informatika s tehniškim komuniciranjem · informatika s tehniškim komuniciranjem – učno...

Informatika s tehniškim komuniciranjem

Informatika

Učno gradivo (v1.0)

Tomaž Hožič, 2010

Informatika s tehniškim komuniciranjem – Učno gradivo

Ljudska univerza Radovljica, Tomaž Hožič, 2010 2

Povzetek

Učno gradivo sledi učnemu načrtu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) za predmet

»Informatika s tehniškim komuniciranjem« za izvedbo programa »Računalnikar«. Omenjeno

gradivo obravnava področje informatike, tehniško komuniciranje pa je obravnavano v

ločenem delu gradiva.

Gradivo obravnava zgodovino računalništva, osnovne koncepte informatike, zgradbo ter

sestavo računalnikov, zdravstvene vidike uporabe računalnikov, varnostne vidike uporabe

računalnikov, operacijski sistem, uporabo programov za urejanje besedil, delo z e-pošto ter

spletne brskalnike.

Strojno opremo ter zgradbo računalnika obravnavamo malce kasneje kot ponavadi, ko je

tovrstno poglavje skorajda na samem začetku priročnika ali učbenika. Dobro je osvojiti

osnove računalništva in informatike, ter postopoma preko žal preveč zapostavljene

ergonomije ter ekologije napredovati do »oprijemljivih« dejstev v obliki strojne opreme.

Gradivo je v pomoč predavatelju in učečemu, da se lahko slednji osebnostno razvija, podpira

njegovo samoiniciativnost, spodbuja ustvarjalnost in vedoželjnost, vpeljuje kritičnost ter

natančnost in ne nazadnje tehnično mišljenje ter vztrajnost.



Kazalo 1. Uvod ................................................................................................................................... 7

2. Računalništvo in njegov zgodovinski razvoj ....................................................................... 9

2.1 Računalništvo ................................................................................................................... 9

2.2 Koristi računalništva ....................................................................................................... 10

2.3 Zgodovina oz. razvoj računalništva ................................................................................ 11

2.4 Prihodnost računalništva................................................................................................ 12

3. Informatika ....................................................................................................................... 18

3.1 Količina informacije ........................................................................................................ 19

4. Ergonomija in varstvo pri delu ......................................................................................... 21

4.1 Delovno okolje ................................................................................................................ 22

4.2 Delovno mesto ............................................................................................................... 22

4.3 Prostor ............................................................................................................................ 22

4.4 Pohištvo .......................................................................................................................... 23

4.4.1 Miza ......................................................................................................................... 23

4.4.2 Stol ........................................................................................................................... 23

4.5 Osvetlitev ........................................................................................................................ 24

4.6 Prezračevanje ................................................................................................................. 24

4.7 Hrup ................................................................................................................................ 25

4.8 Toplotne razmere ........................................................................................................... 26

4.9 Sevanje ........................................................................................................................... 26

4.10 Strojna oprema ............................................................................................................. 26

4.10.1 Zaslon .................................................................................................................... 26

4.10.2 Računalnik ............................................................................................................. 27

4.10.3 Tipkovnica .............................................................................................................. 27

4.11 Programska oprema ..................................................................................................... 28

4.12 Ostali pripomočki ......................................................................................................... 29

4.13 Odmori med delom ...................................................................................................... 30

4.14 Zdravstveni pregled ...................................................................................................... 30

4.15 Prva pomoč v delovnem okolju .................................................................................... 30

5. Ekologija ........................................................................................................................... 33

5.1 Načrtovanje strojne opreme .......................................................................................... 33



5.2 Izdelava strojne opreme ................................................................................................. 33

5.3 Uporaba strojne opreme ................................................................................................ 34

5.4 Razgradnja oz. reciklaža strojne opreme ....................................................................... 34

6. Strojna oprema ................................................................................................................. 36

6.1 Zgradba računalnika ....................................................................................................... 36

6.2 Mikroprocesor ................................................................................................................ 36

6.2.1 Zgodovinski razvoj mikroprocesorjev ...................................................................... 36

6.2.2 Mikroprocesor je … ................................................................................................. 38

6.2.3 Mikroračunalnik in mikrokrmilnik ........................................................................... 39

6.2.4 Najsodobnejši mikroprocesorji ............................................................................... 40

6.2.5 Delovanje mikroprocesorja ..................................................................................... 41

6.2.6 Prihodnost mikroprocesorjev .................................................................................. 42

6.3 Matična plošča ............................................................................................................... 43

6.4 Pomnilniški elementi ...................................................................................................... 44

6.5 Trdi diski ......................................................................................................................... 44

6.6 Arhivski in prenosni pomnilniški medij .......................................................................... 44

6.7 Vhodno-izhodne enote ................................................................................................... 45

6.7.1 Vhodne naprave ...................................................................................................... 45

6.7.2 Izhodne naprave ...................................................................................................... 45

6.7.3 Vhodne in hkrati izhodne naprave .......................................................................... 46

6.8 Omrežna kartica ............................................................................................................. 46

6.9 Grafična kartica .............................................................................................................. 46

6.10 Napajalnik ..................................................................................................................... 46

6.11 Ohišje računalnika ........................................................................................................ 46

7. Povezovanje strojne opreme ........................................................................................... 49

7.1. Povezovanje strojne opreme izven ohišja računalnika ................................................. 49

7.2 Povezovanje strojne opreme znotraj ohišja računalnika ............................................... 50

8. Varnost in tajnost podatkov ............................................................................................. 51

8.1 Varovanje omrežja ......................................................................................................... 51

8.2 Varovanje strežnikov ...................................................................................................... 52

8.3 Varovanje odjemalcev .................................................................................................... 52

8.4 Varovanje uporabnikov .................................................................................................. 52



8.5 Informacijska varnost ..................................................................................................... 52

8.6 Vdor v računalniški sistem .............................................................................................. 52

9. Programska oprema ......................................................................................................... 53

10. Programska oprema ter avtorske pravice ..................................................................... 55

10.1 Freeware ....................................................................................................................... 55

10.2 Shareware..................................................................................................................... 55

10.3 Tialware ........................................................................................................................ 56

10.4 Openware ..................................................................................................................... 56

10.5 Licenceware .................................................................................................................. 56

11. Računalniška omrežja .................................................................................................... 57

12. Operacijski sistem in delo z njim ................................................................................... 59

12.1 Osnovne nastavitve sistema in delo z njim .................................................................. 59

12.1.1 Uporaba vgrajene pomoči ..................................................................................... 59

12.1.2 Delo z datotekami in imeniki ................................................................................. 62

12.1.3 Vrste datotek ......................................................................................................... 63

12.1.4 Ustvarjanje in stiskanje različnih vrst datotek ...................................................... 63

12.1.5 Osnovne nastavitve sistema .................................................................................. 64

12.1.6 Orodja za vzdrževanje operacijskega sistema ....................................................... 65

12.2 Vzdrževanje operacijskega sistema .............................................................................. 66

12.3 Nameščanje in odnameščanje programske opreme .................................................... 66

12.4 Programska oprema za zaščito računalnika ................................................................. 67

13. Urejanje besedil ............................................................................................................. 68

13.1 Delo s programom Word 2007 oz. Word 2010 ............................................................ 68

13.2 Navodila za izdelavo seminarskih nalog ................................................................ 69

14. Svetovni splet ................................................................................................................ 70

14.1 Varnostni vidiki uporabe svetovnega spleta ................................................................ 70

14.1.1 Strojna oprema zoper spletne grožnje .................................................................. 71

14.1.2 Programska oprema zoper spletne grožnje .......................................................... 71

14.1.3 Osveščenost uporabnika in pravilno ravnanje zoper spletne grožnje .................. 71

14.2 Spletni brskalnik ........................................................................................................... 72

15. Elektronska pošta .......................................................................................................... 72

15.1 Spletni bonton .............................................................................................................. 73



15.2 Digitalni podpis ............................................................................................................. 73

16. Literatura ....................................................................................................................... 74



1. Uvod Računalnikar mora biti seznanjen oz. mora biti na tekočem s trenutnimi praksami na svojem

področju dela. Področje računalništva, informatike oz. informacijsko–komunikacijskih

tehnologij (IKT) je tako široko in prepleteno, da je edina možnost za zares strokovno in

kakovostno delo, da se strokovnjak usmeri na eno področje, ga osvoji in nekaj časa na njem

deluje, hkrati pa spremlja in osvaja znanja ter spretnosti še na drugih povezanih področjih.

Seveda v okviru mentalnih, časovnih, denarnih in drugih možnosti oz. danosti.

Vsakodnevno se rojevajo nova področja uporabe obstoječe in prihajajoče IKT tehnologije.

Hitrost nastajanja novega znanja in njegove dostopnosti preko spleta je tako velika, da je za

človeka pravzaprav že neobvladljivo. Zato je vse bolj pomembno, da znamo za svoje

odločanje in delovanje poiskati »prave, resnične in strokovne« vire informacij. Vseh

informacij ne bomo nikoli imeli in pravzaprav jih tudi ne potrebujemo. Odločamo se in

delujemo na podlagi neke še sprejemljivo velike in obvladljive podmnožice vseh informacij.

Če dela računalnikar na področju podpore uporabnikom, mora nujno poznati značilnosti čim

širšega področja del v podjetju ali ustanovi, uporabljene strojne in programske opreme ter

čim več načinov dela zaposlenih. Le tako bo lahko odpravljal zastoje, deloval preventivno,

svetoval uporabnikom, jih izobraževal za pravilno uporabo opreme, svetoval višjemu vodstvu

za nakupe nove opreme ter vodil evidence o sami opremi.

Ker dela z ljudmi je obvladovanje osnovnih veščin profesionalne komunikacije izjemno

pomembno. Poznavanje in udejanjanje standardov oz. dobrih praks je tudi na področju ITK

izjemnega pomena. Rezultati se kažejo v uspešnem obvladovanju vse večje kompleksnosti

IKT, zniževanju stroškov nabave, uporabe ter reciklaže uporabljene opreme. Znižuje se delež

zastojev, poveča se razpoložljivost, izkoriščenost ter učinkovitost uporabe opreme. Vse s

ciljem čim bolj nemotenega delovanja ustanove ali podjetja, kar posledično pomeni

zadovoljstvo strank, zaposlenih, vodstva oz. lastnikov ustanove ali podjetja.

Delo računalnikarja nujno vključuje spremljanje domače in tuje strokovne literature ter

upravljanje z raznovrstno strojno in programsko opremo. Pri tem je izjemno pomembno

dovolj dobro poznavanje osnov angleškega in še vsaj enega tujega jezika (nemščine ali

francoščine), v katerem nastaja bogata zakladnica znanj ter idej. Osnovno znanje slovnice

jezika ter skromni besedni zaklad nikakor ne zadoščata. Za normalno spremljanje literature je

potrebno vsaj srednje dobro poznavanje jezika in ustreznega strokovnega izrazoslovja.

Danes je breme za uspeh posameznika vse bolj prevaljeno na njegova pleča. Sam mora

pridobivati nova znanja in spretnosti (kompetence), načrtovati in tudi vse bolj sam financirati

svoje »vseživljenjsko« izobraževanje. Le tako je lahko konkurenčen na vse bolj zasičenem

trgu delovne sile. Da se lahko enakopravno oz. z boljšimi znanji in spretnostmi poteguje za

delo oz. zaposlitev. Seveda pa omenjeno predpostavlja veliko vloženega truda in časa.



Vpeljani pojmi

IKT – Informacijsko – komunikacijska tehnologija se nanaša na izdelke in prakse, ki se

uporabljajo za pridobivanje, shranjevanje, zapisovanje, posredovanje in druge vrste obdelav

podatkov in informacij.

Kompetentnost oz. strokovnost – Sposobnost, da na podlagi ustrezne izobrazbe,

usposobljenosti, veščin in izkušenj kakovostno delujemo (načrtujemo, izvajamo in nadziramo

aktivnosti, preprečujemo in odpravljamo probleme) na nekem (strokovnem) področju.

Vprašanja za ponavljanje

Pred odločanjem potrebuješ informacije. Kakšne informacije?

Zakaj je pomembno spremljati razvoj na nekem strokovnem področju?

Če dela računalnikar v podpori uporabnikom – kaj vse mora znati?

Kako poskrbiš za svojo konkurenčnost na trgu delovne sile?

Zakaj uporabljamo »dobre prakse«?

Razišči in opiši!

Znaš odpravljati zastoje na strojni opremi? Na kakšni opremi?

Kakšno je tvoje zanje nameščanja ter vzdrževanja programske opreme?

Katero programsko opremo znaš najbolje uporabljati?

Koliko tujih jezikov znaš in kako bi ocenil stopnjo svojega znanja?

Kako dobro razumeš in uporabljaš tujo strokovno terminologijo?

Poišči vsaj štiri domače in štiri tuje zaposlitvene agencije!

Poišči vsaj štiri domača in štiri tuja podjetja oz. ustanove za IKT izobraževanje!

Preglej programe ponujenih strokovnih tečajev. Kateri tečaj te najbolj zanima?

Poišči vsaj štiri domača podjetja oz. ustanove za jezikovno izobraževanje!

Poišči vsaj štiri domače spletne strani z informacijami o novostih na področju IKT!

Redno spremljaš novosti?

Poišči vsaj šest tujih spletnih strani z informacijami o novostih na področju IKT! Redno

spremljaš novosti?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Podatek

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Informacij&action=edit&redlink=1



Spletne povezave virov

Zavod RS za zaposlovanje, http://www.ess.gov.si/

Portal za zaposlitve - EU, http://www.ess.gov.si/eures

Portal za zaposlitve - Nemčija, http://www.jobs.de/

Portal za zaposlitve - ZAE, https://www.jobsindubai.com/Default.asp

Izobraževalni portal - Nemčija, http://www.sgd.de/

Odprta univerza - VB, http://www.open.ac.uk/

Spletna revija CHIP - Nemčija: http://www.chip.de/

Spletna revija COMPUTER WEEKLY - VB: http://www.computerweekly.com/Home/

Spletna revija COMPUTERWORLD - ZDA: http://www.computerworld.com/

INTEL: http://www.intel.com

IBM: http://www.ibm.com/si/sl/

2. Računalništvo in njegov zgodovinski razvoj

Ogledali si bomo, kaj predstavlja računalništvo, kako nam koristi in kakšen je bil zgodovinski

razvoj. Nakazali bomo tudi razvoj računalništva v prihodnje.

2.1 Računalništvo

Kako bi opisali samo računalništvo? Kaj sploh je? Oglejmo si spletne definicije.

Definicija (Vir: Wikipedija):

Računalništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar

vključuje strojno in programsko opremo. V praksi je računalništvo povezano z mnogimi

drugimi vedami, od abstraktne analize algoritmov do bolj stvarnih tem, kot so programski

jeziki, programska in strojna oprema.

Kot znanstvena veda se računalništvo loči od matematike, programiranja, programskega

inženirstva in računskega inženirstva, čeprav se ta področja pogosto zamenjujejo.

http://www.ess.gov.si/

http://www.ess.gov.si/eures

http://www.jobs.de/

https://www.jobsindubai.com/Default.asp

http://www.sgd.de/

http://www.open.ac.uk/

http://www.chip.de/

http://www.computerweekly.com/Home/

http://www.computerworld.com/

http://www.intel.com/

http://www.ibm.com/si/sl/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Veda

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojna_oprema

http://sl.wikipedia.org/wiki/Programska_oprema

http://sl.wikipedia.org/wiki/Algoritem

http://sl.wikipedia.org/wiki/Programski_jezik



http://sl.wikipedia.org/wiki/Matematika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Programiranje

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Programsko_in%C5%BEenirstvo&action=edit&redlink=1



http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ra%C4%8Dunsko_in%C5%BEenirstvo&action=edit&redlink=1




Computer science or computing science (sometimes abbreviated CS) is the study of the

theoretical foundations of information and computation, and of practical techniques for

their implementation and application in computer systems.[1][2][3][4] It is frequently described

as the systematic study of algorithmic processes that create, describe, and transform

information.

Computer science has many sub-fields; some, such as computer graphics, emphasize the

computation of specific results, while others, such as computational complexity theory,

study the properties of computational problems. Still others focus on the challenges in

implementing computations.

For example, programming language theory studies approaches to describe computations,

while computer programming applies specific programming languages to solve specific

computational problems, and human-computer interaction focuses on the challenges in

making computers and computations useful, usable, and universally accessible to people.

2.2 Koristi računalništva

Je to trditev ali vprašanje? Kakor se vzame. Nedvomno ima računalništvo veliko koristi in

pravzaprav si življenja brez uporabe računalnikov prav težko predstavljamo. Vsekakor se pa

mnogo ljudi vse pogosteje sprašuje o koristnosti računalništva, seveda na tistih področjih,

katera jim osebno veliko pomenijo in si računalniške podpore ne predstavljajo ali je celo

nočejo.

Računalništvo je nedvomno koristno, da se velike količine podatkov natančno obdelajo – s

čim manj človeškega rutinskega dela, v razumnih časovnih okvirih, kot tudi za sprejemljiv

denar.

Računalništvo:

pomaga pri ustvarjanju, razširjanju, iskanju, pridobivanju, shranjevanju ter

vrednotenju velikanskih in vsak dan večjih količin podatkov

omogoča nove načine zabavnega preživljanja prostega in službenega časa

podpira raziskave, razvoj, proizvodnjo in distribucijo izdelkov ter storitev

podpira demokratičnost, svobodo izražanja misli in humanitarnost

pomaga pri običajnih in izjemno zahtevnih medicinskih posegih

Seznam bi seveda lahko dopolnjevali še naprej. Kako bi ga dopolnil ti? Žal se lahko računalnik

(kot vsako drugo orodje) uporabi tudi za namene, ki ovirajo ali celo onemogočajo zgoraj

omenjene koristne rabe.

http://en.wikipedia.org/wiki/Information

http://en.wikipedia.org/wiki/Computation

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_science#cite_note-0






http://en.wikipedia.org/wiki/Algorithm

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_computer_science_fields

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_graphics

http://en.wikipedia.org/wiki/Computational_complexity_theory

http://en.wikipedia.org/wiki/Computational_problem

http://en.wikipedia.org/wiki/Programming_language_theory

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_programming

http://en.wikipedia.org/wiki/Programming_language

http://en.wikipedia.org/wiki/Human-computer_interaction

http://en.wikipedia.org/wiki/Humans



V iskalnik vpiši iskalni pojem advantages of it in razišči prednosti. Poskusi še z drugačnimi

iskalnimi pojmi!

Če se pa o koristnosti računalnikov sprašujemo, si lahko zastavimo sledeče pomisleke:

Ali res potrebujem novo inačico plačljive programske opreme? Še posebno, ker vse

kar želim opravim z 10% zmožnosti trenutne (brezplačne) inačice.

Zakaj bi zamenjal svoj 4 leta star računalnik, ko mi še povsem zadošča?

Zakaj bi vlagal v opremo »pametne« hiše, ko pa vse opravim mimogrede kar sam?

Res potrebujem po enem letu uporabe nov mobilni telefon?

Roboti, kot hišni ljubljenčki ali hišni pomočniki???

Kje vse hranijo moje osebne podatke? Kdo vse ima dostop do njih in ali so varni pred

zlorabami?

Spletna družabna omrežja? Raje se s prijatelji srečam osebno!

Sem pošten državljan in noben terorist! Zakaj mi na letališču poskenirajo telo?

In tudi tukaj bi lahko naštevali še dolgo. Kakšna vprašanja si postavljaš sam?

Če si jih ne, je sedaj priložnost, da to spremeniš. Podobna vprašanja si enostavno moraš

zastavljati in poskušati najti odgovore. Ne samo kot navaden državljan, temveč tudi kot

bodoči računalnikar, ker moraš vsako novost na področju IKT, na katerem opravljaš ali boš

opravljal dela in naloge, kritično ovrednotiti in raziskati tako dobre, kot tudi slabe plati. Le

tako boš lahko kakovostno opravljal svoje delo in tudi svetoval drugim.

V iskalnik vpiši iskalni pojem disadvantages of it in razišči slabosti. Poskusi še z drugačnimi

iskalnimi pojmi!

2.3 Zgodovina oz. razvoj računalništva

Zgodovinski razvoj računanja, računskih strojev ter računalništva je zelo raznolik in sega

daleč v človekovo zgodovino. Kar si dandanes predstavljamo kot računalnik ima v resnici

globoke temelje oz. zametke v prizadevanjih starih ljudstev, ki so iskali enostavnejše, hitrejše

in bolj natančne načine izračunavanja želenih količin. Da so laže sestavljali in uporabljali

koledarje, ki so jim pomagali pri setvi, verskih obredih ter astronomiji, da so preštevali živino

in blago za trgovanje, da so natančno gradili ter utrjevali templje, grobnice in mesta ter

razvijali in izdelovali orodja in orožja.

Okvirni pregled zgodovine razvoja računalništva od Abakus-a (Babilonci, 2400 p.n.št.) do

prvega osebnega računalnika (IBM, 1981) je zbran tukaj.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Abakus

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva



Naštejmo le nekaj najbolj zaslužnih in zanimivih oseb.

Blaise Pascal (1623 - 1662). Francoski matematik, fizik in filozof, ki je odkril zakone mehanike

ter zasnoval in dal izdelati t.i. paskalino – prvi mehanski računski stroj (1642).

Ada Lovelace (1815 - 1852). Angležinja in prva programerka – napisala je prvi algoritem. Bila

je hči pesnika Lorda Byron-a (1788-1824) in po njej se imenuje tudi programski jezik ADA.

Herman Hollerith (1860 - 1929). Ameriški statistik nemškega rodu. Razvil in patentiral je

elektromehansko napravo, ki je uporabljala luknjane kartice. S pomočjo te naprave je

izjemno pospešil postopek popisa takratnega prebivalstva ZDA.

Alan Mathison Turing (1912 – 1954). Angleški matematik, ki je med 2. svetovno vojno s

pomočjo teoretičnega modela in elektronskih strojev uspel dešifrirati nemški šifrirni stroj

Enigma. S tem dosežkom je pomembno pripomogel k zavezniški zmagi. Je tudi avtor t.i.

Turingovega stroja (Turing machine), ki predstavlja zgodovinski temelj sodobnih računskih

strojev in predstavlja matematični model računalnika. Zasnoval je in vodil izdelavo prvega

računalnika s shranjenim algoritmom oz. programom.

Konrad Zuse (1910 -1995). Nemški inženir in pionir računalništva. Izdelal je prvi računski

stroj, ki je uporabljal še danes uveljavljeni dvojiški (binarni) sistem.

Po letu 1981 so osebni računalniki, temelječi na procesorjih podjetji Intel, Motorola, AMD,

Cyrix ter Apple, dosegali vse višje hitrosti ter zmogljivosti.

Še vedno velja Moorov zakon, ki pravi, da se vsakih 18 mesecev podvoji procesna moč

računalnikov.

2.4 Prihodnost računalništva

Če bi slepo sledili izjavam nekaterih znanih in vplivnih oseb oz. medijem na področju IKT,

potem bi se razvoj že davno zaustavil oz. zašel v slepo ulico.

Oglejmo si le nekatere:

Marciana E. »Teda« Hoffa, enega od očetov prvega mikroprocesorja (Intel 4004) so leta 1969

strokovnjaki spraševali o razlogih za množično proizvodnjo cenenih računalnikov: »Zakaj jih

bomo sploh potrebovali?«

»Proizvajalci ne želijo odirati kogarkoli ali početi karkoli podobnega. Nobeden, katerega

poznam, ne bo obogatel s pisanjem programske opreme«. (Dennis-Bathory-Kitzs, 1980)

»Menim, da je OS/2 usojeno, da postane najpomembnejši operacijski sistem in program

vseh časov.« (OS/2 Programmers Guide, 1987)

»SPAM bo zastarel v roku dveh let«. (BBC News, 2004)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal

http://en.wikipedia.org/wiki/Pascal%27s_calculator

http://en.wikipedia.org/wiki/Ada_lovelace


http://sl.wikipedia.org/wiki/George_Noel_Gordon_Byron

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ada_%28programski_jezik%29

http://sl.wikipedia.org/wiki/Herman_Hollerith

http://sl.wikipedia.org/wiki/Alan_Turing

http://sl.wikipedia.org/wiki/Enigma_%28naprava%29

http://sl.wikipedia.org/wiki/Turingov_stroj

http://en.wikipedia.org/wiki/Konrad_Zuse

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvoji%C5%A1ki_%C5%A1tevilski_sistem

http://www.intel.com/?en_US_01

http://www.motorola.com/Consumers/US-EN/GLP

http://www.amd.com/uk/Pages/AMDHomePage.aspx

http://en.wikipedia.org/wiki/Cyrix

http://www.apple.com/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Moorov_zakon



»640kB pomnilnika je več, kot bo kdorkoli potreboval« (največkrat izjavo pripisujejo Bill

Gates-u, ta pa omenjeno izjavo zanika, 1981)

Ta trenutek (2010) še vedno veljajo načela Moorovega zakona, ki pravi, da se procesna moč

podvoji vsakih 18 mesecev. Vprašanje pa je, če bo tako tudi v prihodnje. Znanstveniki in

razvojniki morajo dosegati vse višje gostote procesorskih elementov, kar zahteva uporabo

novih (še neznanih) materialov, njihovo uporabo ali obdelavo na drugačen način,

zagotavljanje stabilnosti delovanja in odvajanje toplote, ter nenehno prilagajanje

proizvodnega procesa.

Za izvedbo mikroprocesorjev ni izključena niti uporaba organskih materialov, kar se sicer

kaže že na področju zaslonov (OLED tehnologija).

Brez dvoma bodo računalniki vse hitrejši, manjši, energijsko bolj učinkoviti, kar pa ne

pomeni, da bodo uporabljali vse manj energije. Opaziti je trend naraščanja porabe in vse več

računalniških naprav povzroča vse večjo porabo električne energije. Povečana procesna moč

bo omogočala vse zahtevnejše uporabe, predvsem na področju umetne inteligence. Nekoč

(1997) je superračunalnik Deep Blue (IBM), katerega je upravljalo 100 ljudi, premagal

svetovnega prvaka v šahu (Garija Kasparova). Danes ima lahko program, ki doseže enak

uspeh, za nekaj evrov vsakdo na svojem računalniku.

Skozi zgodovino računalništva so bili v stiku računalnik, podatki, program in človek. Vse do

danes so bili v ospredju računalnik, program in podatki. Skrajni čas je, da stopi na prvo mesto

človek. To pomeni, da se vsa računalniška oprema, programi in podatki prilagodijo potrebam

človeka. Razvoj kakovostnih uporabniških vmesnikov bo vse bolj pridobival na veljavi.

Že iznajdba miške je pomenila pravo revolucijo (zasnovana je bila v laboratorijih podjetja

XEROX). Pred kratkim množično vpeljana tehnologija cenovno dostopnih zaslonov na dotik

bo povzročila vse več naprav, katere bomo krmili na še bolj enostaven način. V prihodnje

morda le s samimi gibi rok in telesa. Vse bolj je pomembna programska oprema oz. na njej

temelječe storitve oglaševanja, izmenjave sporočil, lokacijsko odvisne storitve, navigacija,

varovanje, krmiljenje doma, pametne hiše idr.).

Morda bomo računalniške naprave v prihodnje krmilili celo z mislimi. Trenutno že lahko

igramo preproste igrice ali krmilimo invalidski voziček ali proteze okončin le z mislimi.

Ključno vlogo pri tem igrajo vmesniki med možgani in računalnikom (brain-computer

interface) Prepoznava govora je nekoč mnogo obetala a je najbrž le začasno obstala nekje

na stranskem tiru. Nedvomno je prihodnost tudi v robotiki.

http://en.wikipedia.org/wiki/Organic_LED

http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Blue_%28chess_computer%29

http://www.xerox.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/Brain%E2%80%93computer_interface

http://en.wikipedia.org/wiki/Brain%E2%80%93computer_interface

http://en.wikipedia.org/wiki/Speech_recognition

http://en.wikipedia.org/wiki/Robotics



Napovedovati razvoj pa je zelo nehvaležno opravilo in z leti lahko postane prav zabavno, kar

lepo ponazori spodnja slika.

Slika 1: Vir: www.whiptech.com.

Da pa ni vse tako brezizhodno in da so napovedi v recimo 10 letnem obdobju precej bolj

točne, si poglejmo na primeru daljšega sestavka le nekaterih napovedi enega od najbolj

znanih in cenjenih futurologov, Jamesa Martina. Leta 1999 je na seminarjih z naslovom

»Vojna za elektronsko trgovanje, ponovna iznajdba informacijske tehnologije in naslednji

korak v izgradnji kibernetičnega prostora« dejal:

Ponovna iznajdba industrije

Zaradi globalne internet trgovine bo potrebno v osnovi prenoviti delovne procese, celotna

podjetja in celotne panoge. Globalna internet trgovina pomeni, da bodo povezave s

partnerji, dobavitelji, strankami itd. potekale po internetu, medtem ko bo komuniciranje v

podjetju podprto z intranetom. Lep primer je podjetje Benetton, ki je:

locirano po vsem svetu

obvladuje takojšnje spremembe na zahtevo (barvanje tkanin krmilijo računalniško in

kombinacije barv spreminjajo sproti)

ima mnogo partnerjev po vsem svetu in vsi so on-line

celotni sistem je prilagojen za takojšnje reagiranje in nenehne spremembe (učeča se

organizacija)

Za ustvarjanje takšnega podjetja je bistveno razumevanje pojma »Value stream« ali

vrednostni niz oz. vrednostna veriga. Vrednostni niz predstavlja niz opravil, ki so potrebna za

http://www.jamesmartin.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/Value_stream

http://en.wikipedia.org/wiki/Value_chain



zadovoljitev potreb kupca. Teh nizov je v podjetju veliko. Bistveno jih je odkriti in okoli njih

organizirati delovni proces ter ga informacijsko podpreti. Še posebej pomemben je t.i. »Killer

value stream«, ki je ključnega pomena za preživetje podjetja.

Kritične tehnologije za elektronsko trgovanje

optični kabli

hitrosti prenosa podatkov v terabitih/sekundo

pomnilniški čipi:

o 1999 – 256 Mbit

o 2002 – 1024 Mbit (500.000.000 tranzistorjev na čip)

o 2005 – 4096 Mbit (1.000.000.000 tranzistorjev na čip)

Mikroprocesorji s frekvenco v tera FLOPih

Mikrosistemi:

o Pametne kartice (brezkontaktne posodobitve)

o Inteligentni senzorji (kamere, nadzor, preverjanje identitete, nadzor prometa,

videofoni, bralci prstnih odtisov, robotske naprave …)

XML – meta podatki o podatkih na internetu. To so kazalci na podatke (besedilo,

slike, video, zvok, baze podatkov). Služijo lažjemu iskanju podatkov na internetu.

4 povezane tehnologije:

o Podatkovna skladišča

o OLAP (orodja za analizo podatkov)

o Brskanje po podatkih (uporaba nevronskih mrež za ugotavljanje vzorcev v

podatkih)

o Vizualizacija podatkov (grafična predstavitev podatkov omogoča

prepoznavanje alarmantnih situacij)

Java

Prihodnost kiberprostora

V prihodnosti bo za trgovino v kiberprostoru (ang. Cyberspace) značilno naslednje:

od masovnega proti individualnemu marketingu (podjetja bodo izdelovala osebne

profile kupcev)

od preprostih sporočil k podrobnim sporočilom

od monologa k dialogu s kupcem

od statičnega komuniciranja do komuniciranja v realnem času

http://www.valuestreamguru.com/?p=94



http://sl.wikipedia.org/wiki/XML

http://www.java.com/en/

http://www.memefest.org/works/854-7ab77d400/kiberprostor_v_socioloski_perspektivi.doc



Razvijale se bodo naslednje dejavnosti:

televizija na spletu

oglaševanje na spletu

elektronski katalogi

elektronski naročanje in plačevanje blaga

elektronske raziskave tržišča

…

Ker je ta prostor (svetovni splet) odprt za cel svet in v njem ne veljajo nobene pravne

omejitve posameznih držav, bo to prej ali slej pripeljalo do velike konkurence. V dejavnostih,

ki temeljijo na znanju, pa velja t.i. pravilo »pobiranja smetane«, kjer tisti, ki so prvi, poberejo

večino smetane.

Sam lahko sedaj primerjaš napovedi s trenutnim stanjem na področju računalništva in

informatike.

Vpeljani pojmi

Računalništvo (Computer Science)

Računski stroji – mehanski ali električni pripomočki oz. stroji za izračunavanje ali

preštevanje poljubnih količin.

Dvojiški (binarni) sistem

Moorov zakon

Kiberprostor (Cyberspace)

Vrednostna veriga (Value chain)

Elektronsko trgovanje (Electronic Commerce)


Kaj je računalništvo?

Kakšne so koristi računalništva?

Kakšne so po tvojem slabosti računalništva?

Zakaj moraš spremljati razvoj na izbranem strokovnem področju?

Zakaj so stara ljudstva uporabljala znanja izračunavanja ter računske stroje?

Ko je bil prvi programer?

Naštej vsaj štiri znamenite osebnosti računalništva! Kaj lahko poveš o njihovih

iznajdbah?

Kaj pravi Moorov zakon?

Kaj veš povedati o najverjetnejši prihodnosti računalništva – recimo za obdobje 10

let?

Navedi, kako dobro so se uresničile napovedi James Martina iz leta 1999!

http://en.wikipedia.org/wiki/Internet_marketing

http://en.wikipedia.org/wiki/Market_research

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_science

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvoji%C5%A1ki_%C5%A1tevilski_sistem

http://sl.wikipedia.org/wiki/Moorov_zakon


http://en.wikipedia.org/wiki/Value_chain

http://en.wikipedia.org/wiki/Electronic_commerce




Razišči in opiši Abakus!

Razišči in opiši diferenčni stroj Charles-a Babbage-ja!

Razišči in opiši računalnik ENIAC!

Razišči in opiši računalnik ZX Spectrum!

Razišči in opiši računalnik IBM PC XT!

Razišči in opiši računalnik NEXT!

Razišči in opiši računalnik Apple iPad!

Razišči in opiši dvoboj med računalnikom IBM Deep Blue ter velemojstrom Garijem

Kasparovom!

Razišči in opiši trenutno šahovsko programsko opremo!

Razišči in opiši prepoznavo govora!

Razišči in opiši najsodobnejše vmesnike Brain-Computer!

Razišči in opiši robota ASIMO!


Fakulteta za računalništvo in informatiko – LJ: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

Weburbanist.com: http://weburbanist.com/2009/07/15/15-cool-crazy-concept-computers/

Berlin Brain-Computer Interface, Nemčija: http://www.bbci.de/

Prvi komercialni Brain-Computer vmesnik: http://www.popsci.com/science/article/2010-

03/worlds-first-commercial-brain-computer-interface

Prihodnost 21. stoletja, James Martin, VB: http://www.jamesmartin.com/

Roboti ASIMO, Japonska: http://world.honda.com/ASIMO/

Kiberprostor v sociološki perspektivi, Matic Kavčič: http://www.memefest.org/works/854-

7ab77d400/kiberprostor_v_socioloski_perspektivi.doc

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

http://weburbanist.com/2009/07/15/15-cool-crazy-concept-computers/

http://www.bbci.de/

http://www.popsci.com/science/article/2010-03/worlds-first-commercial-brain-computer-interface

http://www.popsci.com/science/article/2010-03/worlds-first-commercial-brain-computer-interface

http://www.jamesmartin.com/

http://world.honda.com/ASIMO/





3. Informatika Oglejmo si tako domačo, kot tudi tujo definicijo Informatike.


Informatika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi s

pomočjo računalnikov. Gledano zgodovinsko, se je informatika razvila iz matematike,

medtem ko imajo računalniki svoj začetek v elektroniki. Računalniki so pri tem samo

naprave, ki omogočajo teoretične zamisli informatike preveriti v praksi.

Znanost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o

naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda

temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede,

vede pa na področja (discipline).

Podatek (latinsko Datum) je trditev v obliki številk, besed ali slik.


Informatics is the science of information, the practice of information processing, and the

engineering of information systems. Informatics studies the structure, algorithms, behavior,

and interactions of natural and artificial systems that store, process, access and

communicate information.

It also develops its own conceptual and theoretical foundations and utilizes foundations

developed in other fields. Since the advent of computers, individuals and organizations

increasingly process information digitally. This has led to the study of informatics that has

computational, cognitive and social aspects, including study of the social impact of

information technologies.

Osnova obdelave so podatki, to so dejstva o realnem ali izmišljenem svetu. Kdaj pa govorimo

o informacijah, pa je odvisno od konteksta in od našega predznanja oz. poznavanja področja,

na katerem se podatki uporabljajo.

Vzemimo primer. Podatek, da je danes temperatura zraka 25 stopinj celzija je za vse enak,

vendar lahko predstavlja za različne ljudi povsem različno informacijo. Za dva turista, prvega

iz Skandinavije, drugega iz tropske Afrike je informacija povsem različna. Prvemu se bo zdelo

prijetno toplo, drugega bo že skoraj zeblo.

Še en primer. Recimo da je vrednost ene unče zlata (28,35 gramov) na borzi dragih kovin

dosegla vrednost €100. Za poznavalca gibanja cen zlata bo to informacija, da je vrednost

padla na najnižjo vrednost v zadnji 100 letih in da je nekaj hudo narobe, za nepoznavalca bo

pač le podatek da unča zlata v tem trenutku stane €100.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matematika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naprava

http://sl.wikipedia.org/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Narava

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanstvena_metoda

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Opazovanje&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Teorija

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Eksperiment&action=edit&redlink=1


http://sl.wikipedia.org/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trditev&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tevilka

http://sl.wikipedia.org/wiki/Beseda

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika

http://en.wikipedia.org/wiki/Information

http://en.wikipedia.org/wiki/Information_processing

http://en.wikipedia.org/wiki/Information_systems




Informacija je torej neko novo spoznanje. Podatek ni informacija in je tudi ne vsebuje.

Informacija je ovrednoten podatek, v odvisnosti od predznanja, časa, ki je na voljo in količine

podatkov. Množice podatkov ne moremo ali jo lahko le delno ali slabo ovrednotimo, če nam

manjka predznanja, potrebnega časa in če je količina podatkov enostavno prevelika.

Predvsem časovni in količinski problem uspešno rešuje uporaba računalnikov, saj so

računalniki izjemno hitri, natančni in se ne utrudijo pri obdelovanju velike količine podatkov.

Tako lahko ostane človeku več časa za bolj kreativna opravila.

In tako danes uporabljamo t.i. informacijske sisteme, to so sklopi strojne in programske

opreme, ki so namenjeni zbiranju, obdelavi, shranjevanju ter posredovanju podatkov

uporabnikom.

Naštejmo le nekatere informacijske sisteme:

Bančni

Zavarovalniški

Zdravstveni

Informacijski sistem državne uprave

Podjetniški informacijski sistem

…

3.1 Količina informacije

Osnovna in hkrati najmanjša enota informacije je 1 bit (Binary Digit). Lahko si jo

predstavljamo kot škatlico, v kateri je kroglica ali je ni. In če je v škatlici kroglica, označimo to

s številko 1, če v škatlici ni kroglice, pa s številko 0.

Primer 1: Želimo opisati stanje luči – prižgana oz. ugasnjena luč

V tem primeru je zaradi dveh različnih stanj dovolj 1 bit informacije. Recimo, da prižgani luči

priredimo stanje 1, ugasnjeni pa stanje 0.

Primer 2: Želimo opisati, katera vrednost je padla na kocki.

Običajna in »poštena« kocka ima šest ploskev, in od ene pike do 6 pik. Z izrazom »poštena«

mislimo na to, da je verjetnost, da pade bilo katera izmed številk enaka 1/6 oz. enako

verjetna. »Prirejene« kocke imajo notri kakšno utež, ki povzroči, da je verjetnost rezultata 6

pik bolj verjeten od ostalih vrednosti. No, imamo 6 različnih možnosti, en bit informacije pa

lahko opiše le dve. Če vzamemo dva bita informacije, lahko po pravilu produkta 2*2=4

opišemo 4 različna stanja, s tremi biti pa lahko opišemo 2*2*2=8 različnih stanj. V našem

primeru potrebujemo vsaj 3 bite informacije, 2 preostali stanji sta pač neizrabljeni.

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Podatki_in_informacije/podatek_informacija.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijski_sistem

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijske_resitve/informacijske_resitve.html



Količina informacije:

20=1; matematični dogovor, ki pravi a0=1; a je poljubno število.

21=2

22=2*2=4

23=2*2*2=8

24=16

25=32

26=64

27=128

28=256

29=512

210=1024 (kilo)

1 byte = 8 bitov

1Kb = 1024 bitov

1KB (kilobyte) = 1024 bytov = 1024*8 = 8192 bitov

1MB (megabyte) = 1024 KB = 1024*1024*8= 8.388.608 bitov

1 GB (gigabyte) = 1024 MB

1 TB (terabyte) = 1024 GB

Vpeljani pojmi

Informatika – znanost o sistematični obdelavi podatkov s pomočjo računalnikov.

Bit (Binary digit) – osnovna in najmanjša enota informacije.

Kilo = 1024

Informacijski sistem – sklop strojne in programske opreme za zbiranje, obdelavo,

shranjevanje in prenašanje podatkov.




Kaj je informatika?

Kaj je podatek?

Kaj je informacija?

Kaj je informacijski sistem?

Kaj predstavlja bit?

Na ruleti imamo 38 številk. Koliko bitov potrebujemo za opis vseh različnih možnosti?


Slovensko društvo Informatika: http://www.drustvo-informatika.si/

FRI: http://colos.fri.uni-

lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijske_resitve/informacijske_resitve.html

4. Ergonomija in varstvo pri delu Zaradi vsakodnevne in večurne uporabe računalniške strojne in tudi programske opreme je

potrebno upoštevati dognanja ergonomije. Le tako bo uporabnik opremo lahko uporabljal

dlje časa brez opaznih bolečin ali kasnejših zdravstvenih posledic.

Oprema mora že v fazi načrtovanja ustrezati ergonomskim priporočilom ali celo zakonskim

določilom in standardom.


Ergonomíja je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti

in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev.


Ergonomics is the science of designing the job, equipment, and workplace to fit the worker.

Proper ergonomic design is necessary to prevent repetitive strain injuries, which can develop

over time and can lead to long-term disability.

The International Ergonomics Association defines ergonomics as follows:

Ergonomics (or human factors) is the scientific discipline concerned with the understanding

of interactions among humans and other elements of a system, and the profession that

applies theory, principles, data and methods to design in order to optimize human well-

being and overall system performance.

Ergonomics is employed to fulfill the two goals of health and productivity. It is relevant in the

design of such things as safe furniture and easy-to-use interfaces to machines.

http://www.drustvo-informatika.si/




http://en.wikipedia.org/wiki/Repetitive_strain_injury



4.1 Delovno okolje

Dobro zasnovano in urejeno delovno okolje je velikega pomena, saj tako laže opravljamo

delovne naloge, se bolje počutimo, smo bolj učinkoviti, se manj ali kasneje utrudimo in ne

čutimo nepotrebnih bolečin v sklepih, mišicah, očeh ipd.

Če bo računalnik uporabljal le en uporabnik, potem je izbor primernega pohištva primerljivo

enostavno, če bo računalnik uporabljalo več uporabnikov, moramo upoštevati potrebe in

želje vsakega posameznika. Ko načrtujemo opremljanje delovnega prostora, moramo že

predhodno upoštevati ustrezno pohištvo in možne nastavitve.

4.2 Delovno mesto

Delovno mesto z računalnikom je:

zaslon z računalnikom, tipkovnico in/ali napravo za vnašanje in/ali programsko

opremo, ki predstavlja povezavo med delavcem in strojem,

dodatna oprema (npr. zaslonski filter),

zunanje enote vključno z disketnim in/ali drugim pogonom, telefonom,modemom,

tiskalnikom itd.,

držalo za predloge,

delovni stol,

delovna miza ali delovna površina,

okolje, ki ima neposredni vpliv na delovno mesto in

delovne naloge delavca.

Vir: Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom.

4.3 Prostor

Prostor oz. pisarna naj bo dovolj velika, da ima vsak uporabnik zares dovolj prostora ne samo

za postavitev in primerno razporeditev pohištva in delovnih pripomočkov, temveč tudi za

dovolj dobro »prehodnost« med posameznimi kosi pohištva.

Zaradi vse višjih najemnin ali cen m2 pisarniške površine je vse prevečkrat težnja zagotoviti

zaposlenim zares minimalne delovne pogoje. In tako so v pisarni, ki bi bila po površini in

obliki ravno pravšnja za dva zaposlena, velikokrat trije ali celo več zaposlenih.

Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka spreminja položaj telesa in

opravlja potrebne gibe pri delu.



4.4 Pohištvo

Pohištvo naj bo stabilno in zasnovano prav za pisarniško rabo računalniške opreme. Dovolj

velikih mer, z delovno površino na ravno pravi višini od tal (nekje med 72 in 75 cm), z mnogo

možnostmi shranjevanja oz. odlaganja (predali), morda z ločeno poličko za miško in

tipkovnico in z nesvetlečim površinskim premazom.

Strojna oprema (računalnik, monitor, optični čitalec, tiskalnik idr.) naj bo postavljena na

dovolj stabilno pohištvo in primerno razporejeno, da najpogosteje uporabljeno opremo

zlahka dosežemo. S tem se izognemo nepotrebnim bolečinam v ramenskem obroču, v vratu

in hrbtenici. Enako velja za postavitev telefonskega aparata.

4.4.1 Miza

Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni

hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).

Površina mize ali delovne površine mora biti velika najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna

za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale

opreme ter dovolj prostora za premikanje miške.

Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina

x višina). Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče,

po višini nastavljiva ali pa mora biti višina površine med 720 in 750 mm.

4.4.2 Stol

Naj bo stabilen, udoben, naj ima premično podvozje, dovolj možnosti nastavitve raznih

položajev sedenja, da si lahko vsak uporabnik nastavi sedenje po lastnih potrebah in željah.

Omogočati mora nastavitve razdalje sedenja od tal, naklona površine sedenja, imeti ledveno

oporo nastavljivo po naklonu (100 do 110 stopinj) in višini, omogoča naj rahlo nagnjeno

sedenje, ker povsem vzravnano sedenje ni zdravo. Ledvena opora se mora elastično

prilagajati spreminjanju naklona hrbta.

Slika 2: Pravilno sedenje. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/




4.5 Osvetlitev

Človek nujno potrebuje dnevno svetlobo in dolgotrajno delo pod pretežno umetno svetlobo

povzroča precej zdravstvenih težav.

Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti, če je le mogoče, 400 lx (enota luks)

+/- 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in

zmogljivost delavčevega vida. Če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v

neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem

vidnem polju 1:20.

Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo delovnega

mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike virov osvetlitve. Delovno mesto mora

biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali

svetle površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.

Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno

mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo.

Zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sicer so potrebni posebni

ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Najboljša postavitev zaslona je pravokotno na okno. Nizi

stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo pogleda delavca na zaslon, zaslon sam pa

mora biti nameščen in nagnjen tako, da v njem ni videti zrcaljenja stropnih ali drugih svetilk.

Svetilke v prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo

zrcaljenja na zaslonu.

Proti direktni svetlobi lahko uporabimo ustreza okenska senčila.

4.6 Prezračevanje

Prostor naj bo dobro prezračevan vendar brez prepiha. Zračni izpusti klimatskih naprav nikoli

ne smejo pihati neposredno v telo ali povzročati gibanje zraka preblizu telesa. Prah se

učinkovito odstrani z uporabo kakovostnih zračnih filtrov in njihovo redno menjavo oz.

čiščenjem.

Pomanjkanje ali presežke vlage uravnavamo s posebnimi vlažilniki oz. razvlažilci zraka.

Seveda je vse navedeno najlaže doseči, če je v pisarni le en delavec. V pisarnah, kjer več

zaposlenih, pa je nujno poiskati nek dogovor.

Ignoriranje priporočil lahko povzroči zdravstvene težave, ki lahko postanejo kronične oz.

trajne, delodajalec pa se sooča z bolniško odsotnostjo delavca ali celo odškodninskimi

zahtevki.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Luks



4.7 Hrup

Hrup je nezaželen zvok. Njegova jakost ('glasnost') se meri v decibelih (dB). Decibelna skala je

logaritemska in zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni že podvojitev jakosti zvoka. Če

upoštevamo dejstvo, da je človeško uho različno občutljivo na različne frekvence, se moč ali

jakost hrupa običajno meri v decibelih, vrednotenih s frekvenčnim filtrom A (dB(A)).

Jakost ni edini dejavnik, ki določa, ali je hrup nevaren. Prav tako je pomembno trajanje

izpostavljenosti. Za upoštevanje tega dejstva se uporabljajo časovno vrednotene povprečne

ravni zvoka. Pri hrupu na delovnem mestu to največkrat temelji na osemurnem delavniku.

(Vir: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, http://osha.europa.eu/sl/topics/noise/index_html/what_is_noise_html)

Hrupu se žal ne moremo povsem izogniti, še posebno ne v pisarni, kjer sta dva ali več

delavcev. Hrup, ki ga povzroča računalnik je največkrat povezan z ventilatorji (napajalnik,

dodatni ventilatorji za hlajenje zraka v ohišju, ventilator na hladilniku procesorja, ventilator

hladilnika grafične kartice). Sodobni računalniki proizvajajo malo tovrstnega hrupa, pred leti

pa je lahko glasen ventilator precej motil zbranost uporabnika in povzročal stres.

Po drugi strani gre za konstantni hrup nižje jakosti, ki je precej enakomeren, zato ni tako

moteč. Najbolj moteč hrup je tisti, ki se pojavi občasno in nenadno, z visoko jakostjo (ne

glede na frekvenco nizek/visok) in ki spreminja frekvenco (nizek/visok). Primer takega hrupa

je recimo sirena reševalnega vozila, ki nas že na daleč opozori na prihod vozila.

Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela in mora izpolnjevati

zahteve pravilnika o varnostnih in zdravstvenih zahtevah pred nevarnostjo hrupa pri delu.

Delodajalec mora ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in

zdravje pri delu, določenih v zakonu, z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki

izhajajo iz izpostavljenosti hrupu odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.

Delodajalec izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka zlasti tako, da:

uvaja druge delovne postopke, pri katerih je izpostavljenost hrupu manjša,

izbira, glede na naravo dela, primerno delovno opremo, ki povzroča najmanjši možni

hrup, ali tako delovno opremo, ki je v skladu s predpisi Skupnosti in zmanjšuje

izpostavljenost hrupu,

načrtuje in urejuje delovna mesta

(Vir: Prvi del 10. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200617&stevilka=643)

http://osha.europa.eu/sl/topics/noise/index_html/what_is_noise_html

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200617&stevilka=643



4.8 Toplotne razmere

Vsi vemo, da je v pretirano vročih oz. hladnih prostorih z visokim deležem zračne vlage prav

težko delati. Temperatura in vlažnost zraka naj bosta taki, da je prijetno delati v vsakem

letnem času. Vemo tudi, da strojna oprema sprošča del celotne toplote. Pomembno je, da

strojna oprema ni preblizu ogrevalnih ali hladilnih teles, ker to lahko moti oz. onemogoča

ustrezno hlajenje opreme. To lahko vodi do pregrevanja posameznih komponent in

posledično do njihove okvare.

Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo.

4.9 Sevanje

Pred pojavom zaslonov z LCD tehnologijo je bil zaslon s katodno cevjo poglavitni vir sevanja.

Težavo so reševali z ozemljenimi zaslonskimi filtri in kasneje še učinkoviteje z zaščito v

samem monitorju (Fraday-jeva kletka). S prihodom cenovno dostopnih LCD zaslonov je skrb

za sevanje odveč. Drži pa, da vse električne naprave povzročajo elektromagnetna sevanja

manjše ali večje jakosti.

Spomnimo se na še vedno nerazrešene debate o tem, ali so in kako zares so škodljivi mobilni

telefoni. No, zdravilni prav gotovo niso. Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega

sevanja, morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in

zmanjšana do najmanjše možne mere.

4.10 Strojna oprema

4.10.1 Zaslon

»Delovno mesto s slikovnim zaslonom ne sme povzročati nevarnosti za poškodbo ali

zdravstvenih okvar delavca.«

(Vir: 2. člen pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom)

Zaslone s katodno cevjo je potrebno čim prej zamenjati z LCD zasloni ali sodobnejšimi. Kjer

se tega ne da, mora biti osveževanje nastavljeno po zahtevah pravilnika na vsaj 70Hz, v

praksi pa raje precej več. Zaslon naj bo dovolj velik za učinkovito uporabo programske

opreme. Dimenzijsko naj bo velik vsaj 19 palcev, še bolje 22 palcev. Če je dovolj denarnih

sredstev, je zelo priporočljivo uporabljati dva zaslona, saj lahko s tem povečamo delovno

namizje in laže delamo z dvema ali več programom hkrati.

Slika naj bo ostra tudi pri majhnih pisavah, po možnosti brez barvnih in geometrijskih

popačenj. Osveževanje prikaza naj bo dovolj hitro glede na uporabljeno programsko opremo.

Zaslon naj bo robustno izdelan in stojalo stabilno. Premikanje delovne mize naj ne povzroča

prevelikega nihanja zaslona. Zaslon naj bo nastavljiv po višini, po kotu in morda tudi po



orientaciji (t.i. Pivot – ležeče oz. pokončno). Višina zaslona naj bo nastavljena tako, da bo

zgornja vrstica besedila približno 5 cm pod višino oči.

Vgrajeni zvočniki prihranijo prostor na delovni mizi, vgrajeni USB vmesniki pa odpravljajo

moteče sklanjanje do računalnika pod mizo. Meniji za nastavljanje zaslona naj bodo

pregledni in enostavno dosegljivi. Zaslon naj že v samodejni nastavitvi (Auto Settings) izbere

optimalne nastavitve. Svetloba in kontrast se naj enostavno nastavljata, seveda glede na

potrebe delovnega okolja. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem naj bo vsaj 1:4.

Oddaljenost zaslona od oči naj ne bo manjša od 50 cm, v praksi pri velikosti zaslona 19 palcev

na razdalji iztegnjene roke, pri zaslonih z večjo diagonalo, pa na ustrezno večji razdalji, da se

približamo občutku razdalje zaslona diagonale 19 palcev.

Zaslon naj bo po možnosti z nesvetlečo površino, ker odboji svetlobe kvarijo prikaz na

zaslonu in uporabnik težko razloči vsebino od slik ostalih predmetov v pisarni. Zaslon naj bo

vedno očiščen.

4.10.2 Računalnik

Pri namiznih računalnikih ni prav velikih ergonomskih zahtev. Seveda naj ne povzroča preveč

hrupa, naj ga bo možno postaviti na mizo, da se vzdrževalcem ni potrebno sklanjati pod

mizo, naj ima lahko dosegljive USB priključke ter enostavno dosegljiv bralnik pomnilniških

kartic. Vzdrževalci bodo cenili, če se lahko sestavne dele (komponente) enostavno

zamenjuje, morda celo brez uporabe izvijača.

Pri prenosnih računalnikih pa so zahteve večje, ker prenosnik vključuje sam računalnik, kot

tudi zaslon in tipkovnico.

4.10.3 Tipkovnica

Kakovostna in po ergonomskih priporočilih zasnovana tipkovnica je odločilnega pomena za udobno delo z računalnikom. Nekaj zahtev:

1. Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu naravno držo telesa in rok. Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla. 2. Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca. 3. Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska. 4. Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo ustrezati ergonomskim zahtevam.



5. Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost.


4.11 Programska oprema

Morda ne najbolj očitno, vendar je še kako pomembno, da je programska oprema zasnovana in izdelana tako, da kar najbolj koristi uporabniku in mu povzroča kar najmanj nevšečnosti. Delodajalec mora pri oblikovanju, izbiri, naročanju in spreminjanju programske opreme in pri oblikovanju delovnih nalog na delovnem mestu, kjer se uporablja zaslon, upoštevati naslednja načela: a) Programska oprema mora ustrezati namenu delovnih nalog. b) Programska oprema mora biti enostavna za uporabo in prilagojena ravni delavčevega znanja in izkušenj. Preverjanje količine in kakovosti opravljenega dela ni dovoljeno brez vedenja delavca. c) Sistem mora delavcu dajati povratne informacije o izvajanju delovnih nalog. d) Oblika in hitrost podajanja informacij sistema morata biti prilagojena delavcu. e) Programska oprema mora izpolnjevati ergonomske zahteve, posebej še pri delu z obdelavo podatkov. f) Programska oprema mora zagotavljati, če je le mogoče, na zaslonu temne znake na svetlem ozadju. Pri barvnem zaslonu morajo biti barve, posebej še ozadja, čim manj izrazite, kolikor je to glede na zahteve dela mogoče.


Operacijski sistemi imajo možnost povečave pisav in tudi zaslonskih elementov (oken, menijev, izbirnih gumbov idr.) z namenom olajšanja uporabe osebam z motnjami vida ali gibalnimi motnjami rok.



4.12 Ostali pripomočki

Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave. »Ergonomska tipkovnica« ima tipke razporejene tako, da so dosegljive s kar najmanj premiki rok in omogoča poravnano držo zapestij in rok.

Slika 3: Ergonomska tipkovnica posebne izvedbe. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

Spodnja slika prikazuje pravilno in napačno držo zapestij in rok.

Slika 4: Pravilna in napačna drža rok in zapestij. Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

»Ergonomska miška« izboljšuje občutek pri drži in upravljanju z miško. Večinoma so

namenjene desničarjem, levičarji pa posežejo po oblikovno simetrični oz. njim prilagojeni

miški. Dražje miške imajo množico gumbov, katerih funkcije se da nastaviti (zagon

programov, spreminjanje pogleda na zaslonu idr.).

Nasloni za zapestje pomagajo, da zapestja ne pregibamo preveč. Stalni pregib zapestja in

hkratno tipkanje lahko na dolgi rok povzročita boleče vnetje ovojnice živca v zapestju (t.i.

karpalni sindrom).



http://www.rogaska-medical.com/sindrom-karpalnega-kanala



4.13 Odmori med delom

Pogled na nenehno enako razdaljo utruja oči in slabi očesne mišice. Zato strokovnjaki

priporočajo, da na vsakih 15 minut usmerimo pogled stran od zaslona in gledamo nekam v

daljavo. Pogled v daljavo namreč sprošča očesne mišice. Drugi način pa je, da med odmorom

izmenično pogledujemo na krajšo in daljšo razdaljo, kar »razgiba« očesne mišice.

Vsakih 60 minut si odpočijemo tako, da vstanemo, se sprehodimo, opravimo kakšne

izometrične vaje za razgibavanje vratu, ramenskega obroča ter rok.

Izometrične vaje so vaje, kjer z zmerno silo raztegujemo ustrezne mišice telesa.

4.14 Zdravstveni pregled

Delodajalec mora zagotoviti pri pooblaščenem zdravniku zdravstveni pregled oči in vida

delavcev v okviru preventivnih pregledov:

pred začetkom dela na delovnem mestu,

v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik,

na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z zaslonom.

Delavci imajo pravico do specialističnega pregleda oči in vida, če se pri pregledu iz prejšnjega

odstavka ugotovi, da je potreben.

Če se ob pregledu oči in vida ugotovi, da z uporabo običajnih korekcijskih pripomočkov ni

moč odpraviti težav z očmi in vidom, ki jih ima delavec pri delu pri delu na delovnem mestu,

mu je delodajalec dolžan zagotoviti posebne korekcijske pripomočke.

Potrebna finančna sredstva za izvedbo ukrepov iz tega člena pravilnika ne smejo bremeniti

delavca.

(Vir: 10. člen pravilnika o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom)

4.15 Prva pomoč v delovnem okolju

Vsakdo je dolžan poškodovancu nuditi prvo zdravniško pomoč v okviru svojih zmožnosti in

znanj ter je dolžan v skrajnih primerih poklicati nujno medicinsko pomoč!

Najbrž je že dolgo tega, kar smo opravljali izpit za motorno vozilo in takrat smo še obvladali

tako teorijo, kot tudi prakso nudenja prve medicinske pomoči. Je danes temu še tako?

Praktično in teoretično znanje lahko tudi brezplačno obnovimo.

(http://www.zazivljenje.org/lj/pogosta-vprasanja/)

http://borisov-vladimir.com/nasveti_vaje/nasveti_vaje.htm

http://www.zazivljenje.org/lj/pogosta-vprasanja/



Za predhodno pripravo na obnovitveni tečaj pomoči lahko sežemo po priročniku prve pomoči na delovnem okolju. (http://www.zvd.si/csnv/pub/publikacije/prva_pomoc/index.htm).

Videoprikaz nudenja prve pomoči. (http://pouci.me/video/8GK8RDH5RN9X/Prikaz-nudenja-prve-pomo%C3%84%20i-)

Vpeljani pojmi

Ergonomíja - veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti

in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev.

Luks – (ang. Lux) enota za merjenje osvetljenosti.

Decibel – enota brez dimenzije, ki se uporablja za meritve moči in amplitude v fiziki, akustiki,

elektrotehniki in sorodnih področjih.


Zakaj moramo upoštevati dognanja ergonomije?

V kateri fazi izdelave opreme moramo upoštevati ergonomske predpise in standarde?

Kakšno je dobro delovno okolje?

Naštej vsaj pet elementov delovnega mesta z računalnikom!

Kakšen je dober delovni prostor?

Kakšno naj bo pohištvo?

Zakaj naj bodo pogosto uporabljene naprave blizu delavca?

Kakšna je dobra delovna miza?

Kakšen je dober stol?

Kaj lahko poveš o primerni osvetlitvi delovnega mesta?

Na kaj moramo paziti pri prezračevanju?

Kaj je hrup in s čim ga merimo?

Kaj lahko povzroča hrup? Kako ga lahko zmanjšamo oz. preprečimo?

Kaj lahko poveš o primernih toplotnih razmerah na delovnem mestu?

Katera oprema povzroča t.i. elektromagnetno sevanje?

Kakšen je dober zaslon?

Na kaj pazimo pri izbiri računalnika?

Kakšna je dobra tipkovnica?

Navedi vsaj štiri lastnosti ergonomske programske opreme!

Naštej vsaj dva pripomočka za udobnejše/bolj ergonomsko delo z računalnikom!

Opiši pomen odmorov med delom! Kakšna so priporočila?

Kdaj mora delodajalec zagotoviti delavcu zdravstveni pregled?

Kaj lahko poveš o nudenju prve pomoči na delovnem mestu?

http://www.zvd.si/csnv/pub/publikacije/prva_pomoc/index.htm

http://pouci.me/video/8GK8RDH5RN9X/Prikaz-nudenja-prve-pomo%C3%84%20i-

http://pouci.me/video/8GK8RDH5RN9X/Prikaz-nudenja-prve-pomo%C3%84%20i-


http://sl.wikipedia.org/wiki/Luks

http://sl.wikipedia.org/wiki/Decibel




Razišči in opiši ergonomičnost tvojega delovnega mesta z vidika prostora, pohištva,

opreme, osvetljenosti, hrupa …

Primerjaj med sabo izbrani računalnik, zaslon, brezžični usmerjevalnik in mobilni

telefon z vidika elektomagnetnega sevanja!

Poišči vsaj štiri domače izdelovalce pohištva za delo z računalnikom!

Poišči vsaj pet domačih ponudnikov ergonomskih stolov!

Izberi tri osebne računalnike (namizne ali prenosne) in jih primerjaj glede povzročanja

hrupa!

Izberi tri laserske tiskalnike enake tehnologije (črno-beli ali barvni) in jih primerjaj

glede povzročanja hrupa!

Če imaš možnost primerjaj glede ergonomskih priporočil dva LCD zaslona med sabo

ali LCD in katodni zaslon.

Poišči in opiši vsaj dve najsodobnejši ergonomski tipkovnici!

So bile zaradi obolenj zapestij (karpalni sindrom) v tujini ali doma sprožene kakšne

tožbe? Kakšen je bil izid oz. morebitna izplačana odškodnina?

Kakšen je pravilen potek nudenja prve pomoči nezavestni osebi?


Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu: http://osha.europa.eu/sl

Fakulteta za računalništvo in informatiko – LJ: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom: http://www.uradni-

list.si/1/content?id=24735

Zavod za varstvo pri delu: http://www.zvd.si/

http://osha.europa.eu/sl


http://www.uradni-list.si/1/content?id=24735

http://www.uradni-list.si/1/content?id=24735

http://www.zvd.si/



5. Ekologija Proizvodnja, uporaba ter razgradnja predvsem strojne opreme predstavlja izjemno breme za

okolje. Delež obremenitve s strani programske opreme je bistveno manjši, ni pa ničen, ker se

programska oprema še vedno shranjuje na pomnilniških nosilcih tipa CD/DVD. Precej je tudi

embalaže in tiskanih navodil. Ker pa je skoraj vsa programska oprema dobavljiva preko

spleta, je tovrstna obremenitev okolja pravzaprav nična.

Ali pač? Kje pa je shranjena programska oprema? Seveda je shranjena na zmogljivih

strežnikih in potuje po vse bolj zmogljivih oz. za podatke prepustnih komunikacijskih poteh

(omrežja Internet). In v ozadju je zopet strojna oprema … Zaradi omenjenega, bomo našo

pozornost usmerili prav na strojno opremo.

Izdelovalci strojne opreme že dlje časa poskušajo zniževati okoljske obremenitve. Deloma iz

lastnih vzgibov, kot je manjša poraba surovin ter energije, preprostejše sestavljanje, kot tudi

zaradi državnih spodbud v obliki nižje obdavčitve ekološko sprejemljivejših proizvodov ali

celo zakonskih določil.

Ne nazadnje tudi zaradi uporabnikov oz. odgovornih za nabavo opreme v podjetjih, katerim

je poraba električne energije vse večji kriterij pri izbiri opreme. Prihranki nekaj W na

posamezen kos opreme se pri več sto ali celo tisoč kosih opreme na letni ravni uporabe

odražajo, kot eden izmed prepotrebnih prihrankov v časih gospodarske krize (trenutno leto

2010).

5.1 Načrtovanje strojne opreme

Strojno opremo se dejansko načrtuje prav z uporabo računalnikov in posebnih programov za

načrtovanje (CAD ipd.).

5.2 Izdelava strojne opreme

Proces izdelave strojne opreme potrebuje energijo in določene surovine, ne le tiste, ki bodo

sestavljale računalnik. Zato je zelo pomembno zasnovati optimalen proizvodni proces, ki bo

porabil karseda malo proizvodnih prvin.

Računalnik ponavadi vsebuje (težke) kovine, plastične oz. umetne mase ter v nekaterih

primerih tudi steklo. Za izdelavo sestavnih delov iz omenjenih surovin potrebujemo veliko

energije, tehnoloških surovin in vode.

Proizvodnja se zaradi nizke cene delovne sile vse bolj seli na Kitajsko, večina tovrstnih

podjetij, pa ne želi razkriti »ekoloških« podrobnosti proizvodnega procesa.

Kovine: Zlato, baker, tantal, iridij, paladij, kobalt, svinec, živo srebro, kadmij, barij, krom,

arzen, berilij idr.

Periodni sistem

Spojine: klorbenzen

http://projekti.svarog.org/periodni_sistem/

http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorobenzene



5.3 Uporaba strojne opreme

Pri sami uporabi strojne opreme se srečujemo s porabo električne energije – tako med samo

(ne)uporabo, kot tudi v času mirovanja (hibernacije). Podjetje Fujitsu je leta 2009 predstavilo

prvi računalnik, ki v ugasnjenem stanju in v stanju mirovanja ne porablja električne energije,

ravno tako monitorje. (http://ts.fujitsu.com/products/0watt.html).

Na splošno je težnja, da vsak posamezni sestavni del računalnika (od procesorja, podpornih

čipov, preko matične plošče in razširitvenih kartic porabi čim manj energije. Predvsem pri

procesorjih so že dlje časa v uporabi razni prijemi varčevanja z energijo. Ne le zaradi same

porabe, temveč predvsem zaradi zanesljivosti delovanja in trajanja. Procesor je izjemno

občutljiv mikroelektronski element, katerega preveliko segrevanje lahko hitro privede do

nestabilnega delovanja oz. do okvare.

Škodljivi plini se sproščajo pri uporabi laserskih tiskalnikov vseh vrst (manjši tiskalniki,

skupinski tiskalniki oz. multifunkcijske naprave). Okolju škodljive so tudi odpadne kartuše

brizgalnih tiskalnikov, izrabljeni tonerji laserskih tiskalnikov in potiskan pisarniški papir.

Ločeno zbiranje izrabljenih kartuš, tonerjev ter pisarniškega papirja je prvi korak v verigi

zmanjševanja onesnaženja okolja.

Vendar to ni dovolj, vpeljati je potrebno nenehen postopek ločenega zbiranja ter oddajo

odslužene opreme in potrošnega materiala podjetjem, ki so usposobljena in imajo dovoljenje

države za recikliranje tovrstne opreme.

5.4 Razgradnja oz. reciklaža strojne opreme

Z raziskavami so ugotovili, da je mnogo izdelkov možno precej ceneje izdelati iz recikliranih

materialov, kakor iz prvotnih materialov. Računalniška strojna oprema ni izjema. Nadalje se

lahko na sorazmerno enostaven način pridobi drage kovine iz odslužene strojne opreme.

Gre predvsem za zlato in baker. Z reciklažo 100.000 mobilnih telefonov se lahko pridobi okoli

3 kg zlata.

Na tem mestu omenimo, da je velik problem izvoz odslužene opreme v države tretjega sveta,

kjer tudi otroci sodelujejo pri razstavljanju opreme, ki vsebuje mnogo strupenih snovi, tudi

rakotvornih. Kot kaže se brezvestnežem, ki jih vodi le sla po dobičku splača napolniti tovorno

ladjo z odsluženo opremo, jo poslati več tisoč kilometrov stran na razgradnjo in potem

prepeljati pridobljene surovine nazaj v razviti svet.

Afriške države, Kitajska in Indija dejansko postajajo odlagališča IT opreme brezvestnih in

dobička željnih »podjetnikov«. Čeprav bi morali v EU reciklirati prav vse naprave, se jih

dejansko le 25%.

Ena izmed rešitev je tudi ta, da se ne menja strojne opreme prehitro oz. vse dokler še ustreza

našim potrebam. Tudi zato, ker je izdelava nove okoljsko zelo potratna. V svetu je znan t.i.

http://ts.fujitsu.com/products/0watt.html

http://www.sueddeutsche.de/wissen/wiederverwertung-von-metallen-im-hinterhof-der-computerwelt-1.168874



Water footprint oz. vodni odtis nekega proizvoda – to pomeni, koliko vode je potrebno za

izdelavo pločevinke, kilograma riža, avtomobila, mobilnega telefona, računalnika idr.

Z raziskavami so ugotovili okvirne porabe vode:

Steklenica piva – 10 litrov

Kozarec vina – 120 litrov

Mobilni telefon - 912 litrov

Osebni računalnik – 4000 litrov

Osebni avtomobil – 65.000 litrov

Kot vidimo, je zniževanje porabe vode in njeno recikliranje prav tako pomembno.

Vpeljani pojmi

Recikliranje – Predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Water Footprint – Količina porabljene vode za izdelavo nekega proizvoda.


Kako odpadna strojna oprema obremenjuje okolje?

Naštej vsaj 5 kovin, ki sestavljajo računalnik!

V katerih deželah tretjega sveta razstavljajo odpadno strojno opremo?

Kako škodujejo laserski tiskalniki med delovanjem in kot odpad?

Koliko litrov vode porabimo ob izdelavi mobilnega telefona?

Koliko litrov vode porabimo ob izdelavi računalnika?

Kaj pomeni izraz Water Footprint?


Kakšne so zahteve standarda »Energy Star 5«?

Kateri proizvodi lahko nosijo znak »Nordic Swan«?

Kateri proizvodi lahko nosijo znak »Der Blaue Engel«?

Poišči vsaj dve domači podjetji, ki sprejemata tonerje/kartuše v reciklažo!

Kako lahko varčuješ s porabo tonerja oz. črnila?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Snov

http://sl.wikipedia.org/wiki/Proizvodnja




http://www.fujitsu.com/global/about/environment/?custom01=mdd

http://www-05.ibm.com/si/smarterplanet/

http://content.dell.com/us/en/corp/d/corp-comm/cto-green.aspx

http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20100402f4.html

http://www.waterfootprint.org/?page=files/WaterFootprintLogo

6. Strojna oprema Sedaj je pa že čas, da se lotimo računalnikov oz. njihovih sestavnih delov v fizični obliki.

6.1 Zgradba računalnika

Računalnik je sestavljen iz množice glavnih komponent, kot so mikroprocesor, matična

plošča, pomnilnik, razširitvene kartice, vmesniki ter ohišje. Če ga bo uporabljal človek,

potrebujemo še tipkovnico, miško in zaslon oz. bolje rečeno t.i. vhodno/izhodne naprave,

preko katerih človek komunicira z računalnikom in ga upravlja, po drugi strani pa preko njih

dobiva povratne informacije. Lahko pa je računalnik vgrajen v neko napravo in do njega

pravzaprav nimamo neposrednega dostopa. Te glavne komponente oz. sestavni deli

računalnika so nadalje sestavljeni iz tranzistorjev, kondenzatorjev, upornikov, kovinskih

povezav idr.

6.2 Mikroprocesor

6.2.1 Zgodovinski razvoj mikroprocesorjev

Izjemno zanimiv potek nastanka prvega mikroprocesorja povzemamo nespremenjeno po

odličnem delu dr. Dušana Kodeka, Mikroprocesorski sistemi iz leta 1993. Mnogo naših

inženirjev je »odraščalo« in se »kalilo« ob njegovih kakovostnih knjigah in še bolj predavanjih

- tudi avtor tega učnega gradiva.

»Pobuda za razvoj prvih mikroprocesorjev je prišla leta 1969 s strani japonskega podjetja

Busicom. Podjetje, ki je izdelovalo namizne kalkulatorje in je kasneje propadlo, je podjetju

Intel ponudilo pogodbo za izdelavo družine integriranih vezij. Omenjena vezja naj bi uporabili

pri izdelavi nove serije programabilnih kalkulatorjev. Za pregled in oceno zahtev pogodbe je

bil zadolžen Marcian E. »Ted« Hoff, ki se je Intel-u pridružil kot njen dvanajsti zaposleni.

Po analizi zahtev je prišel do sklepa, da so Busicomovi načrti prezahtevni, da bi jih bilo

mogoče dovolj poceni realizirati po takrat običajni poti. Hitro je ugotovil, da bi bilo tak

kalkulator namesto z zapleteno fiksno ožičeno logiko, mogoče realizirati na enostavnejši

način z uporabo univerzalnega procesorskega elementa. Delovanje kalkulatorja bi določali v

pomnilniku shranjeni programi.

http://www.fujitsu.com/global/about/environment/?custom01=mdd

http://www-05.ibm.com/si/smarterplanet/

http://content.dell.com/us/en/corp/d/corp-comm/cto-green.aspx

http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20100402f4.html

http://www.waterfootprint.org/?page=files/WaterFootprintLogo

http://en.wikipedia.org/wiki/Busicom

http://en.wikipedia.org/wiki/Marcian_Hoff

http://en.wikipedia.org/wiki/Busicom



Spoznanje o prednosti splošno namenskega procesorskega elementa, podprtega s

pomnilniškimi elementi, kakšni so bili takrat že na tržišču, je ključnega pomena za pojav

elementov, ki jih danes poznamo kot mikroprocesorje.

Hoff je razmišljal, da bi tak procesor, ki mu takrat še niso pravili mikroprocesor, lahko na

široko uporabljali zgolj s spreminjanjem v pomnilniku shranjenih programov. To razmišljanje

se nam danes zdi tako samoumevno, da le težko razumemo, da Hoffovi sodobniki v začetku

nad njim niso bili posebno navdušeni. Za osnutek 4-bitnega procesorja, ki ga je pripravil Hoff

in ki je pod oznako 4004 postal kasneje znan kot prvi mikroprocesor, Busicom v začetku ni

pokazal zanimanja. Ker pa je Intel kot mlado podjetje iskal nova tržišča, in ker je Intelovo

vodstvo ocenilo, da bi tak element lahko povečal prodajo njihovih lastnih pomnilniških

elementov, so Hoffu dovolili, da nadaljuje z delom.

Slika 5: Prvi mikroprocesor – Intel 4004, Vir: www.cpu-zone.com

Slika 6: Prvi oglas za procesor Intel 4004, Vir: www.4004.com

Razvoj dogodkov je presenetljiv, saj:

Še do leta 1971 strokovnjaki niso predvidevali razvoja mikroelektronskih elementov z

lastnostmi mikroprocesorjev.

Celo v Intelu se niso dobro zavedali, kaj so ustvarili. Glavni razlog za razvoj

mikroprocesorjev je bila boljša prodaja njihovih pomnilniških komponent.

Strokovnjaki so bili glede množične proizvodnje cenenih računalnikov zelo zadržani.

Hoff se spominja, da so ga stalno spraševali:«Zakaj jih bomo sploh uporabljali?«.

Tudi kasneje stvari niso stekle povsem gladko. Čeprav bi mislili, da je pojav prvega

mikroprocesorja povzročil pravo eksplozijo na tržišču, se to v prvem trenutku ni zgodilo.

Ravno obratno, celo v hitro spreminjajočem se svetu visoke tehnologije se morajo

pomembne iznajdbe še pogosto srečevati z določeno obotavljivostjo managementa. Celo

potem, ko se je Busicom kljub vsemu odločil uporabiti Hoffov izdelek, in ko je Intelu dovolil

svobodno prodajo procesorskega elementa 4004. Odpor je bil močan še posebej zato, ker je

oddelek za marketing pri Intelu verjel, da bodo mikroprocesorje prodajali samo kot

zamenjavo za miniračunalnike in zato je celotne svetovne potrebe ocenil na nekaj tisoč kosov

letno.

http://en.wikipedia.org/wiki/Intel_4004



Istočasno z razvojem 4004 so se v Intelu ukvarjali tudi z močnejšim 8-bitnim procesorjem

8008. Prav 8008 in njegovi potomci pri Intelu in drugih proizvajalcih so postali glavni igralci v

mikroprocesorski »eksploziji«, ki je sledila. Čeprav so 4004 in 8008 že slavili kot »izdelek

desetletja«, je moral mikroprocesor svoje potenciale, kot naprava za dodajanje »inteligence«

v stroje in instrumente šele dokazati. Ta dokaz je prišel aprila 1974 z novim Intelovim

mikroprocesorjem 8080, ki ga je razvil Masatoshi Shima. Ta je prišel k Intelu od Busicoma,

kjer je sodeloval že pri 4004. Kasneje je za podjetje Zilog razvil tudi znani mikroprocesor

procesor Z-80 (uporabljen v računalniku ZX 80 in ZX Spectrum, op.a.). Število tranzistorjev na

enem čipu se je v dvajsetih letih povečalo za približno tisočkrat: od 2300 tranzistorjev pri

4004, do več kot 3.000.000 pri Intelovem Pentiumu.«

Procesor Intel CORE i7-975 Extreme Edition jih ima kar 731 milijonov!

Celotni seznam Intelovih mikroprocesorjev, od najstarejšega do današnjih (2010).

Spodnji diagram prikazuje skokovito rast uporabljenih tranzistorjev.

Slika 7: Povečevanje števila tranzistorjev na procesorski čip, Vir: www.nanotech-now.com.

6.2.2 Mikroprocesor je …

Definicija (Vir: MaFiRa-Wiki):

Procesor ali centralno procesna enota (CPE) je osrednji del računalnika, ki obdeluje

(procesira) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor je procesor, ki je

izveden v enem samem čipu, to je integriranem elektronskem vezju izdelanem na silicijevi

rezini. Danes to velja za skoraj vse procesorje. Oznaka modela mikroprocesorja pove veliko o

njegovi procesni zmogljivosti.



http://en.wikipedia.org/wiki/Masatoshi_Shima

http://en.wikipedia.org/wiki/Zilog_Z80

http://en.wikipedia.org/wiki/Zilog_Z80

http://en.wikipedia.org/wiki/ZX_Spectrum

http://ark.intel.com/Product.aspx?id=37153

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Intel_microprocessors



Z mikroprocesorjem torej lahko zgradimo računalnik. To pogosto tudi delamo, vendar velika

večina naprav v katere so vgrajeni mikroprocesorji, niso računalniki. Bolj natančno

povedano, navzven ni videti, da so te naprave računalniki. Lahko rečemo, da današnja

razširjenost mikroprocesorjev ni toliko posledica njihove uporabe v računalnikih, kot njihove

uporabe v napravah, ki niti približno ne ustrezajo našim predstavam o računalnikih

(avtomobili, medicinska oprema, stroji, igrače, ure, zabavna elektronika, gospodinjski aparati

idr.).

Pred pojavom mikroprocesorjev so bili digitalni sistemi običajno grajeni s t.i. »fiksno ožičeno

logiko« - t.j. z množico med seboj povezanih logičnih vrat in flip-flopov, ki ji delovanje določa

fiksna povezava med njimi. S spremembo teh fiksnih povezav je delovanje naprave mogoče

spremeniti, vendar pa taka sprememba zahteva fizično spreminjanje povezav, kar je počasna

in tudi draga operacija. Pravzaprav bi morali to narediti že v proizvodnem procesu, to pa je

dandanes povsem nesmiselno (op.a.). Takrat so z zamenjavo pomnilniškega čipa, ki je

vseboval nov program dosegli spremenjeno delovanje naprave. Danes v skoraj vseh primerih

ohranijo pomnilniški čip in le zamenjajo v njem shranjen program. V nekaterih primerih pa se

vseeno zamenja čip – recimo pri avtomobilih, da se s pomočjo t.i. chip-tuninga poveča moč

motorja.

6.2.3 Mikroračunalnik in mikrokrmilnik

Pojma mikroračunalnik in mikrokrmilnik se pogosto zamenjujeta. Mikroprocesor je, kot že

omenjeno, centralna procesna enota (CPE) računalnika. Mikroračunalnik pa je računalnik, ki

ima za svojo centralno procesno enoto mikroprocesor.

V mikroračunalniku je mikroprocesor samo eden od njegovih sestavnih delov. Med ostalimi

deli omenimo pomnilnik, vhodno-izhodne enote, logiko in povezovalne poti, ki te dele

povezujejo.

Posebna vrsta mikroračunalnikov na enem čipu (izvedeni so lahko tudi na več čipih a seveda

zasedejo precej več prostora) so t.i. mikrokrmilniki (microcontrollers). Mikrokrmilniki niso nič

drugega kot mikroračunalniki, ki so narejeni za uporabo v aplikacijah, kot so vodenje in

nadzor procesov in naprav. V ta namen imajo poleg elementov, ki jih srečujemo pri

mikroračunalnikih, pogosto vgrajene elemente, kot so analogno-digitalni in digitalno-

analogni pretvorniki, časovna vezja, močnosti vhodi in izhodi idr. Vse to lahko seveda

vključimo v sistem tudi z dodatnimi čipi, vendar potrebujemo več prostora.

Pri gradnji sistemov na osnovi mikroprocesorjev potrebujemo torej dodatne elemente,

rečemo jih »podporni elementi«. To so RAM in ROM pomnilniki, urini generatorji, množilnike

frekvence, periferne adapterje, komunikacijske adapterje, časovna vezja, DMA krmilnike idr.

Ob današnji stopnji integracije je precej omenjenih podpornih elementov na samem čipu.

Govorimo o t.i. družinah »mikroprocesorskih elementov«, katere sestavlja eden ali več

mikroprocesorjev ter množica podpornih elementov. Omenimo družino mikroprocesorjev

serije Intel Atom, ki je uporabljena v t.i. Netbook računalnikih.

http://en.wikipedia.org/wiki/Flip-flop_%28electronics%29

http://en.wikipedia.org/wiki/Chip_tuning

http://en.wikipedia.org/wiki/Microcontrollers

http://ark.intel.com/ProductCollection.aspx?familyID=29035



http://en.wikipedia.org/wiki/Netbook



6.2.4 Najsodobnejši mikroprocesorji

Razvoj mikroprocesorjev je izjemno hiter in skorajda vsako leto pride na trg nov, hitrejši

model. Ogledali si bomo le enega predstavnika, ostale preveri na spletu sam.

Slika 8: Procesor Intel CORE i7 Extreme Edition, Vir: www.Intel.com.

Intel CORE i7 Extreme Edition (i7 980X; 3,33 GHz do 3,6 GHz)

Gre za 64-bitni mikroprocesor, izdelan v t.i. 32-nm Nehalem mikroarhitekturi. Vsebuje 6

jeder (core) od katerih je vsako sposobno izvajati dve t.i. niti (thread), kar skupno znese 12

niti. Niti so najmanjša enota procesiranja, katero lahko nek operacijski sistem upravlja. Vsako

jedro si lahko predstavljamo kot ločen procesor, znotraj katerega lahko tečeta dve niti oz.

opravili hkrati. Omenjeni procesor se obnaša kot 6 procesorjev, ker pa vsak lahko hkrati

opravlja dve opravili, je rezultat tak, kot če ni imeli 12 običajnih procesorjev, kjer vsak

opravlja svoje opravilo. S t.i. Intel® Turbo Boost tehnologijo se vsako jedro ločeno prilagaja,

koliko energije porablja. Tako jedra, ki so manj dejavna porabijo ustrezno manj energije. Za

še večjo zmogljivost uporablja 8 MB predpomnilnika.

Slika 9: zgradba procesorja Intel i7-980X, Vir: media.photobucket.com

http://en.wikipedia.org/wiki/Intel_Core_i7

http://en.wikipedia.org/wiki/Nehalem_%28microarchitecture%29

http://en.wikipedia.org/wiki/Intel_Core

http://en.wikipedia.org/wiki/Thread_%28computer_science%29

http://www.intel.com/technology/turboboost/



6.2.5 Delovanje mikroprocesorja

Mikroprocesor oz. CPE (Centralna procesna enota) je sestavljena iz t.i. krmilne enote in

aritmetično-logične enote. Kot ime pove, krmilna enota krmili, nadzira in usklajuje delovanje

CPE, v aritmetično-logični enoti pa se izvajalo osnovne računske operacije (seštevanje,

odštevanje, množenje in deljenje). CPE za svoje delovanje potrebuje tudi delovni pomnilnik

oz. RAM (Random Access Memory), kjer so shranjeni navodila (programi) in podatki. Kot je

na spodnji sliki razvidno prebere krmilna enota navodila iz delovnega pomnilnika, jih

dekodira in ustrezno krmili oz. ukazuje aritmetično-logični enoti, ki mora prebrati iz

delovnega pomnilnika ustrezne podatke, jih preračunati in rezultate zapisati v pomnilnik.

Slika 10: Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html.

CPE in pomnilnik sta povezana s pomočjo t.i. vodila (BUS) izvedenega v obliki fizičnih povezav

zelo tankih kovinskih vodnikov. Po vodilu se prenašajo podatki, kontrolne informacije in

pomnilniški naslovi, zato govorimo o podatkovnem, kontrolnem in naslovnem vodilu, pač

glede na vrsto podatkov, ki se prenašajo. O vodilih več malo kasneje.

Drugačno predstavo dobimo, če si pogledamo sliko von Neumannovega modela računalnika,

ki je še vedno v veljavi.

Slika 11: Vir: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/zgradba_racunalnika.html.

CPE je povezana z vhodno in izhodno enoto ter pomnilnikom. CPE preko vhodne enote

prejema ukaze in podatke za delovanje, na izhodno enoto pa pošilja rezultate obdelav, lahko



pa tudi ukaze za druge CPE. Pomnilna enota je namenjena (začasnemu) shranjevanju

podatkov ter navodil (programov).

6.2.6 Prihodnost mikroprocesorjev

Najbolje, da povzamemo besede in misli direktorja Intelovega razvojnega laboratorija za

mikroprocesorsko tehnologijo. V podjetju Intel je zaposlen že od leta 1981 in je podpisan

pod kar 41 patentov.

Shekhar Borkar: » Računske moči ni nikoli dovolj, vedno smo je lačni. Do sedaj je bila strojna

oprema vedno zmogljivejša od programske opreme, vendar bo čez dve leti na voljo nova

programska oprema, ki na dve leti starem računalniku enostavno ne bo dovolj dobro (hitro,

op. a.) delovala.

V zadnjih desetih letih je bil največji dosežek na področju razvoja mikroprocesorjev uvedba

več jeder. Povišanje frekvence enostavno ni bilo dovolj za povečanje zmogljivosti. Najprej

smo šli v večnitnost, nato v združevanje procesorjev in nazadnje v več jeder. Spoznali smo,

da nas višanje frekvence preko 3GHz ne bo pripeljalo prav daleč.

Združiti več jeder v enem procesorju ni tako enostavno. Vsa jedra si morajo deliti

predpomnilnik in dostopati do pomnilnika, usklajeno delovati in imeti povezave do ostalih

elementov. V prihodnjih desetih letih se bo število jeder zagotovo povečevalo. V povprečju

jih bomo imeli nekaj deset, namenske naprave morda več.

V bodočnosti bosta tako poraba energije, kot tudi odvajanja toplote prva in najpomembnejša

težava. V desetih letih bi radi zmanjšali porabo elektrike za tisočkrat. Procesor s porabo 20W

in zmogljivostjo teraflop (tera floating point operation) že omogoča prepoznavanje govora,

obraza in rokopisa. Prav prepoznavanje govora še ni zaživelo, ker je premalo procesorske

moči. Do sedaj so bili vsi sistemi 99,99% zanesljivi a prav tista stotinka odstotka je

pomembna. Zato prepoznava govora še ni zanesljiva. Razvoj in vpeljava novega procesorja

traja od 3 do 4 leta.«

(Vir: Časopis DELO, 22.6.2010)

http://en.wikipedia.org/wiki/Teraflop



6.3 Matična plošča

Matična plošča (angl. Motherboard, Mainboard) je plošča tiskanega vezja na kateri so

pritrjeni mikroprocesor, podporna vezja, pomnilniški elementi, vodila, razširitvena mesta ter

vhodno-izhodni vmesniki.

Slika 12: Matična plošča proizvajalca ASUS. Vir: www.asustek.com

Podporna vezja omogočajo napajanje ostalih vezij na matični plošči ter pravilne prenose

podatkov po vodilu.

Pomnilniški elementi so vrste ROM (Read-only Memory) in RAM. V pomnilnikih vrste ROM so

shranjeni ukazi, ki krmilijo računalnik ob njegovem zagonu. Vsebine teh pomnilnikov ne

moremo spreminjati, izjema so pomnilniki Flash ROM, katerih vsebino lahko spreminjamo,

namenjeni pa so temu, da lahko enostavno nadgrajujemo zmožnosti matične plošče. Tak

primer je nadgradnja sistema BIOS (Basic Input-Output System). Omeniti pa velja, da lahko

najmanjša napaka pri postopku nadgradnje BIOS-a povzroči, da je potem matična plošča za v

smeti.

Najsodobnejši pomnilniki RAM so danes vrste DDR3 SDRAM. RAM pomnilnik hrani vsebino le

toliko časa, dokler je pod napetostjo.

Vodila so fizične povezave med elementi na matični plošči po katerih potujejo električni

signali, s katerimi so predstavljeni podatki. Trenutno so povezave izvedene s kovinskimi

žicami majhnih premerov, v prihodnje bodo morda optična vlakna, po katerih bodo potovali

svetlobni signali. Kot vemo, se okoli vsakega kovinskega vodnika, po katerem teče električni

tok, ustvari električno polje. Več kot imamo tovrstnih vodnikov, večje so lahko težave zaradi

motenj, ki jih povzročajo električna polja med sabo. Motnje povzročijo, da se lahko podatki

na poti po vodnikih spremenijo in to pomeni nepravilno delovanje računalnika. Težave se s

hitrostjo prenosa in količino prenesenih podatkov le še stopnjujejo. Pri uporabi optičnih

vodnikov ni električnega polja in tudi ne možnosti motenj.

http://www.asustek.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/Read-only_memory

http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_ROM

http://en.wikipedia.org/wiki/BIOS

http://en.wikipedia.org/wiki/RAM

http://en.wikipedia.org/wiki/DDR3_SDRAM

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo



Razširitvena mesta so mesta, kamor lahko dodajamo ti. razširitvene kartice. Lahko so

grafične kartice, omrežne kartice, TV/Video kartice idr. Razširitvena mesta prepoznamo po

obarvanih in širših plastičnih konektorjih.

6.4 Pomnilniški elementi

Mnogokrat označen kot »spomin« in naj kar takoj popravimo napako. Spomin imajo le živa

bitja, naprave lahko le »pomnijo«, zato uporabljamo izraz pomnilniška vezja oz. pomnilniški

čipi. Pomnilnik je kot neke vrste »skladišče« iz katerega CPE jemlje ukaze in podatke, ter vanj

shranjuje delne in končne rezultate obdelav ter druge ukaze.

V računalniku imamo več enot pomnenja:

registri v CPE

predpomnilnik

glavni oz. delovni pomnilnik (RAM)

pomožni pomnilnik

Registri so polja v CPE, kamor se nalagajo ukazi in podatki, kjer se izvajajo izračuni in kjer se

nahajajo naslovi pomnilniških lokacij, od koder je potrebno kaj prebrati ali tja zapisati.

Predpomnilnik (Cache) predstavlja hitro kopijo majhnega dela glavnega pomnilnika. Z njim

dosežemo večjo hitrost dostopov, ne da bi morali za to pohitriti glavni pomnilnik.

Pomožni pomnilnik je v obliki trdih diskov z vrtečimi magnetnimi ploščami ali vrste SSD

(Solid State Disk). Ne glede na izvedbo je pomožni pomnilnik najpočasnejši, register v CPE pa

najhitrejši pomnilniški element.

6.5 Trdi diski

Je med pomnilniškimi napravami največje in najcenejše skladišče za naše programe in

podatke. Trenutno se kupujejo trdi diski z magnetnimi ploščami skupne kapacitete od 500GB

do 1TB na vmesniku SATA. V prihodnje lahko pričakujemo padec cen diskov SSD, ki so precej

hitrejši in nimajo težav, ki so znane s področja trdih diskov z magnetnimi ploščami. Pogosto

se uporabljajo tudi prenosni trdi diski na vmesniku USB 2.0, kmalu na vmesniku USB 3.0.

6.6 Arhivski in prenosni pomnilniški medij

So namenjeni arhiviranju ter prenašanju podatkov in programov. Najpogostejša oblika so

CD/DVD-ji ter USB ključki. Zmogljivosti CDjev so običajno 700 MB, enoslojnih DVD-jev 4,7 GB,

dvoslojnih DVD-jev 9,4 GB, s pomočjo standarda Blue-ray pa je s posebnimi snemalci na

posebne DVD nosilce možno posneti do 128 GB podatkov. Kapacitete USB pomnilniških

ključev segajo danes že preko 64GB, cenovno zanimivi ključi pa so ustrezno manjše

kapacitete.

http://www.nvidia.com/content/global/global.php

http://www.amd.com/us/products/pctv/tv-wonder-tuners/pages/tv-wonder-tv-tuners-for-the-pc.aspx

http://en.wikipedia.org/wiki/Cache

http://en.wikipedia.org/wiki/Solid-state_drive

http://en.wikipedia.org/wiki/Serial_ata

http://en.wikipedia.org/wiki/USB_2#USB_2.0

http://en.wikipedia.org/wiki/Usb_3.0#USB_3.0

http://en.wikipedia.org/wiki/Blue-ray



6.7 Vhodno-izhodne enote

Vhodno-izhodne enote potrebujemo zato, da lahko računalnik upravljamo in opazujemo

rezultate obdelav podatkov. Z vhodnimi enotami posredujemo računalniku podatke in ukaze,

na izhodnih napravah pa se nam prikazujejo rezultati obdelav. Poznamo tudi naprave, ki

lahko delujejo tako kot vhodne, kot tudi izhodne naprave.

6.7.1 Vhodne naprave

Tipkovnica (Keyboard) je poleg miške najpogostejša vhodna naprava. Večinoma se

uporabljajo take s standardnim razporedom alfanumeričnih tipk, ponekod pa se uporabljajo

prilagojene tipkovnice, s katerimi se lahko doseže večjo učinkovitost dela. Tovrstne

tipkovnice so namenjene uporabi v gostinstvu in industriji in imajo precej programabilnih

funkcijskih tipk, kjer s pritiskom na le eno tipko dosežemo določene učinke.

Miška (Mouse) je poleg tipkovnice najbolj uporabljena vhodna naprava. Na voljo so zelo

preproste in take z množico funkcijskih gumbov katere se lahko sprogramira za laže delo.

Optični čitalec (Scanner) je pretežno namenjen pretvorbi tiskanega gradiva v elektronsko

obliko, z nastavki za fotografije oz. negative pa tudi digitalizaciji fotografij.

Risalna tablica (Tablet) je namenjena lažjemu delu s slikarskimi in risarskimi programi. Delo

je bolj udobno, hitrejše in bolj natančno, kot z miško.

Mikrofon (Microphone) je namenjen za zajem zvoka in je povezan z zvočno kartico, ki

analogni signal zvoka pretvori v digitalni signal.

Merilni inštrumenti (Measuring instruments) merijo različne količine (temperaturo,

tresljaje, napetosti idr.) in vrednosti digitalizirajo, da so potem primerne za hitro in natančno

obdelavo.

Igralne palice in igralne konzole v osnovni izvedbi služijo le kot vhodne naprave.

6.7.2 Izhodne naprave

Zaslon (Monitor) je glavna izhodna naprava in je danes najpogosteje izvedena s tehnologijo

LCD.

Tiskalnik (Printer) je izhodna naprava, ki nam podatke in informacije prenese na papir.

Poznamo brizgalne, laserske in sublimacijske tiskalnike.

Risalniki (Plotter) so uporabljeni predvsem v oglaševanju in načrtovanju.

Zvočniki (Speakers) predvajajo zvok, ki ga pošlje zvočna kartica.

Krmilniki naprav so namenjeni temu, da s pomočjo računalnika krmilimo druge naprave.

Krmilniki naprav upravljajo električne naprave, hidravlične sisteme, elektromotorje idr.

http://www.student.cs.uwaterloo.ca/~cs350/F06/slides/cs350_G.pdf



6.7.3 Vhodne in hkrati izhodne naprave

Zasloni na dotik (Touchscreen) so vse bolj uporabljeni v mobilni telefoniji, v manjših

prenosnih računalnikih, na področjih, kjer se laže in hitreje uporablja prst, kot pa miška in že

dlje časa na področju informacijskih kioskov v muzejih ter turističnih točkah. Zasloni na dotik

bodo vse bolj prisotni v vsakodnevnem življenju.

Igralne palice in igralne konzole nudijo povratno informacijo tresenja krmilne ročice letala

ali volana dirkalnega avtomobila.

6.8 Omrežna kartica

Omrežna kartica oz. omrežni vmesnik je večinoma integriran na matični plošči. Namenjena je

priklopu računalnika na fizično omrežje, v primeru brezžičnih kartic pa priklopu do

brezžičnega omrežja. Skrbi za prenos podatkov med računalniki.

6.9 Grafična kartica

Grafična kartica je namenjena prikazu informacij na izhodni napravi – zaslonu. Pri

računalnikih za nezahtevno grafično uporabo (pisarniško delo) je grafična kartica integrirana

na matični plošči, za zahtevnejšo grafično uporabo (igre, načrtovanje, risanje, 3 D

modeliranje, animacije, obdelavo fotografij ter videa ipd.) pa so na voljo posebno zmogljive

grafične kartice, katere vstavimo v za to predvidena razširitvena mesta na matični plošči.

Ponavadi imajo v svojem mikroprocesorju celo več tranzistorjev, kot jih ima CPE računalnika

in tudi priključene so preko namenskega in precej hitrejšega vodila, kot so ostale razširitvene

kartice. Razlog je v veliki količini podatkov, ki se morajo prenesti.

6.10 Napajalnik

Napajalnik pretvarja omrežno napetost 110V oz. 240V v nižjo napetost, primerno za

delovanje računalniških naprav. Običajne nižje napetosti so 12V, 9V in 5V. Mikroprocesor

deluje pri še nižjih napetostih a to pretvorbo opravijo podporna vezja na matični plošči.

Napajalnik se zaradi pretvorbe napetosti precej segreva, zato je opremljen z ventilatorjem, ki

hladi magnetne tuljave.

6.11 Ohišje računalnika

Ohišje računalnika je ponavadi večjih dimenzij, včasih pa zasede na mizi le toliko, kot kakšna

knjiga. Pomembna lastnost ohišja je, da nudi dovolj prostora za učinkovito kroženje zraka za

hlajenje, za enostavno dodajanje oz. odvzemanje komponent, da se to lahko postori morda

celo brez izvijača, da komponente ne prekrivajo ena druge oz. da ni potrebno odstraniti ene

komponente, če želimo dostopati do neke druge komponente.

Vpeljani pojmi

Strojna oprema – fizični oz. oprijemljivi del računalniškega sistema

Mikroprocesor – (CPE) najpomembnejši mikroelektronski element računalnika

Tranzistor – polprevodniški elektronski element

http://en.wikipedia.org/wiki/Touchscreen

http://en.wikipedia.org/wiki/Network_card

wireless%20network%20adapter

http://sl.wikipedia.org/wiki/NVIDIA

http://en.wikipedia.org/wiki/Power_supply_unit_%28computer%29

http://www.made-in-china.com/products-search/hot-china-products/PC_Case.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojna_oprema

http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor

http://en.wikipedia.org/wiki/Microelectronics

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tranzistor



Kondenzator – elektrotehniški element za shranjevanje električnega naboja

Pomnilniški elementi – elektronski elementi za shranjevanje podatkov

RAM – (Random Access Memory) – glavni pomnilnik

ROM – (Read-only Memory) – bralni pomnilnik

Matična plošča (Motherboard/Mainboard) – tiskano vezje na katerem so najpomembnejši

elementi

Vhodno/izhodne naprave – namenjene za upravljanje z računalnikom ter predstavitev

podatkov


Kako je zgrajen računalnik?

Kakšen je bil zgodovinski razvoj prvega mikroprocesorja?

Kateri je bil prvi mikroprocesor?

S kakšnimi težavami se je srečeval Marcian E. Hoff?

Naštej nekaj mikroprocesorjev!

Kaj je mikroprocesor? Kakšna je njegova vloga?

Kaj je mikrokrmilnik? Kje se uporablja?

Opiši mikroprocesor Intel CORE i7 Extreme Edition!

Kako deluje mikroprocesor?

Opiši von Neumannov model računalnika!

Kakšna je prihodnost mikroprocesorjev?

Kaj je matična plošča?

Kaj je vodilo in do kakšnih težav lahko prihaja?

Kaj so razširitvena mesta?

Čemu se uporabljajo pomnilniški elementi?

Naštej glavne pomnilniške elemente!

Kaj predstavlja predpomnilnik?

Kateri dve tehnologiji trdih diskov sta trenutno v uporabi?

Kaj predstavljajo arhivski in prenosni pomnilniški mediji?

Kaj je vloga vhodnih enot?

Naštej vsaj 4 vhodne enote!

Kaj je vloga izhodnih enot?

Naštej vsaj 4 izhodne enote!

Naštej vsaj 2 enoti, ki sta lahko tako vhodni, kot tudi izhodni!

Kaj je omrežna kartica?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kondenzator

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik



Kaj je grafična kartica?

Opiši napajalnik!

Kakšno je dobro računalniško ohišje?


Kakšen je bil razvoj procesorjev podjetja AMD od začetkov do danes?

Kakšen je bil razvoj računalnikov IBM?

Kakšen je bil razvod računalnikov Commodore?

Kakšen je bil razvoj računalnikov Apple?

Primerjaj med sabo procesorje Intel CORE i3, Intel CORE i5 ter Intel CORE i7!

Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljen nek najsodobnejši

avtomobil vrhunskega razreda!

Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljen neko najsodobnejše

motorno kolo vrhunskega razreda!

Razišči in opiši, s kakšnimi računalniškimi sistemi je opremljena neka najsodobnejša

jahta vrhunskega razreda!

Želiš nadgraditi svoj računalnik. Izbral boš procesor Intel CORE i5. Sedaj primerjaj tri

matične plošče med sabo in prikaži, za katero bi se odločil. Cenovni okvir določi sam!

Opiši in razišči razlike med pomnilniki tipa DDR2 ter DDR3. Primerjaj pomnilniške

elemente istega proizvajalca!

Opiši dva vrhunska trda diska z magnetnimi ploščami in vmesnikom SATA!

Opiši dva vrhunska SSD (Solid State Disk) trda diska!

Opiši standard Blue-ray!

Predstavi tipkovnice podjetja TIPRO!

Opiši vrhunsko risalno tablico!

Opiši optični čitalec v cenovnem obsegu od €200 do €300!

Izberi in primerjaj tri LCD zaslone diagonale 24 palcev, ki so primerni za obdelavo

fotografij.

Izberi in opiši dva vrhunska risalnika!

Opiši vsaj dva zaslona na dotik, katerih diagonala je vsaj 17 palcev!

Primerjaj dve vrhunski grafični kartici podjetij ATI in Nvidia!

Opiši zgradbo napajalnika, katerega skupna priključna moč je vsaj 400W!

Opiši dve vrhunski računalniški ohišji!


Intel: www.intel.com

AMD: www.amd.com

4004.com: www.4004.com

http://www.intel.com/

http://www.amd.com/

http://www.4004.com/



FRI: http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZGRADBA_RACUNALNIKA/

Nvidia: http://www.nvidia.com/content/global/global.php

Kingston Technology: http://www.kingston.com/europe/

Asustek: http://asustek.com/

Western Digital: http://www.wdc.com/en/

TIPRO: http://www.tipro.net/

Wacom: http://www.wacom.com/index.html

HP: http://welcome.hp.com

7. Povezovanje strojne opreme

Pri povezovanju strojne opreme ločimo povezovanje strojne opreme v obliko vhodnih oz.

izhodnih enot (izven ohišja računalnika) in povezovanje strojne opreme znotraj ohišja

računalnika. V obeh primerih pa velja, da tega ne smemo opravljati v preveliki naglici in ne

na silo, ker so konektorji oz. vmesniki in priključki občutljivi in se lahko mimogrede

poškodujejo.

7.1. Povezovanje strojne opreme izven ohišja računalnika

Primer1: Priključitev zaslona na računalnik.

Tako zaslon, kot tudi računalnik morata biti ugasnjena. Vzamemo priključni kabel zaslona in

ugotovimo, katere vrste je (VGA, DVI, HDMI). Poiščemo ustrezni priključek na strani grafične

kartice računalnika. Priključek zaslona poravnamo z vmesnikom na grafični kartici in ga

enakomerno in počasi porinemo v ležišče. Preverimo, če je stik dober in da je trden. Po

možnosti privijemo vijake. Vključimo zaslon in računalnik in ko se naloži operacijski sistem le-

ta prepozna novo strojno opremo in začne iskati ustrezen gonilnik naprave. Če ga najde na

trdem disku in je že v sklopu operacijskega sistema, potem bo namestitev kmalu uspešno

dokončana. V nasprotnem se pojavi sporočilno okno, kjer moramo navesti pot do ustreznega

gonilnika oz. vstaviti CD, ki smo ga dobili poleg tiskalnika. Ko to storimo se samodejno opravi

namestitev gonilnika.

Na CD-jih je vedno tudi še nek programski paket, s katerim nastavljamo posamezen zaslon.

Namestimo še paket ter nastavimo svetlost, kontrast, barvno temperaturo ter geometrijske

lastnosti ali pa prepustimo nastavitve kar avtomatiki. Namestitev je uspešno dokončana.

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZGRADBA_RACUNALNIKA/

http://www.nvidia.com/content/global/global.php

http://www.kingston.com/europe/

http://asustek.com/

http://www.wdc.com/en/

http://www.tipro.net/

http://www.wacom.com/index.html

http://welcome.hp.com/



Primer2: Priključitev tiskalnika na računalnik.

V primeru USB priključka sta lahko tako računalnik, kot tudi tiskalnik prižgana. USB vmesnik

je bil zasnovan ravno zato, da se lahko naprave priključujejo ob prižganem računalniku, kar

prihrani zamudno ugašanje in ponovno prižiganje računalnika. Seveda je bil vzrok uvedbe

standarda USB tudi v tem, da se doseže višja hitrost prenosa podatkov. V primeru priklopa

preko paralelnega vmesnika morata biti oba, tako tiskalnik, kot tudi računalnik ugasnjena!

Sedaj, ko je tiskalnik preko USB vmesnika uspešno priključen, bo operacijski sistem, ker je

zaznal novo priključeno strojno opremo, poiskal ustrezen gonilnik. Če ga najde na trdem

disku in je že v sklopu operacijskega sistema, potem bo namestitev kmalu uspešno

dokončana. V nasprotnem se pojavi sporočilno okno, kjer moramo navesti pot do ustreznega

gonilnika oz. vstaviti CD, ki smo ga dobili poleg tiskalnika. Ko to storimo, se samodejno opravi

namestitev gonilnika. Na CD-jih je vedno tudi še nek programski paket, s katerim

nastavljamo posamezen tiskalnik. Namestimo še paket ter natisnemo preizkusno stran.

Namestitev je uspešno dokončana.

7.2 Povezovanje strojne opreme znotraj ohišja računalnika

Primer1: Vgradnja in priključitev DVD pogona.

Računalnik mora biti ugasnjen. Odstranimo stranico ohišja, da dosežemo prosto mesto za

vgradnjo DVD pogona. Pred posegom je nujno, da se razelektrimo. Zato se primemo recimo

radiatorja ali druge kovinske reči, ki je ozemljena. V nasprotnem lahko že najmanjši preskok

iskre in s tem toka z naših rok na elektronske elemente le te poškoduje oz. jih uniči.

Preverimo, ali in kje je še kakšno prosto mesto za novi pogon in ali je še na voljo kakšen

priključek za elektriko. Potrebujemo seveda tudi podatkovni kabel in odločiti se moramo, ali

priklopimo pogon na prvi ali drugi kanal na matični plošči. Predpostavimo, da je na prvem

kanalu in s tem tudi na 40 žilnem podatkovnem kablu priključen trdi disk in da je drugi kanal

prost. Potem pogon seveda priključimo na prost kanal.

Pogon vgradimo v prosto mesto, privijemo vijake, ki držijo pogon, priklopimo najprej

podatkovni kabel, zraven še avdio kabel in nazadnje napajalni kabel. Prižgemo računalnik in v

BIOS-u preverimo, če je pogon prepoznan. V nasprotnem sprožimo samodejno prepoznavo,

zapustimo BIOS, ugasnemo računalnik in ga ponovno prižgemo. To bi moralo zadoščati.

Samo še privijemo stranico in postopek je uspešno zaključen.




Opiši postopek priključitve zaslona na računalnik!

Opiši postopek priključitve tiskalnika na računalnik!

Opiši postopek vgradnje in priključitve DVD pogona v računalnik!


Opiši postopek vgradnje pomnilniških čipov!

Opiši postopek priključitve optičnega čitalca!

Opiši postopek vgradnje grafične kartice!

Opiši postopek vgradnje matične plošče!

8. Varnost in tajnost podatkov Poleg zanesljivega in nenehnega pravilnega delovanja informacijskih sistemov je danes, bolj

kot kdajkoli poprej, pomembna varnost in tajnost podatkov.

Razlogi so sledeči:

vse večja količina zaupnih podatkov

vse bolj povezani sistemi in uporabniki

vse bolj usposobljeni in opremljeni napadalci

vse večja odvisnost od informacijskih tehnologij

…

V tem zapleteno povezanem sistemu nastopajo kot elementi omrežje, strežnik, odjemalci ter

uporabnik in varnostni vidiki morajo upoštevati vsakega od navedenih.

8.1 Varovanje omrežja

Računalniško omrežje je sestavljeno iz pasivnih in aktivnih elementov. Pasivni le prenašajo

podatke med posameznimi deli omrežja – to so najpogosteje fizične povezave v obliki kablov

(klasičnih in optičnih) ter razni konektorji. Aktivne naprave pa podatke bodisi usmerjajo ali

preoblikujejo v obliko, primerno za prenos po kablih ali brezžično. Te naprave so ponavadi

omrežne kartice (žične in brezžične), pristopne točke (Access point), usmerjevalniki (Router),

stikala (Switch), idr. Boj zoper zlorabe na teh elementih mora obsegati tako fizično

varovanje, da nekdo na povezavah ne priklopi »motilnikov« signala ali prisluškovalnih naprav

oz. fizično uniči ali poškoduje naprave, kot tudi programsko varovanje, da se ne more vplivati

na programsko kodo usmerjevalnikov.

http://en.wikipedia.org/wiki/Access_point

http://en.wikipedia.org/wiki/Router

http://en.wikipedia.org/wiki/Network_switch



8.2 Varovanje strežnikov

Strežniki, ki nudijo določene storitve svojim odjemalcem so lahko izvedeni strojno ali

programsko – najpogosteje pa so kombinacija obeh. V njih je shranjena velikanska količina

(zaupnih) podatkov, zato sta tako fizično, kot tudi programsko varovanje izjemnega pomena.

Strežniki se ponavadi nahajajo v t.i. »strežniških sobah« z nadzorovanim in omejenim

dostopom. Hkrati na njih tečejo poleg nadzornih storitev (programov) operacijskega sistema

tudi drugi nadzorni in zaščitni programi (antivirus, požarni zid).

8.3 Varovanje odjemalcev

Odjemalci so ponavadi lokalno ali oddaljeno priključeni računalniki. Tudi ter računalnike

fizično in programsko varujemo. Programsko predvsem z zaščitnimi mehanizmi na ravni

operacijskega sistema ter dodatno nadzorno in programsko opremo (antivirus, požarni zid).

8.4 Varovanje uporabnikov

Pri varovanju podatkov pa je najpomembnejši člen prav uporabnik sam oz. podjetje, kjer je

uporabnik zaposlen. Pravzaprav se varujejo podatki uporabnika (osebni podatki, zdravstveno

stanje, finančno stanje idr.) ter zaupni podatki podjetja (finančno stanje, strategija razvoja,

strategija marketinga, drugi prodajni in marketinški podatki idr.). Zato so vsi ukrepi za

varovanje prenosnih poti (omrežje), strežnikov ter odjemalci usmerjeni v to, da se varuje

podatke o uporabnikih in podjetji.

8.5 Informacijska varnost

Obsežnost informacijske varnosti je le na tej povezavi le na kratko obdelano.

8.6 Vdor v računalniški sistem

Tukaj in tukaj si lahko prebereš, kaj vse predstavlja vdor v računalniški sistem.

Vpeljani pojmi

Varovanje omrežja – sklop strojne in programske opreme ter ukrepov za zaščito

omrežja pred zlorabami.

Strežnik – zelo zmogljiv strojno in/ali programsko izveden računalniški sistem, ki

odjemalcem nudi storitve.

Odjemalec – osebni računalnik ali uporabnik, ki koristi storitve strežnika.

Informacijska varnost - sklop strojne in programske opreme ter ukrepov za zaščito

informacijskih sistemov pred zlorabami.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijska_varnost

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZASCITA_PODATKOV/vdori_gesla.html

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZASCITA_PODATKOV/Vdor_racSistem.html

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/RACUNALNISTVO/ZASCITA_PODATKOV/vdori_gesla.html




Naštej vsaj 3 razloge, zakaj je varnost in tajnost podatkov pomembna!

Omrežje je sestavljeno iz kakšnih elementov? Razloži razliko med njimi!

Kaj so pristopne točke?

Kaj so usmerjevalniki?

Kaj so stikala?

Opiši, kako se varujejo strežniki!

Opiši, kako se varujejo odjemalci!

Opiši, kako se varujejo uporabniki oz. njihovo podatki!


Razišči in opiši največje oz. najodmevnejše vdore v računalniške sisteme v ZDA!

Razišči in opiši največje oz. najodmevnejše vdore v računalniške sisteme v Sloveniji!

Razišči in opiši najodmevnejše vdore v informacijske sisteme po svetu v zadnjem letu!

Razišči in opiši ali so bili kakšni poskusi vdora v tvoj računalnik!


Wikipedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Varnost

Linksys, http://www.linksysbycisco.com/EU/en/home

CISCO, http://www.cisco.com/

9. Programska oprema Programska oprema (Software) je skupek računalniških programov t.j. zapisanih algoritmov

za določena opravila. Programsko opremo najpogosteje delimo na:

sistemsko

uporabniško (aplikativno)

Sistemsko programsko opremo sestavljajo operacijski sistem (Operating system) in drugi

podporni programi. Oboji so nujno potrebni za delovanje samega računalnika in njegovo

učinkovito izrabo. Uporabniško programsko opremo pa predstavljajo programi, ki za

uporabnika predstavljajo neko korist. To so urejevalniki besedil, preglednice, baze podatkov,

dokumentni sistemi, grafični programi, avdio programi, računalniške igre idr.

Razlika med strojno in programsko opremo je opisana tukaj.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Varnost

http://www.linksysbycisco.com/EU/en/home

http://www.cisco.com/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Programska_oprema

http://en.wikipedia.org/wiki/Software

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ki_program


http://sl.wikipedia.org/wiki/Operacijski_sistem

http://en.wikipedia.org/wiki/Operating_system

http://sl.wikipedia.org/wiki/Urejevalniki_dokumentov

http://sl.wikipedia.org/wiki/Podatkovne_baze

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ke_igre

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/Informacijska_tehnologija/hw_sw_oprema.html



Glavne funkcije operacijskega sistema, ki predstavlja vmesnik med uporabniško programsko

opremo ter strojno opremo, so:

omogočanje delovanja računalnika

nadzor delovanja računalnika

razporejanje virov računalnika posameznim uporabniškim programom

razreševanje konfliktnih situacij med uporabniškimi programi

zaščita računalnika pred zlorabami

…

Nekaj najpogostejših operacijskih sistemov:

Microsoft Windows XP, Windows Vista, Windows 7

Apple OS Snow Leopard

Linux distribucije:

o Ubuntu

o Fedora

o RedHat

o SuSE

Vpeljani pojmi

Sistemska programska oprema – operacijski sistem in drugi podporni programi.

Aplikativna programska oprema – za uporabnika koristni programi.

Urejevalniki besedil – programi za sestavljanje in oblikovanje besedil za razne

namene.

Preglednice – programi za vnos in obdelavo ter analizo pretežno številčnih podatkov.

Baze podatkov – organizirane in sistematične shrambe podatkov.


V kateri dve glavni skupini delimo programsko opremo?

Kaj predstavlja sistemska programska oprema?

Naštej glavne funkcije operacijskega sistema!

Naštej nekaj operacijskih sistemov!

Kaj predstavlja uporabniška programska oprema?

Naštej nekaj uporabniških programov!

Preglednice se uporabljajo za …?

http://www.microsoft.com/

http://www.apple.com/

http://www.ubuntu.com/

http://fedoraproject.org/

http://www.redhat.com/

http://www.opensuse.org/en/




Razišči in opiši operacijski sistem Microsoft Windows7!

Razišči in opiši operacijski sistem Apple OSX Snow Leopard!

Razišči in opiši operacijski sistem Fedora 13!

Razišči in opiši operacijski sistem Ubuntu!

Razišči in opiši operacijski sistem Google Android!

10. Programska oprema ter avtorske pravice Programska oprema je predmet zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, razen če je to od

avtorja drugače določeno.

Glede na plačljivost poznamo brezplačno in plačljivo programsko opremo, bolj zapleteno pa

je pri delitvi na pravice do sprememb programske kode, do njenega razširjanja in do

komercializacije le te.

Ponavadi je avtor (programer) programske kode oz. podjetje, kjer je programer zaposlen tisti

dejavnik, ki določa vse zgoraj omenjene pogoje.

Poznamo:

Freeware – brezplačna programska oprema

Shareware – uporaba je dovoljena ob plačilu (manjšega) zneska

Trailware – brezplačna programska oprema, ki je namenjena preizkusu

Openware – odprtokodna programska oprema, lahko je brezplačna ali plačljiva

Licenceware – Licenčna programska oprema je plačljiva

Oglejmo si podrobneje, kaj določajo posamezne inačice programske opreme.

10.1 Freeware

Je brezplačna programska oprema vendar avtor predpiše v kakšne namene se sme

uporabljati. Lahko je recimo prepovedano to programsko opremo prodajati naprej, jo

spreminjati, z njo pridobivati drugačno materialno korist idr. Ponavadi gre za preprostejše

programe, ki pa kljub temu lahko uporabniku predstavljajo precejšnjo korist ali zabavo.

10.2 Shareware

Ponavadi se lahko uporablja nek določen čas brezplačno, po preteku pa avtor želi, da

uporabnik plača nek (manjši) znesek, v nasprotnem pa preneha program uporabljati. Lahko,

da program po preteku obdobja samodejno preneha z delovanjem, ponovna brezplačna




namestitev pa je neuspešna. Nekateri avtorji želijo namesto plačila kakšno razglednico iz

domačega kraja uporabnika ali kaj drugega.

10.3 Tialware

Proizvajalci licenčne oz. plačljive programske opreme že dlje časa ponujajo možnost

preizkusa programske opreme. Ta je polno funkcionalna oz. uporabna in v ničemer ne

zaostajo za zmožnostmi »prave« programske opreme. Po preizkusnem obdobju, ki je

določeno na največkrat 30, 60 ali celo 90 programska oprema preneha delovati. V tem času

naj bi uporabnik lahko presodil, ali se mu splača investirati v nakup programske opreme.

Ponavadi gre za programsko opremo vredno nekaj deset ali celo več tisoč evrov.

10.4 Openware

Odprtokodna programska oprema, ki je lahko brezplačna ali plačljiva, uporabnik jo lahko

spreminja a je dolžan spremembe ponuditi tudi ostali odprtokodni skupnosti. To pomeni, da

lahko vsakdo spreminja programsko kodo, tako ustvarjalno prispeva k izboljšavi le te a je to

dolžan ponuditi tudi drugim razvijalcem (programerjem), ki potem kodo lahko še naprej

izboljšujejo in seveda uporabljajo – kar je osnovni namen vsake programske opreme. O

pogojih Open Source licence in programske opreme lahko prebereš tukaj.

10.5 Licenceware

Izraz licenceware je vpeljan zaradi analogije z drugimi vrstami programske opreme

(freeware, shareware,…) in na spletu se bo v tej obliki redkokje zasledil. Licenčna programska

oprema je vedno plačljiva in se plačuje na podlagi števila računalnikov oz. uporabnikov, ki jo

lahko uporabljajo. Pravila licenciranja postavlja proizvajalec programske opreme. Navadni

uporabnik kupi recimo eno licenco programa in program namesti na svoj privatni računalnik.

Če želi, da lahko v družini še kdo hkrati uporablja ta program, potem do kupi recimo 2 ali tri

dodatne licence in programske pakete ali se že na začetku odloči, da nabavi le en izvod

programa ter 3 licence uporabe.

Licenca sama ne pomeni, da smo postali lastnik programa, kupili smo le pravico do uporabe

programa na določenem številu računalnikov. Programske opreme ne smemo spreminjati,

niti poskušati je spreminjati. V nekaterih primerih jo je dovoljeno uporabljati le v

izobraževalne namene, brez pridobivanja materialne koristi. Pri programski opremi za

uporabo v podjetjih in, ki teče na strežnikih, je ponavadi potrebno kupiti toliko licenc, kolikor

bo (hkratnih) uporabnikov programske opreme. Če se doseže število hkratnih uporabnikov,

je lahko nadzor uporabe izveden tako, da dodatni uporabniki ne morejo uporabljati

programa vse dotlej, dokler nekateri uporabniki ne prekinejo z uporabo omenjenega

programa.

http://www.opensource.org/



Lahko je pa odprto in program uporablja več hkratnih uporabnikov, kot je kupljenih licenc,

vendar se mora vodstvo informatike oz. podjetja zavedati, da krši pogodbena določila in to je

kaznivo. Državna uprava lahko ob nakupu licenc za več deset tisoč računalnikov oz.

uporabnikov doseže občutne količinske prihranke. V določenih primerih pa bi lahko tudi z

uporabo odprtokodne programske opreme dosegli občuten prihranke.

Vpeljani pojmi

Open Source – odprtokodna programska oprema.


Razloži freeware!

Razloži shareware!

Razloži trialware!

Razloži openware!

Razloži licenceware!


Koliko stane program Adobe Photoshop CS5? Preizkusna inačica deluje koliko časa?

Kolika stane program AutoCAD 11? Preizkusna inačica deluje koliko časa?

Kolika stane program Pinnacle Studio Ultimate? Preizkusna inačica deluje koliko časa?


Freeware.com, http://freewarehome.com/

Shareware.com, http://www.shareware.com/

Adobe.com, http://www.adobe.com/products/

Wikipedija, http://en.wikipedia.org/wiki/Open_Source

11. Računalniška omrežja Računalniško omrežje (Computer Network) predstavlja mrežo med seboj povezanih

računalnikov oz. računalniških naprav ter uporabnikov, ki te računalnike uporabljajo.

Uporabniki koristijo zmožnosti prenosa podatkov ter druge storitve omrežja. V primeru

svetovnega omrežja omrežij (Interneta) uporabljajo uporabniki na svetovnem spletu (World

Wide Web) sledeče storitve:

Prenos podatkov

Elektronska pošta

Iskanje podatkov s pomočjo iskalnikov

Spletno nakupovanje

http://www.opensource.org/

http://freewarehome.com/

http://www.shareware.com/

http://www.adobe.com/products/

http://en.wikipedia.org/wiki/Open_Source

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/RACUNALNISKA_OMREZJA/RacunalniskoOmrezje.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_network

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/RACUNALNISKA_OMREZJA/oblikeIzmenjaveSporocil_Vomrezju.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_splet



Takojšnje sporočanje (Instant Messaging)

Videokonference

…

Da bi bilo vse to mogoče morajo vse med sabo povezane naprave uporabljati nek dogovorjen

način vzpostavljanja, ohranjanja ter prekinitve komunikacije. Seznamu dogovorjenih pravil

pravimo protokol, v svetu računalniških omrežij pa je standarden t.i. TCP/IP protokol

(Transfer Control Protocol/Internet Protocol).

Računalniška omrežja delimo bo obsegu na:

Lokalna oz. krajevna omrežja (LAN – Local Area Network)

Mestna omrežja (MAN – Metropolitan Area Network)

Širša omrežja (WAN – Wide Area Network)

Internet – globalno omrežje vseh svetovnih omrežij

Predvsem MAN in WAN se dandanes ne uporabljata več tako pogosto.

Vpeljani pojmi

Računalniško omrežje – omrežje med sabo povezanih računalniških naprav.

Storitve svetovnega spleta – storitve prenosa podatkov, sporočanja, iskanja informacij ipd.

Protokol TCP/IP (Transfer Control Protocol/Internet Protocol) – dogovorjena pravila

povezovanja računalniških naprav ter izmenjave podatkov med njimi.


Kaj je računalniško omrežje?

Kaj je svetovni splet?

Katere storitve nudi svetovni splet?

Kaj je namen protokola TCP/IP?

Kako delimo računalniška omrežja po obsegu?

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/RACUNALNISKA_OMREZJA/povezovanjeRacunalnikov.html



http://sl.wikipedia.org/wiki/Protokol

http://sl.wikipedia.org/wiki/TCP/IP

http://colos.fri.uni-lj.si/eri/INFORMATIKA/RACUNALNISKA_OMREZJA/RacunalniskoOmrezje.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/TCP/IP



12. Operacijski sistem in delo z njim Na primeru starejšega a ta hip v podjetjih še vedno zelo razširjenega operacijskega sistema

Windows XP bomo pokazali, kako ga nastavljamo in z njim rokujemo. Windows Vista se v

podjetjih ni »prijela«, ker je upočasnila obstoječe računalnike, ni pa prinesla bistvenih

izboljšav pri delu oz. administraciji. Še več, pokazale so se številne varnostne pomanjkljivosti,

katere pa so odpravljene v sistemu Windows 7. Bodoči računalnikar se bo še kar nekaj časa

srečeval s sistemom Windows XP, zato je obravnava smiselna. Pridobljeno znanje pa

vsekakor koristi pri obravnavi sodobnejšega operacijskega sistema in pri uporabi drugih

operacijskih sistemov.

12.1 Osnovne nastavitve sistema in delo z njim

Preskočimo nastavitve med samo namestitvijo sistema in se lotimo nekaterih osnovnih

nastavitev ter upravljanja z računalnikom!

12.1.1 Uporaba vgrajene pomoči

Vgrajena pomoč omogoča poiskati želeno nastavitev. V našem primeru iščemo nastavitve

spreminjanja ločljivosti zaslona.

Slika 13: Pot do vgrajene pomoči.



Slika 14: teme oz. področja pomoči.

Slika 15: Iskanje informacij o postopku spreminjanja ločljivosti zaslona.



Slika 16: Postopek spreminjanja ločljivosti zaslona.

Vaje:

Poišči nastavitev varnostnega obnavljanja sistema!

Poišči postopek, kako se izdela zagonska disketa!

Poišči postopek, kako se pride do t.i. registra!

Kako se nastavi časovni pas?

Kako se nastavi jezik tipkovnice in njen razpored?



12.1.2 Delo z datotekami in imeniki

Osnovno orodje za delo z datotekami in imeniki je Raziskovalec. Ko ga zaženemo se prikaže

okno s strukturo pogonov, particij, imenikov ter datotek na računalniku.

Slika 17: Prikaz strukture pogonov, particij ter imenikov.

Vaje:

Zaženi raziskovalca in ugotovi kateri pogoni, particije ter imeniki so na C: particiji

tvojega računalnika!

Ustvari nov imenik!

Kopiraj ustvarjeni imenik!

Premakni imenik!

Izbriši imenik!

Obnovi izbrisani imenik iz Koša!

Kopiraj datoteke v imenik!

Premakni datoteke v imenik!

Izbriši datoteko!

Obnovi datoteko iz koša!

Nastavi pogled na datoteke na Podrobnosti!

Nastavi možnosti pogleda tako, da se prikazujejo tudi sistemske datoteke!

Označi poljubne tri zaporedne datoteke v mapi!

Označi po vrsti vse lihe datoteke v mapi (1., 3., 5. itn.)!

Odznači v predhodni vaji polovico označenih datotek!

http://en.wikipedia.org/wiki/Disk_drive

http://en.wikipedia.org/wiki/Disk_partitioning

http://sl.wikipedia.org/wiki/Datoteka



12.1.3 Vrste datotek

Na računalniku imamo shranjenih veliko datotek, ki so zapisane v raznoraznih formatih oz.

oblikah. Prepoznamo jih po določenih končnicah imen datotek.

Naštejmo nekaj vrst:

.txt – kratke besedilne datoteke

.doc/.docx – besedilne datoteke ustvarjene s programom Microsoft Word

.odt - besedilne datoteke ustvarjene s programom OpenOffice.org Writer

.pdf – besedilne datoteke po standardu podjetja Adobe

.jpg/jpeg – slikovne datoteke po standardu skupine Joint Experts Group

.Mp3 – zvočne datoteke po standardu ustanove Frauenhofer Institut

…

Vaje:

Navedi nekaj formatov datotek preglednic!

Navedi nekaj formatov datotek predstavitev!

Navedi nekaj formatov datotek videoposnetkov!

Navedi nekaj formatov datotek zvočnih posnetkov!

Navedi nekaj formatov datotek grafičnega oblikovanja!

Navedi nekaj formatov datotek konstruiranja (CAD, CAM ipd.)!

Navedi nekaj formatov datotek animacij!

12.1.4 Ustvarjanje in stiskanje različnih vrst datotek

Z desnim klikom na namizju se odpre priročni meni, kjer lahko izberemo vrsto novo

ustvarjene datoteke. Druga pot je z zagonom ustreznega programa in izborom ukaza

Nov/Novo. Ustvarjene datoteke lahko stisnemo na manjšo velikost tako, da uporabimo

vgrajeno zmožnost stiskanja. Drugi programi za stiskanje so še WinZIP, WinRAR ter 7ZIP.

Slika 18: Ustvarjanje nove datoteke.

http://www.winzip.com/index.htm

http://www.rarlab.com/

http://www.7-zip.org/



Slika 19. Stiskanje datoteke.

Vaje:

Zaženi pisarniški paket OpenOffice.org in ustvari nov besedilni dokument, novo

preglednico, novo bazo podatkov in novo predstavitev!

Z ustreznimi programi pisarniškega paketa Microsoft Office ustvari nov besedilni

dokument, novo preglednico, novo bazo podatkov in novo predstavitev!

Ustvari zvočne datoteke vrste mp3 in wav!

Ustvari video datoteke vrste mp4, avi, mpeg!

Ustvari slikovne datoteke vrste jpg, bmp, tiff!

Ustvari besedilne datoteke vrste rtf in txt!

S pomočjo sistema stisni datoteke datoteke vrste txt, doc, rtf, xls, ppt! Kaj opaziš?

S pomočjo sistema stisni datoteke datoteke vrste jpg, tiff, mp3, wav! Kaj opaziš?

Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 2 – Uporaba računalnika in upravljanje z

datotekami!

12.1.5 Osnovne nastavitve sistema

Osnovne nastavitve sistema so dosegljive preko Nadzorne plošče (Control Panel).

Slika 20: Nadzorna plošča.

http://freeweb.siol.net/tomazho4/



Vaje:

Ustvari nov omejeni uporabniški račun za imenom Preizkus!

Ustvarjenemu računu nastavi geslo!

Nastavi hitrost gibanja kazalca na manj kot srednjo hitrost!

Za miško spremeni primarno in sekundarno tipko!

Če je možno nastavi ločljivost zaslona na 1280x1024!

Nastavi ohranjevalnik zaslona na 3-D besedilo, vklopi se naj po 15 minutah!

Nastavi zvok avdio naprav na srednjo vrednost!

Preveri, če je požarni zid aktiven! Če ni, ga vključi!

Preveri, če je vključeno samodejno posodabljanje! Če ni, vključi!

Preveri, če sistem zaznal protivirusno zaščito!

Nastavi dodatne vnosne jezike: Nemški, Francoski in tudi ustrezne razporede na

tipkovnici!

Nemški vnosni jezik naj bo privzeti!

Preveri vse omrežne povezave!

Preveri katera različica operacijskega sistema je nameščena!

Kakšna je verzija popravkov?

Ali je s tega računalnika možno pošiljati povabila za delo na daljavo?

Kakšno je ime računalnika in v kateri delovni skupini se nahaja?

Koliko je vgrajenega RAM pomnilnika in kakšen procesor je v računalniku?

Frekvenca?

Ali je vključena obnovitev sistema?

Razišči katera strojna oprema ni dobro nameščena oz. ne deluje!

12.1.6 Orodja za vzdrževanje operacijskega sistema

Nekatera so vgrajena v sam operacijski sistem, bolj zmogljiva pa so dosegljiva od drugih

proizvajalcev.

Vgrajena orodja:

Nadzorna plošča in spremljajoči programi ter nastavitve

Register

Raziskovalec (upravljanje računalnika)

Orodja drugih proizvajalcev:

Symantec

PC Tools

PC Mechanic

…

http://www.symantec.com/product/index.jsp

http://www.pctools.com/consumer/products/

http://www.pcmech.com/article/category/software/



Vaje:

V registru poišči vse pojavitve trenutno nameščenega antivirusa!

S pomočjo Raziskovalca preveri, katere so trenutno definirane skupine uporabnikov

in kateri so uporabniki računalnika!

Navedi še vsaj 4 komercialne ponudnike orodij za vzdrževanje operacijskega sistema!

12.2 Vzdrževanje operacijskega sistema

Za učinkovito in dobro delovanje operacijskega sistema je potrebna občasno vendar redna

skrb za vzdrževanje. Med vajami so konkretni primeri vzdrževanja, zato se jih kar loti!

Vaje:

Odnamesti vso programsko opremo, katero že dlje časa nisi uporabljal in je tudi ne

nameravaš več uporabljati!

Odnamesti vso programsko opremo, katero uporabnik po navodilih vodstva podjetja

ne sme uporabljati!

Preveri, če so vse pomembne datoteke varnostno kopirane na druge pomnilniške

nosilce!

Ustvari varnostno kopijo registra!

Preglej trdi disk na napake!

Če je potrebno izvedi defragmentacijo diska!

Preveri, če je vsa strojna oprema pravilno prepoznana, ima nameščene pravilne

gonilnike in če oprema deluje!

Preveri, če so kje mape v skupni rabi in odstrani skupno rabo!

Preveri, ali je obnavljanje sistema vključeno!

Zbriši vse namestitvene programe starih verzij programske opreme!

Preveri delovanje in nastavitve požarnega zidu ter samodejnega posodabljanja!

Odstrani vse skupine uporabnikov in uporabnike, ki niso več aktualni!

Preveri, katere storitve so aktivne in odstrani oz. onemogoči nepotrebne storitve!

Preglej aplikativne, varnostne in sistemske dogodke na nepravilnosti oz. napake!

Uporabi kakovosten brezplačni ali komercialni program za vzdrževanje sistema!

12.3 Nameščanje in odnameščanje programske opreme

Nameščanje programske opreme (sistemskih programov, gonilnikov ter uporabniških

programov) poteka preko zagona ustreznega namestitvenega programa, ki nas vodi skozi

postopek namestitve. Odnameščanje poteka ponavadi s pomočjo posebnih odnamestitvenih

programov istega proizvajalca. Če takih odnamestitvenih programov ni, potem opravilo sami

izvedemo preko Nadzorne plošče.



V nekaterih primerih je potrebno izbrisati tudi vse pojavitve programskih nastavitev v

registru. To se lahko zgodi pri zamenjavi antivirusnega programa, kjer se odločimo za

program drugega proizvajalca. Lahko se zgodi, da dokler ne pobrišemo vseh pojavitev

nastavitev starega programa iz registra, se novi program ne bo hotel namestiti. Če

uporabljamo zmogljiva vzdrževalna orodja, lahko to zamudno opravilo prepustimo kar njim.

12.4 Programska oprema za zaščito računalnika

Računalnik pred zlorabami zaščitimo s pomočjo v operacijski sistem vgrajene programske

opreme in tudi s pomočjo dodatne zaščitne programske opreme.

Programska oprema v sistemu:

Požarni zid

Nastavitve uporabnikov/skupin ter njihovih pravic

Onemogočene map in datoteke v skupni rabi

Onemogočeno izvajanje določenih datotek

Onemogočanjo shranjevanje in nameščanje datotek na C particijo

Obnovitev sistema

Nadzor nad aktivnimi storitvami

Nadzor nad aktivnimi programi in procesi (Opravitelj opravil)

…

Dodatna zaščitna programska oprema:

Dodatni požarni zid (Check Point, …)

Antivirus (Symantec, ESET, F-Secure, …)

Protivohunski/protioglasni programi (Adaware, Spybot, …)

Programi zoper nezaželeno elektronsko pošto - SPAM

Varnostne nastavitve v uporabniških programih (izvajanje makrov)

Varnostne nastavitve v spletnih brskalnikih (odpiranje vrst datotek, izvajanje kode …)

http://www.zonealarm.com/security/en-us/home.htm

http://www.symantec.com/index.jsp

http://www.eset.com/

http://www.f-secure.si/

http://www.lavasoft.com/?domain=lavasoftusa.com

http://www.safer-networking.org/index2.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nadle%C5%BEna_po%C5%A1ta



13. Urejanje besedil Urejanje besedil je eno od najpomembnejših opravil s pomočjo računalnikov. z

ustvarjanjem in urejanjem besedil ustvarjamo prijave na delovna mesta, seminarske

naloge, poročila, vabila, knjige, letake idr. Programska oprema, ki nam to omogoča je

poznana pod nazivom Urejevalniki besedil.

Najbolj znani so Microsoft Word, OpenOffice.org Writer, Apple iWork Pages idr.

V nadaljevanju bomo delali s programom Word 2007 oz. Word 2010 paketa Microsoft

Office 2007 in večino opravil se lahko postori tudi z drugimi urejevalniki besedil.

13.1 Delo s programom Word 2007 oz. Word 2010

Delo bo potekalo večino kar v obliki vaj. Če kakšnega opravila ne znaš napraviti, razišči

vgrajeno pomoč in nalogo opravi!

Vaje:

Zaženi program Word 2007 oz. Word 2010!

Ustvari 3 nove dokumente in jih poljubno poimenuj!

Shrani vse tri dokumente, prvega v obliki Word 97 – 2003, drugega v obliki Word

2007 oz. Word 2010 in tretjega v obliki predloge dokumenta!

Na zaslonu prikaži hkrati vse tri dokumente!

Izdelaj nov dokument na podlagi privzete predloge in na podlagi predloge, katero si

sam ustvaril!

Spremeni prikaz dokumenta v prikaz širine strani in potem še v povečavi 150%!

Obstoječemu dokumentu nastavi lastnosti Avtor, naslov, zadeva, ključne besede …!

Nastavi čas za shranjevanje informacij za samoobnovitev dokumenta na 5 minut!

Nastavi privzeto mesto datotek na mesto D:\Dokumenti!

Vključi možnost samodejnega popravljanja napak pri uporabi tipke CAPS LOCK!

Vključi možnost preverjanja črkovanja med tipkanjem!

Preveri črkovanje v dokumentu! Popravi morebitne napake!

V dokument vstavi slike kot datoteke, ki že obstajajo na trdem disku! Oblikuj slike!

V dokument vstavi izrezke (clipart)! Oblikuj izrezke!

Zamisli si preprost organigram nekega podjetja in ga vstavi v dokument! Oblikuj

organigram!

Vstavi tabelo, ki prikazuje letne padavine v mm v posameznih mestih!

Vstavljaj dodatne vrstice in stolpce! Izbriši poljubne stolpce in vrstice!

Oblikuj podatke, kot si jih s pomočjo tabele še s pomočjo tabulatorjev! Kaj se ti zdi

bolje oz. bolj uporabno – tabele ali tabulatorji?

Kaj meniš, kdaj je koristno, da uporabimo prelome strani? Jih uporabljaš?

V dokument vstavi prelome! Nekatere prelome potem tudi izbriši!

Kakšne so po tvojem mnenju prednosti slogov?

http://office.microsoft.com/sl-si/products/?CTT=97

http://www.openoffice.org/product/writer.html

http://www.apple.com/iwork/pages/



Oblikuj dokument z uporabo slogov!

V dokument vstavi kazalo – naslove poprej oblikuj z ustreznimi slogi!

S pomočjo datotek na naslovu (Modul 3 - urejanje besedil) sestavi serijsko pismo!

Dodaj besedilo tako v glavo, kot tudi v nogo dokumenta! Spremeni dodano besedilo!

Uporabi predogled dokumenta in ga potem natisni!

Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 3 - Urejanje besedil!

13.2 Navodila za izdelavo seminarskih nalog

Del obveznosti predmeta predstavlja tudi izdelava seminarskih nalog. Da bi bile karseda

kakovostne, so pripravljena navodila, ki olajšajo njihovo oblikovanje ter sestavo.

Seminarska naloga je lahko izdelana s poljubnim urejevalnikom besedil.

Struktura naj bo sledeča:

Naslovnica Na njej je logotip Ljudske univerze Radovljica, naziv predmeta, ime in priimek avtorja seminarske naloge, ime in priimek mentorja, mesec in leto izdelave

Povzetek V nekaj stavkih se povzame vsebino seminarske naloge. Namen povzetka je, da se bralec odloči ali bo bral naprej ali ne.

Kazalo vsebine Je izdelano na podlagi uporabe slogov za naslove. Nivoji naslovov naj dosegajo največ nivo 3 (Primer: 1.1.2; 2.3.1; 1.4.2 ipd.)!

Kazalo slik Slike, ki so uporabljene v nalogi, morajo imeti napise. Kazalo slik je izdelano na podlagi uporabe sloga za napise.

Poglavje uvoda V tem poglavju (1. Uvod) na vsaj eni strani pričnemo z uvodnimi mislimi izbrane teme. Namen uvoda je, da se bralca postopoma vpelje v tematiko.

Ostala poglavja Nato sledijo ostala poglavja, kot si jih je zamislil avtor.

Povzetek V povzetku se na kratko povzame obravnavana tema in nakaže morebitne težave in priložnosti pri obravnavanju tematike.

Literatura nepogrešljiv del seminarske naloge je navajanje virov, od koder avtor črpa informacije. Med literaturo sodijo knjižni viri, revije, časopisi, spletna gradiva.

Oblika in obseg seminarske naloge:

Velikost pisave besedila (10, 11 ali 12 pik)

Vrsta pisave: Calibri

Slogi naslovov:

o Naslov 1 – pisava Cambria, velikost 14 pik, krepko

o Naslov 2 - pisava Cambria, velikost 13 pik, krepko





o Naslov 3 - pisava Cambria, velikost 12 pik, krepko

Fotografije

Naj bodo dovolj kakovostne, velike in ostre

Jezik

Naj bo besedilo slovnično pravilno – uporaba črkovalnika je zelo dobrodošla. Kjer

je le možno se izogibamo tujkam. Izjema so iz tujih jezikov prevzeti strokovni

izrazi.

Obseg

Najmanjše in največje število strani seminarske naloge predpiše mentor.


Kakšna naj bo velikost pisave?

Kakšne naj bodo fotografije?

Kaj velja za jezik pisanja?

14. Svetovni splet Pogosto se zamenjujeta oz. obravnavata kot sopomenki Internet ter svetovni splet (World

Wide Web) a med njima je pomembna razlika. Internet predstavlja fizično infrastrukturo,

sestavljeno iz fizičnih povezav ter strojne in programske opreme, ki omogočajo prenos

podatkov po celem svetu. Svetovni splet pa je velikanska množica podatkov, ki so shranjeni

na vseh vrstah računalniških naprav (strežniki, namizni in prenosni računalniki ter druge

računalniške naprave), ki so povezani v Internet. Po tej velikanski zbirki podatkov pa iščemo s

t.i. iskalniki (Google, Yahoo, Microsoft Bing idr.). Za brskanje po svetovnem spletu pa

uporabljamo brskalnike (Microsoft Internet Explorer, Mozilla Firefox, Apple safari, Opera

idr.).

14.1 Varnostni vidiki uporabe svetovnega spleta

Uporaba dostopa do Interneta (omrežja vseh omrežij) ter svetovnega spleta ni le koristna in

zabavna, temveč lahko ob lahkomislenosti uporabnika povzroči tudi precej škode.

Dandanes so največje grožnje uporabe spleta:

Okužba s škodljivo programsko opremo (virusi, trojanski konji, črvi idr.)

Kraja, zloraba, ponarejanje, prisluškovanje, brisanje podatkov

Kraja indentitete uporabnika

Kraja finančnih sredstev

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internet

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_splet

http://en.wikipedia.org/wiki/World_wide_web



http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_iskalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Brskalnik



Razširjanje laži oz. neresnic

Nezaželena e-pošta (SPAM)

…

Proti vsem naštetim grožnjam se borimo s pomočjo:

Strojne opreme

Programske opreme

Osveščenosti uporabnika in pravilnega ravnanja

14.1.1 Strojna oprema zoper spletne grožnje

Delujoč in ustrezno nastavljen požarni zid v (brezžičnem) kakovostnem usmerjevalniku.

Čeprav gre tukaj za programske nastavitve, to obravnavamo kot sklop strojne opreme.

Požarni zid je lahko tudi izveden v obliki namenskega strežnika.

14.1.2 Programska oprema zoper spletne grožnje

Delujoč in ustrezno nastavljen programski požarni zid, bodisi v sklopu operacijskega sistema

in/ali kot samostojni program. Proti okužbi s škodljivo programsko opremo se zavarujemo s

pomočjo kakovostnega, posodobljenega in pravilno nastavljenega antivirusnega programa.

Dodatno uporabimo še protivohunske in protioglasne programe. Pomembne so tudi

ustrezne varnostne nastavitve samega operacijskega sistema.

14.1.3 Osveščenost uporabnika in pravilno ravnanje zoper spletne grožnje

Še tako dobra strojna in programska oprema ne moreta preprečiti, da bi uporabnik povsem

nehote, zaradi napake ali neznanja storil nekaj, kar ogrozi varnost računalnika in s tem

shranjenih podatkov. Uporabnik mora biti na tekočem z najpogostejšimi in najnevarnejši

grožnjami. Kot prvo mora poskrbeti za cenovno sprejemljivo kakovost strojne in programske

opreme, ki skupaj predstavljata prvo oviro škodljivi programski opremi oz. vdiralcem.

Njegovo ravnanje na spletu pa ni nič manj pomembno.

Priporoča se, da:

Se ne pregleduje spletne strani sumljivega slovesa (pornografske strani idr.), ker se

za vsebino velikokrat skriva škodljiva programska oprema.

Ne odpira e-pošte od neznanih pošiljateljev, še posebno nezaželene e-pošte (SPAM),

ki imajo »čudne« ponudbe (finančne, farmacevtske idr.) in dodane priponke.

Ob morebitni okužbi računalnika poskuša pridobiti čimveč informacij o vrsti okužbe,

samo očiščenje pa prepusti strokovnjaku.

Je pozoren na spremenjen izgled spletnih strani kamor se prijavlja z uporabniškim

imenom in geslom. To še posebno velja za spletne strani bank in spletnih trgovin.

Pogosto predstavlja »oblikovno« spremenjena spletna stran »lažno« spletno stran,

ki je namenjena pridobivanju uporabniških imen ter gesel.

Uporabnik uporablja »močna« gesla – to je nize izmenjajočih se malih in velikih črk,

številk ter posebnih znakov dovolj dolge dolžine (recimo 8 znakov). Gesla redno



menja in ne izbira nekoč že uporabljenih. Pri tipkanju pazi, da nihče ne razbere

natipkanega gesla.

Digitalni certifikat (za dostop do zaščitenih spletnih strani) raje kot na računalniku

hrani na čip kartici, ki je zaščitena s PIN kodo ali prstnim odtisom.

Je previden, kje vse na spletu vpisuje svoje osebne podatke in e-poštni naslov.

Je posebno previden pri plačevanju s kreditno kartico in če je le možno, uporabi pri

plačevanju izdelkov in storitev zaupanja vredne posrednike (PayPal idr.).

…

14.2 Spletni brskalnik

Pri naših vajah bomo uporabljali spletni brskalnik Mozilla Firefox.

Vaje:

Zaženi spletni brskalnik Firefox in v naslovno vrstico vpiši naslov iskalnika Google!

Uporabi brskalnik za dostop do zaščitenega spletnega mesta (NLB klik ipd.)!

Uporabi brskalnik za izpolnjevanje in oddajo spletnega obrazca!

Na tem naslovu naredi ustrezne vaje iz sklopa Modul 7 – Informacija in

komunikacija! Naloge so prirejene za Internet Explorer vendar jih poskusi opraviti s

pomočjo Firefox-a!


Kakšna je razlika med Internetom in svetovnim spletom?

Katere so najpogostejše grožnje na svetovnem spletu?

S čim se borimo proti omenjenim grožnjam? Opiši vsa tri področja!

Naštej nekaj spletnih brskalnikov!

15. Elektronska pošta Elektronska pošta (e-pošta) je ena izmed najbolj uporabljenih storitev, če ne celo najbolj

uporabljena storitev spleta. V naših vajah bom uporabljali preprostega poštnega odjemalca

Microsoft Outlook Express, ki pa je po podjetjih in ustanovah zelo razširjen, predvsem zato,

ker je del sistema Windows in je brezplačen. Na voljo je cela vrsta drugih poštnih

odjemalcev, kot so Microsoft Outlook, Mozilla Thunderbird, Kmail, Apple Mail idr. Za delo z

e-pošto se uporablja tudi spletni dostop do strežnika e-pošte in prav vsi ponudniki e-poštnih

računov imajo svoje inačice spletnih aplikacij (Siol, Google, Yahoo idr.).

Varnostni%20vidiki

http://www.simplnet.si/aktualno/simplpedija/spletni-obrazci/


http://office.microsoft.com/en-us/outlook/

http://www.mozillamessaging.com/sl/thunderbird/

http://userbase.kde.org/KMail

http://www.apple.com/macosx/what-is-macosx/mail-ical-address-book.html

https://prijava.siol.net/webmail/default.aspx

https://www.google.com/accounts/ServiceLogin?service=mail&passive=true&rm=false&continue=http%3A%2F%2Fmail.google.com%2Fmail%2F%3Fui%3Dhtml%26zy%3Dl&bsv=1eic6yu9oa4y3&scc=1&ltmpl=default&ltmplcache=2

https://login.yahoo.com/config/login_verify2?&.src=ym



Vaje:

Ustvari si nov testni e-poštni račun!

Zaženi program Outlook Express!

Nastavi poštnega odjemalca za delo z novo ustvarjenim računom!

Na tem naslovu naredi vaje iz sklopa Modul 7 – Informacija in komunikacija!

Natisni celotno sporočilo ali njen del v izbranem številu kopij!

Ponovi naloge z uporabo spletnega dostopa do e-pošte!

15.1 Spletni bonton

Pri bontonu se ne bomo omejili le na e-poštni bonton, temveč bomo navedli tudi navade oz.

pravila »lepega vedenja« za uporabo spleta na splošno. Uporabniki si med sabo izmenjujejo

sporočila preko aplikacij za takojšnje sporočanje, preko forumov, novičarskih skupin, spletnih

dnevnikov ipd. Zelo pomembno je, da tudi preko spleta komuniciramo vsaj tako prijazno,

umirjeno in spoštljivo, kot pri komunikaciji iz oči v oči.

Nekaj nasvetov:

E-študentski servis

Nasvetzanet

SAFE.SI

…

15.2 Digitalni podpis

Digitalni podpis je pomemben pripomoček za zagotavljanje pristnosti e-poštnih sporočil. Če

je sporočilo opremljeno z digitalnim podpisom posameznika ali ustanove smo z veliko

gotovostjo prepričani (razen v primeru zlorab), da je sporočilo res prišlo od navedenega

avtorja. Digitalni podpis je zakonsko priznan (zakon o elektronskem poslovanju in

elektronskem podpisu) in lahko na sodišču služi kot dokazno gradivo.

Bolj podrobne razlage so tukaj:

SICA

SC-NM

HALCOM


http://www.studentski-servis.com/Kariera/Aktualno/Spletni-bonton

http://www.nasvetzanet.si/klepetalnice-socialna-omrezja/spletni-bonton-netiquette.html

http://www.safe.si/Varnost_na_spletu_od_A_do_Z/Kaj_lahko_pocnes_na_netu/Spletni_bonton/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Digitalni_podpis




http://www.ca.gov.si/kripto/kr-podp.htm

http://www.sc-nm.com/e-gradivo/OMR/digitalni_podpis_in_certifikat.html

http://www.halcom-ca.si/index.php?section=16




Naštej nekaj e-potnih odjemalcev!

Kaj lahko poveš o spletnem bontonu?

Kakšen je namen digitalnega podpisa?


Katere agencije v Sloveniji izdajajo digitalna potrdila oz. digitalne certifikate?

16. Literatura Literatura je navedena že v besedilu posameznih poglavij oz. je razvidna, ko sledimo spletnim

povezavam.

informatika s tehniškim komuniciranjem · informatika s tehniškim komuniciranjem – učno...

Documents