskih učinkov celičnega zdra-vljenja je, tako kot tudi pri presaditvi vseh drugih organov, imunski odgovor pacien-ta na tuje celice. Poleg tega se pri uporabi matičnih celic, posebno še embrionalnih, bojimo nenadzorovanega pomnoževanja celic in tvorbe tumorjev ali pa razvoja celic v napačno vrsto. Varnost celične terapije je zato zelo odvisna od zrelosti matičnih celic. Prednost odraslih matičnih celic je, da se ne delijo nenadzorovano in ne povzročajo tumorjev, zato danes pri zdravljenju upo-rabljajo predvsem to vrsto. Embrionalne matične celice pa so tako zanimive, ker jih lahko v laboratoriju namnožimo v velikih količinah in spremenimo v katerikoli tip celic, z optimizacijo postopkov in izbiro tridimenzionalnih nosilcev pa bo v priho-dnosti mogoče iz njih izdelati katerokoli tkivo ali organ.

Ob vsej medijski pozornosti, ki je na-menjena najnovejšim odkritjem na po-

NE DRžI!

Človeški zarodki so edini vir matičnih celic. Matične celice lahko pridobimo iz najrazličnejših tkiv, kot so npr. popkovnična kri, popkovnica, placenta, kostni mozeg, maščoba, celo iz različnih organov do 20 ur po smrti človeka. Zgodnje razvojne stopnje zarodka so vir t. i. embrionalnih (zarodnih) matičnih celic, iz drugih tkiv pa lahko izoliramo druge tipe matičnih celic. Raziskave embrionalnih matičnih celic so nezakonite. V ZDA ni zakona, ki bi preprečeval raziskave embrionalnih matičnih celic. Predsednik Bush je na-mreč prepovedal le uporabo zveznih sredstev za raziskave linij, ki so nastale po letu 2001. Raziskave niso omejene, če so opravljene z zasebnimi finančnimi sredstvi. V Evropi se zakonodaja med posameznimi državami razlikuje, vendar pa raziskave nikjer niso nezakonite. Tako v ZDA kot v Evropi in Sloveniji pa so izredno strogo nadzorovane in zakonsko regulirane. Odrasle matične celice so enako uporabne kot embrionalne. Embrionalne matične celice imajo večjo potentnost kot odrasle matične celice, ki so v razvoju bolj omejene in se lahko razvijejo le v določene celične tipe. Za odkrivanje novih načinov zdravljenja različnih bolezni so pomembne raziskave na obeh področjih.Raziskave embrionalnih matičnih celic od odkritja celic iPS niso več po-trebne. Prezgodaj je še, da bi lahko ocenili zmožnost te nove tehnologije in ugotovili, ali so reprogramirane celice funkcionalno enake embrionalnim matič-nim celicam. Reprogramiranje lahko povzroči mutacije, ki lahko reprogramirano celico spremenijo v rakavo. Mnogi so zato zaskrbljeni, da teh celic ne bo nikoli mogoče uporabiti za zdravljenje. V bližnji prihodnosti je zato pomembno, da raziskujemo vse vire in tipe matičnih in reprogramiranih celic. Religije nasprotujejo raziskavam matičnih celic, še posebej embrionalnih matičnih celic. Nekateri verni posamezniki nasprotujejo raziskavam na matičnih celicah, nasprotno pa drugi verjamejo, da te raziskave pomagajo ohranjati življe-nja in bi bilo neetično, če jih ne bi opravljali. Večina religij, vključno z judovstvom, hinduizmom, islamom, budizmom in nekaterimi vejami krščanstva raziskav na embrionalnih matičnih celicah nima za neetične in nemoralne.Zamrznjene zarodke, ki jih v klinikah za zunajtelesno oploditev zavržejo, bi lahko darovali neplodnim parom, namesto da jih uporabljajo v razisko-valne namene. Starši lahko nadštevilne zarodke po uspešnem IVF-postopku darujejo drugim neplodnim parom, jih hranijo zamrznjene, darujejo v razisko-valne namene ali pa jih uničijo. Redki pari se odločijo za darovanje zarodkov, večinoma jih uničijo ali hranijo naprej. Po nekaterih podatkih vsako leto uničijo tisoče zamrznjenih zarodkov, trenutno pa naj bi jih v klinikah po svetu hranili 400 000. Iz darovanih zamrznjenih zarodkov naj bi se rodilo le nekaj sto otrok. Veliko zarodkov, ki so nastali z IVF, zavržejo, ker se ne razvijajo normalno in niso primerni za prenos v maternico. Te bi lahko v laboratoriju uspešno uporabili za študij in razumevanje genetskih bolezni, embrionalnega razvoja in iskanje ustreznih zdravil. Shranjevanje matičnih celic otroka je preprosto nesmiselno. Glede na zna-nje, ki ga imamo danes, znanstveniki s področja regenerativne medicine domne-vajo, da obstaja velika verjetnost, da bo otrok uporabil svoje shranjene matične celice pozneje v življenju.Matičnih celic ne moremo shraniti za več kot 20 let. Matične celice iz popkov-nične krvi, ki so bile ustrezno pripravljene za shranjevanje, lahko dosežejo daljšo življenjsko dobo, kot jo bomo mi sami. Vse raziskave, ki so jih opravili do zdaj, dokazujejo, da imajo ustrezno globoko zamrznjene celice dejansko neomejeno življenjsko dobo. Če popkovnično kri podarite javni banki popkovnične krvi, vam jo bodo vrnili, če jo bo potreboval vaš otrok. Le 30 do 50 odstotkov podarjenih enot popkovnične krvi dejansko shranijo v javni banki, preostale zavržejo, uspešno shranjene enote pa lahko dobi drug bolnik. Z darovanjem v javno banko se starši odrečejo lastništvu.Izrazi matične celice, izvorne celice, izvorne matične celice, zarodne celice imajo enak pomen. Pravilen je le izraz matična celica. Izvorna celica je starejši izraz, rezerviran za eno vrsto matičnih celic, zarodna celica pa pomeni embrio-nalna celica.

+

Vsako leto presadijo krvotvorne matične celice več kot 20.000

bolnikom.


24 | fEbruAr 2011

dročju matičnih celic, pogosto pozabimo, da pri zdravljenju terapije z njimi uporabljamo že desetletja. Že leta se uporabljajo za zdravljenje krvnih bolezni ter različnih vrst raka. Vsako

leto presadijo krvotvorne matične celice več kot 20.000 bolnikom. Pri celičnih terapijah, ki so v razvoju, želimo poškodovane celice nadomesti-ti z vnosom celic, vzgojenih v laboratoriju, ali s spodbujanjem bolnikovih lastnih matičnih celic z uporabo rastnih dejavnikov. Uporaba matič-nih celic je trenutno večinoma še omejena, saj je ustvarjanje tridimenzionalnih tkiv in organov šele v zgodnji raziskovalni fazi. Napredno zdra-vljenje s celicami je danes možno na različnih kliničnih področjih, kot so npr. bolezni hrustan-ca, zdravljenje čvrstih tumorjev, poškodbe kosti in veziva, bolezni mehurja, zdravljenje kroničnih

in akutnih ran, zdravljenje dednih in rakavih bolezni krvotvornih organov, imunska terapija raka in drugih. Največji napredek pričakujemo pri zdravljenju poškodb osrednjega živčnega sis-tema, srčne mišice in nekaterih okvar vida.

Na svetovnem spletu je mogoče najti najra-zličnejše klinike, ki ponujajo zdravljenje z matič-nimi celicami. Med najbolj znanimi so center v Ukrajini, Medra Inc. v Dominikanski republiki, klinika Vita Nova na Barbadosu in inštitut za nevroregeneracijo Beijing Xishan na Kitajskem. Res je, da se matične celice uspešno uporablja-jo pri določenih aplikacijah v kliniki, vendar pa so trditve zgoraj omenjenih klinik pretirane in jih je treba obravnavati skeptično. Njihove me-tode so poenostavljene, lahko povzročijo resne stranske učinke, o rezultatih teh postopkov pa ni zanesljivih podatkov – obljubljajo več, kot je trenutno mogoče.

Raziskave pri nasNapredno zdravljenje s celicami je logično na-daljevanje dosedanjega transfuzijskega zdravlje-

Z najnovejšimi tehnologijami bi lahko pacientove kožne celice spremenili v je-

trne celice celo neposredno.

Foto

grafi

ja:

Moj

ca J

ež

Delo s celičnimi kulturami v laboratoriju. Kadar delamo s celicami, delamo v brezprašni komori, ki nam omogoča aseptično ravnanje s celicami.


GEA | 25

nja s krvjo in krvnimi pripravki ter zdravljenja rakavih in krvnih obolenj s presaditvijo kostne-ga mozga. Raziskave naše skupine temeljijo na dognanjih številnih dosedanjih nacionalnih in mednarodnih projektov, v katerih smo od leta 1997 naprej pridobivali osnovno znanje, osvojili metodologijo, izšolali kadre in kupili raziskovalno in klinično opremo za pridobiva-nje, karakterizacijo, gojenje, manipulacijo in za klinično medicinsko uporabo različnih vrst in

oblik človeških matičnih in njim podobnih celic. Glavni nosilci teh projektov so bili Zavod RS za transfuzijsko medicino, različni oddelki UKC Ljubljana ter podjetje Educell. V UKC Ljublja-na že 20 let poteka zdravljenje rakavih krvnih bolezni s presaditvijo krvotvornih matičnih celic iz kostnega mozga. V zadnjih letih so začeli na oddelku za kardiologijo UKC z matičnimi ce-licami zdraviti tudi opešano srce in celo srčni infarkt. Med raziskavami kostnega mozga smo v zadnjem času ugotovili, da je kostni mozeg na-hajališče novih vrst matičnih celic. Pokazalo se je tudi, da obstajajo tudi v popkovnični in periferni krvi, v jajčnikih in drugih organih odraslega člo-veka. Obenem je postalo tudi jasno, da so prav matične celice odraslih ključne za terapijo in za uporabo v regenerativne namene in da ima vsak odrasel človek v sebi rezervoar matičnih celic z embrionalnimi lastnostmi, ki so najbolj sposob-ne proizvajati različna tkiva. Uporaba teh celic bo v prihodnosti izjemno razširila terapevtske zmožnosti.

SLOVAR

Alogenski – tkivo, celice ali organ drugega osebka iste biološke vrste, ki pa so genet-sko različni in zato tudi imunsko neskladni. »Alogenska uporaba« je uporaba tkiv in celic, odvzetih eni osebi in uporabljenih za zdravlje-nje druge.Avtologen – tkivo, celice ali organ, ki jih presadimo istemu osebku, ki jih je daroval. »Avtologna uporaba« je uporaba tkiv in celic, ki jih odvzamemo in uporabimo pri isti osebi.Biomaterial je naraven ali umeten materi-al (npr. kovina ali polimer), ki je primeren za uporabo skupaj z živim tkivom, posebno kot del medicinskega pripomočka (npr. umetni sklep).Blastocista je stopnja embrionalnega razvoja zarodka; pri človeku se razvije četrti do peti dan po oploditvi, sestavlja jo od 80 do150 celic. Zunanja plast celic obdaja s tekočino napolnjeno votlino in večjo skupino celic, zbranih na notranji strani (notranja celična masa). Notranja celična masa je vir embrio-nalnih matičnih celic in se razvije v zarodek, zunanja plast pa se ugnezdi v steno materni-ce in tvori placento.Diferenciacija je proces, v katerem se manj specializirana celica razvije v bolj specializi-rano. Različne celice imajo različno sposob-nost diferenciacije.Embrionalne matične celice so pluripoten-tne matične celice, ki obstajajo v zgodnjem zarodku – blastocisti – in jih lahko osamimo iz notranje celične mase. Zanje so značilne pluripotentnost, hitro podvojevanje in spo-sobnost diferenciacije v vse vrste celic v člo-veškem telesu.Matična celica je primitivna celica, ki se lah-ko deli in razvije v različne vrste celic v telesu.Notranja celična masa je skupina celic v notranjosti blastociste, iz katerih lahko osa-mimo embrionalne matične celice. Iz notranje celične mase se razvije zarodek.Matična celica odraslega je nediferencirana matična celica, ki jo v majhnem številu najde-mo v različnih tkivih in organih ploda ali odra-sle osebe. Do določene mere ima sposob-nost samoobnavljanja in ustvarjanja potomk, ki se razvijejo v specializirane celice tega tkiva oziroma organa. Odkritih je več tipov teh ce-lic, npr. živčna, mezenhimska ali krvotvorna matična celica.Potentnost je sposobnost matičnih celic za diferenciacijo v različne, bolj usmerjene ce-lične vrste.Somatska celica je vsaka telesna celica ra-zen spolnih celic (jajčec in spermijev). Transdiferenciacija je sprememba enega celičnega tipa neposredno v drugega (npr. iz kožne celice v živčno celico).

+

Foto

grafi

ja:

Zavo

d za

tran

sfuz

ijsko

med

icin

o

Rakave celice, linija, imenovana NTERA2. To so rakave celice, ki nastanejo iz prednic spolnih celic. Zanimive so zato, ker jih je enostavno gojiti v laboratoriju, po svojih lastno-stih pa so zelo podobne embrionalnim matičnim celicam.


in prihodnost - biobankastara.biobanka.si/media/website/2011/02/2011/02/maticne...20 | februar 2011...

Documents