Industrijska demokracija, št. 8, avgust 2006 1¸

2 Ekonomska demokracija, št. 5, oktober 2016

Nujno potrebujemo tudi resno»nemarksistično« kritiko teorije kapitalizma

Desetletje po zaèetku zadnje velike gospodarske krize, ki še zdaleè ni zares prebrodena, bo,kot ka�e, dru�benorazvojno povsem »izgubljeno desetletje«. Vsi doslej znani »koncepti«kapitalizma – tako neoliberalni kot socialno-tr�ni – so v tej krizi definitivno odpovedali inoèitno je postalo, da z njimi niti »pod razno« ni veè mogoèe zagotoviti dolgoroènega razvoja vsmeri neke ekonomsko uèinkovitejše, socialno praviènejše in kohezivnejše, obenem paokoljsko odgovornejše dru�be. Resnih sistemskih alternativ pa od nikoder.

Z nadaljnjim oklepanjem teh »konceptov« se lahko le še naprejzgolj nemoèno opotekamo od enedo prve naslednje globoke ekonom-

ske in socialne krize, okoljska pa je

tako ali tako �e permanentna in vse

bolj grozeèa. Treba bo nekaj kore-nitega spremeniti, ali pa nas bo vseskupaj vzel vrag. A, kot zakleto, rav-no zdaj, ko bi najbolj krvavo po-trebovali nove, sve�e sistemsko-raz-vojne ideje, in ko bi moralo od njih vdru�boslovju dobesedno vreti, se vresnici sreèujemo s praktièno popol-no brezidejnostjo glede morebitnihalternativnih teoretiènih modelovnadaljnjega dru�benoekonomskegarazvoja.

Èasa zanje pa ni veè prav veliko.V praksi namreè z veliko hitrostjodrvimo nazaj, proti prvobitnemukapitalizmu in še bolj nazaj v eko-nomsko in socialno zgodovino èlo-veške civilizacije. Le da nam tokratpoleg ekonomske in socialne, grozi še

ekološka katastrofa. Skrajno resnihugotovitev in opozoril o tem, kampravzaprav plovemo, je danes napretek in jih na tem mestu ne ka�eponavljati.

Zgolj ugotavljanjeposledic še ni »kritika«kapitalizma

A vse to ugotavljanje oèitnih de-

viantnosti sedanjega (v osnovi ševedno èisto navadnega klasiènega»mezdnega«) kapitalizma in jadiko-vanje nad njimi, ki pa je – razen tu intam še kakšne nove »Utopije« – �alza zdaj skrajni domet aktualnega

dru�boslovja, nam namreè prav niène pomaga, dokler ne bomo sposob-ni neke resne znanstvene kritike inkonèno tudi upora zoper ekonomsko

in pravno teorijo tega kapitalizma, kidanes v celoti obvladuje svet zna-nosti, politike in medijev ter usmerjain vzdr�uje omenjeni dru�beni »anti-razvoj«. In to kljub dejstvu, da v res-nici uèi takšne znanstvene nesmisle,da se èlovek lahko samo sprašuje,kako je mogoèe, da celo povsem res-ni znanstveniki �e veè kot dvesto lettako nekritièno sprejemajo, zagovar-jajo in celo nadgrajujejo njene oèit-ne teoretiène zablode (èe ne �e kar»prevare«), na katerih je zgrajena te-za o (sedanjem) kapitalizmu kot »za

veke vekov ekonomsko in demokra-

tièno absolutno superiornem sistemu

brez konkurence in brez alternative«.

V tem kratkem prispevku sevedane moremo zahajati v podrobnejšepojasnjevanje in analizo omenjenihteoretiènih zablod, ki še vedno vel-jajo kot nekakšni aksiomi, èe ne �eskoraj kot prave dogme, a v resnicibodisi sploh nikoli niso »pile vode«bodisi je zagotovo vsaj ne pijejo veèdanes, v novi dru�benoekonomskirealnosti 21. stoletja, torej v »eri zna-nja in èloveškega kapitala«. Velikojih je, in to zelo oèitno skonstruira-nih zgolj za potrebe »znanstvenega«opravièevanja sistemskega »statusaquo«. Vse pa so take, da bi se celotnateorija (obstojeèega) kapitalizma �e

zdavnaj sesula kot »hiša iz kart«, èebi se jih sodobna dru�boslovna zna-nost le malce bolj resno kritièno lo-tila. A se jih preprosto ne.

V ta namen bi bilo, denimo, po-vsem dovolj znanstveno razgaliti os-

novno in zelo oèitno neresnico, nakateri sicer poèiva celotna omenjenateorija, tj. da so v kapitalizmu vsiprodukcijski dejavniki tr�no blago,dohodki njihovih lastnikov pa tr�nacena teh dejavnikov. Kakšna never-

jetna znanstvena prevara! Za last-niški kapital, trajno vlo�en v pod-jetja, ki naj bi bil sicer »jedro kapi-talizma«, namreè zagotovo ne veljaniè od tega (ta kapital sam po sebinikoli ni samostojno tr�no blago,dobièek kot dohodek njihovih last-nikov pa zanesljivo ni »tr�na cena«nièesar, še najmanj pa lastniškegakapitala!). O kakšnem »doslednotr�nem« sistemu torej pravzapravbluzi ta teorija? Da o drugih enako

vnebovpijoèih nebulozah te teorije

(npr. da trg kot mehanizem »men-jave« lahko kvalificirano uravnavatudi dru�benoekonomske odnose vfazi produkcije in razdelitve, ki pa �epo svoji naravi sploh ne vsebujetaprav nobenih elementov »menjave«;da je delo moè loèiti od èloveka in gaprodajati kot samostojno »tr�noblago«; da tudi t. i. trg dela zagotav-lja svobodni in ekvivalentno menja-vo; da je kapitalistièno podjetje lah-ko �e kar /pravno personificiran/ ka-pital sam po sebi, èeprav ta – brezdela – še ni sposoben ustvariti nobe-ne nove ekonomske vrednosti; datistim, ki v podjetje prispevajo kapi-tal, �e a priori /èemu le??/ pripadastatus lastnikov podjetja, »podjetni-kov« in edinih ustvarjalcev dobièka;da je v kapitalizmu edini smisel po-djetij ustvarjati dobièke za lastnikekapitala, èeprav podjetja vse vire za

UREDNIKOV KOMENTAR

Ekonomska demokracija, št. 5, oktober 2016 3

Koncept ekonomskedemokracije pred sodobnimidružbeno-okoljskimi izzivi

�ivimo v razburljivem obdobju zgošèenega globalnega in regionalnega zarisovanja spremenjenihprostorsko-èasovnih in dru�beno-okoljskih razmerij. Zaèetek 21. stoletja temeljno oznaèuje po-novno narašèajoèi prepad med revnimi in bogatimi in prviè v zgodovini èloveške vrste globalnoprekomerna raba naravnih virov. Okoljski pritiski zaradi stalne rasti materialnih dejavnosti vse boljpresegajo regionalne in celo planetarno nosilnost okolja (Plut, 2014). Na ravni globalne ekonomijein svetovne politike pa so prevladali interesi finanènega kapitala, velikih mednarodnih korporacijnad intelektualnim, èloveškim kapitalom, torej prevlada kapitala nad delom.

Vprašanje ekonomske demokracijekot matice vseh drugih oblik demokracijeje danes, po kapitalsko izsiljenem razpa-danju evropskega modela socialno tr�nega

kapitalistiènega gospodarstva in rakastegarazrašèanja metastaz neoliberalne razlièicekapitalizma postalo eno od kljuènih polj zavzpostavljanje dru�benega ravnovesja, pra-

viènejše dru�be. Vendar zlasti radikalnospremenjene okoljske, prebivalstvene indru�bene razmere tudi pred sam konceptekonomske demokracije, poti njenega

Piše:

dr. Dušan Plut

IZ TEORIJE ZA PRAKSO SODOBNE EKONOMSKE DEMOKRACIJE

svoje delovanje èrpajo iz svojega na-ravnega in dru�benega okolja; itd.itd.) niti ne govorimo.

Kar se tega tièe, bi se brez dvomaveljalo absolutno strinjati z nadvsepronicljivo mislijo Jo�eta P. Dami-jana, ki jo je – èeprav v malce manjradikalnem kontekstu – leta 2014zapisal v eni izmed Sobotnih prilogDela, in sicer, da bi bilo treba po-vsem redefinirati sedanje predpo-stavke in ekonomske teorije napisatina novo ter da bi bilo trenutnonajbolj primerno na najbolj ugledneekonomske šole obesiti napise »Za-

radi prenove zaprto«. Le da bi po-vsem enak napis sam predlagalobesiti tudi na ugledne pravne šole,ki zlasti na podroèju korporacij-skega in delovnega prava kot slepakura in v nasprotju z lastnimi te-meljnimi naèeli pravne znanosti sle-dijo tem ekonomskim teorijam.

Marksizem oèitnoni rešitev

Na drugi strani pa imamo za zdajkot edinega resnega znanstvenegakritika »temeljev« obstojeèega kapi-talizma še vedno le starega dobrega

Marxa, ki pa je s svojo »diagnozo«jedra deviantnosti tega sistema (last-nina kot »temeljni produkcijski od-nos«) oèitno hudo zgrešil bistvo pro-blema (temeljni produkcijski odnosv tem kapitalizmu je v resnici »mezd-no« delovno razmerje, ne lastninasama po sebi) in dolgoroènemu dru-�benemu razvoju v resnici naredilveè škode kot koristi. S to svojo»diagnozo« je namreè dru�boslovjezapeljal v povsem slepo ulico. Pro-padli socialistièni poskusi, ki so sle-dili njegovim zamislim, pa danes �alslu�ijo le kot »zvelièaven« argumentza prej omenjeno trditev o domnevni

»superiornosti« sedanjega kapitaliz-

ma.

Kaj nam torej preostane? Edinoto, da zaènemo èim prej razvijati tu-di resnejšo »nemarksistièno« kritiko

sedanje teorije kapitalizma in njenihkljuènih (zgoraj zgolj primeromanaštetih) »znanstvenih« nebuloz, kije �al danes praktièno nimamo.Kritizira se le t. i. neoliberalni kon-cept kapitalizma, kar pa je povsemneproduktivno. Tudi socialno-tr�nikoncept je namreè samo inaèica te-ga istega (tj. mezdnega) kapitalizmain v praksi prav tako razpada na celièrti. Treba je torej zaèeti iskati sis-

temske alternative za »mezdni« ka-

pitalizem na splošno (ne za njegovesedanje izvedbene inaèice). In tealternative, tudi povsem »tr�ne«, se-veda brez slehernega dvoma obsta-jajo.