ingrid Čandek - share.upr.si · otroci so me velikokrat spraš evali, kdo je spekel kruh, ki smo...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
INGRID ČANDEK
KOPER 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
OD ZRNA DO KRUHA
Ingrid Čandek
Koper 2014
Mentor: doc. dr. Darjo Zuljan
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Ingrid Čandek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve
stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Od zrna do kruha:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Darju Zuljanu za usmerjanje, pomoč in napotke pri
izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se otrokom Vrtca Trnovo, skupini Žogice za pridnost in sodelovanje pri izvajanju
dejavnosti.
Hvala tudi fantu Slavku, ker mi je stal ob strani in me spodbujal, ter vzgojiteljici Jolandi
Kreslin za pomoč in nasvete pri pripravi diplomske naloge.
Še enkrat hvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k nastanku moje diplomske naloge.
IZVLEČEK
Diplomska naloga obravnava področje tehnike in tehnologije od zrna do kruha v
predšolskem obdobju. Ima teoretični in empirični del.
Teoretični del naloge je sestavljen iz opisa in zgodovine žit. V okviru predstavitve žit
obravnavam žita, ki rastejo na slovenskih poljih, in sicer pšenico, rž, ječmen, koruzo, proso,
oves, ajdo in piro. V nadaljevanju sta opisana pomen in zgodovina kruha. V okviru tehnike od
zrna do kruha je izpostavljen pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju ter na ta
način predstavljena tehnika pridelovanja žit v preteklosti in danes ter tehnika in tehnologija za
nastanek kruha. V nadaljevanju naloge je opisan razvoj otroka z vidika telesnega, gibalnega,
spoznavnega, zaznavnega, govornega, socialnega in čustvenega razvoja predšolskega
otroka.
Empirični del je sestavljen iz tehničnih dejavnosti, ki smo jih izvajali skupaj z otroki.
Otroci so pri vseh tehničnih dejavnostih aktivno sodelovali. V empiričnem delu so najprej
predstavljeni hipoteze in raziskovalna vprašanja, cilji, opisi raziskovalnih metod ter vzorec in
način zbiranja informacij. V nadaljevanju so tehnične dejavnosti prikazane z opisom vsake
posamezne dejavnosti, s slikami, preglednicami in grafi, ki prikazujejo uspešnost otrok pri
posamezni dejavnosti.
Rezultati in opazovanja so predstavljeni v sklepu diplomske naloge.
Ključne besede: žito, kruh, tehnika in tehnologija predšolskega otroka, tehnika in
tehnologija pridelave žit in kruha, razvoj otroka.
ABSTRACT
From grain to bread
The final thesis is based on the field of technique andtechnology from grain to bread in
preschool education. It is divided into theoretical andempirical part.
The theoretical part includes descriptions and history of cereal. I focused on the cereals
that are grown in Slovenia, such as wheat, rye, barley, corn, millet, oats, buck wheat and
spelt. I have described the importance and history of bread. Within the grain to bread
technique I stressed the meaningof technique and technology in preschool period and
presented the technique of grain growing in the past and today as well as the technique and
technology of bread making. Furthermore, I described the development of children as far as
physical, motoric, cognitive, sensual, oral, social and emotional development of preschool
children goes.
The empirical part presents the technical activities we have carriedout with children. The
children have actively participated in all technical activities. The empirical part consists
primarily of hypothesis and research questions, goals, description of research methods and
the manner of collecting information. Technical activities are presented with the description of
every activity, with pictures, tables and graphs whichshow the success of children at each
activity.
The results and observations are presented in the conclusion.
Keywords: cereal, bread, technique and technology of preschool child, child
development.
KAZALO VSEBINE
1 Uvod ................................................................................................................................... 1
2 Teoretični del ...................................................................................................................... 2
2.1 Razvoj predšolskega otroka ......................................................................................... 2
2.1.1 Telesni razvoj ....................................................................................................................... 2
2.1.2 Gibalni razvoj ....................................................................................................................... 2
2.1.3 Razvoj zaznavanja .............................................................................................................. 3
2.1.4 Spoznavni razvoj ................................................................................................................. 3
2.1.5 Razvoj govora ...................................................................................................................... 3
2.1.6 Socialni in čustveni razvoj otroka ..................................................................................... 4
2.2 Žito............................................................................................................................... 4
2.2.1 Zgodovina žita ..................................................................................................................... 5
2.3 Pomen žita in vrste ...................................................................................................... 6
2.3.1 Pšenica ................................................................................................................................. 7
2.3.2 Pž ........................................................................................................................................... 7
2.3.3 Ječmen ................................................................................................................................. 8
2.3.4 Koruza ................................................................................................................................... 9
2.3.5 Proso ................................................................................................................................... 10
2.3.6 Oves .................................................................................................................................... 11
2.3.7 Ajda ..................................................................................................................................... 12
2.3.8 Pira ...................................................................................................................................... 13
2.4 Kruh ............................................................................................................................14
2.4.1 Zgodovina kruha................................................................................................................ 14
2.5 Tehnika od zrna do kruha ...........................................................................................14
2.5.1 Pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju ................................................ 15
2.5.2 Tehnika in tehnologija predelave žita ............................................................................ 16
2.5.2.1 Pridelava žit v preteklosti................................................................................16
2.5.2.2 Pridelovanje žit danes ....................................................................................17
2.5.3 Tehnika in tehnologija za nastanek kruha ..................................................................... 17
3 Empirični del ......................................................................................................................18
3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge ..............................................................18
3.1.1 Raziskovalna hipoteze ..................................................................................................... 18
3.1.2 Cilji ....................................................................................................................................... 18
3.1.3 Opis raziskovalne metode ............................................................................................... 18
3.1.4 Predstavitev vzorca .......................................................................................................... 19
3.1.5 Način zbiranja podatkov ................................................................................................... 19
3.2 Spoznavanje preprostega kmečkega orodja ...............................................................20
3.2.1 Priprava za tehnično dejavnost ....................................................................................... 20
3.2.2 Didaktična izvedba ............................................................................................................ 21
3.2.3 Analiza in evalvacija ......................................................................................................... 21
3.3 Peka kruha na taborniškem ognju ...............................................................................28
3.3.1 Priprava na tehnično dejavnosti ...................................................................................... 28
3.3.2 Didaktična izvedba ............................................................................................................ 29
3.3.3 Analiza in evalvacija ......................................................................................................... 29
3.4 Izdelava košaric iz šibja ..............................................................................................32
3.4.1 Priprava na tehnično dejavnost ...................................................................................... 32
3.4.2 Didaktična izvedba ............................................................................................................ 32
3.4.3 Analiza in evalvacija ......................................................................................................... 33
3.5 Peka kruha ..................................................................................................................36
3.5.1 Priprava na tehnično dejavnost ...................................................................................... 36
3.5.2 Didaktična izvedba ............................................................................................................ 36
3.5.3 Analize in evalvacije ......................................................................................................... 37
4 Sklep .................................................................................................................................41
Viri in literatura .....................................................................................................................42
KAZALO PONAZORIL
Kazalo slik
Slika 1: Pšenica je najbolj razširjena rastlina na svetu ........................................................... 7
Slika 2: Rž ............................................................................................................................. 8
Slika 3: Ječmen ..................................................................................................................... 8
Slika 4: Koruza .....................................................................................................................10
Slika 5: Proso. ......................................................................................................................11
Slika 6: Oves. .......................................................................................................................12
Slika 7: Ajda .........................................................................................................................13
Slika 8: Pira ..........................................................................................................................13
Slika 9: Otroci spoznavajo orodjeza žetev žita, imenovano srp .............................................22
Slika 10: Otroci poskušajo uporabo srpa ..............................................................................22
Slika 11: Otroci spoznajo sito za presajanje žita ...................................................................23
Slika 12: Otroci so poskušali presejati žito ............................................................................23
Slika 13: Risba otroka – sito .................................................................................................26
Slika 14: Risba otroka – grablje ............................................................................................27
Slika 15: Risba otroka – grablje ............................................................................................27
Slika 16: Risba otroka– srp ...................................................................................................27
Slika 17: Otroci pomagajo pripravljati ogenj ..........................................................................30
Slika 18: Priprava žerjavice ..................................................................................................30
Slika 19: Pripravili smo testo. .............. ……………………………………………………………30
Slika 20: Testo smo ovili na paličice .....................................................................................30
Slika 21: Peka kruha na taborniškem ognju………………………………………………………22
Slika 22: Pečen kruh ............................................................................................................31
Slika 23: Priprava vrbovih šib in dna košarice……………………………………………………34
Slika 24: Otroci spoznavajo material potreben za košarice….………………………………….34
Slika 25: Pletenje košarice. .………………………………………………………………………..34
Slika 26: Pletenje košarice ...................................................................................................34
Slika 27: Pletenje košarice………………………………………………………………………… 34
Slika 28: Kmet prikazuje pletenje ..........................................................................................34
Slika 29: Otroci spletajo košarico………………………..…………………………………………35
Slika 30: Dokončana košarica……………. ............................................................................35
Slika 31: Priprava kvasa…………………. ………………………………………………………..38
Slika 32: Čakanje na testo ....................................................................................................38
Slika 33: Vzhajanje kruha .....................................................................................................38
Slika 34: Peka kruha ............................................................................................................39
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Priprava za dejavnost spoznavanja preprostega kmečkega orodja ...............20
Preglednica 2: Prepoznavanje orodij glede na posameznega otroka ....................................25
Preglednica 3: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha na taborniškem ognju ................28
Preglednica 4: Priprava na tehnično dejavnost izdelave košaric iz šibja ...............................32
Preglednica 5: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha ..................................................36
Kazalo grafov
Graf 1: Prepoznava orodij glede na število otrok in na posamezno orodje ............................24
Graf 2:Prikaz spretnosti pri preizkušanju kmečkega orodja ..................................................26
Graf 3: Peka kruha na taborniškem ognju glede na posamezno dejavnost. ..........................31
Graf 4: Samostojnost pri prepletanju košaric glede na število otrok ......................................35
Graf 5: Število osnovnih sestavin za peko kruha, ki jih otroci zmorejo samostojno našteti ....39
Graf 6: Sestavine za peko kruha, ki jih otroci najpogosteje samostojno navedejo .................40
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Otroke v predšolskem obdobju zanima veliko stvari. Izvedeti jih želijo v prvi vrsti od
staršev,prav tako pa veliko stvari sprašujejo tudi vzgojitelje/-ice v vrtcu. Na vprašanje
jim lahko preprosto odgovorimo, lahko pa jih postavimo v situacijo, preko katere bodo
sami prišli do odgovora.
Otrok se preko igre uči, prilagaja, giblje, razvija govor in se čustveno odziva. Igra je
tudi sredstvo, preko katerega se druži z drugimi ali pa je s svojo igro le ob njih in se uri
v socialnih veščinah.
Kruh je določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom, med izobiljem in lakoto,
zato mu pripisujemo večji pomen kot drugim živilom. Prav zaradi pomanjkanja kruha v
preteklosti se je do njega razvil poseben odnos. Tako že predšolska vzgoja temelji na
tem, da otrokom kruh približamo kot nekaj posebnega in jih naučimo s kruhom lepo in
spoštljivo ravnati.
Otroci so me velikokrat spraševali, kdo je spekel kruh, ki smo ga imeli npr. za
zajtrk. Imela sem celo priložnost opazovati jih pri igri, ko so pekli kruh. Tako so se
ustvarjale primerne okoliščine, da je otroke začelo zanimati ne samo, kdo je spekel
kruh, pač pa tudi to, kaj je v kruhu, kje ga spečejo, kaj je treba dati v kruh, da ima
različen okus.
Da bi otroci lažje dojeli, zakaj ima prav kruh tako posebno vrednost, jim je treba
približati tehniko pridelovanja kruha. Ker tudi sama gojim poseben odnos do kruha,
sem se odločila, da tehniko izdelave kruha vključim v dejavnosti, izvedene s
predšolskimi otroki.
Najprej smo z otroki prebirali različne knjige o žitu in kruhu ter se pogovarjali, kako
nastane kruh in katere sestavine potrebujemo za peko. Da bi otroci lažje razumeli,
kako se prideluje žito in iz žita naredi kruh, sem se odločila, da jih peljem na kmetijo,
kjer bodo spoznavali orodja, potrebna za pridelovanje žita (srp, sito…). Na kmetiji je
bila otrokom prikazana tudi peka kruha, pri kateri so otroci aktivno sodelovali, saj so
sami zamesili testo in si naredili vsak svoj hlebec. Za otroke pa je bila še posebej
zanimiva dejavnost peka kruha na taborniškem ognju.
Menim, da so otroci v predšolskem obdobju zelo dojemljivi za tehnične dejavnosti,
zato je zaželeno, da vzgojitelji predšolske vzgoje razne dejavnosti čim bolj povezujejo s
tehniko, saj na ta način otrok lažje razume pot, ki vodi do rezultata.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Razvoj predšolskega otroka
2.1.1 Telesni razvoj
V prvih mesecih se povprečna teža otrok glede na porodno težo podvoji, do
prvega leta pa skoraj potroji. Hitrost se upočasni v drugem in tretjem letu. V prvem letu
otroci zrastejo za približno 25 centimetrov, v drugem pa skoraj za 13. Deklice so pri tej
starosti v povprečju en centimeter nižje in pol kilograma lažje od dečkov. Okrog tretjega
leta starosti postanejo otroci vitkejši, kot so bili v obdobju malčka. Razvijajo se trebušne
mišice, trup, roke in noge se podaljšujejo. V zgodnjem otroštvu otroci v povprečju
pridobijo en do dva kilograma in zrastejo od pet do šest centimetrov letno. Dečki so
nekoliko višji in nekoliko težji od deklic (Nemec in Krajnc, 2011, str. 44).
2.1.2 Gibalni razvoj
Razvoj gibanja se odraža v večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajenosti,
gibljivosti in natančnosti gibov, pa tudi v vzdržljivosti. Do treh let otrok usvaja vse
naravne oblike gibanja, plazenje, hojo, tek, valjanje, dvigovanje, ujemanje… V prvem
letu starosti se otroci nekje pri šestih mesecih naučijo plazenja. Med osmim in desetim
mesecem se večina otrok lahko dvigne v stoječi položaj. Med osmim in dvanajstim
mesecem se pojavi hoja ob opori ali ob pomoči odraslih. Samostojna hoja se večinoma
pojavi med devetim in trinajstim mesecem. Do konca drugega leta starosti večina
malčkov usklajeno teče in lahko skoči z obema nogama. Pravi tek pa se oblikuje šele
okrog četrtega leta. Pri dveh letih in pol otroci skačejo sonožno, medtem ko skakanje
po eni nogi prav tako obvladajo šele okrog četrtega leta. Ustavljanje, ravnotežje in
enakomernost korakov pri teku se izpopolnijo do petega leta. Okrog šestega leta
postane gibanje podobno gibanju odraslega človeka. Štirileten otrok lahko že dobro lovi
in meče žogo in z razdalje treh metrov dobro zadene različne cilje. Pri petih letih otrok
že uskladi hojo in tek z metanjem, lovljenjem in odbijanjem žoge.
Za opismenjevanje so pomembni drobni gibi. Med osmim in dvanajstim mesecem
otroci barvico primejo s celo roko in jo držijo na zgornji tretjini, v tretjem letu pa lahko
svinčnik že držijo le z blazinicami prstov na spodnji tretjini. Pri petih letih večina otrok
že zna napisati svoje ime (Nemec in Krajnc, 2011, str. 48–51).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2.1.3 Razvoj zaznavanja
Zaznavne sposobnosti so že ob rojstvu razmeroma dobro razvite, v nekaj mesecih
pa (z izjemo vida) dosežejo primerljivo učinkovitost s čuti odraslega. Dojenčki torej
svoje okolje spoznavajo veliko prej, preden so sposobni v okolje aktivno posegati.
Štiriletnik z uporabo različnih čutil spoznava in razčlenjuje značilnosti nove igrače, ki je
lahko mehka, trda, pisana ali enobarvna, dišeča, piskajoča. Svoje ugotovitve poveže s
tistim, kar se je v preteklih izkušnjah že naučil, na primer, da so avtomobilčki lahko
različnih barv, velikosti in oblik. Zaznavanje se po četrtem letu močno poveže z
miselnim razvojem (Nemec in Krajnc, 2011, str. 56).
2.1.4 Spoznavni razvoj
Stopnje razvoja mišljenja po Piagetu:
- Zaznavno-gibalna ali senzomotorična stopnja – zaznamuje prvi dve leti
življenja. V tem obdobju otroci spoznavajo svet okoli sebe z zaznavnimi in
gibalnimi dejavnostmi.
- Predoperativna stopnja – nastopi po drugem letu starosti in traja do šestega
oziroma sedmega leta. V tem obdobju se pojavijo simbolne funkcije –
sposobnost uporabljanja simbolov ali miselnih predstav. Ta sposobnost
otrokom pomaga, da lahko razmišljajo o stvareh, ki trenutno niso fizično
prisotne. Kaže se v igri (npr. metla zamenja konja), risbi (različno veliki krogi so
otrokova družina) in govoru. S temi simbolnimi funkcijami se poveča tudi
otrokova zmožnost, da dejanja ponotranji – v mislih si je zmožen predstavljati
pretekle izkušnje.
- Obdobje konkretnologičnih operacij – traja od šestega ali sedmega do
enajstega leta. Otrok pri mišljenju lahko upošteva več vidikov iste situacije
hkrati, pri čemer si pomaga s konkretnim materialom in konkretnimi situacijami
tukaj in zdaj (npr. pet jabolk plus tri jabolka je osem jabolk).
- Na raven formalnologičnih operacij vstopimo z začetkom mladostništva med
enajstim in dvanajstim letom. Glavna značilnost tega obdobja je abstraktno
mišljenje (Nemec in Krajnc, 2011, str. 72).
2.1.5 Razvoj govora
Prvih šest mesecev otroci grulijo, ko so zadovoljni, posnemajo glasove okoli sebe,
se igrajo s svojimi glasovnimi zmožnostmi ipd. Pri desetem mesecu otroci glasov, ki
niso del maternega jezika, ne zaznavajo več kot glasove jezika. Jezikovni govor se
začne s pojavom prve besede (med desetim in štirinajstim mesecem starosti). Prve
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
besede, ki jih otroci razumejo, so tiste, ki jih največkrat slišijo. Pri trinajstih mesecih že
razumejo, da določene besede označujejo posamezne predmete ali dogodke. Večina
zgodnjih besed se nanaša na hrano, dele telesa, obleko, živali, stvari v gospodinjstvu,
rutinske dogodke in ljudi. Do približno leta in pol otrok uporablja enobesedne stavke.
Med letom in pol ter dvema letoma se besednjak bistveno poveča, in sicer z nekako 50
na 400 besed, med katerimi je največ samostalnikov. V drugem in tretjem letu otroci
čedalje bolj obvladajo skladnjo, pravila za sestavljanje stavkov. Do tretjega leta otroci
govorijo tekoče, dalj časa in bolj zapleteno. Otroci že uporabljajo veznike, glagole,
pomožne glagole, oblikujejo vprašalne in nikalne stavke. Pri treh letih povprečen
malček uporablja od 900 do 1000 besed, do šestega leta pa okrog 2600 besed
(Nemecin Krajnc, 2011, str. 95–102).
2.1.6 Socialni in čustveni razvoj otroka
Če se otrokov slog odzivanja ujema z zahtevami njegovega okolja in če okolje
ustreza njegovemu temperamentu, potem bo otrokov razvoj v takem okolju optimalen.
Starša, ki sta družabna in aktivna, se bosta veliko ustrezneje ujela z otrokom, kot mirna
in manj družabna starša. Če starši želijo ustvariti ustrezno ujemanje, morajo otroku
zagotoviti okolje, ki ustreza otrokovim temperamentnim značilnostim, ter pri njem
sočasno in postopno spodbujati tiste vzorce vedenja, ki bi bili v njegovem okolju bolj
prilagojeni, kot so trenutno. Odnos staršev in otrok je dvosmeren proces, v katerem
imajo oboji dejavno vlogo. V prvem letu je eden pomembnih razvojnih mejnikov
navezanost, ki še posebej utrjuje odnos med otrokom in skrbniki. Pri otrocih pa je
pomemben tudi razvoj čustev. Čustva se delijo na osnovna (veselje, jeza…) in
kompleksna (ljubosumje, krivda, ponos…) (Nemec, 2011, str. 112–123).
2.2 Žito
Iznajdljivost in vztrajnost sta človeka pripeljali do današnje stopnje razvitosti in
spretnosti pri izdelavi kruha. Ljudje so že v davni preteklosti pričeli spoznavati žita,
njihovo sestavo in pomen v prehrani(Prajner, 1993, str. 120).
Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati. Večina teh rastlin,
npr. riž, koruza, pšenica, oves, proso, ječmen in rž, botanično spada v družino trav
(Poaceae). Med neprava žita lahko štejemo tudi ajdo, ki botanično spada v družino
dresnovk. Beseda žito lahko pomeni tudi plod teh rastlin. V publicistični rabi se v
pomenu plod žita uporablja iz srbohrvaščine prevzeta manj primerna beseda žitarica
(prvotni slovenski pomen je 'prodajalka žita').Zaradi bogate kemične sestave,
enostavne predelave in možnosti skladiščenja so žita pomembna za prehrano,
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
krmoživine (industrijo). Žito se v prehrambni industriji uporablja kot sestavina za kruh,
za različne hranilne pripravke, kot so žitni kosmiči itd.(Todorić, 1982, str. 9–10).
2.2.1 Zgodovina žita
V človekovi prehrani sta imela žito in kruh skozi zgodovino veliko vlogo, tudi
simbolično – ”daj nam danes naš vsakdanji kruh…”, ali ”uči se, da prideš do kruha”.
Kruh je določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom, med izobiljem in lakoto, zato
mu pripisujemo večji pomen kot drugim živilom. Kot pojem biološkega preživetja je kruh
takoj za vodo, zato tudi ”imeti za kruh in vodo”. Kruh iz žitnega zrnja je izpričano star
več kot sedem tisoč let, najbrž so ga pekli že veliko prej. Zibelka kruha je ”stara žitnica
sveta“ ob reki Nil v Egiptu. Rimljani pa so že poznali pekarsko obrt in pomen kruha za
prehrano in zdravje. Za mletje žita so zato uporabljali samo mlinske kamne. Če se žito
med mletjem greje, izgubi biološko vrednost. To so vedela tudi indijanska plemena,
Arabci, Berberi, nekatera afriška plemena in azijska ljudstva. Povsod so uporabljali
mešanice polnovrednih žit od pšenice do rži, tudi ko še niso poznali kvašenega kruha.
Prvi kvašen kruh so mesili Egipčani, Rimljani pa so kruh že razvrščali po vrstah,
oblikah in dodatkih. Posipali so ga s semeni maka, popra in zelišči, lovorjem, kumino in
mandlji. V kruh so dodajali rozine, peteršilj, koper… in ga oblikovali v značilne hlebce,
zavite prstane ali kite. Vedeli so, da polnovredna moka (danes vemo: bogata z
esencialnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami) ni obstojna, zato so Rimljani svojim
vojščakom odmerjali žito in ne moko in so ga ti sproti mleli in sproti kruh tudi pekli na
vročih kamnih. Žito je mogoče razmeroma enostavno hraniti dolgo časa. Znano je, da
so spekli kruh iz moke žitnega zrnja, ki je tisočletja čakalo v piramidah faraonov. Do
konca 19. stoletja, do iznajdbe valjčnih mlinov, so žita mleli izključno z mlinskimi kamni,
pri čemer je sveže zmleta moka vsebovala vse, kar je bilo v zrnju, s kalčkom vred.
Pomembno je vedeti: ko z mletjem razderemo strukturo zrna, pa čeprav gre samo za
grobo mletje, se začne proces oksidacije. Zaradi nenasičenih maščob taka moka ni
dolgo obstojna in hitro postane žarka. Zato so bili prisiljeni takoj speči kruh oziroma
mleti manjše količine, kolikor so moke sproti rabili.
V moderni industrijski družbi so ubrali drugačno pot. Ker so valjčni mlini nekaj
stokrat bolj zmogljivi kot mlini na kamne in je tudi ekonomičnost terjala veliko
industrijsko proizvodnjo, je bila mlinska industrija prisiljena že na začetku procesa
odstraniti kalčke in s tem glavnino beljakovin, vitaminov in mineralov iz žitnega zrnja.
Ostal je skoraj dobesedno samo še – redilni škrob. Taka moka se na policah naših
trgovin lahko ohrani leto dni. V 20. stoletju se je, zlasti še v drugi polovici z dokončnim
propadom klasičnih mlinov, zgodila ena najhujših ”katastrof”, če lahko tako rečemo, na
področju prehrane. Naši predniki niso imeli laboratorijev in znanja biokemije, niso
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
poznali vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in maščob, vendar so izkustveno
vedeli, kaj je dobro za njihovo zdravje. Dobro so se počutili, če so uživali vse, kar jim je
nudila narava. Pšenično zrnje so namočili in ga podušili na maslu ali masti skupaj s
čebulo in zelišči in nato spekli v peči. Žitna zrnja so zakuhali v juho, jedli so veliko
ričeta, pripravljali so žitne kaše z naribanimi jabolki in to priporočali vsem, mladim
mamicam in težkim delavcem. Kjer je kruh polnovreden, je med ljudmi ”doma zdravje”,
kjer je moka samo še škrob, kjer jedo bel kruh, pa je doma bolezen (Skrivnost žitnega
zrna).
2.3 Pomen žita in vrste
Žito je pomembno živilo, ki ga človek pozna že 10 tisoč let. Vsebuje od osem do
15 odstotkov beljakovin in zelo malo maščob. Ne vsebuje holesterola, ima pa od 60 do
80 odstotkov ogljikovih hidratov, ki so pomembni za energijo (Žita za zdravje ključnega
pomena, 2011).
Žita so trave z užitnim semenom. Najpomembnejše vrste so pšenica, rž, koruza,
ječmen in oves. Vse to sejemo in predelujemo tudi pri nas. Sem sodi tudi riž, ki je doma
predvsem na Kitajskem. Žito pri nas sejejo bodisi jeseni (ozimno žito) ali spomladi (jaro
žito). Žanjejo ga večidel s stroji in mlatijo z mlatilnicami, ki so del žetvenih strojev
(kombajnov). Veliko žita porabimo za prehrano ljudi, nekaj pa tudi za živinsko
krmo(Naše žito).
Po razcvetju se žita delijo na:
klasasta: pšenica, rž, ječmen;
lasasta: koruza, proso, riž, oves, sirek.
Žitu podobni rastlini sta ajda in soja. Glede na uporabo se žita delijo na krušna in
nekrušna. Krušni žiti sta pšenica in rž, nekrušna pa koruza, ajda, ječmen, proso in
oves. Delitev temelji na sestavi njihovih beljakovin, saj iz nekrušnih žit ni mogoče
pridobiti takšnih mok, ki bi bile uporabne za samostojno peko kruha. Posamezna žita
najbolje uspevajo v posameznih območjih, tako na primer pšenica uspeva v zmerno
toplejšem pasu, medtem ko rž v hladnejšem (Prajner, 1993, str. 120).
Žitno zrnje ovijajo najprej pleve, ki pri pšenici, rži in koruzi odpadejo same, pri
ovsu, rižu in piri pa moramo pleve odstraniti. Pri ječmenu pa jih ni mogoče odstraniti,
ne da bi pri tem ohranili kalček. Zrno je sestavljeno iz semenske lupine, ki je iz vlaknin,
pod lupino je alevronska plast, v njej so vodotopne beljakovine, rudnine in vlaknine. V
jedru zrna so škrob, netopne beljakovine in kalček, ki vsebuje nenasičene maščobne
kisline, vodotopne beljakovine, vitamine in rudnine (Skrivnost žitnega zrna).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
2.3.1 Pšenica
Slika 1: Pšenica je najbolj razširjena rastlina na svetu (Naše žito)
Pšenica je vrsta žita (kot koruza, riž, proso, rž, oves), ki spada v družino sladik
(Poaceae). Prve vrste, ki jih je sejal človek, so bile enozrnice in dvozrnice. Najstarejša
najdišča pšenice izvirajo iz časa med 7800–5200 pr. n. št. S tem je pšenica za
ječmenom druga najstarejša vrsta žita. Pohod pšenice se je začel v 11. stoletju, ko je
prišel na dan beli kruh. Danes je pšenica najpogosteje posajena vrsta žita in zavzema
največji delež z žitom zasejanih površin(Pšenica, b. l.)
Kruh iz pšenične moke in pecivo iz bele moke so bili vedno slavnostne, praznične
jedi, za vsak dan je bil morda na mizi le ajdov kruh (Kunaver, 2009, str. 29).
2.3.2 Rž
Rž so v Evropo prinesli hunski jezdeci. Najdbe v grobovih na madžarskem kažejo,
da so to žito poznali že v bronasti dobi. Rž je skromna rastlina, prenese hladnejše
podnebje in ne potrebuje tako dobre zemlje kot pšenica, zato je rž razširjena v
severnejših predelih Evrope, pri nas pa v višjih legah. Ržen klas in zrno sta večja od
pšeničnega. Rž mora biti popolnoma suha, preden gre v mlin, predvsem pa mora biti
čista. Žetev rži je bila nekoč enako kot žetev pšenice in druga težka poljska dela –
skupno delo vse vasi. Sosedje so se zbrali in skupaj poželi rž, danes na eni, jutri na
drugi njivi, dokler niso bila vsa vaška polja požeta. Rženo moko uporabljamo za ržen
kruh, mešana s pšenično pa daje okusen soržični kruh (Kunaver, 2009, str. 55–57).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
Slika 2: Rž (Naše žito)
RŽ je pomembno žito severne Evrope, Azije in tudi Amerike. Doma je v Mali Aziji
in na jugovzhodu Balkana. Gojijo jo že več kot 2000 let. V Sloveniji jo pridelujemo na
3000 ha ali 1% njivske površine. Je težje prebavljiva od pšenice, ima pa podobno
hranilno sestavo. Vsebuje nekaj škroba in manj lepka ter maščob. Je ena izmed
najstarejših kulturnih rastlin. Uporabljamo jo v prvi vrsti kot ljudsko hrano. Ržen kruh je
okusen in ostane dolgo svež. Z ržjo krmimo tudi živino. Rž je tudi industrijska surovina:
iz nje pridobivamo alkohol – špirit in sirup (Naše žito).
2.3.3 Ječmen
Slika 3: Ječmen (Naše žito)
Ječmen so pridelovali v Egiptu že okoli 7000 let pr. n. št. Poleg riža je bil v vzhodni
Aziji in je marsikje še danes glavna hrana prebivalstva. V stari Grčiji so ječmen darovali
bogovom in z njim kronali zmagovalce na igrah. Bil je tudi osnovna prehrana Grkov.
Vplival naj bi na plodnost in čistost razuma (grških atletov in filozofov). Ječmen je bil
tudi kruh revnega rimskega ljudstva in vojščakov. Že stari Rimljani so dneve
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
poimenovali po planetih. Ječmen tako povezujemo s torkom, ki je poimenovan po
planetu Mars (v Italijanščini torek = Marte-di iz Marte = Mars).Uporabljali so ga že stari
Egipčani in Grki, iz njega pekli kruhu podobno pogačo in pili sok, rimski atleti in
gladiatorji so ga častili zaradi moči, ki jim jo je dal, pri Kitajcih pa je veljal za simbol
moškosti zaradi velikega števila semen v klasju. Kasneje so ljudje iz njega pričeli
pridobivati ječmenovo kašo, moko, živinsko krmo in nadomestek za kavo. Dandanes
ga največ pridelajo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Rusiji, Nemčiji, Franciji in
Španiji. Ječmen smatrajo za zelo staro že nekoliko pozabljeno žito, vendar se ječmenu
pišejo boljši časi. Zaradi njegovih izjemnih prehrambnih in zdravilnih lastnosti so ga v
znanosti ponovno odkrili. Raziskave so pokazale, da je ječmen edina rastlina, ki v
velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje
potrebnih elementov in snovi. Znano je, da nas današnja hrana zaradi onesnaženega
zraka in tal, načina pridelave in predelave ne hrani tako, kot nas bi morala. Ta hrana je
siromašnejša z vitamini, minerali in balastnimi snovmi, ki so za človekovo zdravje in
počutje bistvenega pomena. Zato je pri izbiri hrane pomembno, po kateri hrani
segamo. Vemo, da ima biodinamično pridelana hrana visoko hranilno vrednost, sledi
pa ji ekološko pridelana hrana. Ječmen prenaša precej ostrejše klimatske pogoje kot
pšenica. Za rast potrebuje globoka, srednje težka rodovitna tla, ker so njegove
korenine pri črpanju hranil in vode prešibke. Ob cvetenju ječmen prepoznamo po tem,
da ima vsak klasek le en cvet, medtem ko poznamo pri pšenici in rži večcvetne klaske.
Ječmen je treba oluščiti, ker so pleve in luska preostre za prebavila, vendar s tem zrnu
odvzamemo biološko vrednost. Vsebuje veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, balastnih
snovi, kalcija, železa in vitaminov iz skupine B ter malo maščob. Pokončne klase
sestavljajo po trije klaski v vsaki izjedi klasnega vretena. Ječmenov kruh (ječmenjak) je
trd, zbit, drobljiv in sladkega okusa (Bodieko, 2011).
2.3.4 Koruza
Koruzo je v Evropo prinesel Krištof Kolumb verjetno leta 1492. Po Evropi so jo
razvozili Benečani na svojih trgovskih poteh, tako je prišla tudi v Turčijo, od tam pa
verjetno v naše kraje, sej se v večini slovenskih pokrajin koruza imenuje turščica.
Valvasor uporablja za koruzo ime turška koruza. Koruzni kruh je pomenil vsakdanjo
hrano kmeta. Kmet je vedno s skrbjo gledal na polje koruze, saj v jeseni koruza tako
hitro zori, da je je na vsaki njivi vsak dan za žgance več. Polenta in žganci so bili glavni
jedi kmečkega človeka. Koruza predstavlja moč, obilnost, mir. Ob ličkanju koruze je bil
s srečo obdan tisti, ki je naletel na rdeč storž (Kunaver, 2009, str. 58, 59).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
Slika 4: Koruza (Testiranje koruznih sort)
2.3.5 Proso
Še pred narodi, ki jih pozna zgodovina, so sejala proso vsa plemena pračloveka, ki
je živel v kameni, bronasti in železni dobi. Vsa zgodovinska ljudstva so torej proso
prevzela od plemen, ki so živela pred njimi. Izkopanine iz praveka človeškega življenja
nam to pričajo. Na širšem področju naše države so našli proso iz kamene dobe pri
Ripaču v Bosni, iz rimske dobe pa v Ljubljani in v Bosni v Donji Dolini. V Srednji Evropi
so izkopali praproso v neštetih krajih: tu je pa proso mlajše kakor ječmen in pšenica.
Proso je zelo hranilno tako kot ajda, riž ali pšeničnjak in štirikrat bolj kot krompir. S
kašo nadevajo klobase, kašo tudi meljejo. Moko mešajo v zmesno moko, iz prosene
moke delajo drožice. Prosenjak je bil nekoč vsakdanja hrana revnih ljudi, sedaj ga ne
jedo več. Ni kaj prida, saj – prosenega kruha en zobec, ga je poln gobec. Prosose v
zadnjem času vse bolj uvaja v prehrano zaradi bogate biološke hranilne vrednosti ter
ugodnega vpliva na kožo, lase in nohte. Povečuje odpornost zob in vidno
zmogljivost(Naše žito).
Prosena kaša je bila najpomembnejša slovenska obredna jed. Na mizi je bila ob
krstu, poroki, sedmini, ob končanju košnje, mlatvi žita in je prav tako bila vsakdanja
hrana kmetov. Sčasoma je prosena kaša izgubila svetost obredne jedi in postala
predvsem hrana revežev. Dobila je prizvok nečesa manjvrednega, celo slabega
(Kunaver, 2009, str. 50).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
Slika 5: Proso (Bodieko, 2011)
2.3.6 Oves
Oves ni bil znan starim Egipčanom in Semitom. Grki so ga poznali šele 400 let pr.
n. št.kot plevel. Prav tako Rimljani. Niso ga uporabljali za hrano, temveč zelenega za
klajo. Konje so tedaj krmili z ječmenom. Navadni oves (Avenasativa) se je razvil iz
divjega ovsa (Avenafatua). Divji oves je prišel iz vzhodne Evrope in iz srednje Azije. V
svoji domovini je bil divji plevel med piro. Ko se je pira razširila proti severu, je v njej
prevladal oves. Divji oves se lahko opraši z navadnim in križanci so plodni. Iz divjega
ovsa je človek z odbiro ustvaril navadni oves. Divji oves je še danes plevel med
navadnim ovsom, ki ga morajo zatirati. Z boljšim čiščenjem ovsa je plevelni divji oves
pri nas izginil, na zahodu Evrope ga pa še poznajo. Oves je skromen, zahteva rahlo
zemljo z zimsko vlago. Zemlja ne sme imeti skorje. Oves pridelujejo v vlažnem in
zmernem podnebju. Kraji, kjer oves v Evropi uspeva, leže znotraj trikotnika, ki ima vrh v
Bajkalu, južni ogel v Biskajskem zalivu, severni pa v norveških fjordih pri 65° sev.
širine. Danes se oves uporablja za živež le v podobi ovsenih kosmičev, ki so zelo tečni
in lahko prebavljivi. So za bolnike in otroke. Oves je rastlina, ki se je k nam razširila z
Vzhoda (je najbolj koristen med vsemi žiti, saj pospešuje duševno zmogljivost in
telesno odpornost). Značilne sestavine ovsa so visokomolekularni ogljikovi hidrati, ki
ugodno učinkujejo na sluznico prebavil. Pomembne so tudi beljakovine, ki vsebujejo
kar šest od osmih esencialnih aminokislin, ki jih človeški organizem potrebuje, in
maščobno oz. linolno kislino, ki jo človeški organizem tudi nujno potrebuje. V zrnu so
tudi kalcij, fosfor in železo (pomembno za razvoj kosti, nastajanje krvi in pospeševanje
rasti) ter cink in mangan (za nastajanje hormonov). Nezanemarljiv je tudi vitamin B1.
Oves izvira iz jugovzhodne Azije (Naše žito).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
Slika 6: Oves(Oves in vloga v ohranjanju zdravja)
Oves je najbolj odporno žito, sejejo ga lahko tudi v gorskih krajih, kjer je premrzlo
za pšenico in druga žita. Neobčutljiv je na mraz, slano in močo (Kunaver, 2009, str.
51).
2.3.7 Ajda
Divjo ajdo so našli na zahodni Himalaji 3666m visoko. Od tod je prišla v Mongolijo,
vzhodno Sibirijo in na Japonsko. Zato velja za domovino ajde Pomurje in okolica
Bajkalskega jezera. Tatarska ajda je pa doma v Sibiriji. Preko Rusije je prišla v Evropo.
K nam je prišla za časa križarskih vojn iz bližnjevzhodnih dežel. Ajdova moka je bela,
sama zase pa ni za peko. Ajdovnik (ajdovščak, ajdnik ali ajdovnjak) iz same ajdove
moke ne drži skupaj. Zaradi tega mešajo ajdovo moko z drugo. Daje črn kruh. Znana je
ajdova kaša ali prekmurski riž, ki jo tako gosto skuhamo, da stoji žlica pokonci, in ki
postane še okusnejša, čestoji nekaj dni na toplem. Ajdova kaša je ruska narodna jed in
je zelo okusna. Na Tirolskem delajo ajdove cmoke, mi pa najbolj cenimo ajdove
žgance. Priporoča se za dietno kuhinjo. Ajda vsebuje veliko fosforja in kalija, zato
ugodno vpliva na razvoj organizma. Vsebuje razne organske kisline, limonsko, jabolčno
in oksalno. Sto kilogramov ajde da 66kg moke, 14 kg otrobov in 10kg luščin, ki pa niso
za krmo. En kilogram ajde se razmelje.
Ajda sodi v družino dresnovk, vendar jo s trgovskega stališča uvrščamo med žita.
(Naše žito).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
Slika 7: Ajda (Ajda)
2.3.8 Pira
Pira je predhodnica pšenice, ki so jo pridelovali predvsem v severni Evropi že 3000
let pr.n.št. V 20. stoletju je postala moderna žitna sorta zaradi svoje odpornosti, ki
omogoča ekološko pridelavo. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno
po srednji in severni Evropi, pšenica pa je prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s
svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje –
dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri
njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in drugih zaščitnih sredstev. Celo
radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu
(Kocjan Ačko, 1999, str. 9).
Slika 8: Pira (Pira)
Klas je skoraj enakomerno štirirobat, v prerezu kvadraten, dolg, tanek, redek.
Originalni plevi sta povprek na široko prirezani, imata na sredi kratek top zobek,sta
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
malce gredljasti z reso ali le na redko posejani z dlačicami. Vreteno je golo. Zrno je s
strani stisnjeno in ima ozko brazdico. Po večini sta v klasku po dva zrna.
2.4 Kruh
2.4.1 Zgodovina kruha
V preteklih stoletjih kruh ni bil poglavitna oziroma glavna jed na Slovenskem, v
nekaterih območjih ga skoraj niso poznali. Kljub temu da kruh ni bil vselej na mizi, je
kmet o njem vselej ravnal z vso spoštljivostjo. Tako je bila v preteklosti navada, če je
kruhek padel na tla, se je ta pobral in poljubil. Čeprav pisni viri omenjajo kruh na
Slovenskem že v 13. stoletju, ga ne moremo šteti med najstarejše jedi. V preteklih
stoletjih tudi ni bil razširjen kot živilo po vseh slovenskih pokrajinah, marsikje ga sploh
niso uživali vsak dan, kaj šele ob vsakem obroku. Kruh je bil ponekod neposredno
povezan s stradanjem, prav na teh področjih je kruh pomenil posebno vrednoto. Kruh
pri tradicionalnih glavnih obrokih na Slovenskem ni bil običajen, saj njegovo uživanje
pri zajtrku, kosilu in večerji razen izjem ni bilo v navadi. Pogosto je bil kruh prisoten na
mizi za dopoldansko in popoldansko malico skupaj z moštom ali sadjevcem. Pogosto
so kruh jedli za malico s kislim ali sladkim mlekom. Posebno vrednost pa je imel kruh,
spečen iz bele moke, torej bel kruh. Na Slovenskem so v preteklosti poznali več vrst
kruha, med katerimi je bil bel kruh iz pšenične moke najredkeje na mizi in je tako bil
prisoten le ob posebno slavnih trenutkih. Na Slovenskem je bil priljubljen rženi kruh,
nižji družbeni sloji pa so večinoma posegali po ovsenem kruhu. Najpogosteje pa so
uporabljali razne mešanice žit, na primer soržico (pšenica in rž) ali ovseno in ajdovo
zmes, iz katere so pekli kruh ovsenjak. V težkih časih (vojne ipd.) pa so ljudje delali tudi
druge krušne mešanice, na primer moko so mešali s krompirjem, fižolom, koruzo,
bučnimi in sončničnimi pečkami, mletimi smrekovimi storži, drevesnim lubjem, sadnimi
in grozdnimi tropinami ipd. Proso so uporabljali za peko kruha vse do 19. stoletja, ko
sta ga zamenjala koruza in krompir. Pogosta je bila tudi uporaba ječmena, kasneje tudi
ajde (Renčelj, Prajner in Bogataj, 1993, str. 5–10).
2.5 Tehnika od zrna do kruha
S kruhom je povezana cela vrsta opravil od setve do mlačve, uskladiščenja zrnja,
nato še mletje in sama izdelava kruha ter peka.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
2.5.1 Pomen tehnike in tehnologije v predšolskem obdobju
”Predšolski otrok preko igre in drugih dejavnosti spoznava svet okoli sebe, svet, v
katerem se vsak dan srečuje tudi s tehniko in njenimi stvaritvami. Pri svojih dejavnostih
opazuje, prepoznava in posnema tehnične stvaritve iz svojega okolja. Z mimiko in
glasom posnema stroje in vozila, prepoznava jih po obliki, velikosti, značilnih zvokih in
gibanju. V svojih igrah konstruira in gradi pa tudi razstavlja. Na ta način si pridobiva
prva spoznanja, izkušnje in vpogled v svet tehnike in njegove posebnosti. Ta proces je
v krogu otrokove družine spontan, medtem ko je v okviru vrtca in drugih vzgojnih
zavodov načrten in usmerjen. Vzgojno-varstvene organizacije uresničujejo skupaj s
starši vzgojne smotre in naloge predšolske vzgoje tudi na področju delovno-tehnične
vzgoje s povezovanjem dejavnosti v kompleksen vzgojni proces.”(Papotnik, 1993, str.
9).
Tehnika in tehnologija prispevata k vsestranskemu oblikovanju otroka, k
povezovanju vseh vzgojnih področij, k uporabi metod in oblik, ki pogojujejo razvijanje
tehniške ustvarjalnosti, k posredovanju doživetij ob izdelkih, modelih, maketah,
sestavljankah, projektih, k usmerjanju v tehnično produktivno ustvarjalnost, k
opazovanju, posnemanju, zbiranju gradiv in sredstev zadelo, gradnji, preizkušanju,
eksperimentiranju, sestavljanju, razstavljanju itd. Prav iz tega vidika je prisotnost
tehnične vzgoje v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj gre za operativni način
uvajanja otrok v svet tehnike in tehnologije (Papotnik, 1989, str. 11).
Vonta (1981, str. 269–270) navaja, da se otrok uvaja v tehniko, tako da:
- spoznava pomen in namen tipičnih tehničnih predmetov, pojavov, procesov;
- primerja in razlikuje objekte, vozila, stroje, orodje in pribor, ki jih srečuje v
svojem okolju (npr. stanovanjska hiša, hlev, avto, traktor, sesalnik, kladivo,
vijak…);
- spoznava nekatere strojne dele (npr. kolesje, zobnik, zavora…);
- odkriva osnovne tehnične funkcije (npr. prevažanje, dviganje, poganjanje…);
- pridobiva zanimanje za tehnične stvaritve, pojave in procese;
- spoznava različne materiale (npr. blago, les, plastika …);
- oblikuje iz različnih materialov in tako razvija svoje tehnično ustvarjalne
zmožnosti;
- pri oblikovanju uporablja različno orodje in pribor (npr. škarje, kladivo,
klešče…);
- se uri v različnih tehničnih opravilih (npr. žaganje, pribijanje, rezanje, lepljenje,
trganje, šivanje…).
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Tehniko in tehnologijo tvorijo:
tehnična sredstva – obdelovalna orodja in pripomočki; energetski pretvorniki in
sistemi za prenos energije; sistemi za prenos in spremembo gibanja ter sistemi
za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij;
gradiva in obdelava gradiv – vrste gradiva; oblikovanje; preoblikovanje;
odrezovanje; sprememba strukture; spajanje ter obdelava površine;
organizacija dela – proučevanje problema; načrtovanje predmeta; razvoj
izdelka; priprava dela;
ekonomika – vrednotenje izdelka in dela (Zuljan, 2011a).
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev,
hkrati pa z novimi pogledi na zgodnje otroštvo dopolnjuje in nadgrajuje program dela v
javnih vrtcih. V Kurikulumu so opredeljeni cilji in načela predšolske vzgoje, teoretična
znanja o otrokovem razvoju in učenju, smernice, pogoji za vzgojno delo ter področja
dejavnosti. Kurikulum v svoje dejavnosti vključuje gibanje, jezik, umetnost, družbo,
naravo in matematiko (Bahovec, 2011, str. 4–6). Vse naštete dejavnosti pa se
prepletajo z delovno-tehnično vzgojo.
2.5.2 Tehnika in tehnologija predelave žita
2.5.2.1 Pridelava žit v preteklosti
Oranje
V preteklosti je bila priprava polja za setev žit ročna. Pomagali so si z živalmi
(konji, voli) in z lesenim plugom.
Setev
Ko je bila zemlja pripravljena, so ročno posejali žito, pri čemer so uporabljali sejalni
prt, nato so polja zrahljali z brano in robove polj zravnali z grabljami.
Žetev
Dan žetve je bil za kmeta velik praznik. Žeti so začeli zgodaj zjutraj. Žanjice so
žele žito s srpi, možje pa s kosami. Žito so povezali v snope in jih znosili na kup.
Po žetvi so snope zložili na lojtrski voz in odpeljali v mlatilnico.
Mlatev
Mlatiči so s cepci mlatili žito od jutra do večera. Kasneje je mlatiče zamenjal
mlatilnik na konjski pogon.
Žene so ločile žito od plev.
Mletje žit
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
Žito so s konjem ali volom zapeljali v mlin, kjer so ga zmleli v moko (Presinger,
2005, str. 13–27).
2.5.2.2 Pridelovanje žit danes
Danes celotni proces pridelave žit poteka strojno, tako oranje kot sama setev žit
potekata s pomočjo kmetijske mehanizacije. Za žetev se uporabljajo žitni kombajni,
prav tako čiščenje in luščenje žita poteka strojno. Današnji način pridelovanja žita je
vsekakor enostavnejši od starodavnega.
2.5.3 Tehnika in tehnologija za nastanek kruha
Peka kruha je bila vselej svečan dogodek ali nekakšen hišni obred. Gospodinja si
je nadela bel predpasnik, zvila lase pod ruto, zakurila peč do prave toplote, pripravila
grebljo za žerjavico in lesen lopar za vsajanje kruha. Postopek peke kruha je danes
(predvsem na podeželju) še vedno enak tistemu iz preteklosti. Iz moke, vode, soli in
kvasa se zmesi testo, ki vzhaja na toplem in ponovno zamesi ter oblikuje hlebce, ki še
enkrat vzhajajo v lesenih košaricah. Medtem se zakuri peč in počaka, da se drva
spremenijo v žerjavico. Ko peč postane bela, je pripravljena za peko. Gospodinja z
grebljico pograbi žerjavico k vratom peči in jo omete. Ko je peč očiščena, na lopar
posuje malo moke, nanj zvrne hlebec ter nanj z nožem zareže križ (ali tri črte) in ga
potisne v peč. Pečene hlebce z loparjem potegne iz pečice in jih očisti od pepela z
metlico. Pečene hlebce pokrijejo s prtičem in počakajo, da se ohladijo.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Tehnične dejavnosti v vrtcu in namen naloge
Otroke v predšolskem obdobju zanima veliko stvari. Izvedeti jih želijo v prvi vrsti od
staršev,prav tako pa veliko stvari sprašujejo tudi vzgojitelje/-ice v vrtcu. Na vprašanje
jim lahko preprosto odgovorimo, lahko pa jih postavimo v situacijo, preko katere bodo
sami prišli do odgovora.
Pri naravoslovju lahko določene spretnosti in znanje otrok včasih preverimo kar s
poskusom. To bo glavna tema te diplomske naloge. S pomočjo samostojno izdelanega
kruha bom preverila, ali so otroci, stari 4–5 let, sposobni z našo pomočjo od zrna priti
do kruha.
Namen naloge je bil ugotoviti ali so otroci seznanjeni s kulturo v predšolskem
obdobju, konkretno v Kurikulumu za vrtce, in ali so otroci dobro seznanjeni s
postopkom, kako pridemo od pridelanega zrna do končnega izdelka kruha.
Skozi dejavnost sem ugotavljala, kako spretni so pri izdelovanju likovnih izdelkov,
ali so z našo pomočjo sposobni priti od zrna do kruha in ali starost pogojuje spretnosti.
3.1.1 Raziskovalna hipoteze
Zastavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja:
ali otroci poznajo sestavine za peko kruha,
ali otroci znajo preprosto speči kruh,
ali otroci znajo uporabljati preprosta kmečka orodja,
ali otroci znajo izdelati košaro iz šibja.
3.1.2 Cilji
Ugotoviti, ali različni pristopi vplivajo na spodbujanje spoznavanja narave.
Ugotoviti, ali so otroci dobro seznanjeni s slovensko kulturo in tradicijo.
Ugotoviti, ali negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke
usmerja v povečano pozornost glede občutenja, opazovanja in tipanja.
Ugotoviti, ali so otroci seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna do
končnega izdelka, kruha.
3.1.3 Opis raziskovalne metode
Opravila sem kvalitativno in opazovalno empirično raziskavo. Za raziskovalno
metodo sem uporabila akcijsko raziskovanje.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
Izvedba – razvoj učnega postopka (kaj potrebujejo za kruh in koliko časa traja od
setve žita do kruha)
3.1.4 Predstavitev vzorca
V raziskavo je bila vključena skupina Žogice, to je 24 otrok letnika 2009. V skupini
je bilo 14 deklic in 10 dečkov. Vsi otroci so obiskovali vrtec že prej, zato nismo imeli
nikakršnih težav pri izvedbi dejavnosti. Kot skupina smo delovali samo v šolskem letu
2013/2014, vendar sem otroke dobro poznala. Povprečna starost v skupini je bila 5 let.
Otroci so se naravoslovno-tehničnih dejavnosti veselili in se jih udeleževali.
Z vprašalnikom sem naredila predtest, koliko otroci že vedo o kruhu in njegovem
nastanku.
Z otroki smo si ogledali knjigo Od zrna do kruha. Otroke sem seznanila z različnimi
vrstami kruha in pogovarjali smo se o podobnih in različnih lastnostih kruha. Vrste
kruha smo poimenovali: črn, bel, polnozrnat, ržen, ajdov, koruzni, pšenični…
Z otroki smo opazovali in tipali zrna pšenice in koruze, omenjena semena smo tudi
posadili in spremljali njihovo rast.
Z otroki smo si priskrbeli različna žita in semena ter iz njih naredili različne izdelke
– žitne sestavljanke.
Projekt smo zaključili s peko kruha, pri čemer smo se osredinili na razliko med
ostro in mehko moko ter na razliko med pečico in krušno pečjo.
3.1.5 Način zbiranja podatkov
Podatke za svojo raziskavo sem pridobila na različne načine.
Najpogostejša metoda ja bila opazovanje. Komentarje otrok sem si zapisovala
sproti med opravljanjem dejavnosti.
Pri dejavnostih sem otroke fotografirala. Fotografije so mi kasneje prišle prav pri
analizi dogodkov.
Kratko analizo sem zapisala po končani dejavnosti.
Oblikovala sem tudi ”kontrolni seznam” in si zapisovala odgovore otrok, njihova
dejanja in vprašanja.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
3.2 Spoznavanje preprostega kmečkega orodja
3.2.1 Priprava za tehnično dejavnost
Preglednica 1: Priprava za dejavnost spoznavanja preprostega kmečkega orodja
TEMA: spoznavanje preprostega kmečkega orodja
DEJAVNOST: spoznavanje preprostega kmečkega orodja za obdelavo žita
SKUPINA: Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK: 24 otrok
VZGOJITELJICA: Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJICE: Ingrid Čandek
PODROČJE DEJAVNOSTI: družba
POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI:jezik, narava
- jezik: spoznavanje in usvajanje novih izrazov
- narava: otrok se uri v različnih tehničnih opravilih
GLOBALNI CILJI: - otrok razvija interes in
zadovoljstvo ob odkrivanju širnega sveta zunaj domačega okolja
- otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete, procese, in njihovo funkcionalnost
- otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi vplivajo na okolje
OPERATIVNI CILJI: - otrok spoznava orodja za
obdelavo žita - otrok spoznava kmečko opravilo
METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: skupinska, individualna, frontalna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja
PRIPOMOČKI: reta, vile, srp, sito, slamnica, jerbas, seno ORODJE IN NAPRAVE:reta, vile, srp VARSTVO PRI DELU:otroke opozorim na varno ravnanje z orodjem, s katerim se lahko poškodujemo; z orodjem otroci rokujejo individualno
NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE:reta, vile,srp, slamnica, jerbas STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z različnim orodjem in njihovo uporabnostjo
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
3.2.2 Didaktična izvedba
a) Uvodni del (motivacija)
Šli bomo na ogled kmetije. Gospodarja bom prosila, da otrokom predstavi
preprosto kmečko orodje, ki ga uporabljajo pri obdelavi žita. Z otroki si bomo pred
obiskom kmetije ogledali knjige, v katerih so predstavljena kmečka opravila in orodja.
Pogovarjali se bomo tudi o delu na kmetiji v preteklosti.
b) b) Glavni del
Gospodar bo otrokom predstavil preprosto kmečko orodje, ki ga uporabljajo pri
obdelavi žita. Otroci bodo imeli možnost preizkušanja tega orodja in pripomočkov.
Spoznali bodo: srp, vile, jerbas, slamnico, sito,reto.
c) c)Zaključni del
Z otroki bomo ponovili vse nove izraze in opravila, ki jih bomo spoznali na kmetiji.
Otroke bom spodbudila k pripovedovanju in izražanju njihovih vtisov o videnem. V vrtcu
bodo otroci narisali orodja, ki smo jih spoznali na kmetiji.
3.2.3 Analiza in evalvacija
Otroke sem najprej opozorila na nevarnosti pri uporabi nekaterih orodij. Vsako
orodje je gospodar poimenoval, obrazložil, zakaj se uporablja, in pokazal, kako se
uporablja (rezanje trave s srpom,nabadanje sena na vile, sejanje žita s sitom, nošnja
jerbasa na glavi). Otroci so orodja tudi sami preizkusili, pri čemer je največji izziv zanje
bila nošnja jerbasa na glavi obenem z lovljenjem ravnovesja. Z vidika varnosti je največ
pozornosti terjal srp, da se otroci z njim nebi poškodovali pri poskusu rezanja trave.
Vile so bile za otroke v glavnem precej okorne, so se pa jim zdele poleg srpa najbolj
zanimive. Nekateri otroci so nošenje jerbasa na glavi povezovali s prizorom iz slikanice
Juri Muri v Afriki in se pri tem zabavali. Nekaterim fantom se je premetavanje sena z
rokami zdelo veliko bolj zanimivo od tistega z vilami.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Slika 9: Otroci spoznavajo orodje za žetev žita, imenovano srp
Slika 10:Otroci poskušajo uporabo srpa
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Slika 11: Otroci spoznajo sito za presajanje žita
Slika 12: Otroci so poskušali presejati žito
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Graf 1: Prepoznava orodij glede na število otrok in na posamezno orodje
Od štiriindvajsetih otrok je petnajst otrok prepoznalo vile, deset otrok srp, dva
otroka jerbas, šestnajst otrok sito, trije otroci reto in štirje otroci slamnico.
Od štiriindvajsetih otrok devet otrok ni poznalo vil, štirinajst otrok srpa,
dvaindvajset otrok jerbasa, osem otrok sita, enaindvajset otrok rete in dvajset otrok
slamnice.
15
102
16
34
Število otrok, ki je prepoznalo posamezno orodje
Vile
Srp
Jerbas
Sito
Reta
Slamnica
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
Preglednica 2: Prepoznavanje orodij glede na posameznega otroka
ORODJE
OTROCI
VILE
SRP
JERBAS
SITO
RETA
SLAMNICA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Graf 2:Prikaz spretnosti pri preizkušanju kmečkega orodja
Otroci so preizkusili kmečko orodje, ki nam ga je ponudil gospodar. Pri
preizkušanju njegove uporabnosti je pomoč potrebovalo štirinajst otrok, desetim
otrokom pa rokovanje s kmečkim orodjem ni delalo večjih težav.
Slika 13: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje– sito
Preizkušanje orodja
S POMOČJO
BREZ POMOČI
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Slika 14: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje – grablje
Slika 15: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje – vile
Slika 16: Likovno izražanje otrok: kmečko orodje– srp
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
3.3 PEKA KRUHA NA TABORNIŠKEM OGNJU
3.3.1 Priprava na tehnično dejavnosti
Preglednica 3: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha na taborniškem ognju
TEMA: peka kruha
DEJAVNOST:peka kruha na taborniškem ognju
SKUPINA:Žogice ŠTEVILO OTROK: 24 STAROST OTROK: 4–5 let
VZGOJTELJICA:Zorica Perović POMOČNICA VZGOJITELJICE: Ingrid Čandek
PODROČJE DEJAVNOSTI: narava
POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: jezik, gibanje
- gibanje: razvijanje fine motorike - jezik
GLOBALNI CILJI:
- spoznavanje snovi OPERATIVNI CILJI:
- otrok spozna, kako enostavno speči kruh
- otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov
- otrok spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela
- otrok odkriva in spoznava, kako se snovi mešajo in kako se pri tem spreminjajo lastnosti
GLOBALNI CILJI: spodbujanje jezikovne zmožnosti OPERATIVNI CILJI: otrok spoznava nove izraze
METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: skupinska, individualna, frontalna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja
PRIPOMOČKI: palice, testo za kruh, (voda, moka,sol), kurišče, vžigalice, časopisni papir, drva ORODJE IN NAPRAVE:/ VARSTVO PRI DELU:otroke opozorimo na nevarnost pri delu z ognjem in pri tem pazimo na njihovo varnost
NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE:kurišče STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje s preprosto peko kruha in preprosto pripravo testa
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
3.3.2 Didaktična izvedba
a) Uvodni del (motivacija)
Z otroki se bomo na zelenici posedli v krog. Spodbudila jih bom k razmišljanju,
kako preživeti v naravi oziroma kako si pripraviti obrok. Vprašala jih bom, kako bi
pripravili ogenj, na katerem bi si lahko spekli hrano. Povedala bi jim, da znam na
taborniškem ognju speči kruh, in jih povabila, da ga spečemo skupaj.
b) Glavni del
Otroci bodo pomagali pripraviti taborniški ogenj (prinesli bodo drva, papir,
kamenje). Opazovali bodo, ko bo gospodar prižgal ogenj. Otrokom bom prinesla v
posodah vse 3 sestavine, moko, vodo in sol, ki jih bomo zamesili v testo. Testo bomo
razdelili na manjše koščke, ki jih bodo otroci ovili na palice in testo nad vročo žerjavico
pekli do zlato rumene barve.
c) Zaključni del
Ko bo kruh pečen, bodo otroci kruh sneli s palic in ga pojedli.
3.3.3 Analiza in evalvacija
Otroci so potrebovali spodbudo pri skrbnem in doslednem umivanju rok kot osnovi
osebne higiene. Gnetenje testa jim je bilo v veliko veselje. Nato so ga med dlanmi v
manjših koščkih svaljkali v trakove. Ovili so jih na en konec metrskih leskovih palic in
držali nad žerjavico, dokler testo ni porjavelo. Pri ovijanju testa so imeli kar nekaj težav,
zato sem jim ponudila pomoč. Sama peka testa je bila precej sproščujoča, vendar so
bili nekateri zelo neučakani in so palico prehitro vrteli, da se testo sploh ni moglo prav
zapeči. Že pečeno testo je bilo treba odluščiti s palice še vroče, pri čemer so otroci v
glavnem potrebovali pomoč. Vsem otrokom je bil okus takšnega kruha zelo všeč, zato
je testa hitro zmanjkalo. Mnogi so izrazili željo, da bi taborniško peko še kdaj ponovili.
Nekateri otroci pa so podali idejo, da bi na takem ognju lahko pekli tudi krompir in
koruzo.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Slika 17: Otroci pomagajo pripravljati ogenj
Slika 18: Priprava žerjavice
Slika 19: Pripravili smo testo Slika 20: Testo smo ovili na paličice
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Slika 21: Peka kruha na taborniškem ognju Slika 22: Pečen kruh
Graf 3: Peka kruha na taborniškem ognju glede na posamezno dejavnost
Pri gnetenju testa je kar 19 otrok potrebovalo pomoč, preostalih pet otrok je
samostojno gnetlo testo. Od štiriindvajsetih otrok je osemnajst otrok pri navijanju testa
na palico potrebovalo pomoč. Preostalih šest otrok je samostojno opravilo delo. Tudi
peka testa na taborniškem ognju je bila ovirana pri 18 otrocih.
5
6
6
Število otrok, ki so uspešno opravili posamezno dejavnost
Gnetenje testa
Ovijanje testa na palice
Peka testa na
taborniškem ognju
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
3.4 IZDELAVA KOŠARIC IZ ŠIBJA
3.4.1 Priprava na tehnično dejavnost
Preglednica 4: Priprava na tehnično dejavnost izdelave košaric iz šibja
TEMA: košarica iz šibja
DEJAVNOST:sodelovanje pri izdelavi košarice iz šibja
SKUPINA:Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK:24 otrok
VZGOJITELJICA:Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJICE:Ingrid Čandek
PODROČJE DEJAVNOSTI: narava
POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: gibanje
GLOBALNI CILJI: - razvija tehnično ustvarjalnost - otrok spoznava delovni proces in
razvija primeren odnos do dela OPERATIVNI CILJI:
- otrok sodeluje pri izdelavi košarice iz šibja
- otrok izdela košarico iz šibja
CILJI: - otrok se uri v različnih tehničnih
opravilih - razvijanje fine motorike
METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija, opazovanje OBLIKA DELA: frontalna, individualna DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije, opazovanja
PRIPOMOČKI: leskove šibe, lesena podlaga, lesene paličice, žica, brusni papir ORODJA IN NAPRAVE:/ VARSTVO PRI DELU: otroke opozorimo na nevarnost pred ostrim koncem žice in ostrimi deli lesenih palčk
NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE: leskove šibe, brusni papir STRATEGIJE VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z uporabo naravnega materiala
3.4.2 Didaktična izvedba
a) Uvodni del (motivacija)
Otroke bom povabila v polkrog in jim pokazala pleteno košarico. Otroke bom
vprašala, zakaj se košarica uporablja, kako jo naredimo in iz česa je narejena.
Pogovarjali se bomo, če so izdelavo takšne košarice že videli in ali kdo od njihovih
starih staršev to izdeluje. Prinesla bom kup šibja in jim predstavila način izdelave.
b) Glavni del
Gospodar nam bo demonstriral pletenje košaric in pokazal, kako takšna košarica
nastane. Otroke bom razdelila v dve skupini. Ena skupina bo izbirala primerno šibje za
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
pletenje košaric. Druga skupina bo pletla košarice. Potem se bosta skupini zamenjali.
Otroke bom spodbujala k sodelovanju pri izdelavi košarice.
c) Zaključni del
Po končani dejavnosti bom otroke povabila na travnik, kjer si bomo ogledali našo
košarico in se pogovorili o vtisih, kaj se jim je zdelo zahtevno pri izdelavi košarice.
3.4.3 Analiza in evalvacija
Otroci so preizkušali in primerjali dolžino, debelino in prožnost posameznih vrbovih
šib. Nato so opazovali demonstracijo kmeta pri vpletanju posamezne šibe v obod
košare. Zaradi narave samega pletenja je bilo mogoče zgolj individualno delo z otroki
pri prepletanju posameznih šib,saj je bilo treba držati obod pri miru. Otroci so imeli v
glavnem težave pri izmeničnem cikcakastem ovijanju posameznih šib okoli palic na
obodu. Pri tem so potrebovali verbalno usmerjanje in občasno ponovitev
demonstracije. Delo je terjalo veliko koncentracije, pri čemer so veliko potrpežljivosti
pokazale starejše deklice. Mlajši dečki pa so se kmalu naveličali, a so na koncu želeli
vsi videti končni izdelek. Dejavnost je po mojem mnenju dobra vaja za razvoj fine
motorike in koncentracije, pri čemer so individualne razlike med posameznimi otroki.
Slika 23: Priprava vrbovih šib in dna Slika 24: Otroci spoznavajo material, potreben
košarice za košarice
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Slika 25: Pletenje košarice Slika 26: Pletenje košarice
Slika 27: Pletenje košarice Slika 28: Kmet prikazuje pletenje
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Slika 29: Otroci spletajo košarico Slika 30: Dokončana košarica
Graf 4: Samostojnost pri prepletanju košaric glede na število otrok
Pri prepletanju lesenih košaric z vrbovimi šibami je deset otrok potrebovalo pomoč,
štirinajst otrok pa je povsem samostojno prepletalo šibe.
10
14
Samostojnost pri prepletanju košaric
Samostojno prepletanje
Prepletanje s pomočjo vzgojiteljice
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
3.5 PEKA KRUHA
3.5.1 Priprava na tehnično dejavnost
Preglednica 5: Priprava na tehnično dejavnost peke kruha
TEMA: kruh
DEJAVNOST:peka kruha
SKUPINA:Žogice STAROST OTROK: 4–5 let ŠTEVILO OTROK:24 otrok
VZGOJITELJICA:Zorica Petrović POMOČNICA VZGOJITELJIC:Ingrid Čandek
POROČJE DEJAVNOSTI: - DRUŽBA
POVEZANOST Z DRUGIMI PODROČJI: - JEZIK - NARAVA
GLOBALNI CILJI: - otroci spoznavajo življenje v
preteklosti - otroci spoznavajo postopek peke
kruha OPERATIVNI CILJI:
- otroci sodelujejo pri pripravi kruha
CILJI: - usvaja nove izraze - spoznava lastnosti snovi - spoznava delovni proces
METODE DELA: pogovor, razlaga, demonstracija OBLIKA DELA: skupinska DELOVNE TEHNIKE: pogovor, razlage, demonstracije
PRIPOMOČKI: moka, kvas, olje, voda, sol, posoda, kuhinjska krpa ORODJE IN NAPRAVE:krušna peč VARSTVO PRI DELU:otroke zaščitimo pri vnašanja kruha v krušno peč in jih opozorimo na nevarnost
NOVI POJMI IN POSPLOŠITVE: krušna peč, kvas STRATEGIJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA:seznanjanje z različnimi načini peke kruha
3.5.2 Didaktična izvedba
a) Uvodni del (motivacija)
Otrokom bom povedala, da nam bo gospodinja na bližnji kmetiji pokazala, kako
speče kruh v krušni peči, mi pa bomo njeni pomočniki. Preden bomo odšli na kmetijo,
pa se bomo pogovarjali o sestavinah kruha, kje kruh pečemo, zakaj kruh vzhaja in
kakšne vrste kruha poznamo. Z otroki bomo ponovili sestavine, ki jih potrebujemo za
pripravo kruha.
b) Glavni del
Ogledali si bomo pripravo in peko kruha v krušni peči na bližnji kmetiji. Otroci bodo
tako spoznavali tradicionalni način peke kruha naših babic. Spoznali bomo krušno peč
in kako poteka peka kruha.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
c) Zaključni del
Ko bo kruh pečen, ga bomo pokusili in se pogovorili, kakšen okus ima ter kaj je
značilno za kruh iz krušne peči.
3.5.3 Analize in evalvacije
Otroci so se veselili obiska sosednje kmetije in peke kruha. Preden smo odšli na
kmetijo, pa sem jim postavila nekaj vprašanj in si odgovore zabeležila.
IZ ČESA NASTANE KRUH,KAKŠNE SESTAVINE POTREBUJEMO?
- ”Iz moke in jajc.”
- ”Iz jajc, moke, kvasa in vode.”
- ”Ja,vroča mora biti, je rekla moja babica.”
- ”Moja mami pa ne peče kruha.”
- ”Pa še olje mora biti.”
- ”In čiste roke moramo imeti.”
- ”Sol še mora biti.”
ZAKAJ KRUH VZHAJA?
- ”Ker dodamo kvas.”
- ”Ker drugače ga ne moremo pojesti.”
- ”Ja, ker ni pečen.”
- ”Kvas je nekaj takega, zaradi česar se kruh dvigne.”
KJE BI LAHKO PEKLI KRUH?
- ”V peči.”
- ”Tam, kjer je štedilnik.”
- ”Na ognju.”
- ”Ja, na ognju, mi smo enkrat pekli kruh in hrenovko zunaj, ko je bila noč.”
- ”Tam, kjer se peče pica.”
- ”V pečici in lepo zadiši.”
KAKŠNE VRSTE KRUHA POZNAMO OZ. KAJ LAHKO DAMO V KRUH?
- ”Ajdov.”
- ”Pšenični.”
- ”S semeni, meni takšnega naredi babi.”
- ”Ja, pa lahko so tudi bomboni notri.”
- ”Mi imamo takšen kruh doma, ko je božič.”
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
- ”Navaden.”
- ”Bel, lahko je pa tudi črn kruh.”
- ”Koruzni, takšen, kot ga dobimo v vrtcu.”
Ko smo prišli na kmetijo, smo z gospodinjo pripravili testo. Povedala jim je,da je
testo treba dobro pregnesti. Vsakemu otroku je dala kepico testa, ki jo je otrok dobro
pregnetel in oblikoval v hlebček ter ga odložil na pripravljeno desko. Otroci so z
zanimanjem opazovali vzhajanje testa in nestrpno čakali, kdaj bo gospodinja dala
hlebčke v krušno peč. Med tem ko se je kruh pekel, smo si ogledali živali na kmetiji.
Gospodinja nas je poklicala, saj je bil kruh pečen. V sobi je prijetno dišalo po sveže
pečenem kruhu. Vsak otrok je dobil hlebček kruha.
Slika 31: Priprava kvasa Slika 32: Čakanje na testo
Slika 33: Vzhajanje kruha
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Slika 34: Peka kruha
Graf5: Število osnovnih sestavin za peko kruha, ki jih otroci zmorejo samostojno našteti
1 2
6
7
6
2
Koliko osnovnih sestavin za kruh
otroci samostojno navedejo?
Nobene
Eno
Dve
Tri
Štiri
Pet
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Graf6: Sestavine za peko kruha, ki jih otroci najpogosteje samostojno navedejo
Večina otrok je prepoznala sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo in izdelavo
testa. Da k sestavinam za kruh spada sol, ni vedelo 11 otrok, za kvas šest otrok in za
vodo samo osem otrok.
Graf 7:Ročne spretnosti pri gnetenju testa – kruha
Otroci so imeli pri gnetenju testa kar precej težav. Zato je pomoč potrebovalo
devetnajst otrok. Preostalim petim otrokom pa gnetenje ni delalo težav.
23
19
13
163
Katere sestavine za kruh otroci
najpogosteje samostojno navedejo?
Moka
Kvas
Sol
Voda
Sladkor
19
5
Gnetenje testa
S POMOČJO
BREZ POMOČI
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
4 SKLEP
Namen naloge je bil ugotoviti, ali so otroci seznanjeni s kulturo v predšolskem
obdobju, konkretno v kurikulumu za vrtce, in ali so otroci dobro seznanjeni s
postopkom, kako pridemo od zrna do končnega izdelka kruha.
Skozi dejavnost sem ugotavljala, kako spretni so pri izdelovanju likovnih izdelkov,
ali so z našo pomočjo sposobni priti od zrna do kruha in ali starost pogojuje spretnosti.
Diplomska naloga temelji na naslednjih hipotezah.
Hipoteza 1: različni pristopi vplivajo na spodbujanje spoznavanja narave.
Hipoteza 2: otroci so dobro seznanjeni s slovensko kulturo in tradicijo.
Hipoteza 3: negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke usmerja v
povečano pozornost glede občutenja, opazovanja in tipanja.
Hipoteza 4: otroci so seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna do končnega
izdelka –kruha.
Na podlagi dejavnosti, ki sem jih izvajala z otroki, lahko vse navedene hipoteze
potrdim. Otroci so bili pri dejavnostih uspešni. Otroci so s skupnimi močmi uspeli
navesti vse potrebne sestavine za kruh, prav tako jim peka kruha ni delala preglavic.
Tudi pri dejavnosti spoznavanja kmečkega orodja so vsi usvojili uporabo posameznega
orodja. Nekoliko težav jim je delala dejavnost pletenja košaric iz šibja, ampak tudi tu so
z nekoliko pomoči bili uspešni vsi.
Skozi nalogo sem prišla do spoznanja, da različni pristopi vplivajo na spodbujanje
in spoznavanje narave, saj otrok s tem pridobiva izkušnje, kako sam in drugi otroci
vplivajo na naravo in kako lahko vsakodnevno pripomorejo k izboljšanju našega okolja.
Pomembno je, da so otroci tudi seznanjeni z ”naravo včasih in danes.” Seveda je pri
nekaterih otrocih opaziti razlike glede seznanjanja s slovensko kulturo in tradicijo, saj
prihajajo iz drugih krajev in dežel, kjer je njihova kultura in tradicija drugačna. Imajo
popolnoma druge navade in običaje. Slovenski otroci kulturo in tradicijo zelo dobro
poznajo in so z njo zelo dobro seznanjeni. Ugotovila sem tudi, da negovanje,
spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja otroke usmerja v povečano pozornost
glede občutenja, opazovanja in tipanja, saj so na ta način bolj pozorni na stvari in
dogajanje okoli sebe.
Zaključim lahko, da so otroci dobro seznanjeni s postopkom, kako pridemo od zrna
do kruha, saj je večina otrok s tem seznanjena že od malih nog. Večina otrok pri
samem postopku sodeluje doma in s tem pridobiva informacije in znanje.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
VIRI IN LITERATURA
Ajda. Pridobljeno 5. 5. 2014 s http://www.czs.si/cebele_medoviterastline_ajda.php.
Bahovec, E. (2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad
Republike Slovenije za šolstvo.
Bodieko. (2011). Ječmen – zdravo in dobro živilo. Pridobljeno 24. 5. 2014 s
http://www.bodieko.si/jecmen-zdravo-in-dobro-zivilo.
Izobraževalni center Piramida Maribor. (2007). Pridelava in uporaba prosa v 20.
stoletju v Prekmurju. Pridobljeno 13. 5. 2014 s http://www.icp-
mb.si/srednja/index.php/raziskovalne-dejavnosti/mladi-za-napredek-maribora/157-
pridelava-in-uporaba-prosa-v-20-stoletju-v-prekmurju.
Kunaver, D. (2009). Čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu. Ljubljana: Samozaložba
D. Kunaver.
Kocjan, A. D. (1999). Pozabljene poljščine. Ljubljana: Založba Kmečki glas.
Naše žito. Pridobljeno 21. 5. 2014 s http://www.krtina.com/Pomembno/zita.asp.
Nemec, B., Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Založba Grafenauer.
Oves in vloga v ohranjanju zdravja. Pridobljeno 19.5.2014 s http://www.mb-
lekarne.si/slo/koristno/ste_vedeli/rastline/38/oves.
Papotnik, A. (1989). Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Pedagoška Obzorja.
Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Založba Obzorja.
Pira(b. l.). Pridobljeno 16. 5. 2014 s http://sl.wikipedia.org/wiki/Pira.
Presinger, G. (2005). Od zrna pšenice do kruha in potice. Celje: Fitmedia.
Pšenica. Pridobljeno 18. 5. 2014 s http://www.surovine.si/psenica.php.
Renčelj, S., Prajner, M., Bogataj, J. (1993). Kruh na Slovenskem. Ljubljana: Kmečki
glas.
Skrivnost žitnega zrna. Pridobljeno 17. 5. 2014 s http://www.zdravje.si/skrivnost-
zitnega-zrna.
Testiranje koruznih sort. Pridobljeno 23. 5. 2014 s http://www.agrosaat.si/Testiranje_ko
ruznih _sort,254,0.html
Todorić, I.,Gračan, R. (1982). Specialno poljedelstvo. Ljubljana: DZS.
Vonta, T. (1981). Spremljanje vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih
otrok. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.
Zuljan, D. (2011). Metodika tehnične vzgoje. Koper: Univerza na
Primorskem,Pedagoška fakulteta.
Čandek, Ingrid (2014): Od zrna do kruha. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Žita za zdravje ključnega pomena. (6. oktober 2011). Pridobljeno 17. 5. 2014 s
http://www.aktivni.si/zdravje/zita-za-zdravje-kljucnega-pomena/.