INCLUDED - IZOBRAEVANJE KOT DEJAVNIK DRUBENE VKLJUENOSTIIN POVEZANOSTIPredstavitev projekta Kranjska Gora, 1. 10. 2009

6. okvirni program, Evropska komisija, M2006-2011http://www.ub.edu/includ-ed/dr. Natalija Vreer, dr. Petra Javrh

P

INCLUDED Izobraevanje kot dejavnik drubene vkljuenosti in povezanosti

Koordinator: Crea, panija

Partnerske drave: Avstrija, Belgija, Ciper, Finska, Italija, Irska, Litva, Latvija, Madarska, Malta, Romunija, Slovenija in Velika Britanija

Namen projekta je raziskati izobraevalne strategije, ki pomagajo odpravljati neenakost in pospeujejo socialno kohezijo ter identificirati tiste, ki generirajo socialno izkljuenost.

Rezultati bodo sluili tistim, ki kreirajo politiko izobraevanja v Evropi, izobraevalcem, uiteljem, uencem in druinam ter prispevali bodo k oblikovanju novih politik za dosego Lizbonskih ciljev.

Ciljne skupine: marginalizirane in ranljive skupine (mladina, enske, otroci s posebnimi potrebami, migranti, kulturne skupine, kot npr. Romi)

PROJEKT 3

ugotoviti, kako izkljuevanje iz izobraevanja vpliva na razlina podroja drube, kot so zaposlovanje, zdravje, stanovanjsko podroje in socialno in politino participacijo

METODOLOGIJA

Delovna naloga 10 analiza literature o evropski drubi znanja in njeni vlogi v njej

Delovna naloga 11 sekundarna analiza obstojeih evropskih baz statistinih podatkov in ugotavljanje pomankljivosti v teh bazahDelovna naloga 12 2 dela: - analiza EU dokumentov - 171 intervjujev

Metodoloki pristop: kritina komunikacijska metodologija (Gomez, 2006)

ZAPOSLOVANJE

Povezava med izkljuevanjem iz izobraevanja in nezaposlenostjo (Crea, 2008)Nije stopnje izobraevanja, osipnitvo, pomanjkanje vein pismenosti, zapuanje ole na zgodnji stopnji vodi v probleme pri iskanju slube in nezaposlenostManj izobraeni imajo nije plae, manj stabilne slube, ve zaposlitev za doloen as Osipnitvo, pricanje, zunanja in notranja diferenciacija ustvarjajo izkljuevanje iz trga delaVendar vija stopnja izobrazbe e ni garancija za zaposlitev cf. Atger (2009a)Premalo programov vseivljenjskega uenja (npr. Italija)Manko koordiniranih akcijManko meanih intervencijProblem zaasnosti uspenih projektovManj izobraeni imajo ve delovnih nesre kot tisti z vijo izobrazbeno stopnjo

ZDRAVJE

-Izkljuevanje iz izobraevanja ima velike posledice za zdravje ljudi

-Izkljuevalni dejavniki se zanejo akumulirati e v otrotvu

-Alkoholizem kot poseben problem pri nije in vije izobraenih

-Uinkovita zdravstvena vzgoja in preventiva vkljuuje otroke, olo in stare

-Neustrezno temeljno izobraevanje medicinskega osebja

-Zdravstveni sistem bi moral bolje odgovoriti na potrebe ranljivih

-Dobra praksa v paniji: multikulturni posredniki v bolnicah

-Dobra praksa v Sloveniji: institut varuha pacientovih pravic

STANOVANJSKO PODROJE

-Stanovanjsko podroje kljuen problem za ranljive-Visoke cene najema/nakupa hie v EU-Pomanjkanje temeljnih spretnosti na finannem podroju-Pomanjkanje izobraevanj in usposabljanj za upravljanje z osebnim premoenjem

Med brezdomci vseh ve mladihSlovenija: med najbolj ranljivimi delovni migranti, ostareliRomi e vedno v getihPomen individualnega svetovanjaZelo ranljivi: migranti

Dobre prakse: - jezikovno usposabljanje migranstkih mater (Slovenija, Avstrija) - Finska: meane soseske

SOCIALNA IN POLITINA PARTICIPACIJA

-Izobraevanje ima pomemben vpliv na procese demokratizacije, razvoj aktivnega dravljanstva, lovekovih pravic in politine stabilnosti (Evropska komisija, 2006)-Uenje krepi dravljanske kompetence pomen ol-Za ljudi z nijo izobrazbo politika manj zanimiva

Ranljive skupine pogosto izkljuene iz politine participacijePolitina participacija migrantov omejena z zakonodajoUdeleba ensk v politiki se razlikuje od drave do drave

Ljudje z doseeno vijo izobrazbeno stopnjo volijo v veji meri kot ljudje z nijo stopnjo i.Pomembnost udelebe v izvenolskih dejavnostih in znanje dravljanske vzgojeUenci, dijaki, tudentje naj sodelujejo pri upravljanju ol, univerzDoseena izobrazbena stopnja in znanje jezika drave sprejema pomembna predpogoja za politino participacijo migrantov