UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

INFORMACIJSKI SISTEMI PLAČILNIH KARTIC

Kandidatka: Mirjana Ramšak Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81560194 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Velenje, julij 2006

2

PREDGOVOR Današnji svet je poln nasprotij in protislovij, ki hote ali nehote vplivajo na naše življenje. Uspešnost posameznika prepogosto merimo samo glede na njegovo finančno moč in plačilno zmogljivost, manj pa glede na njegovo splošno družbeno učinkovitost, socialo, etiko, pravičnost in humanost. In vendar si uspešne družbe ni moč zamisliti brez organiziranega plačilnega okolja, razvite finančne kulture in učinkovitih plačilnih instrumentov. Prav denar in različne oblike njegovih nadomestkov ter plačilne navade najbolje odražajo stopnjo družbenega razvoja. Pametna kartica z vsemi možnostmi uporabe je že pravi predstavnik časa, ki ga danes živimo. Danes je v svetu veliko govora o dveh pomembnih kriterijih, in sicer o varnosti in novih vrednotah. Čeprav protislovno povedano, višja stopnja osebne svobode prinaša tudi večja tveganja in višjo možnost zlorabe na vseh področjih človekovega delovanja. Zato so na področju osebne integritete in posledično osebnih financ potrebni vedno novi in novi varnostni mehanizmi. Tehnologija magnetnega zapisa je stara preko 10 let, njena uporaba na karticah polovico manj in se iz bančnega sveta dokončno umika. Kartice z magnetnim zapisom so namreč pogosta tarča kriminalnih družb, saj se jih da zlahka ponarejati. Pametne kartice pa poleg drugih funkcionalnosti zagotavljajo predvsem varno poslovanje. Po eni strani potrošniki proizvajamo nove potrebe, po drugi strani pa jih umetno proizvaja tudi sama industrija potrošnje, neodvisno od nas samih. Od tod torej izvirajo zahteve po novih storitvah in novih proizvodih ter novih plačilnih instrumentih. Eden izmed razlogov za prehod na pametne kartice tako izvira iz zastarelosti tehnologije magnetnega zapisa – pomnilniške zmogljivosti magnetnega traku ne izpolnjujejo več zahtev po novih funkcionalnostih in vsebinah, ki jih prinašajo nov način življenja in posledično novi kartični izdelki in storitve. Finančno poslovanje in plačilne navade so danes neprimerno drugačne in bolj kompleksne, kot so bile pred leti. Zato smo priča uvajanju pametnih kartic, tehnologije javnih in zasebnih ključev, elektronskih denarnic, spremljanju pripadnosti in zvestobe, spletnih bank, elektronske trgovine, interaktivnih storitev in še marsičesa drugega. Projekt prehoda na tehnologijo pametnih kartic je največji tehnološki in organizacijski izziv v zgodovini sodobnega bančništva in krepek finančni zalogaj za vse udeležence. Če upoštevamo, da je tehnologija mikroprocesorskega čipa potrebovala 30 let za to, da se je preselila iz laboratorijev v resnično življenje, in da je od objave standardov za pametne kartice leta 1996 in njenega aktivnega uvajanja poteklo že 10 let, potem je zahtevnost projekta več kot očitna. Poudariti moramo, da se je revolucija uporabe mikročipov zgodila tudi na ostalih področjih bančništva in predvsem drugih industrijskih panogah. Še posebej se je to odrazilo po 11. septembru 2001 vsepovsod po svetu zaradi uvajanja novih varnostnih kriterijev, povezovanja različnih institucij in medpanožnega sodelovanja. S tem pa je prišla do veljave funkcionalnost in aplikativnost pametne kartice kot ena izmed najbolj vidnih lastnosti te tehnologije. Več aplikativna kartica glede na najnovejše trende v svetu zadovoljuje najvišje svetovne varnostne standarde ter dolgoročno ponuja vznemirljivo privlačnost dodatnih funkcionalnosti.

3

VSEBINA 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 4

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................................................ 4 1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................ 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE................................................................................................ 5 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA..................................................................................................... 5

2 PLAČILNE KARTICE................................................................................................................................ 6 2.1 ZGODOVINA PLAČILNIH KARTIC............................................................................................................... 6 2.2 VRSTE PLAČILNIH KARTIC ....................................................................................................................... 7

3 KARTIČNO POSLOVANJE V SLOVENIJI ............................................................................................ 9 3.1 RAZVOJ KARTIČNEGA POSLOVANJA V SLOVENIJI..................................................................................... 9 3.2 KARTIČNI SISTEMI IN BLAGOVNE ZNAMKE............................................................................................... 9 3.3 STATISTIČNI PODATKI O KARTICAH........................................................................................................ 17

4 PLAČILNE KARTICE IN POS TERMINALI Z VGRAJENIM ČIPOM............................................ 19 4.1 NOVA GENERACIJA PLAČILNIH KARTIC .................................................................................................. 19 4.2 UPORABNOST IN NADZOR ...................................................................................................................... 22 4.3 RAZVOJ SPREMLJAJOČE OPREME............................................................................................................ 22 4.4 PREMOŽENJE NA PLASTIKI ..................................................................................................................... 22

5 PROCESIRANJE KARTIČNEGA POSLOVANJA............................................................................... 25 5.1 IMPRINTERJI........................................................................................................................................... 25 5.2 POS TERMINALI..................................................................................................................................... 27

5.2.1 POS terminali Hypercom ICE 5500.............................................................................................. 29 5.2.2 GSM POS terminali Hypercom ICE 4000..................................................................................... 32 5.2.3 POS terminali Hypercom Optimum T2100 V90............................................................................ 35

6 POS EMV PROJEKT IN PROJEKT EVRO .......................................................................................... 36 6.1 PRIPRAVA, ZAMENJAVA IN NADGRADNJA POS TERMINALOV ................................................................ 36 6.2 NESTANDARDNE REŠITVE ELEKTRONSKEGA ZAJEMA PODATKOV .......................................................... 38 6.3 PREHOD NA EVRO .................................................................................................................................. 39

6.3.1 Prehod na evro na POS terminalih Hypercom ............................................................................. 41 7 ZLORABE S PLAČILNIMI KARTICAMI ............................................................................................ 42

7.1 ZLORABE PLAČILNIH KARTIC ................................................................................................................. 42 7.1.1 Poskusi zlorab plačilnih kartic ..................................................................................................... 45

7.2 PONAREJANJE KARTIC ........................................................................................................................... 47 7.2.1 Ponarejevalci plačilnih kartic....................................................................................................... 47

8 SKLEP......................................................................................................................................................... 51 9 POVZETEK................................................................................................................................................ 53 10 ABSTRACT .............................................................................................................................................. 54 11 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................................ 55 12 SEZNAM LITERATURE........................................................................................................................ 56 13 SEZNAM VIROV..................................................................................................................................... 58

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Področje kartičnega poslovanja je kompleksno področje, ki se hitro razvija in je v stalnem porastu, zato ga obravnavamo z vseh vidikov. Novosti na področju plačilnih kartic se skladno z mednarodnim standardom EMV nanašajo na uvajanje pametnih kartic v Sloveniji, nadgradnji POS terminalov z novo programsko opremo in prilagajanju POS sistema za prevzem evra, kot plačilnega sredstva. Sistemi v Sloveniji posvečajo posebno pozornost nenehnemu razvoju varnostnih tehnik, saj sta varnost in zaupnost največja elementa bančnega poslovanja. Vodilno podjetje v svetovnem elektronskem poslovanju, MasterCard International, je razvilo najsodobnejše rešitve na področju tehnološke integracije globalnih rešitev s plačilnimi karticami. Banke v Sloveniji bodo, ob optimalni porabi sredstev in sistemski integraciji rešitev za shranjevanje, varovanje in arhiviranje podatkov o plačilnih karticah, zagotovile nemoteno delovanje POS terminalov, tudi po uvedbi evra. Z namenom prilagoditve POS sistema za prevzem evra kot plačilnega sredstva od 1.1.2007, bodo banke vsem POS terminalom v trgovski mreži nadgradile programsko opremo oziroma POS terminale fizično zamenjale s terminali nove generacije. Nestandardne rešitve elektronskega zajema podatkov bodo trgovci na podlagi integralnega testiranja delovanja kartičnega sistema pripravili osnovno aplikacijo terminala, za delovanje v povezavi z registrsko blagajno. Po končani nadgradnji bodo POS terminali v celoti pripravljeni za uporabo evra, izvajanje obveznih PIN verifikacij pri debetnih transakcijah, omogočali pa bodo uporabo EMV čip kartic. 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Cilj diplomskega dela je raziskati, kako smo v Sloveniji pripravljeni na upravljanje s POS terminali za potrebe delovanja terminalov v okolju evra, PIN verifikacije in delovanje z EMV čipom. Banke bodo, skladno s standardi enotnega območja plačevanja znotraj države EU, ki so prevzele evro – SEPA (anlg. Single European Payment Area), do leta 2008 uvedle za vse transakcije z debetnimi karticami, znotraj evro območja, PIN verifikacijo in uporabo EMV čipa. Pri tem je pomembno dejstvo, da se bodo z novo programsko opremo zmanjšala tudi operativna tveganja pri kartičnem poslovanju. Namen diplomskega dela je poglobiti znanje na področju procesiranja plačilnih kartic in POS terminalov. Z nadgradnjo in zamenjavo POS terminalov bo zagotovljeno nemoteno delovanje POS mreže in omogočena plačilna funkcija kartic, tudi po uvedbi evra kot plačilnega sredstva.

5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Omejitev pri raziskavi diplomskega dela predstavlja pridobivanje podatkov o realizaciji in skupnih stroških projektov, ki vključujejo nadgradnjo, zamenjavo POS terminalov, logistične aktivnosti in tržno komuniciranje, saj še nastajajo in bodo znani po zaključenem projektu. V diplomskem delu bodo povzeta in citirana oziroma prilagojena določena spoznanja, stališča, mišljenja in zaključki. Dodani bodo teoretični in strokovni elementi, pridobljeni na podlagi osebnih izkušenj pri opravljanju in reševanju praktičnih poslovnih problemov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Predvidena metoda raziskovanja informacijskega sistema plačilnih kartic in POS terminalov bo potekala na podlagi preučevanja domače in tuje literature, ki jo lahko zasledimo. Za pripravo statističnih raziskav bodo uporabljeni podatki iz Poročila Banke Slovenije. Najprej bodo obravnavane teoretične in splošne osnove, v nadaljevanju pa specifične s podrobnimi obrazložitvami. Na enostaven način bodo citirana oziroma prilagojena določena spoznanja, stališča, mišljenja in zaključki.

6

2 PLAČILNE KARTICE 2.1 Zgodovina plačilnih kartic Kreditne kartice so se pojavile v Združenih državah Amerike leta 1920, kjer so jih posamezne naftne družbe in verige hotelov pričele izdajati svojim potrošnikom. Omenjene kreditne kartice so bile kartice zaprtega tipa in so se lahko uporabljale samo v objektih družbe, ki jih je izdala. Njihova uporaba se je znatno povečala po drugi svetovni vojni. Ob vsem tem je zanimivo, da so tisti, ki niso imeli plačilnega sredstva, ugotovili koristi brezgotovinskega plačevanja, saj takrat še sploh niso poznali denarja. Brez denarja, z nekakšnimi potrdili, so plačevali pred tisoč leti že Babilonci in Egipčani. Da je prijetno poslovanje brez denarja, je leta 1730 ugotovil tudi britanski trgovec s pohištvom Christopher Thornton. Pohištvo je prodajal s tedenskim odlogom plačila. Plačilne kartice ali plastični denar so se glede na vse novosti, ki jih doživljamo v zadnjem času, še posebej intenzivno pa zadnja leta, pojavile najprej v Ameriki in nato v Evropi. Ameriški poslovnež Frank McNamara je leta 1950 povabil svoje poslovne partnerje v newyorško restavracijo in ugotovil, da pri sebi nima denarja. Našel je rešitev, ki je kasneje plačevanje po vsem svetu obrnilo na glavo. Na drugo stran posetnice1 je napisal zagotovilo, da bo račun za večerjo poravnal in kmalu se mu je porodila ideja o plačilnih karticah, ki so zagotovile kasnejše plačilo. Ker je bil McNamara ravno pri večerji, je nastal prvi svetovni sistem plačilnih kartic Diners, ki jih je izdajal Diners Club International. Podjetja so plačevala usluge Diners Clubu na podlagi skupnega zneska v višini od 4% do 7%. Tako je leta 1951 s temi karticami v 27 restavracijah New Yorka brezgotovinsko plačevalo prvih 200 uporabnikov. Druga plačilna kartica je bila American Express Company, pojavila pa se je leta 1958. Kasneje so se pojavili bančni sistemi kreditnih kartic, katerih poraba se je plačevala z zamikom in se je lastniku obračunala enkrat mesečno. Ljudje so hitro sprejeli nov način plačila z zamikom in ideja se je hitro razširila tudi med trgovci, ki so na ta način bolje izkoristili nakupovalno moč svojih strank. Prvi bančni sistem je bil Bank AmeriCard, ki ga je ustanovila Bank of America iz Kalifornije leta 1959 in je vpeljan v drugih državah v začetku leta 1966. Ta sistem je licenciran v drugih državah v začetku leta 1976, od leta 1977 dalje pa nosi naziv Visa. Kreditne in debetne kartice vedno bolj pridobivajo na značaju kot metodi obračuna za plačilo blaga in storitev. Največje družbe, ki poslujejo s kreditnimi karticami, so organizirale zasebne elektronske klirinške in obračunske sisteme. MasterCard in Visa imata svoje lastne mreže, ki jih koristita za verifikacijo transakcij po celem svetu. Elektronski terminali na prodajnem mestu omogočajo, da se podatki s kartice preverijo v 15 sekundah v okviru mreže, ki povezuje trgovce po vsem svetu, s centrom za obdelavo kreditnih kartic.

1 Kartonček z imenom, naslovom lastnika.

7

Število kreditnih kartic v uporabi naglo narašča. V Evropi je konec leta 1990 obstajalo 200 milijonov lastnikov kreditnih kartic. Leta 1995 pa se je to število povečalo na 350 milijonov. Poleg tega lastniki kreditnih kartic bolj pogosto uporabljajo svoje kartice namesto plačila z gotovino oziroma s čeki. V bančnih sistemih plačilnih kartic lahko lastnik sam izbere plačilo na obroke, pri tem pa mu banka obračuna obresti. V podjetju Battele so opravili analizo in ugotovili, da je število transakcij pri plačilih s karticami znašalo 8 milijard, kar predstavlja 300% povečanje v primerjavi z letom 1990. Število Visa kartic se je v Španiji in Franciji povečalo za 50% (Radovanović, 2006). Število kartic je znatno poraslo šele v sredini šestdesetih let, ko so dobile večji razmak poleg Visa kartic tudi MasterCard kartice. Od tedaj je njihovo število v stalnem vzponu. Slovenskemu kartičnemu trgu je precej podoben nemški, na katerem prevladujejo kartice z odloženim plačilom, čeprav po številu izdanih prevladujejo debetne. Nasprotno pa v anglosaksonskem modelu kartic z odloženim plačilom ne poznajo, tam prevladujejo debetne kartice. V svetovnem merilu je prevladujoča kartica Visa, sledi ji MasterCard, nato American Express in za tem še druge. 2.2 Vrste plačilnih kartic Plačilnih kartic je več vrst, ločiti pa se jih da po različnih kriterijih. Glede na izdajatelja ločimo plačilne kartice na:

• bančne kartice, izdajajo jih banke v Sloveniji, • podjetniške kartice, izdajajo jih podjetja v Sloveniji, • partnerske kartice, izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami v Sloveniji:

Merkur, Adria Airways, Delo in druge, • licenčne kartice, izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji v tujini, ki

so nosilci kartic v Sloveniji, MasterCard, Visa, Diners, American Express. Glede na funkcijo, ki jo plačilne kartice opravljajo, ločimo:

• predplačne kartice, lahko jih vnaprej kupimo in po izrabi zavržemo npr.2 • debetne kartice npr.3 • kreditne kartice, oziroma kartice z odloženim plačilom, pri katerih nas izdajatelj

kartice obremeni s stroški nakupov oz. dvigi gotovine samo enkrat v mesecu, do plačila pa nas izdajatelj kreditira npr.4

• posojilne kartice, katerih izdajatelji so banke oziroma podjetja, ki nam z njimi omogočajo nakupe ali porabo gotovine na obročno odplačevanje npr.5.

2 Telefonske kartice ali pa jih vnaprej napolnimo in jih nato uporabimo za plačevanje različnih storitev. 3 Kartice BA Maestro, vezane na osebni račun, kjer nas izdajatelj kartice za nakup blaga oziroma storitve in za dvig gotovine obremeni takoj. 4 Kartice Activa, Visa, MasterCard, Diners Club. 5 Posojilna Karanta, posojilne MasterCard, posojilna Visa.

8

Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji izdanih 3,4 milijona plačilnih kartic, kar je tri odstotke več kot leta 2004, od tega dve tretjini debetnih. Število debetnih kartic je leta 2005 zraslo le za odstotek, medtem ko se število kreditnih kartic v zadnjih letih v povprečju vsako leto poveča za okoli osem odstotkov. Največkrat so uporabljene kartice z odloženim plačilom in z njimi je bilo v letu 2005 ustvarjeno kar 88% vsega kartičnega prometa. Domače kartice so v prednosti za 46% pred licenčnimi, bančne za 86% pred podjetniškimi, osebnih pa je petkrat več kot poslovnih. Podobna razmerja so tudi pri številu plačil, po vrednosti plačil pa domače za 30% presegajo licenčne, osebne pa poslovne za sedemkrat. Imetniki kartic v Sloveniji pri posameznem plačilu porabijo v povprečju 5.000 SIT, slovenski imetniki licenčnih kartic v tujini porabijo v povprečju trikrat več. Tujci pa pri nas pustijo okrog 15.000 SIT na vsako transakcijo.

9

3 KARTIČNO POSLOVANJE V SLOVENIJI 3.1 Razvoj kartičnega poslovanja v Sloveniji V Sloveniji smo začeli plačilne kartice uporabljati že v 60. letih, resničen razmah pa so doživele v zadnjem desetletju, ko so na trgu začeli delovati tudi domači izdajatelji in ponudniki kartic. Prva plačilna kartica v Sloveniji je bila American Express, ki smo jo začeli uporabljati leta 1968. Kasneje se ji je pridružila še Diners Club kartica in nato še MasterCard kartica. Vse to so bile licenčne kartice in že dobro uveljavljene v svetu. Večji razmah plačilnih kartic pa v Sloveniji zaznamo šele v zadnjem desetletju, ko se ob tujih licenčnih American Express, MasterCard, Visa, Diners Club, pojavita že tudi prvi domači kartici Activa in Karanta. S plačilnimi karticami se največkrat srečujemo v trgovinah, bankah in pri opravljanju storitev. Banke v Sloveniji so prve kartice izdale šele leta 1991, vendar je razširjenost in sama razvitost kartičnega poslovanja v tem kratkem obdobju doživela izjemno rast. Banke so s hitro rastjo obsega kartičnega poslovanja soočene s prevzemanjem novih, vedno večjih tveganj pri svojem poslovanju. Ta v primeru, da niso ustrezno obvladovana, vedno nosijo tudi možnost realizacije potencialnih izgub (Letno poročilo Banke Slovenije, 1998). Plačilne kartice, izdane v Sloveniji, omogočajo odloženo poravnavo obveznosti, nekatere tudi odobritev revolving posojila. Največji delež izdanih kartic pripada domačim karticam, ki jih slovenske banke izdajajo fizičnim osebam. Poleg domačih kartic, katerih uporaba je omejena na Slovenijo, poznamo tudi licenčne kartice, ki se uporabljajo na prodajnih mestih v tujini. Izdajatelji kartic so poleg bank tudi podjetja. Plačilne kartice lahko uporabljamo tudi na bančnih avtomatih. V tujini lahko imetniki licenčnih kartic MasterCard, Visa, Diners, American Express, dvigujejo gotovino na bančnih avtomatih in v nekaterih bankah. 3.2 Kartični sistemi in blagovne znamke Urejena arhitektura blagovnih znamk je v tržnem gospodarstvu nujna za prepoznavnost podjetij in olajša upravljanje z blagovnimi znamkami. Banke v Sloveniji izdajajo bančne kartice naslednjih blagovnih znamk:

• domačo kartico Karanta, ki je blagovna znamka Nove Ljubljanske banke, d.d.; • domačo kartico Activa, ki je blagovna znamka Banke Koper, d.d.; • iz mednarodnega kartičnega sistema Europay: BA Maestro, MasterCard; • iz mednarodnega kartičnega sistema Visa: Visa; • iz mednarodnega kartičnega sistema Diners: Diners Club International; • iz mednarodnega kartičnega sistema American Express: Centurion finančne storitve

d.o.o..

10

V razpredelnici so razvrščene in prikazane kartice po znamkah kartic in vrstah kartic. TABELA 1: ZNAMKE IN VRSTE KARTIC Znamka kartice Vrsta kartice

BA MAESTRO - mednarodna kartica • debetna kartica KARANTA - domača kartica • kartica z odloženim plačilom

• posojilna kartica • 10% delež porabe • 20% delež porabe

ACTIVA – domača kartica • kartica z odloženim plačilom • klasična kartica • zlata kartica

ACTIVA MASTERCARD – mednarodna kartica • kombinirana kartica • kreditna kartica • klasična kartica • zlata kartica • poslovna kartica

MASTERCARD - mednarodna kartica • kartica z odloženim plačilom • klasična kartica • zlata kartica • poslovna kartica • posojilna kartica

VISA - mednarodna kartica • kartica z odloženim plačilom • klasična kartica • zlata kartica • poslovna kartica • posojilna kartica Visa Electron

DINERS – licenčna, partnerska, mednarodna kartica • kartica z odloženim plačilom • klasična kartica • zlata kartica • poslovna kartica • obročna kartica (3, 6 in 12 mesecev) • Diners Club Adria, Delo Novice, Dars, Golf zveza Slovenije, Merkur

AMERICAN EXPRESS – licenčna, partnerska, mednarodna kartica

• klasična kartica • zlata kartica • poslovna kartica • obročna kartica

MAGNA - PETROL • rdeča • siva • srebrna

PIKA - MERCATOR • gotovinska kartica – bonitetna • posojilna kartica • zlata kartica

Vir: www.mojdenar.com

11

Vse kartice imajo na sprednji strani številko kartice, zapis časovne veljavnosti in priimek ter ime uporabnika, znak ter banko, izdajateljico kartice. Nekatere imajo tudi elektronski čip. Na hrbtni strani sta vedno magnetni trak in podpisni trak, dodani pa so lahko drugi zaznamki, kot je proizvajalec plastike, izdajatelj itd. V nadaljevanju si poglejmo opis in obliko posameznih kartic, ki jih izdaja največja univerzalna slovenska banka, Nova Ljubljanska banka, d.d. (NLB), ki ima licenco Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti poslovnega bančništva, investicijskega bančništva in varčevanja. Banka s svojo razvejano poslovno mrežo ponuja storitve doma in v tujini, tako za individualne stranke in javne ustanove, kot za obrtnike ter mala, srednja in velika podjetja. Leta 1999 je prejela Euromoney-evo priznanje za odličnost, s strani Central European Bank je bila imenovana za slovensko banko desetletja, vodilne svetovne ocenjevalne agencije pa so ji dodelile bonitetne ocene, ki jo uvrščajo med vodilne po varnosti med bankami v srednji in vzhodni Evropi. KARTICA BA MAESTRO Kombinirana kartica BA Maestro je mednarodna znamka debetne kartice, ki jo ima vsak imetnik osebnega računa: SLIKA 1: KARTICA BA MAESTRO

Opis kartice Banka-izdajateljica kartice Znak BA Znak Maestro Številka kartice Ime in priimek imetnika Datum veljavnosti Magnetni trak Podpis imetnika Znak Cirrus Pri nekaterih karticah se pojavljata hologram in elektronski čip

Vir: Navodila za poslovanje s kartico BA Maestro (2001, 2-3).

12

Kartica BA Maestro omogoča: ⇒ brezgotovinsko plačevanje doma in v tujini, ⇒ dvig gotovine na več kot 1.400 bankomatih v Sloveniji in 600.000 po svetu, ⇒ komitenti lahko razpolagajo z denarjem na računu, ⇒ brezplačen dvig gotovine na bankomatih bank Skupine NLB, ⇒ identifikacijo za opravljanje bančnih storitev. Kartico BA Maestro lahko imetniki in pooblaščenci uporabljajo v okviru razpoložljivih sredstev in dovoljenega limita na svojem osebnem računu. S to kartico, ki spada med debetne kartice v družini plačilnih kartic Nove Ljubljanske banke d.d., so imetniki dobrodošli v več kot 80-tih državah sveta na bankomatih in prodajnih mestih, ki so označeni z nalepko Maestro ali Cirrus. Postopek dvigovanja gotovine ali plačevanja na prodajnih mestih je enak kot doma. Za dvig gotovine imetnik uporabi svojo osebno številko, ki nadomesti podpis potrdila o nakupu. Vsaka kartica BA Maestro velja dve leti in jo v banki pred potekom veljavnosti vsem imetnikom avtomatsko zamenjajo, osebna številka pa ostane nespremenjena. KARTICA KARANTA

SLIKA 2: KARTICE KARANTA

Vir: www.nlb.si

Karanta je blagovna znamka Nove Ljubljanske banke d.d., s katero lahko imetniki plačujejo nakupe in storitve v Sloveniji na vseh prodajnih mestih, ki so označena z nalepko Karanta. V okviru limita, ki ga določi banka, jo lahko imetniki uporabijo ne glede na trenutno razpoložljiva sredstva in vedno, kadar pri sebi nimajo dovolj gotovine. Poleg tega kartica Karanta omogoča: ⇒ možnost plačila obveznosti na več kot 20.000 prodajnih mestih v Sloveniji, ⇒ možnost zavarovanja za primer izgube ali kraje kartice, ⇒ za poslovanje lahko imetnik pooblasti tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico, ⇒ možno spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB,

13

⇒ imetniki lahko izbirajo med različnimi barvami kartice (velja za Karanto z odloženim plačilom).

POSOJILNA KARTICA KARANTA

SLIKA 3: POSOJILNA KARTICA KARANTA

Vir: www.nlb.si

Vse navedene ugodnosti pri klasični kartici Karanta veljajo tudi za posojilno kartico Karanta, njena posebnost pa je prenašanje plačil na kasnejše mesece, za kar banka zaračuna obresti. Višina takšnega odobrenega posojila lahko doseže zgornjo mejo 1.500.000 tolarjev, kar je odvisno od višine mesečnega priliva na osebni račun. Tudi pri posojilni kartici Karanta se opravljeni nakupi plačujejo enkrat na mesec. Imetniki kartic pri nakupih s kartico porabljajo svoje posojilo in ga hkrati z obveznim deležem mesečnega plačila porabljenega zneska spet sproščajo. Ob prekoračitvi višine posojila je potrebno znesek nad odobrenim zneskom okvirnega posojila plačati v celoti. Obveznosti se plačujejo enkrat mesečno, dan izplačila imetniki izberejo sami: 8., 18., ali 28. dan v mesecu. Glavne prednosti posojilne kartice Karanta so, da omogoča: ⇒ možnost plačila obveznosti na več kot 20.000 prodajnih mestih v Sloveniji, ⇒ delno plačilo, obvezni delež mesečnega plačila je 10% oziroma 20% skupnega zneska

porabe, ostanek ob spremenljivi obrestni meri se prenese na kasnejši čas, ⇒ brezplačno nezgodno zavarovanje, ⇒ za poslovanje lahko imetniki pooblastijo tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico, ⇒ znesek dolga lahko imetniki zmanjšajo ali v celoti poplačajo z vmesnim plačilom, ⇒ dvig gotovine na bančnem okencu do 50.000 tolarjev na dan, ⇒ dvig gotovine je odvisen od višine odobrenega posojila in ne od stanja na osebnem

računu, ⇒ spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB.

14

KARTICI MASTERCARD IN VISA

Kartici MasterCard in Visa sta vodilni mednarodni plačilni kartici, ki ju uporablja več sto milijonov ljudi na milijonih prodajnih mest po vsem svetu. Za plačilo z MasterCard in Visa doma ali v tujini zadošča podpis, saj je njen imetnik tudi brez gotovine vedno plačilno sposoben. Za manjša gotovinska plačila je imetnikom MasterCard in Visa na voljo več sto tisoč bankomatov, izplačilo gotovine pa je mogoče tudi pri bankah po vsem svetu, ki so vključene v oba sistema. Tako prodajna mesta kot banke in bankomati so označeni z nalepkami in drugimi oznakami MasterCard in Visa. Kartici MasterCard in Visa ponujata niz ugodnosti, ki omogočajo brezskrbno, hitro in varno plačevanje nakupov po vsem svetu. Glavne značilnosti in ugodnosti so: ⇒ kartica omogoča brezgotovinske nakupe blaga in storitev na prodajnih mestih doma in

v tujini, ⇒ s kartico lahko imetniki plačujejo na prek 24 milijonov prodajnih mestih v več kot 200

državah po svetu ali dvignejo gotovino na več kot milijon bankomatih po svetu, ⇒ plačilo nakupov s kartico poravnajo imetniki enkrat na mesec, na dan, ki ga izberejo

sami, 8., l8. ali 28. dan v mesecu, pri čemer se odlog plačila ne obrestuje, ⇒ mesečni izpisek z navedenimi nakupi imetnikom omogoča pregled nad izdatki, ⇒ za plačilo lahko pooblastijo banko ali sami plačajo s položnico, ⇒ kartico uporabljajo v okviru dovolj visokega limita, ki ga določi banka, ⇒ imetniki kartice so vključeni v nezgodno zavarovanje, ⇒ kartica omogoča hotelske rezervacije po vsem svetu, ⇒ kartica omogoča najem avtomobila rent a car, brez plačila sicer obveznega pologa, ⇒ kartica omogoča naročilo blaga po telefonu in kataloške nakupe, ⇒ s kartico lahko imetniki naročijo in plačajo nakup prek interneta, ⇒ možen nujni dvig gotovine ali izdelava nadomestne kartice v tujini, ⇒ brezplačno nezgodno zavarovanje, ⇒ prek Klika NLB lahko spremljajo porabo po kartici,

SLIKA 4: KARTICI MASTERCARD IN VISA

Vir: www.nlb.si

15

⇒ možnost izbire motiva na kartici (velja za kartice z odloženim plačilom), ⇒ ob izgubi ali kraji kartice v tujini je imetniku kjerkoli na voljo izdaja nadomestne

kartice ali izredni dvig gotovine (NLB d.d., 2001, 9). ZLATA KARTICA MASTERCARD

SLIKA 5: ZLATA KARTICA MASTERCARD

Vir: www.nlb.si

Ta prestižna kartica je namenjena ljudem, ki zaradi svojega načina življenja v vsakem trenutku zahtevajo in potrebujejo najvišjo kakovost storitev oziroma tistim, ki imajo višje zahteve in katerih življenjski stil zahteva pogosto plačevanje višjih zneskov. Dodatno zavarovanje ob kraji ali izgubi zlate kartice MasterCard Imetniki zlate kartice MasterCard so zavarovani ob zlorabi za primer izgube ali kraje kartice. Zavarovalnica krije škodo, nastalo zaradi zlorabe kartice do višine osebnega limita porabe. Povrnitev škode lahko imetniki uveljavijo že 24 ur pred prijavo izgube oziroma kraje kartice (NLB d.d., Promocija, 2005). Nezgodno zavarovanje Vsak imetnik zlate kartice MasterCard je nezgodno zavarovan vse dni v obdobju veljavnosti kartice, in sicer za primer nezgodne smrti v višini 1.500.000,00 SIT in za primer popolne trajne invalidnosti kot posledice nezgode v višini 7.500.000,00 SIT. Za zlato kartico sicer veljajo vse že navedene ugodnosti, in še dodatne: ⇒ višji limit poslovanja, ki omogoča izpolnjevati imetnikove še tako zahtevne želje, ⇒ brezplačno nezgodno zavarovanje, ⇒ enostavno brezgotovinsko plačevanje in dvig gotovine tudi v tujini, ⇒ brezplačno zavarovanje za primer izgube ali kraje kartice, ⇒ ob izgubi kartice je mogoč nujni dvig gotovine v tujini,

16

⇒ brezplačna izdelava nadomestne kartice v tujini, ⇒ možno spremljanje porabe s kartico prek Klika NLB, ⇒ plačilo nakupov s kartico poravnajo imetniki enkrat na mesec, na dan, ki ga izberejo

sami, 8., 18., ali 28. dan v mesecu, pri čemer se odlog plačila ne obrestuje, ⇒ s kartico lahko imetniki rezervirajo hotel ali najamejo avtomobil brez plačila pologa, ⇒ imetniki lahko plačujejo preko interneta, naročajo po katalogih in telefonu, ⇒ za poslovanje lahko pooblastijo tudi drugo osebo, ki dobi svojo kartico (NLB d.d.,

Promocija, 2005). POSLOVNA KARTICA MASTERCARD

SLIKA 6: POSLOVNA KARTICA MASTERCARD

Vir: www.nlb.si

Poslovna kartica MasterCard je namenjena tistim, ki želijo enostavno in varno plačevanje z denarjem podjetja, radi pa bi se izognili nevšečnostim, povezanim s plačevanjem z gotovino ali naročilnicami. Kartice lahko uporablja več zaposlenih v podjetju. Imetniki poslovne kartice MasterCard ne potrebujejo gotovine in se lahko vsak hip odpravijo na pot. Z njo lahko kupijo letalsko vozovnico, plačajo taksi, najamejo avtomobil, rezervirajo in plačajo hotel, morebitno pogostitev poslovnega partnerja in tudi dvignejo gotovino. Prejeta potrdila in računi omogočajo kasnejši obračun in pregled poslovnih izdatkov. Poslovna kartica MasterCard je s svojimi lastnostmi oziroma prednostmi pravo sodobno plačilno sredstvo vsakega poslovnega človeka. Poslovna kartica ponuja imetniku številne ugodnosti, ki postajajo v današnjem poslovnem življenju čedalje bolj nepogrešljive : ⇒ preprosto plačevanje z denarjem podjetja doma in v tujini na prodajnih mestih,

označenih z nalepko MasterCard, ⇒ dvigovanje gotovine na bankomatih ali v bančnih poslovalnicah, označenih z nalepko

MasterCard, ⇒ omogoča plačilo nepredvidenih izdatkov na potovanju,

17

⇒ poraba se poravnava enkrat mesečno, kar omogoča odlog plačila obveznosti do enega meseca (brez obresti),

⇒ enostaven pregled nad poslovnimi izdatki z mesečnimi obvestili o opravljenih transakcijah,

⇒ možen nujni dvig gotovine ali izdelava nadomestne kartice v tujini, ⇒ 24 milijonov prodajnih mest in skoraj milijon bankomatov, ⇒ dvig na bankomatu do 200.000 SIT dnevno, ⇒ poravnava obveznosti enkrat mesečno po imetnikovi izbiri: 8., 13., 18., 23. ali 28. dan

v mesecu. 3.3 Statistični podatki o karticah Konec leta 2005 je bilo v Sloveniji prek 3,4 milijona plačilnih kartic, kar je tri odstotke več kot leta 2004. Med izdanimi karticami je bilo dobri dve tretjini debetnih. Poleg tega se je za deset odstotkov povečala celotna vrednost dvigov na bankomatih. Število debetnih kartic je leta 2005 v primerjavi z letom 2004 zraslo le za odstotek, medtem ko se število kreditnih kartic v zadnjih letih v povprečju vsako leto poveča za okoli osem odstotkov (Hafner 2006a, 27). Deset odstotkov transakcij s tujimi karticami Kljub manjšemu številu je bilo leta 2005 skupaj opravljenih slabih 63,4 milijona transakcij s kreditnimi karticami, kar je 28 odstotkov več kot z debetnimi. Glede na znesek vseh transakcij v letu 2005 je razlika med karticama še večja, saj se je s kreditnimi karticami opravila za 36 odstotkov večja vrednost vseh plačil. V celotnem znesku opravljenih transakcij, ki je leta 2005 znašal 935,57 milijarde tolarjev (3,9 milijarde evrov), je bilo 9,8 odstotka transakcij opravljenih s plačilnimi karticami, izdanimi v tujini (Hafner 2006b, 27). SLIKA 7: ŠTEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH KARTIC V

SLOVENIJI PO LETIH

18

Na POS terminalih porabljenih 869 milijard tolarjev Poleg plačilnih kartic se v zadnjih letih povečuje tudi število dvigov na bankomatih in število opravljenih transakcij prek POS terminalov. V Sloveniji je bilo konec leta 2005 na 1.490 bankomatih opravljenih 66,5 milijona transakcij, kar v denarnih enotah pomeni dobrih 983 milijard tolarjev (4,1 milijarde evrov). Omenjeni znesek se je v primerjavi z letom 2004 povečal za dobrih deset odstotkov. Na POS terminalih je bilo leta 2005 opravljenih 109,5 milijona transakcij v skupni vrednosti 868,7 milijarde tolarjev (3,63 milijarde evrov) oziroma 6,9 odstotka več kot leta 2004 (Hafner 2006c, 27). Leta 2005 je upadlo število transakcij na POS terminalih, kar je razvidno iz spodaj prikazanih podatkov.

TABELA 2: ŠTEVILO POS TERMINALOV PO LETIH

LETO ŠTEVILO POS TERMINALOV

ŠTEVILO TRANSAKCIJ

(V MIO)

VREDNOST TRANSAKCIJ (V MRD SIT)

VREDNOST TRANSAKCIJ (V MIO EUR)

1999 15.269 38,15 223,69 933,46 2000 21.723 49,38 313,74 1.309,23 2001 26.186 73,45 466,63 1.947,20 2002 29.452 91,75 585,10 2.441,59 2003 32.035 111,79 719,57 3.002,72 2004 34.770 110,77 812,86 3.392,01 2005 28.817 109,51 868,68 3.624,92

Vir: Banka Slovenije.

V devetih letih se je število bankomatov povečalo skoraj za trikrat. Podatki so prikazani na sliki 8.

SLIKA 8: ŠTEVILO BANČNIH AVTOMATOV PO LETIH

0200400600800

1000120014001600

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

Številobankomatov

Vir: Banka Slovenije

19

4 PLAČILNE KARTICE IN POS TERMINALI Z VGRAJENIM ČIPOM Mednarodni forum kartične tehnologije in varnosti Cartes 2002, ki je potekal v Parizu, je opozoril na največji problem sodobnega poslovanja. Tehnologijo plačevanja s plačilnimi karticami je treba nujno zamenjati, sicer bodo ob vse večji rasti e-poslovanja tovrstne denarne transakcije v veliki nevarnosti. Na ta problem sodobnega poslovanja so sicer prvi opozorili pri MasterCardu, vodilni svetovni družbi za kartično poslovanje. Z več kot 1,7 milijarde MasterCardovih Maestro in Cirrus karticami je bilo v letu 2002 po svetu opravljenih več kot 11,6 milijarde transakcij v vrednosti dobre milijarde dolarjev. Plačilne kartice ostajajo temelj poslovanja v prihodnje, zato je MasterCard kot vodilni na tem področju s svojimi partnerji pred časom ustanovil združenje EMV (Eurocard, MasterCard, Visa – standard za uporabo čipa), ki bo sistem s plačilnimi karticami po svetu povsem spremenil. Podpredsednik Chip Product Managementa pri MasterCard International, je povedal, da je najpomembnejše zagotavljanje popolne varnosti denarnih transakcij s plačilnimi karticami kjerkoli po svetu. Plačilne kartice imajo vgrajen pametni čip, ki bo povsem nadomestil plačilne kartice z magnetnim trakom oziroma slipom. Gre za izboljšano varnost in ob dobrem sodelovanju s partnerskimi bankami je praktično onemogočena kakršna koli zloraba plačilne kartice. V Veliki Britaniji so za štirinajst milijonov plačilnih kartic že uvedli MasterCardov EMV standard z vgrajenim čipom, v Franciji in Nemčiji se na zamenjavo običajnih plačilnih kartic s slipom za plačilne kartice s čipom pospešeno pripravljajo, sicer pa bo MasterCardova kartica s čipom postala obvezna leta 2007. Zamenjavo navadnih plačilnih kartic MasterCard in Visa bodo morale opraviti tudi vse slovenske banke, ki sodelujejo v sistemu plačilnih kartic. Zato bodo tudi slovenske banke začele uporabljati MasterCardovo tehnologijo Risk explorerja, ki pomeni inteligenten nadzor denarnih transakcij z najsodobnejšo zaščito. Vsi, ki sprejemajo plačilne kartice, v svetu je takšnih lokacij več kot 28 milijonov, bodo morali zamenjati sedanje čitalnike z novimi, pametne plačilne kartice s čipi. Transakcije z novimi karticami bodo izredno varne, že sedaj pa je neposredno v MasterCardovem omrežju transakcija opravljena v dveh sekundah. Lastnik kartice bo imel v vgrajenem čipu na kartici vse zanj pomembne podatke. V sedanjem čipu z zmogljivostjo 32 KB, v naslednjih letih bo zmogljivost še enkrat večja, zato bo lahko uporabnik hranil še več svojih podatkov, ki jih rabi pri vsakodnevnih opravilih. MasterCard je ob tem svetovnem standardu razvil tudi vso potrebno podporo, od nadzora nad transakcijami s postopkom brez stranke, ki ga imenujejo Clientless, do rešitev plačevanja brez fizičnega stika med kartico in terminalom, to je Proximity (Tekavec 2003a, 11). 4.1 Nova generacija plačilnih kartic MasterCard International je v svetovnem e-poslovanju vodilno podjetje, ki je razvilo najsodobnejše rešitve za e-poslovanje na področju tehnološke integracije globalnih rešitev plačilnih sredstev, vključno s plačilnimi karticami MasterCard, Cirrus in Maestro. Teh je več kot 1,7 milijarde, za katerimi stoji približno 25.000 članic v 210 državah in območjih po vsem svetu. Z napovedjo četrte različice kartice MasterCard M/ChipTM (MChip 4) so se odzvali na povratne informacije planskih finančnih inštitucij po svetu in razvili

20

prilagodljivo računalniško aplikacijo za pametne kreditne in plačilne kartice. Plačilne kartice z vgrajenim integriranim vezjem, čipom, so bile uvedene že leta 1998 kot integrirana ponudba za kreditno-plačilne kartice, od takrat pa so jih začeli vpeljevati skoraj po vsem svetu. Namestnik direktorja Chip and Mobile Commerce Center of Exellence, MastreCard International, je povedal, da je trg pametnih kartic drugačen. Aplikacije M/Chip so obogatili z rešitvami, ki so narejene bolj prilagodljivo in učinkovito za izdajatelje po vsem svetu. M/Chip 4 bo v naslednjih letih nadaljeval z grajenjem močnega zagona za prenosljivost na čipne kartice (Tekavec 2003b, 11). Moj ČIP in PIN je projekt, s katerim banke seznanjajo komitente v Sloveniji in jih obveščajo o prihajajočih spremembah na področju plačevanja s plačilnimi karticami. V zadnjih letih v svetu poteka intenzivna zamenjava plačilnih kartic, opremljenih z magnetno stezo, namesto njih pa prihajajo pametne kartice, ki imajo nameščen čip. Eden izmed razlogov za prehod na čip izvira iz zastarelosti tehnologije magnetnega zapisa. Zmogljivosti magnetnega traku namreč ne izpolnjujejo zahtev po novih funkcionalnostih in vsebinah, ki jih prinaša nov način življenja in posledično novi kartični proizvodi ter storitve. Zagotovo pa je prvi razlog v povečani varnosti poslovanja, zato so v sistemu Activa odločili pametno kartico uporabiti med prvimi v svetu. S tem omogočajo komitentom najvišjo možno obliko varnosti in jim hkrati ponujajo vrsto novih funkcionalnosti, ki jih kartica z vgrajenim čipom in novo tehnologijo omogoča.

SLIKA 9: KARTICA S ČIPOM

Vir: www.nkbm.si Kartica Activa Maestro ima na prvi strani vgrajen čip, ki omogoča bančne transakcije s pomočjo čipne tehnologije. Kot pametna plačilna kartica omogoča tudi druge sodobne storitve, kot je varno spletno nakupovanje, shranjevanje bančnih in drugih digitalnih potrdil na čip, varna uporaba spletnega bančništva in drugih sodobnih spletnih portalov. Osnovne funkcije, brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev, dvigovanje gotovine na bankomatih in POS terminalih ter poslovanje s čeki, ostajajo nespremenjene, podatki pa še varnejši (Activa, 2006).

21

Novi izzivi kartičnega poslovanja bank

Tehnologija kartičnega poslovanja se v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo. Banke, podjetja, vladne inštitucije in drugi uporabniki kartic neprestano iščejo načine za njihovo varnejšo in učinkovitejšo uporabo. S tega vidika klasične magnetne kartice počasi, a zanesljivo odstopajo svojo, skoraj tridesetletno prevlado v svetu kartičnega poslovanja drugim, izboljšanim in kakovostnejšim kartičnim nosilcem podatkov. V poslovanje se uvajajo tako imenovane "pametne kartice" (angl. Smart Card), katerih bistven element je majhen čip, ki vstavljen v ustrezen aparat skrbi za prenos določenih podatkov. Takšne kartice v Sloveniji najpogosteje uporabljamo v telefonskih govorilnicah, dobili pa smo jih tudi kot našo prvo zdravstveno kartico. Poleg "pametnih kartic" pa se v svetu vedno bolj uporabljajo pri nas še relativno neznane laserske optične kartice, katerih uvedba je na marsikaterem poslovnem, vojaškem in socialnem področju pomenila pravo revolucijo. Laserska optična kartica je spominski medij v velikosti plačilne oziroma kreditne kartice. Opremljena je s 35-milimetrskim optičnim refleksijskim trakom, na katerega se s pomočjo laserja lahko zapisuje in bere vsakovrstne podatke. Na optičnem traku je 4,1 MB prostora za zapis podatkov, kar je v primerjavi s klasičnim magnetnim trakom ali čipom pametne kartice neprimerno večja prostornina. Magnetni trak na magnetni kartici ima namreč prostornine le okoli 0,0002 MB, čip pametne kartice pa 0,008 MB. Ta prostornina omogoča laserski kartici že v osnovi drugačen tehnološki pristop pri operiranju s podatki, saj se v nasprotju z drugimi vrstami kartic lahko vsi zapišejo neposredno nanjo. Magnetne in pametne kartice so s tega vidika le posrednik imetnikovih podatkov centralnemu računalniku, ki nato v zvezi njimi sproži zahtevane akcije, medtem ko lahko na laserskih karticah s pomočjo centralnega računalnika zapišemo obsežne arhive podatkov (Rotovnik 2001a, 12). Razlika med lasersko in drugimi karticami Bistvena razlika, ki ločuje lasersko optično kartico od drugih vrst kartic, je torej njena sposobnost arhiviranja podatkov. To pomeni, da se lahko nanjo zapisujejo tako podatki, ki omogočajo identifikacijo imetnika kartice, kot tudi podatki, ki so predmet njenega poslovanja. V bančništvu so to podatki o prometu na računu, v zdravstvu, na primer, pa slikovni in zaupni zdravstveni podatki o posameznikovih boleznih in operacijah. Lastnost, ki lasersko kartico uvršča na sam vrh varnosti pri poslovanju, je njena sposobnost trajnega shranjevanja podatkov. To pomeni, da so podatki, ki so nanjo enkrat že zapisani, neizbrisni do konca njenega fizičnega trajanja. Sprememba določenega podatka oziroma njegov popravek je s tega vidika na njej zapisan kot nov podatek, kar pomeni, da se zaradi ažuriranja stanja arhiva na kartici stari podatek ne izbriše. Možnost trajnega dostopa do celotnega prometa oziroma zgodovine že zapisanih podatkov dajejo laserski kartici tudi status dokumenta, kar je pri bančnem poslovanju velikega pomena. Nepoštene manipulacije s podatki, ki jih dopuščajo druge kartice, namreč postanejo z uporabo laserske kartice preteklost, saj je spremljanje prometa na računih in oseb, ki so posamezno finančno ali nefinančno akcijo sprožile, neizbrisno (Rotovnik 2001b, 12).

22

4.2 Uporabnost in nadzor6 M/Chip 4 je bil razvit posebej za to, da izdajateljem ponudi večjo uporabnost, podporo in nadzor. V skladu z najnovejšimi zahtevami vpeljuje M/Chip 4 nov algoritem EMV za ključ seje, ki bo zlasti koristil izdajateljem, ki želijo enoten proces avtorizacije na glede na ponudnika aplikacije, medtem ko hkrati nudi dodatno zaščito pred napadi DPA (differential power analysis). M/Chip 4 ima zmožnost shraniti zadnjih deset transakcij, skupaj s podatki o znesku, valuti in datumu transakcije, kumulativnem števcu transakcij na kartici ter o tem, ali je bila transakcija odobrena ali zavrnjena oziroma, ali je bilo treba zahtevati avtorizacijo. Izdajatelji kartic lahko razdelijo svoje portfelje in nadzirajo uporabo kartic pri različnih trgovskih kategorijah. Uporabljajo se lahko tudi skupaj s sistemom za generiranje podatkov za avtorizacijo, ki so potrebni za jamstvo transakcij v elektronski trgovini. Vse je nastalo kot osnova delovanja MasterCard International, ki je sicer globalno podjetje za plačila z eno najbolj znanih blagovnih znamk na svetu. MasterCard seveda ne izdaja kartic, niti nima letnih članarin za imetnike kartic, niti od trgovcev ne zahteva, da sprejemajo njegove kartice ali dajejo posebne popuste. To je samo članska organizacija s članskimi finančnimi ustanovami iz vsega sveta oziroma osnovna operacijska podružnica zasebne delniške družbe MasterCard Incorporated, ki je registrirana pri ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev. MasterCard je tako v bistvu le blagovna znamka za plačilne in kreditne kartice z visoko garancijo, glavne članice, ki ponujajo MasterCardove proizvode v Sloveniji, pa so Nova Ljubljanska banka, Banka Koper, Societe Generale Group (SKB), Abanka Vipa, Probanka, in Bank Austrija (Tekavec 2003c, 11). 4.3 Razvoj spremljajoče opreme Sodobnim varnostnim trendom s plačilnimi karticami sledijo tudi proizvajalci spremljajoče opreme. Analize so pokazale, da bo svetovni trg do leta 2010 potreboval neverjetnih več ko 40 milijonov raznovrstnih bančnih oziroma plačilnih terminalov. Pri Ingenicu, vodilnem svetovnem proizvajalcu plačilnih terminalov, predvidevajo, da se je njihova rast proizvodnje plačilnih terminalov od leta 2000 do 2003 povečala kar za 200 odstotkov. Na račun pametnih plačilnih kartic je na primer največji francoski proizvajalec plačilnih terminalov Xiring povečal proizvodnjo kar za 93 odstotkov in v enem letu prodal okrogel milijon čitalnikov, ki jih uporabljajo v bančnem poslovanju. Proizvajalci čitalnikov računajo, da bo svetovni trg v letu 2006 potreboval kar 27,5 milijona čitalnikov (Tekavec, 2003d, 11). 4.4 Premoženje na plastiki Plačilne kartice so postale že običajno sredstvo brezgotovinskega plačevanja, ki pa ima žal svoje omejitve. Razen seveda tistih, ki si lahko privoščijo največ z zlatimi, diamantnimi in še katerimi podobnimi kartičnimi pridevniki. Družba MasterCard Europe, sicer vodilna pri razvoju in izdaji plačilnih kartic, je zelo zgodaj ugotovila, da so med njenimi uporabniki tudi taki, ki imajo veliko več denarja, kot ga lahko porabijo z običajnimi plačilnimi karticami. Premium programe posebnih plačilnih kartic je MasterCard vpeljal leta 1968 na

6 Prirejeno po prilogi Dnevnika, Tolar na tolar (2003,11).

23

Švedskem samo zato, da bi zadovoljil potrebe in želje svojih premožnejših strank. Tako je nastala njihova zlata plačilna kartica MasterCard kartica, ki jih banke izdajajo svojim najboljšim strankam, da tudi tako potrdijo svoj prestiž. Z najnižjim limitom 5000 evrov, dodatnim zavarovanjem in dodatno 24-urno podporo imetnikom zlatega MasterCarda resnično ni treba skrbeti za nič. Banke, ki izdajajo MasterCard kartice, so kmalu ugotovile, da so zlate kartice za nekatere še premalo, da bi lahko izkoristili vse prednosti svojega premoženja. V drugi polovici devetdesetih let so tako uvedli svetovno novost, ki so jo kmalu posnemali tudi drugod. MasterCard Platinum kartica je postala novi statusni dokaz, ki omogoča še več od zlate plačilne kartice. Platinasto kartico spremljajo vrhunske nadstandardne storitve in asistence ter zavarovanja. Imetniki platinastih kartic so kar takoj vključeni v različne VIP sezname in na več kot dvesto letališčih po svetu njihovim imetnikom na stežaj odpirajo vrata VIP prostorov. Ugledne svetovne verige luksuznih izdelkov so posebej zanje pripravile poseben program MasterCard collection. Pri nas manj znane, v tujini pa cenjene verige, kakršne so The Savoy group, Le Meridien, Relais et Chateaux in druge, imetnikom platinastih kartic ponujajo posebne programe po posebnih cenah, ki pa so tako ali tako višje od običajnih, toda kdor ima »platino« v denarnici, si vse to lahko privošči. V slovenskih bankah naj bi jih začeli svojim najboljšim strankam deliti leta 2004. Vprašanje pa je, kdaj bo katera slovenska banka izdala verjetno najbolj cenjeno in najbolj prestižno kartico, MasterCard World Signia. V Evropi jo od leta 1997 izdaja le dvajset največjih bank, in to svojim največjim, najbolj dragocenim in torej s tem tudi najbolj premožnim strankam. V Evropi je le okoli 10.000 tistih, ki nosijo s seboj Signio, posebej oblikovano plačilno kartico z vgraviranim podpisom lastnika. Z njo se odpira povsem drugačen svet privilegijev, ki se začne z bančnim osebnim skrbnikom lastnikovega računa. Seveda se z njo odpirajo VIP prostori na več kot 300 letališčih po svetu in MasterCard prek bančnih komitentov ponuja vso možno pomoč, od potovalnih rezervacij do popustov v izbranih hotelih, izposojevalnicah avtomobilov, potovalnih agencijah, ob tem pa zagotavlja še medicinsko in pravno pomoč ter potovalno zavarovanje. Imetniki Signie jo bodo res imeli vedno pri sebi, ker v primeru izgube v dveh urah zagotovijo denarno nakazilo in v dveh delovnih dneh novo kartico. Platinaste in Signia kartice v Sloveniji še ni, so pa zato postale že skoraj običajne zlate kartice. Mnogi Slovenci vendar imajo pod palcem že dovolj in tudi dovolj redni plačniki so. Tako Visa že nekaj časa izdaja svojo prestižno Visa Gold kartico, ki omogoča višje limite porabe in prepoznavnost, varnost in visoko raven storitev. Visa pa vsaj za zdaj pri nas še ne izdaja svoje najbolj prestižne platinaste kartice, kjer je končni znesek pri enkratnem dvigu omejen na 100.000 dolarjev. Nova Ljubljanska banka izdaja svojim komitentom prestižno kartico Zlati MasterCard, z zlato kartico sledi drugim v Sloveniji tudi American Express, ki je najbolj prestižni izdajatelj plačilnih kartic. Omogoča uporabo brez vnaprej določenega limita, nadomestilo kartice v 24 urah, imetniki zlatega American Expressa pa lahko uporabljajo še storitev Gold Assist, ki pomeni svojevrsten osebni servis ob številnih neprijetnostih. V Sloveniji je navzoč tudi Diners Club, ki je tudi začel to svetovno revolucijo s plačilnimi karticami. Zanje je verjetno najpomembnejše izdajanje t.i. Co-brand kartic, ki pomeni sodelovanje med podjetji in izdajatelji kartic (Tekavec, 2003, 11).

24

SLIKA 10: MASTERCARD PLATINUM KARTICA

Vir: Priloga Dnevnika, Tolar na tolar

SLIKA 11: MASTERCARD WORLD SIGNIA

Vir: Priloga Dnevnika, Tolar na tolar

25

5 PROCESIRANJE KARTIČNEGA POSLOVANJA Banke so z namenom zagotovitve procesne podpore poslovanja s plačilnimi karticami ustanovile Bankart d.o.o., Procesiranje plačilnih instrumentov, Celovška 150, Ljubljana. Družba Bankart nudi svoje storitve s področja procesiranja kartičnega in bankomatskega poslovanja ter POS terminalov vsem bankam in drugim finančnim institucijam v Sloveniji, pa tudi zainteresiranim nebančnim organizacijam7. Uporabnikom svojih storitev zagotavlja tudi podatke za izvrševanje plačil na osnovi plačilnih in posojilnih kartic in izvaja avtorizacije transakcij ter servis samopostrežnih naprav in personalizacijo kartic8. Bankart upravlja mrežo bančnih avtomatov za praktično vse poslovne banke, ki so v Sloveniji dejavne na področju poslov s prebivalstvom. V letu 2000 je Bankart postavil novo platformo za upravljanje mreže bančnih avtomatov, ki je med drugim omogočila enostavnejšo širitev obstoječih ter implementacijo novih storitev. Tako je sedaj možno na bančnih avtomatih dvigovati gotovino tudi z nekaterimi mednarodnimi karticami in kupovati bone za uporabo mobilnih telefonov. Sistem Activa deluje pod okriljem Banke Koper. Banka Koper, ki je lastnica blagovne znamke Activa in za sistem opravlja naloge procesnega in razvojnega centra, prav tako nastopa v odnosu do sistemov MasterCard in Visa kot principalna članica. Ostale banke imajo v teh institucijah status pridruženih članic. Plasis je tretji največji procesni center v Sloveniji in je odvisno podjetje SKB Banke. Podjetje je na slovenskem trgu prisotno že od leta 1993. Zadnja leta je aktivno tudi zunaj meja Slovenije, in sicer omogoča produkcijsko podporo bankam iz Skupine Societe Generale, ki poslujejo v Srbiji, Črni gori ter v Bolgariji. Z uporabo najsodobnejših tehnologij in rešitev s področja informacijske tehnologije opravlja Plasis storitve, povezane s podporo izdajanju različnih kartičnih produktov in sprejemanju mednarodnih plačilnih kartic sistema MasterCard in Visa preko POS terminalov na prodajnih mestih. 5.1 Imprinterji Pri uporabi imprinterja se prenese reliefni zapis podatkov plačilne kartice in ploščice prodajnega mesta na potrdilo o nakupu9. To je klasičen ročni način, ki zahteva nekatera preverjanja pri plačilu s kartico. Ob plačilu mora prodajno mesto preveriti:

izgled kartice, kartica ne sme biti poškodovana, spremenjena, preluknjana, zlepljena in podobno,

7 Kratica POS izvira iz angleščine in pomeni Point Of Sale – prodajno mesto, oziroma čisto enostavno blagajna. POS terminal je naprava, ki omogoča plačilo s plačilnimi karticami. Transakcije so opravljene na elektronski način in prenešene na banko najpogosteje preko klicne telefonske zveze. 8 Personalizacija – vnos podatkov na kartice v kodirni obliki in reliefnega (embossing) ter gladkega zapisa (termontransfer). Dimenzije kartic so 85,75 mm krat 54,03 mm, širina magnetnega in podpisnega traku je od 6 mm do 16 mm, debelina kartice je 0,76 mm. 9 Imprinter je naprava za odtis.

26

seznam neveljavnih kartic, ki mu pravimo stop lista. Kartico, ki je na stop listi, prodajna mesta zadržijo,

datum veljavnosti je vedno označen z iztekom npr.10, podpis kupca.

Ko kupec podpisuje potrdilo o nakupu, morajo imeti kartico v rokah prodajalci in je ne vrnejo kupcu, dokler se ne opravi primerjava podpisov. Če se podpisa bistveno razlikujeta, lahko zahteva prodajalec ponovni podpis na hrbtni strani potrdila o nakupu ali na posebnem listku, ki se shrani skupaj s potrdilom o nakupu. Če tudi ta podpis ne ustreza, lahko zahteva prodajalec od kupca dokument s sliko in na potrdilu zabeleži številko dokumenta. Postopek prodajalec opravi vljudno, če je potrebno, pojasni kupcu, da gre za zaščito poslovanja, predvsem pa za zaščito samega imetnika kartice. Prodajno mesto prejema stop listo dvakrat mesečno do petega oziroma dvajsetega v mesecu. Stop lista je veljavna takoj ob prejemu. Izpolnjevanje potrdila o nakupu pri uporabi imprinterja poteka tako, da se v imprinter vstavi kartica, preko nje pa obrazec Potrdilo o nakupu (Priloga 1). Prodajalec v obe smeri potegne ročico preko potrdila in tako nanj odtisne reliefni zapis podatkov kartice in ploščice s podatki prodajnega mesta. V kolikor podatki na potrdilu niso čitljivi, prodajalec v prisotnosti kupca uniči potrdilo in ponovi postopek z novim potrdilom. Celotni postopek izpolnjevanja potrdila načeloma (in če je to mogoče) poteka v prisotnosti kupca. Prodajalec ročno vpiše na potrdilo o nakupu datum nakupa in znesek. Če je bila opravljena avtorizacija, vpiše tudi avtorizacijsko kodo11. Znesek nakupa se vpiše v tolarjih in stotinih, z decimalno vejico. Če je znesek celo število, se vpišejo decimalna vejica in dve ničli. Kupec v prisotnosti prodajalca potrdilo podpiše, prodajalec pa primerja podpis na hrbtni strani kartice s podpisom na potrdilu o nakupu. Prvi izvod potrdila prejme kupec, drugi izvod potrdila je namenjen arhiviranju pri prodajnem mestu, zadnja kopija pa se skupaj s specifikacijo predloži procesnemu centru. Specifikacija potrdil o nakupu (Priloga 2) je zbirnik potrdil o nakupu določenega obdobja, na osnovi katerega bo banka poravnala terjatev prodajnemu mestu. Višina poravnave terjatev je skupni znesek potrdil o nakupu, zmanjšan za pogodbeno dogovorjeni odstotek provizije. Prodajno mesto dostavi banki ali procesnemu centru specifikacijo s potrdili o nakupu najmanj enkrat tedensko. Eni specifikaciji lahko dodajo prodajna mesta največ sto potrdil o nakupu. Postopek izdelave specifikacije potrdil o nakupu poteka tako, da na prodajnih mestih najprej ugotovijo število potrdil o nakupu in seštejejo zneske na njih, znesek provizije se izračuna po formuli:

ZNESEK PROVIZIJE = BRUTO ZNESEK x DOGOVORJENA PROVIZIJA (%)

Na specifikacijo trgovci vpišejo:

transakcijski račun prodajnega mesta, številko prodajnega mesta, število potrdil, ki jih dostavljajo v plačilo,

10 12-05 pomeni, da velja kartica do konca decembra 2005 11 Avtorizacija je postopek, pri katerem se izvaja kontrola plačilne sposobnosti kartice. POS terminal opravlja avtorizacijo za procesirano kartico. Avtorizacije opravlja na več načinov, odvisno od zneska, vrste kartice in tipa prodajnega mesta.

27

datum predložitve specifikacije, skupni znesek potrdil v bruto SIT, odstotek in znesek provizije ter neto znesek v SIT, od bruto zneska se odšteje znesek provizije.

Odgovorna oseba prodajnega mesta podpiše specifikacijo na za to predvidenem mestu, levo spodaj, in vnese žig prodajnega mesta. Spodnja desna stran specifikacije je namenjena potrditvi prejema specifikacije v banki. Vsa prodajna mesta morajo poslovati s plačilnimi karticami v skladu z mednarodnimi pravili MasterCarda. Velikokrat prodajna mesta utrpijo finančno izgubo zaradi svoje neinformiranosti oziroma nespoštovanja pogodbenih določil. Banke izdajo prodajnim mestom Navodila za poslovanje s plačilnimi karticami, kjer so navedeni postopki izvajanja avtorizacije in predavtorizacije za hotele, motele, rent a car; in sicer, kako se pravilno izpolni potrdilo o nakupu, kako pravilno postopati v primeru vrnjenega blaga, plačanega s plačilno kartico ipd. Namen pravil je zmanjšati operativna tveganja na področju kartičnega poslovanja. Najpogostejši primeri finančne izgube prodajnih mest z uporabo imprinterja so: vnaprej napisani slipi in preprodaja slipov danih v zastavljalnice, nakup opravljen z neveljavno plačilno kartico, neavtorizirane transakcije, znesek transakcije razbit na več slipov ipd. (Operations Bulletin, 2003). 5.2 POS terminali Celovito rešitev elektronskega plačilnega sistema sestavljajo komunikacijska in terminalska POS oprema ter sistem za upravljanje in nadzor sistema. Zaključena postavitev celotnega sistema pa vključuje postavitev komunikacijske infrastrukture glede na potrebe uporabnika:

postavitev centralnih vozlišč za povezavo med POS periferijo in strežnikom procesnega centra,

namestitev terminalske opreme na prodajna mesta in priključitev na komunikacijsko omrežje,

postavitev lokalnih vozlišč za priključitev lokalnih omrežij in povezavo na centralno vozlišče,

izdelava ožičenj lokalnih POS omrežij (Simt, d.o.o., 2006). POS delovna mesta so naprave, ki so namenjene prenosu podatkov med prodajnim mestom in bančnim računalnikom. Sestavlja jih mikroračunalnik, čitalec bančnih kartic in modem (oz. kakšna druga naprava za vzpostavitev komunikacijske povezane v bančnim računalnikom). Sodobnejša POS delovna mesta imajo tudi posebno tipkovnico za vnos PIN številke. Vrste POS delovnih mest so:

samostojna POS delovna mesta, ki so nepovezana z blagajnami trgovcev, z blagajnami kombinirana POS delovna mesta, z blagajnami integrirana POS delovna mesta (Bobek, 2006).

28

POS terminal predstavlja avtomatski prenos oziroma izmenjavo podatkov prek terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki, ob uporabi javnega omrežja. POS terminali so namenjeni prodajnim mestom, ki v plačilo sprejemajo plačilne kartice. Prodajno mesto sklene z banko pogodbo o uporabi in najemu POS terminalov. Tehnični pogoji za priključitev POS terminala so naslednji:

Trgovec na prodajnem mestu zagotovi ustrezno komunikacijsko povezavo

analogni telefonski priključek za POS terminale z analognim modemom; ustrezen sprejemni signal (jakost signala do 75 in bit error rate = 0) za GSM

POS terminale; Električna napeljava Ustrezna lokacija namestitve POS terminala oziroma zunanje PIN PAD naprave

kupec ima dostop do POS terminala v primeru PIN PAD naprave in POS

terminalu, kupec ima dostop do zunanje PIN PAD naprave, če je le-ta priključena na

POS terminalu. Prodajno mesto mora biti predhodno opozorjeno, da zagotovi tehnične pogoje za priključitev POS terminala. Priključitev POS terminala izvede pooblaščeni POS serviser v pogodbeno dogovorjenem roku (NLB d.d. 2006, 22).

Znesek mesečne najemnine znaša od 2.000 SIT do 4.000 SIT, odvisno od prometa na prodajnem mestu, pri čemer prodajna mesta z večjim prometom plačujejo manjše najemnine. Prednosti, ki jih POS terminal nudi prodajnim mestom:

avtomatska kontrola veljavnosti kartice, računalniško preverjanje, ali se kartica nahaja na stop listi, avtomatska avtorizacija, izpisovanje potrdil o nakupu, terminal samodejno natisne potrdilo o nakupu, podpis na potrdilu nadomešča PIN kodo, sprejemanje kartic različnih izdajateljev, trenutno je možno poslovanje s karticami Activa, BA, Maestro, Karanta, Visa,

MasterCard, American Express in Diners, enostaven zaključek poslovanja, ni več dolgotrajnega seštevanja potrdil o nakupu in pisanja specifikacij, z enostavnim pritiskom na tipko se izpišejo zbirne vsote po različnih karticah.

Z uporabo POS terminala trgovci nimajo več poti ali pošiljanja dokumentov. Vse se začne in zaključi prek komunikacije med terminalom in osrednjim računalnikom. Obračun prometa med trgovcem, banko in imetnikom kartice poteka nevidno. Ob nakupu na prodajnem mestu se po vložitvi kartice v POS terminal vzpostavi zveza preko servisnega centra z računalnikom izdajatelja kartice. Opravi se identifikacija in ugotovi plačilna sposobnost kupca. V kolikor podatki o lastništvu in veljavnosti kartice ter podatki o zadostnih sredstvih na računu uporabnika pokažejo odstopanja, POS terminal kartice ne

29

sprejme in nakupa ni mogoče opraviti. Če so podatki ob transakciji primerni, POS terminal izpiše potrdilo o nakupu, katerega mora uporabnik podpisati. Nakup večjih vrednosti z običajnimi karticami prodajalci posebej avtorizirajo. Isti podatki kot na potrdilu se registrirajo tudi v servisnem centru. Ob določeni uri, običajno pa enkrat dnevno in v nočnem času, servisni center pošlje prodajnemu mestu rekapitulacijo vseh transakcij tistega dne, ločeno po vrstah kartic in izdajateljih. Plačila za opravljene transakcije opravijo izdajatelji kartic v pogodbenih rokih, običajno tedensko ali dvakrat mesečno, razen pri plačilih z debetno kartico, kjer se nakazila opravijo v dveh dneh po transakciji. Banka si pri nakazilih zadrži določen odstotek provizije kot nadomestilo za izvajanje plačilnega prometa. Provizija je pri različnih podjetjih različna in znaša od dva do štiri odstotke, odvisno od obsega poslovanja, vrste blaga oziroma storitev, ki se plačujejo s karticami, ter vrste kartic. Tako znaša provizija za kartico BA Maestro dva odstotka, za ostale kartice od tri do štiri odstotke. Običajno plačujejo večja podjetja z več transakcijami nižjo provizijo. Postopki uporabe POS terminalov v tujini so enaki postopkom v Sloveniji, pri čemer se transakcije opravljajo preko tujih servisnih centrov, ki pa so prav tako elektronsko povezani z računalniki pri izdajateljih kartic. Pri nakupih v tujini je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih določijo kartične družbe. Tako je dnevni nakup v tujini omejen do 2.000 ameriških dolarjev in tedensko do 5.000 ameriških dolarjev, posamezni nakup pa na 1.500 ameriških dolarjev. 5.2.1 POS terminali Hypercom ICE 5500 Banke, ki jim kartično poslovanje procesira procesni center Bankart d.o.o., opremljajo svoja prodajna mesta s POS terminali ICE 5500 priznanega proizvajalca Hypercom. Terminal na točki prodaje predstavlja interaktivno potrošniško okolje (ICE = Interactive Consumer Enviroment) ter omogoča sprejemanje in opravljanje nakupov z večino najpomembnejših plačilnih, kreditnih ali debetnih kartic. Uporaba POS terminala je hitra in enostavna. POS terminal preko vgrajenega termičnega tiskalnika skoraj neslišno izpisuje različna poročila o opravljenih nakupih, transakcijah in prenosih. Enkrat dnevno ob vnaprej določenem času POS terminal opravi avtomatično funkcijo prenosa zbirnika, ki prenese finančne transakcije, shranjene v POS terminalu, v procesni center oziroma izdajatelju kartic. Prenosi se izvajajo avtomatsko, vsak dan ob istem času. Ura prenosa se določi s prodajnim mestom. POS terminal se ob izteku poslovnega časa ali ob koncu tedna ne sme izklapljati, ker se bo v tem času naredil prenos zbirnika. Zaslon POS terminala je občutljiv na dotik, t.i. »touch screen«, in se je zaradi tega treba ravnati po navodilih, za pritiskanje po ekranu je potrebno uporabljati le priloženo plastično pisalo. ICE 5500 ima dve vrsti tipk:

tipke na membranski tipkovnici, tipke, ki so prikazane na zaslonu POS terminala.

Na membranski tipkovnici je 12 tipk, deset numeričnih tipk, tipka CLEAR, tipka ENTER. Plačilno kartico odčitamo tako, da kartico obrnemo navzdol z magnetnim zapisom na spodnji levi strani. Kartico lahko magnetni čitalec POS terminala odčita v obeh smereh. Kartico lahko nastavimo na spodnji strani magnetnega čitalca POS terminala ter jo s hitrim

30

in enakomernim gibom povlečemo navzgor. Poteg v nasprotni smeri poteka tako, da magnetno kartico nastavimo na zgornji strani magnetnega čitalca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povlečemo navzdol. Če plačilne kartice nismo pravilno povlekli, se na zaslonu izpiše sporočilo »POSKUSI PONOVNO«. V nadaljevanju si poglejmo še funkcije osnovnega menija, ki opravljajo finančne transakcije (nakup, dobropis, storno…), pregled opravljenih finančnih transakcij od zadnjega prenosa zbirnika in tiskanje poročil. POS terminal, ki je priklopljen na elektriko, prikazuje osnovni meni in je v stanju čakanja na izbiro nove funkcije, ki jo bo trgovec najbolj pogosto uporabljal. Osnovni meniji se razlikujejo za trgovce, restavracije in banke. Meni prikazuje štiri funkcije, ki jih lahko izberemo direktno: nakup, dvojnik, storno in poročila.

SLIKA 12: OSNOVNI MENI POS TERMINALA HYPERCOM ICE 5500

Spreminjajoča se naslovna vrstica (datum in ura/PRITISNI ZA IZBIRO)

POTEGNI KARTICO

NAKUP

POROČILA

DVOJNIK

STORNO

Vir: Priročnik za uporabo Hypercom ICE 5500 POS terminala.

SLIKA 13: HYPERCOM ICE 5500 Z ZUNANJIM PIN PAD-OM

Vir: Priročnik za uporabo Hypercom ICE 5500 POS terminala

31

Pri nakupu izvedemo finančno transakcijo s klicem za avtorizacijo, ko kartico povlečemo skozi zarezo čitalnika ali z vnosom zahtevanih podatkov (številka kartice in datum zapadlosti). Možnost ročnega vnosa dovoljuje procesni center le izjemoma. Za nekatere funkcije, kot dobropis, poročilo prometa, detajlni pregled transakcij, je potrebno uporabiti sistem menijev, v katerega pridemo z izbiro spreminjajoče se naslovne vrstice v osnovnem meniju. Trgovci potrebujejo pri svojem delu največkrat funkcije: kratek izpis, detajlni pregled transakcij in prenos zbirnika. Projekt PIN (angl. Personal Identification Number) verifikacije Hypecom na novi platformi ponuja naslednje: Soft ware: program za POS terminal, program za parametriziranje POS terminalov, Term-master: Terminal Management

System, Smart Loader: Hotlist download system, SPDH protokol za avtorizacije, ICE pac, program za download grafike na ekran in slip.

Hard ware: ICE POS terminal 5500 z vgrajeno funkcijo PIN PAD-a, EN komunikacijo za hitre avtorizacije in prenos drugih podatkov (transakcije,

parametri, hotlista) Term-Master H/W Security keys& PIN PAD Loader Security. Glavna značilnost POS terminala je komunikacijska infrastruktura, zato je pomembno poudariti, da s pomočjo dodatne opreme omogoča hitrost avtorizacije v petih sekundah. Poleg tega POS terminal omogoča elektronski zajem slipa, oglaševanje na grafičnem ekranu terminala, internet, touch-screen. POS terminal je možno priključiti na elektronsko blagajno, prav tako poteka procesiranje PIN transakcij na blagajnah. Uporaba rezalnika za slip na POS terminalu, zagotavlja zmanjšanje okvar tiskalnika zaradi prahu, ki nastaja pri trganju listkov. Možna je priključitev POS terminala preko IP komunikacije. Ne omogoča Master/Slave načina povezovanja POS terminalov med seboj, temveč povezavo preko LAN RS 485 in sicer do 32 terminalov. Za delovanje TMSa (program za parametrizacijo terminalov) in HDS (program za prenos hot list na terminale) je obvezna uporaba dodatne opreme, ki pa omogoča hitrost downloada programa v sedmih minutah. Za primerjavo, star sistem je potreboval 30 minut. Sistem za parametrizacijo terminalov podpira vse vrste baz podatkov, omogoča dober nadzor na delovanjem terminalov (tracking), vodi bazo podatkov o verzijah programov na POS terminalih. Program na terminalu omogoča podobno funkcijo, kot so »obroki« v sedanjem sistemu. Terminal je mogoče parametrizirati tako, da transakcije hrani ali pa ne (transakcije se v tem primeru hranijo na tandemu). Sistem zagotavlja varnost pri downloadanju aplikacije z verifikacijo avtentičnosti le-te. Pomembna je tudi oprema za nalaganje ključev, ki se uporablja pri PIN

32

procesiranju. Podpira dvanajst ključev za verifikacijo PIN-a. Podpora upload/download funkcije (zajem finančnih transakcij) je po standardnem protokolu MDC II in ISO 8583 standard. Z uvedbo PIN na POS terminalih se Maestro kartica procesira kot PIN BASED, odgovornost v primeru zlorab se prenese z ISSUER-ja (banka izdajateljica kartice) na ACQUAIRER-ja (banka skleniteljica pogodbe s trgovcem), »interchange fee« je za PIN BASED transakcije za Acquirer-je ugodnejši kot pri SIGNATURE BASED transakcijah (NLB d.d. 2001, 2). 5.2.2 GSM POS terminali Hypercom ICE 4000 V primeru, ko želi prodajno mesto GSM POS terminal, mora pristojna oseba v banki, kot posrednik za Mobitel, poleg Pogodbe o načinu plačila blaga in storitev s karticami, skleniti s trgovcem tudi Pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja za SIM kartico. Na podlagi Pogodbe o sklenitvi naročniškega razmerja mobilni operater Mobitel vgradi SIM kartico v GSM POS terminal. POS terminali Hypercom ICE 4000 delujejo na enakem principu kot POS terminali Hypercom ICE 5500. Stranka, ki želi uporabljati POS terminal ICE 4000, mora postati Mobitelov naročnik, zato je potrebno izpolniti Pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja (v nadaljevanju pogodba). Pravilno in popolno izpolnjena pogodba je predpogoj za sklenitev GSM – paket Telemetrija, naročniškega razmerja. Pogodba mora biti izpolnjena z velikimi tiskanimi črkami. Pogodba je obrazec v tridelnem kompletu, in sicer je original bela stran pogodbe (označen z: 1. Mobitel), tega prejme družba Mobitel. Drugi del je rumeni izvod (označen z: 2. naročnik), tega obdrži naročnik ob podpisu pogodbe. Tretji del pogodbe je modre barve (označen z: Mobitel MC ali posrednik), ki ga obdrži pooblaščeni posrednik. Vsi trije izvodi morajo biti enaki. Prodajno osebje je dolžno preveriti vse podatke na pogodbi in le-te primerjati z dokumenti in listinami, ki jih je stranka predložila. Naročniško razmerje, paket Telemetrijo, lahko sklene vsaka polnoletna fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, vsaka pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji in vsak samostojni podjetnik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje določene pogoje in predloži ustrezno dokumentacijo. V Izvlečku iz cenika družbe Mobitel za uporabnike GSM POS terminalov je zapisano, da je naročniški paket Telemetrija prilagojen potrebam industrijskih uporabnikov, ki v svojih aplikacijah uporabljajo izključno prenos podatkov prek GSM/UMTS omrežja – CSD. Naročniška razmerja s paketom Telemetrija ne morejo uporabljati telefonije (Mobitel 2005, 58).

33

TABELA 3: IZVLEČEK IZ CENIKA DRUŽBE MOBITEL ZA UPORABNIKE GSM POS TERMINALOV

Paket Telemetrija priključna taksa 2.844,00 SIT mesečna naročnina* (na naročniško razmerje z že vključenim Podjetniškim bonusom**)

osnovna mesečna naročnina (1 - 4 naročniška razmerja) 700,00 SIT mesečna naročnina 20% popusta (5 - 9 naročniških razmerij) 580,00 SIT mesečna naročnina 30% popusta (10 -19 naročniških razmerij) 520,00 SIT mesečna naročnina 45% popusta (20 - 99 naročniških razmerij) 430,00 SIT mesečna naročnina 55% popusta (100 - 999 naročniških razmerij) 370,00 SIT mesečna naročnina 65% popusta (1000 ali več naročniških razmerij) 310,00 SIT CSD način prenosa podatkov***

podnevi (07.00 – 18.00) 22,00 SIT/min v Mobitel GSM/UMTS ponoči (18.00 – 07.00), sobote, nedelje in prazniki ves dan 11,00 SIT/min Vir: Mobitel (2005). * V končno ceno mesečne naročnine je obračunana:

mesečna naročnina za CSD prenos podatkov v višini 200,00 SIT in poseben popust na mesečno naročnino za paket Telemetrija v višini 100,00 SIT

na kartico SIM ** Višina Podjetniškega bonusa je določena glede na skupno število naročniških razmerij

naročnika. Obračunava se na posamezno mesečno naročnino in ne velja za naročnine na storitve.

*** CSD način prenosa podatkov se obračunava v 15-sekundnih intervalih. Cena prenosa

za eno transakcijo, če traja med 8 in 13 sekund, kot je povprečna dolžina transakcije, je 5,50 SIT v dnevnem in 2,75 SIT v nočnem času.

Specifike naročniškega razmerja za potrebe GSM POS terminala V skladu z dogovorom med banko in Mobitelom so za kartice SIM v GSM POS terminalih prednastavljene naslednje omejitve prometa:

dohodni promet je blokiran, klici na kartico SIM v GSM POS terminalu niso mogoči, odhodni promet je mogoč le za prenos podatkov (pogovori niso mogoči), gostovanje pri tujih operaterjih je onemogočeno (Mobitel 2005, 40).

34

SLIKA 14: POS TERMINAL HYPERCOM ICE 4000 GSM

Vir: Priročnik za uporabo Hypercom ICE 4000 GSM POS terminala Uporaba POS terminala ICE 4000 je hitra in enostavna. POS terminal preko vgrajenega termičnega tiskalnika skoraj neslišno izpisuje različna poročila o opravljenih nakupih, dnevnih transakcijah in prenosih. Enkrat dnevno ob vnaprej določenem času POS terminal opravi avtomatično funkcijo prenosa zbirnika, ki prenese finančne transakcije, shranjene v POS terminalu v procesni center. Zaslon POS terminala je občutljiv na dotik in se je zaradi tega treba ravnati po navodilih. Za pritiskanje po ekranu je potrebno uporabljati le priloženo plastično pisalo, nikakor pa uporabniki ne smejo uporabljati kemičnih svinčnikov ali drugih ostrih predmetov. Kontrast zaslona se uravnava z vrtečim gumbom na levi strani terminala. Pred prvo uporabo se mora baterija polniti najmanj 6 ur. Terminal se priključi na polnilnik po zaključku delovnega časa ali če je stanje baterije pod 55%. Za boljše delovanje terminala je potrebno izvleči GSM anteno terminala (Bankart 2005, 4).

35

5.2.3 POS terminali Hypercom Optimum T2100 V90 POS terminal Hypercom Optimum T2100 V90 je nov, tehnološko zmogljiv, sodoben tip terminala proizvajalca Hypercom. Podprt je z aplikacijo PIN, EMV in evro, je varen in primeren za prodajna mesta z velikim številom transakcij. POS terminal Optimum T2100 V90 ima naslednje funkcije: SLIKA 15: FUNKCIJE TIPK TERMINALA OPTIMUM T2100 V90

TIPKA POMEN

Funkcijska tipka ENTER, s katero potrdite (zaključite) vnos zneska ali aktivirate določeno funkcijo (transakcijo) ali pa se premaknete v naslednji meni.

Funkcijska tipka CLEAR, s katero izbrišete celotno polje za vnos znakov (številk).

Funkcijska tipka CANCEL, s katero prekličete začeto funkcijo ali pa se povrnete v prejšnji meni.

Navigacijska tipka GOR, s katero premikate kurzor po meniju gor in izbirate funkcijo.

Navigacijska tipka SELECT, s katero potrdite izbrani meni oz. funkcijo.

Navigacijska tipka DOL, s katero premikate kurzor po meniju dol in izbirate funkcijo.

Numerične tipke od 0 do 9 za vnos številk.

Vir: Priročnik za uporabo Hypercom Optimum T2100 POS terminala Kako odčitamo magnetno kartico? Kartico obrnemo navzdol z magnetnim zapisom na spodnji levi strani. Kartico lahko magnetni čitalec POS terminala odčita v obeh smereh. Kartico lahko nastavimo na spodnji strani magnetnega čitalca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povlečemo navzgor. Poteg v nasprotni smeri poteka tako, da magnetno kartico nastavimo na zgornji strani magnetnega čitalca POS terminala ter jo s hitrim in enakomernim gibom povlečemo navzdol. Če kartice nismo pravilno povlekli (prehitro, prepočasi, narobe obrnjeno), se na zaslonu izpiše sporočilo »POSKUSI PONOVNO«.

36

6 POS EMV PROJEKT IN PROJEKT EVRO 6.1 Priprava, zamenjava in nadgradnja POS terminalov Standardizacija in varnost poslovanja sta danes med najpomembnejšimi vidiki na področju upravljanja plačilnih sistemov, med katere sodi tudi poslovanje s plačilnimi karticami. V letu 2006 bo z namenom prilagoditve POS sistema za prevzem evra kot plačilnega sredstva potrebno vsem POS terminalom nadgraditi programsko opremo, oziroma jih določeno število tudi fizično zamenjati. Zaradi optimalne porabe sredstev bodo banke trenutek nadgradnje za potrebe evra izkoristile tudi za nadgradnjo terminalov z EMV standardom, kar pomeni uporabo čip tehnologije pri plačilih s karticami. Pri tem je pomembno dejstvo, da se bodo z novo programsko opremo zmanjšala tudi operativna tveganja pri kartičnem poslovanju. Namen nadgradnje in menjave POS terminalov je: zagotoviti nemoteno delovanje POS mreže in zagotavljanje plačilne funkcije kartic tudi

po uvedbi evra kot plačilnega sredstva, optimizacija opremljenosti prodajne mreže s POS terminali.

Z vidika uporabljene programske podpore upravljanja s terminali je potrebno za potrebe delovanja izločiti staro platformo, na kateri ni bila razvita podpora PIN verifikacije in delovanje z EMV čipom. Ne glede na možnosti morebitne nadgradnje stare podpore za potrebe evra, je na dokončno odločitev poleg finančnih in drugih kazalcev vplivalo tudi dejstvo, da bo v letu 2008 potrebno zagotoviti prilagoditev POS mreže skladno s standardi enotnega območja plačevanja znotraj držav Evrope, ki so prevzele evro – SEPA (angl. Single European Payment Area). To pomeni, da bo po letu 2008 za vse transakcije z debetnimi karticami znotraj evro območja obvezna PIN verifikacija in uporaba EMV čipa, česar pa stare podpore ne omogočajo. Standardizacija in varnost poslovanja sta danes med najpomembnejšimi vidiki na področju upravljanja plačilnih sistemov, med katere sodi tudi poslovanje s plačilnimi karticami. V sistemu Activa, v katerem sodelujejo Banka Celje, Banka Koper, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Raiffeisen Krekova banka in Volksbank Ljudska banka, se tega zavedajo. Kartični sistem Activa je v Sloveniji prisoten od leta 1992. V vseh teh letih je sistem Activa močno razvil svoji mreži POS terminalov in prodajnih mest, ki sprejemajo kartice Activa, MasterCard, Visa, Maestro in Visa Electron. V sistemu Activa posvečajo posebno pozornost nenehnemu razvoju varnostnih tehnik, saj sta varnost in zaupnost najpomembnejša elementa bančnega poslovanja. Najvišjo raven varnosti pri poslovanju s plačilnimi karticami omogočajo pametne kartice z vgrajenim čipom. Zaradi nadgradnje procesov varnosti poslovanja s plačilnimi karticami, omogočanja sprejema pametnih kartic ter standardizacije, ki jo zahtevata sistema MasterCard in Visa (EMV standard), so se v letu 2006 banke v sistemu Activa odločile nadgraditi celotno mrežo svojih POS terminalov. Hkrati bodo celotno mrežo prilagodile tudi na uvedbo evra v Sloveniji, da bo prehod in poslovanje na novo valuto potekalo nemoteno.

37

Zaradi uvedbe pametnih kartic bo na POS terminalih obvezna uporaba identifikacijske številke PIN tudi za pametne kreditne kartice, enako kot to že danes velja za vse debetne kartice Maestro. Z uvedbo vnosa PIN številke na POS terminalu se je spremenil tudi način potrjevanja verodostojnosti transakcije, saj z vnosom PIN številke podpis imetnika kartice ni več potreben. Identifikacija nekaterih tujih pametnih kartic se lahko izvrši tudi na podlagi podpisa imetnika. V vsakem primeru je treba pametno kartico vnesti v režo POS terminala ter na podlagi komentarjev na POS terminalu opraviti identifikacijo imetnika. Če je podpis potreben, se na potrdilu o nakupu izpiše zahteva po lastnoročnem podpisu, v nasprotnem primeru pa se na potrdilu izpiše »Podpis ni potreben«. Na začetku poslovanja s pametnimi karticami, predvsem s kreditnimi karticami, je možno, da se bodo prodajna mesta srečevala s problemi napačno vnesenih PIN številk s strani imetnikov kartic. Če se bo imetniku kartice po večkratnem vnosu napačne PIN številke kartica zablokirala, ga bo potrebno napotiti na matično banko. Enako velja za vse, ki ne bodo poznali svoje PIN številke. Banke bodo začele širšo akcijo obveščanja imetnikov o nujnosti uporabe PIN številk in bodo s tem prevzele svoj delež obveze pri učenju uporabnikov kartic glede novih zahtev in spremenjenega načina delovanja. Za pametne kartice velja pravilo, da se po trikrat napačno vneseni identifikacijski številki PIN kartica blokira.

SLIKA 16: PRIMER ZUNANJE PIN PAD NAPRAVE ZA VNOS PIN ŠTEVILKE

Vir: Priročnik za uporaba Hypercom Optimum T2100 POS terminala Pri nakupu z debetno kartico mora imetnik vtipkati PIN kodo. Vnos PIN kode je omogočen na zunanji PIN PAD napravi, če je le-ta priključena na POS terminal, ali pa na POS terminalu samem. Če je na POS terminal priključena zunanja PIN PAD naprava, potem se pojavi na njen ekran z naslovom NAKUP in besedilom ČAKAM PIN. Kupcu je potrebno podati zunanjo PIN PAD napravo za vnos PIN številke.

38

Če na POS terminal ni priključena zunanja PIN PAD naprava, potem je vnos PIN številke omogočen na POS terminalu, kjer se pojavi ekran PIN PAD z besedilom VNESI PIN. POS terminal se obrne proti imetniku kartice, ki vnese PIN številko (Bankart, 2006, 10). 6.2 Nestandardne rešitve elektronskega zajema podatkov Za večjo varnost poslovanja s trgovcem oziroma zavarovanje pred morebitnimi tveganji za banko se instalirajo le standardni POS terminali, ki jih uporablja banka. Za nestandardno rešitev delovanja POS terminala se šteje vsak poseg v osnovno aplikacijo terminala, delovanje terminala v povezavi z registrsko blagajno, oziroma samostojne programske ali strojne rešitve, ki opravljajo zajem in pošiljanje finančnih transakcij s prodajnega mesta v procesni center. Nestandardne rešitve se rešujejo v sodelovanju s tehnologijo, ki je predlagala varnostne in tehnološke zahteve za posamezno vrsto rešitve. Bolj tvegane so tudi rešitve, kjer imajo trgovci omogočen ročni vnos v POS terminal in kjer hranijo podatke o imetniku kartice in njegovi kartici. Mednje spadajo kataloška in telefonska prodaja. Možnost ročnega vnosa na POS terminalih predstavlja za banko dodatna tveganja v smislu možnosti zlorab s strani trgovcev ali imetnikov v povezavi s trgovci. Lastniki licenc mednarodnih kartic zahtevajo strogo omejevanje te možnosti na POS terminalih in dnevno spremljanje prodajnih mest, ki imajo omogočen ročni vnos na POS terminalih. Možnost ročnega vnosa imajo lahko le tisti trgovci, kjer se opravlja predavtorizacija (rent a car, hoteli…). Za vsakega trgovca je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje s strani pooblaščene osebe za varnost na področju bankomatskega in kartičnega poslovanja (NLB d.d. 2006, 22). V protokolu povezave blagajn s POS terminalom je navedeno, da poteka POS transakcija po naslednjem scenariju: Transakcija se opravi s potegom na POS terminalu tako, da se odtipka na zunanji ploskvi znesek. Podatki, ki niso pridobljeni z zunanjo aplikacijo, so potrebni za POS transakcijo, se vnesejo v POS terminal. Pri plačilu s kartico je možnih več načinov. Lahko se vnese v POS terminal številka kartice ali se potegne kartica skozi čitalec magnetnega zapisa ali pa se kartica vstavi v čitalec kartic s čipom. Transakcija se izpelje preko zunanje ploskve. POS terminal zahteva številko kartice in opravi avtorizacijo po prejemu številke kartice na enega od prej opisanih načinov. POS terminal odgovori zunanji aplikaciji po prejemu avtorizacijskega odgovora. Zunanja aplikacija prejme podatke s transakcijskim odgovorom in potrditvene podatke vključno z avtorizacijsko kodo (Bankart 2006, 4). Fizična povezava – serijska izhodna vmesna ploskev Fizična vmesna ploskev Hypercomovega POS terminala je dopolnjena z direktno RS 232 povezavo od RS 232 izhoda na POS terminalu k zunanji aplikaciji.

39

Prenos podatkov do ali od ICE 5500 je asinhron do 9600 bitov na sekundo, s sedmimi podatki, pravilen obračunski tečaj in en stop podatek. 7 bit ASCII znakov je podprtih z najmanj značilnim prenosom naprej, najbolj značilen pa je podatek o obračunanem tečaju. (Bankart, 2006, 5). Hitrost : 1200, 2400 ali 9600 podatkov na sekundo Oblika podatkov : 7 podatkov, pravilen obračunski tečaj, en stop podatek Kontrola poteka : nobena

SLIKA 17: FIZIČNA POVEZAVA – SERIJSKA IZHODNA VMESNA PLOSKEV

ECR

Vir: Protocol for connecting ECR with Hypercom POS terminal 6.3 Prehod na evro Evropska unija želi postati velik enotni trg. Ovire, ki so preprečevale nakup in prodajo blaga čez državne meje, so bile bolj ali manj odstranjene, sledijo pa tudi storitve. Zato se vprašamo, kako je s pravili o tem in kako poteka plačevanje blaga in storitev. Odstranitev ovir za plačevanje je glavni cilj za vzpostavitev enotnega plačilnega področja znotraj Unije SEPA (angl. Single European Payment Area). SEPA podpira izvajanje plačil na elektronske načine, ki jih je čedalje več. Mednje spadajo kartice, internet, mobilni telefoni

40

ipd. Plačevanje z gotovino je najdražja metoda plačevanja, zato se nov zakonski okvir nanaša izključno na elektronsko plačevanje. Tudi danes sta inflacija in tečaj pod budnim očesom centralne banke, vendar na drugih nivojih in z drugim namenom. Tečaj tolarja se je po skoraj 14-letni dnevni depreciaciji (sistem uravnavanega drsečega tečaja), razen redkih obdobij, skoraj ustalil na nivojih med 239,40 SIT in 240,45 SIT. Inflacija in nivo obrestnih mer sta se močno približali evropskim nivojem. To je znak, da smo se znašli tik pred vstopom v Evropsko Monetarno Unijo (EMU). V bankah se pospešeno odvijajo procesi prilagajanja poslovnih in tehnoloških procesov. Z vstopom v EMU bo Banka Slovenije izgubila svojo pristojnost po oblikovanju tečaja. Če je vse skozi prek svojega raznovrstnega instrumentarija posredno narekovala tečajno politiko bankam, bo njena naloga povsem drugačna. Tečaj evra proti ostalim svetovnim valutam oblikujejo številni gospodarski, politični, včasih tudi tehnični dejavniki. Tudi Evropska centralna banka (ECB) ima kljub vsem svojim rezervam, ki jih imajo vse v evropski monetarni sistem vključene centralne banke, omejen vpliv. Včasih so imele intervencije centralne banke veliko vlogo in velik vpliv na gibanje tečaja. Ob velikih krizah, ki so zaznamovale devetdeseta leta in na prelomu stoletja, pa se je izkazalo, da so se močno spremenile razmere na trgu deviz. Za Slovenijo bo tako tečaj evra proti ostalim svetovnim valutam danost. Pri dnevnem oblikovanju svojih tečajev bodo banke tečaje evra do ostalih valut direktno povzele po tečajih, ki se bodo oblikovali v dani situaciji na deviznem trgu. Kljub vsemu pa bo med bankami ostajala razlika, saj ima vsaka banka svojo politiko, kdaj zajema podatke iz informacijskega sistema. Največji miselni preskok bo za nas zahteval prevzem evra v smislu preračunavanja. Slovenski tolar je v primerjavi z drugimi valutami na naših tečajnih listah t.i. šibka valuta, saj je vrednost tuje valute izražena z x enotami slovenskega tolarja. Pri evru pa bo popolnoma drugačna logika. Evro kotira proti vsem svetovnim valutam direktno in je t.i. močna valuta, katere vrednost je izražena z x enotami druge valute. Razen oblike tečajev po 1.1.2007 bodo banke še vedno oblikovale podjetniško in tudi menjalniško tečajno listo. Glede na politiko bank bodo na seznam vključevale tudi druge valute, kar je odvisno od povpraševanja s strani podjetij, kakor tudi želja posameznikov in njihovih popotniških ambicij. Največjo spremembo bo doživela tečajna lista Banke Slovenije. Marsikatera pogodba se je glasila na srednji, nakupni oz. prodajni tečaj centralne banke. Banka Slovenije bo še naprej objavljala srednji tečaj – to pomeni tečaj evra proti ostalim svetovnim valutam, ki ga bo povzela po evropski centralni banki. Nakupni in prodajni tečaj bo namenjen samo proračunskim uporabnikom in ga banke kot takega ne bodo objavljale. Izdelovale pa bodo še tečajno listo, ki jo objavljajo mesečno, na katero pa bodo uvrščene vrednosti valut, ki niso dnevno objavljene na tečajni listi. S 1. marcem 2006 je stopil v veljavo Zakon o dvojnem označevanju cen, zato so banke za vsakogar in povsod naredile vidni korak na poti k prevzemu evra. Cene, objavljene v na spletnih straneh in v zloženkah, so na voljo v poslovalnicah, označene pa so v tolarjih in evrih. V evro so pretvorjene po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT). Temeljni namen informativnega dvojnega označevanja cen je pravočasna priprava na novo valuto ter zagotavljanje primerljivosti in transparentnosti cen.

41

Na POS terminalih dvojnega prikazovanja valute ne bo. Do 31.12.2006 bo POS terminal izpisoval tolarje, po uvedbi evra, predvidoma 1.1.2007, pa bo izpisoval eure. Izpis iz POS terminala je le potrdilo o plačilu blaga ali storitve in se plačuje v trenutno veljavni lokalni valuti. Danes je ta pri nas slovenski tolar. Dvojno označevanje cen v trgovinah je le informativno. Stranka še vedno plačuje v tolarjih, kar izpiše tudi POS terminal. Cene v trgovini in znesek računa pa morata biti informativno prikazana tudi v eurih. To nima nobene povezave s POS terminalom, ki je le način izvedbe plačila. Prehod na evro na POS terminalih bo potekal tako, kot je navedeno v točki 6.3.1, in sicer na najpreprostejši in najvarnejši način. Na prodajnih mestih bo možno plačevati s karticami vseh vrst osebnih računov občanov, kakor tudi z vsemi ostalimi vrstami plačilnih in posojilnih kartic. 6.3.1 Prehod na evro na POS terminalih Hypercom POS aplikacija, naložena na POS terminalu, omogoča uporabniku POS terminala, da naredi prehod na evro v off-line načinu, to je brez on-line povezave z avtorizacijskim sistemom. Po navodilih Banke Slovenije je potrebno pred prvo POS transakcijo v letu 2007 narediti prehod na evro na POS terminalu. Prehod na evro bodo trgovci opravili po zadnji POS transakciji v letu 2006 oziroma pred prvo POS transakcijo v letu 2007. Strokovnjaki priporočajo, da na prodajnih mestih opravijo prehod na evro, po zaključku z delom zadnji delovni dan v letu 2006. Navodilo za prehod na evro na POS terminalu je opisano v nadaljevanju.

1. Na POS terminalu Hypercom Optimum poiščemo gumb EVRO. 2. Na osnovnem meniju POS terminala izberemo GLAVNI MENU, kjer se prikaže

glavni meni POS aplikacije. 3. Izberemo ADMIN. 4. Prikaže se meni, kjer izberemo EVRO. 5. Po izbranem ukazu EVRO na ekranu ga potrdimo z ukazom DA. 6. Na zaslonu POS terminala se izpiše PREHOD NA EVRO OPRAVLJEN. 7. Če je POS terminal uspešno zaključil prehod na evro, potem se izpiše naslednje

potrdilo:

POS terminal se po zaključku prevzema POS parametrov vrne v osnovni meni (Bankart 2005, 2).

NAZIV PODJETJA IME TRGOVINE

ULICA MESTO

EURO

DATUM: 01.01.2007 ČAS : 08:30 TERMINAL I.D.: H0004321 VERZIJA: BNKOPT_03P

PREHOD NA EVRO USPEŠNO ZAKLJUČEN

42

7 ZLORABE S PLAČILNIMI KARTICAMI 7.1 Zlorabe plačilnih kartic Za banke zlorabe ne obstajajo Plačilne kartice naj bi nam olajšale naš vsakdanjik, vendar ga lahko kaj hitro tudi zelo zagrenijo. Če nam plačilno kartico ukradejo ali jo izgubimo, se znajdemo v težavah, saj se bomo morali prebiti skozi goro papirjev in opraviti nešteto razgovorov. To pa je še vedno bolje kot poslovanje z gotovino, saj bi težko pričakovali, da bi bil najditelj naše gotovine tako pošten, da bi jo vrnil, kaj šele tat, ki nam jo je izmaknil. Ker so se ljudje že tako modernizirali, da so tatiči postali skoraj brezposelni, saj v denarnicah praktično ni moč zaslediti več gotovine, so tudi nepridipravi prisiljeni odkrivati nove načine kraj, da ima njihovo delo še zmeraj finančni smisel. V času POS terminalov je zmeraj težje izkoristiti ukradeno ali najdeno kartico, saj je tako rekoč neuporabna tisti trenutek, ko jo prekličemo. Možnost zlorabe take kartice je minimalna in mogoča samo še na tistih prodajnih mestih, ki še ne uporabljajo sodobne elektronike, temveč delujejo še zmeraj s papirnatimi slipi. Zato so nepridipravi odkrili nov način, kako ukradene kartice lahko kljub temu uporabijo. V tujem tisku smo lahko zasledili, da v Združenih državah Amerike za te namene uporabljajo čitalnike, na katere je možno shraniti vse podatke, ki so na magnetnem zapisu vsake kartice. Čitalniki se lahko nosijo pod suknjičem, tako da nam jo lahko natakar ali uslužbenec hotela mimogrede zagode. Pozneje te zapise velike kriminalne družbe hitro spravijo na ponarejene kartice, ki krožijo po celem svetu. Banke seveda že ukrepajo, tako, da se ustavi vsaka sumljiva transakcija. Če se v roku ene ure z enakega zapisa opravita dve transakciji na dveh različnih koncih sveta, se takšne transakcije že ustavljajo. Tudi če transakcija uspe, nič hudega sluteči uporabnik plačilne kartice ne bo ob svoj pošteno zasluženi denar, saj imajo banke v tujini za take primere posebne rizične sklade, iz katerih potem črpajo denar. Da bi okusili ta občutek, pa nam ni treba v Združene države Amerike, saj so tudi domači prevaranti že toliko tehnološko izobraženi, da se nam podobna zadeva lahko zgodi tudi pri nas. Vendar pri nas banke niso tako prijazne, da bi znesek, ki ga nismo porabili, poravnale iz rizičnega sklada. Vzemimo primer S.Š. iz Ljubljane:12 Ko je dobila obvestilo o poslovanju s plačilno kartico, je ugotovila, da se zneski ne ujemajo z dejanskimi nakupi. Ugotovila je, da v splošnih pogojih na pogodbi sploh ne predvidevajo primera zlorabe plačilne kartice. Ko je na svoji matični banki hotela podati reklamacijski zahtevek, so jo referentke poskušale prepričati, da kaj takega sploh ni mogoče. Ljubljančanka se ni dala in je sama obiskala trgovine, v katerih so nepridipravi zapravljali. Ugotovila je, da so lopovi uporabili njen magnetni zapis na ukradeni kartici drugega imetnika. S temi izpisi se je vrnila na banko, kjer ji niso mogli več govoriti, da je kaj takega nemogoče. Toda kljub temu je banka bremenila njen račun tudi za znesek, za katerega je bilo dokazano, da ni

12 Prirejeno po Mićiću (2000a, 7).

43

njen. Bili pa so tako prijazni, da so ji odobrili izredno prekoračitev stanja na njenem tekočem računu ter jo obvestili, da banka obračunava negativne obresti izkoriščanja izrednega limita mesečno in da so bremenili njen tekoči račun za znesek nadomestila za odobritev izrednega limita v višini 2.000 SIT. Obljubili pa so ji, da bodo vso stvar preverili. Za razliko od bančnikov pa strokovnjaki vedo, da zloraba le ni tako nemogoča. Zaposleni v podjetju Leoss, ki se ukvarja z izdelovanjem raznih kod, pravijo, »da ni problem prebrati zapis na magnetnem zapisu kartice, saj obstajajo čitalci kartic, ki shranijo cel magnetni zapis. Do zapisa, ki je identičen magnetnemu, se lahko pride tudi prek interneta, saj obstaja program, ki računa potrebne algoritme, ki so zapisani na magnetnem traku. Tako da ni niti potrebno, da pride v stik z vašo kartico, lahko si izmisli številke. Torej možnosti je več. Pri modernejših blagajnah, ki imajo poleg tipkovnice še odprtino za plačevanje s karticami, lahko malo boljši programer shrani vse zapise s kartic v eno datoteko, ne da bi natakar za to sploh vedel. Malo težje pa je ta zapis spraviti na novo kartico. Takšni stroji so zelo dragi, vendar se lahko z malo več tehničnega in računalniškega znanja dela tudi brez dragih strojev.«13 Zaposleni v podjetju Radeče Papir, ki izdeluje kartice, pa pravi, »da je možno presneti magnetni zapis, podobno kot se presnemavajo glasbene kasete. Na srečo pa pri nas ta vrsta prevare še ni tako razširjena, saj je prijavljenih le nekaj tovrstnih primerov.«14 Vodja Sektorja za kriminaliteto na Ministrstvu za notranje zadeve,15 je povedal, da je v Sloveniji primerov t.i. skimminga zelo malo, je le nekaj posameznih primerov, ki jih še raziskujejo. Ostale zlorabe kartic pa hitro odkrijejo, zato pričakujejo, da bodo tudi te primere rešili.« Kako banke preverjajo, ali je reklamacija upravičena, ne povedo, ker bi s tem olajšale delo lopovom. Pri Stanovanjsko komunalni banki so povedali, da v primeru dokazane zlorabe kartic bremenijo za ta znesek plačilno mesto, na katerem je bila transakcija opravljena. Nova Ljubljanska banka, d.d., ugotavlja škodno odgovornost in na podlagi tega sprejme poslovno odločitev. Banke od vsakega člana dobijo najmanj 1.500 SIT članarine letno in da od vsakega prodajnega mesta vzamejo provizijo, ki znaša med 2,5% in 4% realiziranega plačila, za zlorabe kartic ne nosijo odgovornosti v celoti. Kartic ne moremo tako čuvati, da bi lahko nepridipravom preprečili zlorabljanje našega magnetnega zapisa, banke pa bi lahko poskrbele, tako kot v tujini, za rizične sklade, ki bi zaščitili uporabnike kartic. Podjetja izdelujejo bolj varen plastičen denar V današnjem času se vse pogosteje pojavlja ropanje s kloniranjem kreditnih kartic. Kloniranje kreditnih kartic je eden najbolj zahrbtnih načinov, s katerim se kriminalci dokopljejo do tujega denarja. 13 Povzeto po Mićiću (2000b, 7). 14 Povzeto po Mićiću (2000c, 7). 15 Povzeto po Mićiću (2000d, 7).

44

Povsod, kjerkoli je plačevanje s plastičnim denarjem običajno, v restavraciji, trgovini, turistični agenciji, na servisu; lahko imajo kriminalci svoje sodelavce, ki so opremljeni z majhno napravo, imenovano čitalec, s katero lahko v izjemno kratkem času elektronsko prekopirajo vse potrebne podatke s kreditne kartice. Stranka, ki plača, dobi svojo kartico nazaj, ne vedoč, da bo s tem kmalu postala žrtev. Tisti, ki jo je kopiral, dobi za svoje delo približno 150 ameriških dolarjev. Z nabranimi podatki izdelajo kriminalci do potankosti enako kartico, ki jo prodajo drugim kriminalcem za 400 do 700 ameriških dolarjev, odvisno od plačilne sposobnosti same kartice, navadne ali zlate. Ves postopek traja manj kot en dan in že v prihodnjih dveh dneh se na računu opeharjenega nabere za povprečno 2.800 ameriških dolarjev stroškov, nato pa ničvredna kartica roma v koš za smeti. Seveda se oškodovanemu lastniku kartice niti ne sanja, v kakšne finančne težave bo kmalu zašel, streznijo pa ga prispeli računi, ki bremenijo njegov račun.15 V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov finančnih posledic zlorabe kreditnih kartic po svetu:16 Leta 1999 so v Veliki Britaniji izgube opeharjenih zaradi kloniranja kreditnih kartic znašale 72 milijonov ameriških dolarjev, kriminalisti pravijo, da se je v letu 2000 ta številka podvojila. Na drugi strani oceana so čitalci kreditnih kartic najbolj aktivni v New Yorku, s tihim ropom pa imajo veliko težav tudi v Kanadi in Mehiki. Strokovnjaki plačnikom storitev s plastičnim denarjem svetujejo, naj svojih kreditnih kartic nikoli ne izpustijo izpred oči, naj pazljivo preverjajo svoje mesečne obračune, naj nemudoma navežejo stik z banko, ko ugotovijo, da jih bremenijo za neznani račun in naj skrbno hranijo vsa potrdila od nakupov s kreditnimi karticami. Da bi preprečili širjenje te oblike zahrbtnega ropa, so firme, ki izdelujejo kreditne kartice, vložile 300 milijonov ameriških dolarjev v razvoj tehnologije, s katero naj bi ustavili kloniranje. Trenutno preučujejo možnost, da bi v kartice vgradili pametne čipe, v ognju pa imajo še nekaj želez. Kljub vsem naporom prevladuje mnenje, da bo trajalo še najmanj dve ali tri leta, dokler ne bodo zgradili popolnejšega varnostnega sistema. Podjetja, ki izdelujejo kreditne kartice, vlagajo veliko denarja v to, da bi preprečila njihovo kloniranje. Goljufi so prišli iz Neaplja17 Kakor navaja J.A. v članku Goljufi so prišli iz Neaplja v Dnevniku, 3.11.2001, so z ukradenimi kreditnimi karticami in ponarejenimi dokumenti oškodovali italijanske banke za približno milijardo lir. Klobčič se je začel razpletati z obvestilom iz Perle, da so se pojavili sumljivi italijanski državljani, ki so s kreditnim karticami Visa in MasterCard dvigali denar oziroma igralniške žetone. Novogoriški kriminalisti so se povezali s poveljstom finančne straže v Gorici, to pa je ugotovilo, da je večina kreditnih kartic, s katerimi so Italijani dvigali denar, ukradenih iz poštnih pošiljk. S pomočjo podatkov igralniškega nadzornega sistema in videokontrole so kriminalisti prišli do podatkov o skupini, ki je pri goljufijah uporabljala tudi ponarejene osebne dokumente. Kriminalisti in Hitova varnostna služba so bili pripravljeni na prijetje skupine, najmanj šestih moških in dveh žensk. Trije so priskrbeli ukradene kartice, številke osebnih računov, ponarejene osebne dokumente, prav tako pa so organizirali potovanje z letalom iz Neaplja v Benetke, od tam pa z avtomobili do Nove Gorice. Direktor novogoriške policijske uprave je 15 Povzeto po Mićiću (2000e, 7). 16 Povzeto po Mićiću (2000f, 7). 17 Prirejeno po Dnevniku (2001, 26).

45

povedal, da so kriminalisti četverico goljufov prijeli že maja 2001, ostali pa so se izmuznili. Finančni stražniki so v Italiji za rešetke spravili še pet goljufov, zaradi interesa preiskave pa javnost o dogodku ni bila obveščena. Po izrečeni pravnomočni sodbi, so jim bile poleg pogojnih kazni izrečene tudi kazni izgona iz države, policisti pa so jih pospremili do državne meje. Največ kartic zlorabijo v restavracijah in na bankomatih V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji manj zlorab plačilnih kartic. Najbolj pogost sistem tega kaznivega dejanja je kopiranje magnetnega zapisa, največ kartic pa zlorabijo kar imetniki sami, in sicer ko plačajo račun brez kritja. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami manj zlorab plačilnih kartic, vendar je v tujini tudi več plačil z omenjenimi karticami. Te podatke je sporočila policija. Največ zlorab plačilnih kartic se zgodi v restavracijah in na bankomatih, nekaj pa tudi v trgovinah. Najbolj pogosta zloraba je kopiranje magnetnega zapisa (skimming), pred katerim uporabnik pravzaprav nikjer ni varen. Omenjena zloraba se namreč lahko zgodi v trgovini, hotelu, na bencinskem servisu, restavracij, na bankomatu in POS terminalu. Vsote so različne, od 200 tolarjev (0,83 evra), ko storilci samo preskušajo, ali bo transakcija avtorizirana, do milijonskih zneskov. Na policiji pravijo, da ni redko, ko storilci na različnih bankomatih v enem dnevu dvignejo do pet milijonov tolarjev (20.865 evrov). Prek POS terminala je nepridipravom uspelo ukrasti tudi že več kot 15 milijonov tolarjev (62.594 evrov). V Sloveniji delujejo tudi organizirane združbe, ki zlorabljajo plačilne kartice, ponavadi gre za skupine, ki prek naše države le potujejo. Kljub temu največ zlorab še vedno izvedejo posamezniki, med katerimi so predvsem povratniki različnih kaznivih dejanj, kot tudi osebe, ki po naključju najdejo izgubljeno kartico (Hafner 2006, 25). 7.1.1 Poskusi zlorab plačilnih kartic18 Če imetnik osebnega računa ugotovi, da se mu stanje računa na bankomatu ne ujema z lastno evidenco, se lahko hitro zgodi, da postane ena od žrtev prefinjenih tatov, ki s tehnologijo izkoriščajo možnost za goljufanje pri transakcijah prek bankomatov in POS-terminalov. Na njih nepridipravi namestijo čitalnike magnetnih zapisov in prekopirajo magnetni zapis na plačilni kartici. Policija je leta 2006 zasegla štiri čitalnike in v enem primeru na tožilstvo podala kazenske ovadbe zoper znane storilce. Značilnost navedenih zlorab plačilnih kartic je tudi uporaba ponarejenih kartic v tujini, na primer v Romuniji. Poleg tega je policija naletela tudi na sum »libanonske zanke«, pri čemer storilci namestijo v odprtino za kartico poseben pripomoček, da se kartica zagozdi, nato pa jo potegnejo iz odprtine, ko človek odide od bančnega avtomata.

18 Prirejeno po Dnevniku (2006, 25).

46

20 poskusov zlorab bankomatov Direktor podjetja Bankart, d.o.o., ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje storitev, povezanih z delovanjem bančnih avtomatov, POS-terminalov in plačilnih kartic, je povedal, da je bilo v Sloveniji dvajset poskusov zlorab na bančnih avtomatih z uporabo tehnike tako imenovanega skimminga. Zato opozarjajo uporabnike, naj pazijo pri vnašanju osebne številke, da je nihče ne vidi, in naj bančne avtomate uporabljajo sami. Če jih ne znajo uporabljati sami, naj ne sprejemajo pomoči mimoidočih. Kartic pa naj ne uporabljajo na tistih bančnih avtomatih, ki stojijo na neobljudenih, slabo osvetljenih mestih, če na bančnih avtomatih zaznajo kar koli nenavadnega (na primer kartico teže vložijo v avtomat; na avtomatu so naprave ali stvari, ki jih običajno ni; kamere, ki so neobičajno postavljene, reža, v katero se vlaga kartica, je neobičajna ...) O tem naj čim prej obvestijo policijo ali banko. Če so bančni avtomati nameščeni v prostorih, do katerih je dostop mogoč skozi vrata, ki jih lahko odprejo samo s plačilno oziroma kreditno kartico, ni pri vstopanju v prostor pri vratih nikoli treba vtipkati številke PIN. Če je na vratih naprava, ki zahteva vnos številke PIN, naj tega ne storijo. Pristojni iz Združenja bank so povedali, da je področje kartičnega poslovanja in z njim povezane zlorabe slabo pravno pokrito tudi v sami Evropski uniji. Obstaja sicer nekaj smernic in direktiv, ki pa niso tako natančne, da bi se lahko sklicevali nanje. Tudi v okviru Združenja bank, kjer deluje odbor za kartično poslovanje, ni kakega posebnega dokumenta o načinu reševanja vprašanj tako imenovanega skimminga, posledic in odgovornosti. V Novi Ljubljanski banke so povedali, da v primeru utemeljenega suma, da je nekdo žrtev skimminga in če dobijo obvestilo Bankarta, kartico takoj preventivno blokirajo. Stranka potem odda zahtevek, ki ga nato obravnavajo v banki. Pristojni s strani ABanke so omenili, da v primeru suma takšnega načina zlorabe kartico prekličejo in se s stranko dogovorijo za izdelavo nove. Uporabnika prosijo, da pošlje pisno reklamacijo z vsemi spornimi transakcijami, če je mogoče, pa naj k temu doda še kakršen koli dokaz, da sam v tistem času ni bil na kraju, kjer so nastale sporne transakcije (potrdilo v potnem listu, letalska vozovnica, potrdilo o plačilu s kakšno drugo kartico iz približno istega časovnega obdobja). Takrat začnejo postopke v skladu s pravili o kartičnem poslovanju. Kadar so obveščeni o sumu, da je na bankomatu nameščen čitalnik, takoj prekličejo vse kartice, ki so bile uporabljene v tistem času na spornem bankomatu, ter o tem obvestijo uporabnike. Proizvajalci korak za kriminalci Banke so nekaj bančnih avtomatov že opremile z različnimi tehničnimi in mehanskimi pripomočki, ki omejujejo posamezne tipe kraj. Res je, da se bančni avtomati nenehno izboljšujejo, drži pa tudi, da se ves čas izpopolnjujejo tudi kriminalci. Praviloma so proizvajalci vedno korak za kriminalci. Če bi želeli doseči nasprotno, bi proizvajalci morali predvideti vse morebitne pomanjkljivosti, kar pa je seveda nemogoče. Prihodnost uporabe bančnih kartic je v čipu. Ko bo s kartic izginil magnetni zapis, bo kartično poslovanje bolj varno, saj je ponarejanje čipa nekoliko težje. Najpogostejše zlorabe plačilnih in kreditnih kartic so še vedno tiste, ki se začnejo z njihovo tatvino ali izgubo.

47

Najpogostejše zlorabe plačilnih kartic pri nas so še vedno klasične, ki se začnejo s tatvino ali izgubo so povedali iz Nove Ljubljanske banke. Predstavniki podjetje Centurion, ki izdaja kartice American Express, so pojasnili, da so zlorabe najpogostejše pri nakupih po spletu ali katalogih, nemoteno pa potekajo tudi v trgovinah, saj trgovci redko preverjajo podpis ali identifikacijo kupca. Koliko stroškov, ki nastanejo zaradi takšne zlorabe, mora plačati lastnik kartice, je odvisno od izdajatelja. Nekateri vse stroške v prvih 24 urah po obvestilu o izginotju kartice, ko so zlorabe po najpogostejše, naložijo kar lastnikom kartic. Takšna praksa je po mnenju odvetnice v Zvezi potrošnikov Slovenije nedopustna in nepoštena, hkrati pa krši priporočila evropske komisije. Pri kraji ali izgubi kartice American Express mora lastnik ob morebitnih stroških zaradi zlorabe (če tat z ukradeno kartico kupuje) ne glede na to, da so lahko stroški višji, plačati tolarsko protivrednost stotih evrov. Druge stroške krije podjetje ali prodajno mesto, če ni poslovalo v skladu s pogodbo. Lastniki kartic Nove Ljubljanske banke (MasterCard, Karanta, Visa) pri takšnih zlorabah, tudi če se zgodijo do 24 ur po preklicu kartice, krijejo vse stroške sami, lahko pa kartico zavarujejo, kar jim krije morebitne stroške tako 24 ur pred preklicem kot po njem, višina zavarovanja je odvisna od odobrenega limita. Pri Diners Clubu je do preklica kartice, ki se običajno opravi po telefonu, strošek morebitne zlorabe breme imetnika kartice, od preklica pa je kartica globalno blokirana in stroški so breme izdajatelja, je pojasnil vodja oddelka za avtorizacije. Kadar trgovec ne upošteva navodil za sprejem kartice ali drugače pripomore k zlorabi kartice, imajo po pogodbi s prodajnim mestom pravico zavrniti strošek trgovcu. Pri vsem tem je potrebno upoštevati pravila poslovanja. Čeprav bi trgovci morali preveriti podpis oziroma identifikacijo uporabnika kartice, temu posvečajo premalo pozornosti. Pristojni iz združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da se v združenju doslej s podobnimi vprašanji niso ukvarjali, saj od trgovcev niso dobili nobene konkretne pobude. S tem se ne strinjajo v zvezi potrošnikov. Priporočilo evropske komisije iz leta 1997 jasno opredeljuje omejitev odgovornosti potrošnika na 150 evrov celo za čas do obvestila banki o kraji, ko gre za nedvomno dokazano krajo in potrošniku ni mogoče očitati nevestnega ravnanja. Skladno s priporočilom evropske komisije, ki pa ga naše banke še ne upoštevajo, bi se moral riziko posledic posameznega dogodka, ki je nastal neodvisno od izdajatelja in lastnika kartice, porazdeliti tako, da bi potrošnik poravnal največ škodo v vrednosti 150 evrov, drugo pa bi krila banka, ki lahko svoje poslovanje ustrezno zavaruje in tudi uveljavlja odgovornost pogodbenih partnerjev, če niso spoštovali pogodbenih določil, na primer trgovcev, če niso preverili podpisa na kartici ipd. 7.2 Ponarejanje kartic 7.2.1 Ponarejevalci plačilnih kartic19 Tehnologija magnetnega zapisa na plačilnih karticah je zastarela, zaradi česar se da te kartice zlahka ponarediti. Z uvedbo evra se bo močno povečala možnost uporabe

19 Povzeto po Dnevniku (2006, 22).

48

ponarejenih kartic na bankomatih, zato je treba tudi bankomate prilagoditi pametni tehnologiji.

Ljubljanski policisti in kriminalisti so v letošnjem letu razkrili dve skupini nepridipravov, ki so se spravili nad premoženje drugih ljudi s pomočjo ponarejenih plačilnih kartic.

Nadzorni center družbe American Express, ki izdaja istoimenske plačilne kartice, je namreč može postave obvestil, da njihove stranke prijavljajo vedno več zlorab. V vseh primerih je šlo za hrvaške državljane, ki naj bi s karticami plačevali v Sloveniji, čeprav nihče od njih v času opravljenih nakupov ni prestopil državne meje. Prav tako nihče od oškodovancev ni prijavil izgube kartice. Policisti so v sodelovanju s hrvaškimi organi pregona ugotovili, da je dobro organizirana združba s pomočjo tako imenovanih skimming naprav, ki omogočajo prepis magnetnega zapisa z originalne kartice na ponarejeno, v Zagrebu izdelovala ponarejene kopije kartic.

Nepridipravi so nato v določeni trgovini v Sloveniji s ponaredki plačevali različno blago in praznili imetniške račune. Varuhi reda so postali pozorni na omenjeno trgovino, ker zaposleni v njej niso preverjali pristnosti kartic. Kmalu so stopili na prste 26-letni Avstrijki na začasnem delu v Sloveniji, ki je v sodelovanju z dvema neznancema vedno izvrševala plačila njunih nakupov brez preverjanja pristnosti kartic. Pri 26-letnici so policisti med hišno preiskavo našli dokaze, da je mladenka ena od članic kriminalne skupine. Z izvedenimi nakupi ji je v vsega nekaj dneh uspelo narediti za 1,6 milijona tolarjev škode. Mlada Avstrijka je ponarejen plastični denar uporabljala tudi na lastno pest in z nakupi v raznih drugih prodajalnah oškodovala lastnike originalnih kartic še za dodatnih 213 tisočakov. Zdaj čaka na svojo usodo v priporu, zunanjima sodelavcema pa so možje postave že za petami.

Policisti policijske postaje Ljubljana Center pa so za zapahe spravili 23-letnega Britanca in 25-letnega Nizozemca, ki sta prav tako operirala s ponarejenimi karticami, le da sta se specializirala za dvig gotovine na bankomatih. Imetniki bančnih računov v Veliki Britaniji so namreč svoje banke obvestili o dvigih denarja v Sloveniji, prav tako pa se je iz naše države zelo povečalo število neuspelih transakcij. Ljubljanski policisti so zato poostrili nadzor nad uporabniki bankomatov, pred kratkim pa so na Dunajski cesti prijeli sumljiva moška. Gre za prej omenjena tujca, ki sta imela pri sebi kar 50 različnih ponaredkov plačilnih kartic. Zasegli so jima tudi skoraj 1,2 milijona tolarjev, ki sta jih dvignila na opisan način, in še okoli 2000 evrov, ki naj bi v njun žep prav tako prišli s pomočjo ponarejenih kartic. Ker sta nepridiprava stanovala v hotelu, so pri njiju izvedli tudi hišno preiskavo. Tam so našli še dodatne 604 ponarejene kartice, 4,3 milijona tolarjev in 1175 evrov. Vse skupaj so zasegli, preiskovalni sodnik pa je zoper mladeniča odredil pripor.

Ob tem je vodja sektorja kriminalistične policije pri ljubljanski policijski opozoril, da lahko z uvedbo evra v Sloveniji pričakujemo še več podobnih zlorab, skrb pa zbuja tudi dejstvo, da gre pri navedenih primerih za delovanje tolp na mednarodni ravni.

Kriminalistični inšpektor oddelka za gospodarsko kriminaliteto policijske uprave Ljubljana pa opozarja, naj imajo imetniki plačilnih kartic pri njihovi uporabi na prodajnih mestih kartico nenehno na očeh, s čimer lahko preprečijo prepisovanje magnetnega zapisa. Prav tako naj vedno preverijo zneske na potrdilu o plačilu, ki se morajo ujemati s tistimi na

49

računu. Pametno je tudi shraniti kopije potrdil o transakciji in o porabi voditi evidenco. Imetnike plačilnih kartic je potrebno opozoriti na previdno uporabo kartic na bankomatih, predvsem pri vnosu PIN kode. To je treba opraviti čim bolj diskretno, uporabniki pa naj tajne številke ne hranijo v denarnici skupaj s kartico. Priporočeno je tudi redno spremljanje transakcij in pogostejše spreminjanje osebne številke, ki je mogoča kar na bankomatu Prijazni goljufi praznijo račune Zveza potrošnikov Slovenije je Slovence opozorila na prihajajoči val goljufov, ki s pretvezo izvabijo od naivnih državljanov varnostne kode kreditnih kartic. Pretkani lopovi po telefonu pokličejo lastnika kartice in se mu predstavijo kot zaposleni v procesnem centru Visa ali Mastercard. Povedo, da so opazili neobičajno transakcijo z njegovo kartico in želijo preveriti številko kartice. Neznanci številko poznajo in jo lastniku tudi povedo. Od njega nato zahtevajo potrditev številke, potem pa želijo izvedeti trimestno število na hrbtni strani kartice. S tem podatkom, trimestna številka je namreč varnostna koda kartice, lahko nepridipravi zapravljajo tuj denar s plačili po internetu ali pa izdelajo celo ponarejeno kartico. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato opozarjajo, naj lastniki kreditnih kartic nikar ne zaupajo teh treh številk neznancem. Hkrati naj o dogodku nemudoma obvestijo banko izdajateljico kartice in jo tudi opozorijo, da goljufi razpolagajo s številko kartice. Zahtevajo naj tudi ustrezno zavarovanje. Tovrstnih goljufij v zadnjem času ne beležijo Predstavnik policije za odnose z javnostjo je v zvezi s tem povedal, da policisti v letu 2006 še niso dobili nobenega obvestila o poskusu tovrstnih goljufij. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj poteka v sodelovanju z bankami, njihovimi procesnimi centri in strokovnjaki s področja računalniške kriminalitete. Policisti velikokrat preverjajo konkretne podatke tudi s pomočjo Europola in Interpola. Preiskovanje zahteva dodatno znanje tako s področja bančnega poslovanja, računalniške tehnologije kot novih oblik izvrševanja goljufij. Predstavnik policije dodaja, da je podobno opozorilo, kot ga je objavila Zveza potrošnikov Slovenije, lani krožilo po svetovnem spletu, vendar tudi takrat policisti niso prejeli uradne prijave.

Slovenske banke so dale podobne odgovore. Pristojni iz Združenja bank Slovenije so povedali, da niso seznanjeni s kakršnim koli poskusom goljufanja v zadnjem času, informacije pa niso prejeli niti od njihovega varnostnega foruma kartičnega poslovanja.

Iz službe za odnose z javnostjo pri Novi Ljubljanski banki so sporočili, da pri njih prav tako ne beležijo tovrstnih dogodkov. Dodali so, da naj stranke kljub temu redno in natančno pregledujejo izpiske prometa po kartici ter vsako nejasnost reklamirajo, o varnosti kartičnega poslovanja pa se njihovi komitenti lahko poučijo na spletni strani banke.

50

V SKB banki strankam svetujejo in priporočajo, da svojih podatkov s kartic ne dajejo nikomur, njihova tiskovna predstavnica za stike z javnostjo pa je sporočila, da telefonskih zlorab kreditnih kartic v letošnjem letu njihovi komitenti niso prijavili.

Nekoliko drugače so na to vprašanje odgovorili pristojni z Abanke Vipa. Pri njih so v zadnjih šestih mesecih našteli okoli 30 primerov goljufij, največkrat pa gre za zlorabe z naročili tehnike (mobilnih telefonov, računalnikov), v hotelih in poskuse uporabe ponarejenih kartic. Poudarili so, da morajo imetniki kartic z njimi tudi pazljivo ravnati in poleg tega pozorno spremljati poročila o mesečni porabi.

Če pa imetnik kartice iznajdljivim goljufom kljub vsem opozorilom nasede in je zaradi svoje naivnosti tudi finančno oškodovan, so njegove možnosti, da bi dobil ukraden denar nazaj, v resnici zelo majhne. Za škodo, ki je nastala izključno kot posledica naivnosti oziroma nepazljivosti potrošnika, odgovarja zgolj imetnik kartice sam. Banka bi bila za nastalo goljufijo soodgovorna samo, če imetnika kartice ne bi seznanila s pravili varnega poslovanja s kartico ali če bi opustila svojo dolžnost skrbnega preverjanja pravilnosti postopka plačila s kartico.

Potrošnik lahko morebitno odgovornost banke uveljavlja z neposrednim zahtevkom banki, naj mu vrne z njegovega računa neupravičeno izplačana sredstva, ali pa s civilno tožbo. Če je banka članica Združenja Bank Slovenije in zavrne tak zahtevek, potrošnik lahko vloži pritožbo na poravnalni svet, ki deluje pri tem združenju. Odločitev tega sveta je obvezujoča le za banko.

51

8 SKLEP V današnjem času nam plačilne kartice omogočajo varno in preprosto urejanje vsakodnevnih denarnih zadev. Z bogato ponudbo plačilnih kartic lahko plačujemo blago in storitve doma in v tujini. Za plačevanje nakupov in storitev torej ni več potrebna gotovina. Brezgotovinsko lahko plačujemo na več načinov. Plačilne kartice nam omogočajo nakupe z odloženim plačilom, Karanta v Sloveniji, MasterCard in Visa Sloveniji in tujini. Mesečno delno plačevanje porabljenega zneska odobrenega posojila nam za nakupe v Sloveniji omogočata posojilna Karanta in posojilni MasterCard. Namesto zamudnega izpisovanja čekov lahko na vseh prodajnih mestih, ki imajo oznako BA, plačujemo s kartico BA Maestro. Naš osebni račun bo takoj obremenjen za znesek, ki smo ga z njo plačali. V diplomskem delu so v uvodu predstavljene različne vrste kartic. S podrobnim opisom kartičnih sistemov in blagovnih znamk, predvsem pa z vrstami in opisom kartic, so pisno in slikovno prikazane plačilne kartice, ki jih imetniki najpogosteje uporabljajo. Sem sodita predvsem plačilni kartici MasterCard in Visa, ki sta vodilni mednarodni plačilni kartici in pa prestižna zlata kartica MasterCard, ki je namenjena tistim, ki imajo višje zahteve. Posebej zanimivo je pri kartičnem poslovanju procesiranje POS terminalov. V diplomskem delu je opisan potek plačila na klasičen ročni način, ki zahteva nekatera preverjanja pri plačilu s kartico, modernejši način pa predstavljajo POS terminali, katerih prenosi potekajo avtomatsko. Prednost POS terminalov je predvsem v tem, da ščitijo imetnike kartic v primeru zlorab. V diplomskem delu so opisane zlorabe ponarejanja kartic, obstaja pa še precej primerov. Kraje se lahko dogajajo na delovnem mestu, v zdravstvenih ustanovah, na cesti, pri vlomih v avtomobile itd. Vsekakor je o tem potrebno obvestiti policijo oziroma kriminalistično službo in z njimi sodelovati, saj so prav kriminalisti zelo uspešni pri razreševanju teh primerov. Nedvomno je narkomanija vzrok za pogoste zlorabe plačilnih kartic, nemalokrat se zlorabe dogajajo za zaprtimi vrati v domačem krogu. Z novo tehnologijo in razvojem plačilnih kartic ter POS terminalov s čipom se bodo zlorabe bistveno zmanjšale. Z uporabo PIN-PAD-a imetniki kartic zaščitijo transakcijo z vnosom svoje tajne številke v POS20. Uvedba evra je kompleksen, vsenacionalni projekt s katerim je potrebno zagotovili strankam čim bolj gladek prehod na novo valuto. Uvedba evra v Republiki Sloveniji zahteva tudi prilagoditev posameznih pogodbenih odnosov, v katerih banke sodelujejo, zahtevo za to pa je postavila nadzornica bank, Banka Slovenije. Poslovanje z debetnimi karticami osebnega računa bo do 31.12.2006 potekalo v tolarjih, od 1.1.2007 dalje pa evrih. V času neposrednega prehoda bodo zneski konvertirani v evro skladno z nacionalnim konverzijskim tečajem. 20 PIN – Personal Identification Number, je tajna osebna številka, ki jo imetnik vtipka v POS preko PIN tipkovnice in s tem zaščiti transakcijo. PIN-PAD je posebna naprava – tipkovnica, ki je priključena na POS terminale.

52

Plačilne kartice in POS terminali so med sodobnimi plačilnimi instrumenti najbolj razširjeni, zato je tudi informacijski sistem plačilnih kartic in POS terminalov v nenehni rasti in razvoju. Trgovci sprejemajo plačilne kartice na prodajnih mestih, saj vedo, da predstavlja tovrstno brezgotovinsko poslovanje za njih bistveno povečanje prodaje.

53

9 POVZETEK Svetovni trendi na področju poslovanja s plačilnimi karticami zahtevajo določene spremembe. Z novimi izzivi se tehnologija kartičnega poslovanja v današnjem svetu razvija z veliko hitrostjo. Standardizacija in varnost poslovanja sta med najpomembnejšimi vidiki na področju upravljanja plačilnih sistemov, med katere sodi poslovanje s plačilnimi karticami. Vodilna podjetja v elektronskem poslovanju so razvila najsodobnejše rešitve na področju tehnološke integracije globalnih rešitev s plačilnimi karticami. V diplomskem delu je prikazano kako smo v Sloveniji pripravljeni na upravljanje s POS terminali za potrebe delovanja terminalov v okolju evra, PIN verifikacije in delovanje z EMV čipom. Razvitost in razširjenost plačilnih kartic v Sloveniji je v kratkem obdobju doživela izjemno rast. Banke so s hitro rastjo in velikim obsegom poslovanja soočene s prevzemanjem novih, vedno večjih tveganj pri kartičnem poslovanju. Nova generacijo plačilnih kartic, pametna kartica z vgrajenim čipom, bo zagotovo omogočala komitentom najvišjo možno obliko varnosti in jim hkrati ponujala vrsto novih funkcionalnosti. Temeljno in celovito rešitev elektronskega plačilnega sistema sestavljajo komunikacijska in terminalska POS oprema ter sistem za upravljanje in nadzor sistema. Delovanje POS terminalov Hypercom je namenjeno prenosu podatkov med prodajnim mestom in bančnim računalnikom. Z uporabo POS terminala trgovci nimajo več poti ali pošiljanja dokumentov. Glede na potrebe se lahko trgovci odločajo za najem oziroma uporabo POS terminala, ki deluje na analogni liniji ali GSM POS terminala, ki deluje preko mobilnega operaterja Mobitel. V današnjem svetu je v času POS terminalov zmeraj težje izkoristiti ukradeno kartico, saj je v trenutku preklica, tako rekoč, neuporabna. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji manj zlorab plačilnih kartic. Najbolj pogost sistem kaznivega dejanja je kopiranje magnetnega zapisa, ki mu pravimo skimming. Področje informacijskih sistemov plačilnih kartic, se bo tudi v bližnji prihodnosti v svetu in Sloveniji, hitro razvijalo in širilo, saj banke, podjetja, vladne institucije in drugi uporabniki kartic neprestano iščejo načine za njihovo varnejšo in učinkovitejšo uporabo. Pravo revolucijo v svetu so povzročile laserske optične kartice, ki so opremljene z optičnim refleksijskim trakom, na katerega se s pomočjo laserja lahko zapisuje in bere vsakovrstne podatke. Ključne besede: plačilna kartica, POS terminal, informacijska tehnologija, zlorabe, projekt PIN in EMV

54

10 ABSTRACT Current world trends require certain changes on the area of pay cards. With new challenges introduced, the technology of pay card business is developing rapidly nowadays. Standardization and secure business processing are among the most important issues on the area of pay systems management. Pay card systems present an important part of this pay systems. Leading companies, dealing with e-commerce, have developed the most advanced solutions of the global technological integration of the pay cards business. In the thesis, the state of Slovenia readiness in the euro environment supporting POS terminal management, PIN verification and EMV chip handling is presented. In a relatively short time, the expansion and the development state of pay cards in Slovenia increased rapidly. Banks, taken upon the increasing volume of pay card commerce are confronted with ever more increasing risks. The new generation of smart pay cards with integrated microchip, will definitely offer the highest level of security and extended the set of services to the available to the bank customers. The integral and thorough solution of the e-commerce pay system consists of communication and terminal POS equipment and of the management and control system. Hypercom POS terminals are intended for data exchange between the point of sale and the bank mainframe computer. Using the POS terminal, the sale clerks are relived of sending the documents by courier or by land mail. Regarding the specific requirements, the shopkeepers have two options. The first option is using the POS terminal using the analogue telephone line. The second option is using the GSM POS terminal using the mobile telephony network, provided by the national mobile telephony service provider, Mobitel. Nowadays it is increasingly harder to abuse a stolen pay card, because in the moment of revocation, the pay card is practically useless. In Slovenia, compared to the other countries, the level of pay card abuse is relatively low. The most common type of the pay card abuse present is copying of the magnetic strip data, also known as skimming. Since banks, companies, government institutions and other users are constantly developing ways for safer and more efficient usage of the pay card systems, the area will develop and expand with ever increasing rate. The introduction of the laser optical cards embedded with a special, reflective optical strip presents a certain revolution in the area of pay card systems. Using a laser, a wide variety of data can be written to and read from this reflective optical strip. Key words: pay card, POS terminal, information technology, abuse, PIN and EMV project

55

11 SEZNAM SLIK

stran

SLIKA 1: KARTICA BA MAESTRO 11

SLIKA 2: KARTICA KARANTA 12

SLIKA 3: POSOJILNA KARTICA KARANTA 13 SLIKA 4: KARTICI MASTERCARD IN VISA 14

SLIKA 5: ZLATA KARTICA MASTERCARD 15

SLIKA 6: POSLOVNA KARTICA MASTERCARD 16

SLIKA 7: ŠTEVILO IZDANIH KREDITNIH IN DEBETNIH KARTIC V SLOVENIJI PO LETIH

17

SLIKA 8: ŠTEVILO BANČNIH AVTOMATOV PO LETIH 18

SLIKA 9: KARTICA S ČIPOM 20 SLIKA 10: MASTERCARD PLATINUM KARTICA 24

SLIKA 11: MASTERCARD WORLD SIGNIA 24 SLIKA 12: OSNOVNI MENI POS TERMINALA HYPERCOM ICE 5500 SLIKA 13: HYPERCOM ICE 5500 Z ZUNANJIM PIN PAD-OM SLIKA 14: POS TERMINAL HYPERCOM ICE 4000 GSM SLIKA 15: FUNKCIJE TIPK TERMINALA OPTIMUM T2100 V90

30 30 34 35

SLIKA 16: PRIMER ZUNANJE PIN PAD NAPRAVE ZA VNOS PIN ŠTEVILKE

37

SLIKA 17: FIZIČNA POVEZAVA – SERIJSKA IZHODNA VMESNA PLOSKEV

39

56

12 SEZNAM LITERATURE

1. Upravljalski center za tehnologijo in organizacijo. 2006. Navodila komercialistom pri poslovanju s prodajnimi mesti. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana.

2. Sektor za tehnologijo in organizacijo. 2001. Navodila za poslovanje s plačilnimi

karticami. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. 3. Hajos, Feri in Primec Boštjan. 2000. Priročnik za uporabo Hypercom ICE 5500

POS terminala. Grosuplje: Simt Grosuplje.

4. Sektor za tehnologijo in organizacijo. 2001. Navodila za poslovanje s plačilnimi karticami. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana.

5. Banka Slovenije. 2005. Plačilne kartice. Letno poročilo Banke Slovenije.

6. Banka Slovenije. 2005. Drugi plačilni instrumenti in tržne poti. Letno poročilo

Banke Slovenije.

7. Banka Koper d.d.. Kartični sistem Activa. 1999. Priročnik za delo na prodajnih mestih. Koper: Čukgraf.

8. Banka Koper d.d.. Sektor informatike in organizacije. 1999. Priročnik za POS

terminale. Koper: Tiskarna VEK.

9. Banka Slovenije. 2005. Upravljanje s tveganji kartičnega poslovanja v bankah. Letno poročilo Banke Slovenije.

10. Banka Slovenije. 2005. Projekt evro. Plačevanje blaga in storitev. Letno poročilo

Banke Slovenije.

11. Novrljan, Polona. 2003. Diplomsko delo. Preobrazba plačilne kartice v kartico zvestobe na primeru Petrolove Magne. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

12. Bobek, Samo. 2003/2004. Finančni informacijski sistemi. Informatika v bankah.

POS delovna mesta. Maribor: EPF.

13. MasterCard International Incorporated. 2003. Bylaws and Rules, Europe Edition Operations Bulletin. MasterCard.

14. Škof, Zupan, Andreja. 2006. Evro – močna valuta. Ljubljana. Ljubljana: Kažipot

33:14.

15. Anko, Simon. 2005. Tarife za plačilne storitve in enotno območje plačil v evrih. Ljubljana: Bančni Vestnik.

57

16. Bavčar, Ninočka. 2005. Priročnik za uporabo POS terminala Hypercom ICE 4000 GSM. Ljubljana: Bankart, d.o.o.

17. Bavčar, Ninočka. 2005. Priročnik za uporabo POS terminala Hypercom Optimum

T2100 V90. Ljubljana: Bankart, d.o.o.

18. Bavčar. Ninočka. 2005. Protocol for connecting ECR with Hypercom POS terminal, Operating instructions. Ljubljana. Bankart, d.o.o.

58

13 SEZNAM VIROV

1. Mićić, Aleksandar. 2000. Za banke zlorabe ne obstajajo. Mladina 29: 7. 2. Mobitel. 2003. Tarifni sistem in cenik v digitalnem omrežju. Ljubljana: Čukgraf.

3. Šalamon, Brane. 2003. Plačilne kartice. Ljubljana: Tolar na tolar, priloga Dnevnika

315: 10-14.

4. Rotovnik, Tomaž. 2001. Novi izzivi kartičnega poslovanja bank. Ljubljana: Dnevnik.

5. Hafner. Andraž. 2006. Največ kartic zlorabijo v restavracijah in na bankomatih.

Ljubljana: Finance 80:25.

6. Hafner. Andraž. 2006. Pametne kartice precej varnejše od klasičnih. Ljubljana: Finance 80:26.

7. Hafner. Andraž. 2006. S kreditnimi karticami zapravimo tretjino več denarja kot z

debetnimi. Ljubljana: Finance 80:27.

8. Franca, Valentina. 2006. Nadgradnja POS terminala: Pri kreditnih karticah namesto podpisa vnos PIN: Ljubljana: Finance 74: 25.

9. Šalamon, Brane. 2004. MasterCard Europe predstavil SEPA licenco. Ljubljana:

Dnevnik.

10. Nova Ljubljanska banka, d.d.. 2005. Zlata kartica MasterCard. Ljubljana: Promocijsko gradivo.

11. Bankart, d.o.o.. 2005. Procesiranje kartičnega in bankomatskega poslovanja.

[online]. Dostopno na: http://www.bankart.si/bankart.php [04.07.2006].

12. Mojdenar. 2001. Plačilne kartice. [online]. Dostopno na:

http://www.mojdenar.com/BANKE/plac_kart_splosno.asp?language [04.07.2006].

13. Nova Ljubljanska banka, d.d.. 2006. Plačilne kartice. [online]. Dostopno na: http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?SeS=P48B5QrPHwEAAEDUQt800000&doc%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20%20=2411&sstrcat=slo_[04.07.2006].

14. Radeče Papir. 2006. Magnetni nosilci podatkov. [online]. Dostopno na:

http://www.radecepapir.si/program/kartice.htm [04.07.2006].

59

15. Banka Slovenije. 2006. Uvajanje evra v Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.bsi.si/ekonomska-in-monetarna-unija.asp?MapaId=177 [04.07.2006].

16. Banka Koper. 2006. Zgodovina kartic. [online]. Dostopno na:

http://www.activa.si/pametnaKartica/zgodovina.asp [04.07.2006].

17. Banka Koper. 2006. Skoraj 12.000 POS terminalov bo prilagojenih sprejemu pametnih kartic in prehodu na evro [online]. Dostopno na: http://www.activa.si/novica.asp?ID=22 [04.07.2006].

18. Banka Koper. 2006. Priročnik za delo na prodajnih mestih. [online]. Dostopno na: http://www.activa.si/chipandpin/pdf/prirocnik_za_trgovce.pdf [04.07.2006].

19. MasterCard. 2006. Personal card. [online]. Dostopno na:

http://www.mastercard.com/us/personal/en/aboutourcards/paypass/issuers.html#credit [04.07.2006].

20. European Central Bank (ECB). 2006. The vison on SEPA as a domestic payments

area. [online]. Dostopno na: http://www.ecb.int/pub/pdf/other/singleeuropaymentsarea200412en.pdf [04.07.2006].

21. Združenje bank Slovenije. 2006. Uvajanje evra v bankah. [online].Dostopno na:

http://www.zbs-giz.si/slo/sporocila/arhiv2005/arhiv-2005.htm. [04.07.2006].

22. Hypercom. 2006. POS terminal Optimum 2100. [online]. Dostopno na: http://www.hypercom.com/products/optimum.asp [04.07.2006].

23. Radovanović, Predrag. 2005. Platne kartice. Istorijski razvoj kreditnih/debitnih

kartica. [online]. Dostopno na: http://www.e-trgovina.co.yu/kartice/card_istorijat.html [04.07.2006].