128 Leto 1, št. 1 (Julij, 2018)SLOVE N IANA - vsebina

43Slika 77: M. Krleža. 43Slika 78: Revija Pečat.

Spoštovani beroči !V tem prispevku Vam posredujem še nekaj dodatnih informacij vezanih na čas brutalnega KPJ stalinističnega vzpona na monopolno oblast na ozemlju ex Jugoslavije Nekateri avtorji, ki so in ki obravnavajo vzpon J:B: TITA na vrh stalinistične ilegalne KPJ in zelo brutalen nesodno politično morilski pohod na oblast in njen prevzem leta 1945 pišejo, trdijo ali dom-nevajo dokaj enotno - naslednje:1. J.B. Tito in njegova ekipa Kardelj, Đilas, Ranković itd. so se odloćili za brutalno nasilen prevzem oblasti v Kraljevini Jugoslaviji Domnevno so se za nasilen prevzem oblasti odločilli na osnovi teh dveh in ostalih dogodkov časa pred 2. sv. vojno:- :streljanje v Skupščini v Beogradu, 20.6. 1928, ko je atentator P. Račić do smrti ustreli tri pomembne poslance, Hrvate..-- leta 1934 pa so pripadniki HR ustašev v Marseilllu izvedli atentat in us trelili kralja Aleksanda I. Ta preobrat v odločitev za hiter in brutalen, nesodno politično morilski prevzem oblasti - je v vodstvu KPJ verjetno vzpoodbudil tudi izbruh t. i. Španske državljanske vojne oktobra 1936. leta.2. Leta 1938, tedaj 45 let stari M. Krleža je bil (tega leta) javno že priznan, uveljavljen pisec.

UDK 323(497.4) UDK 929 A-Ž Krleža Miroslav1.05 polkudni članek, “SLOVENIANA” znak “B”Izvleček:Namen: namen prispevka je pozitivno opozoriti slovensko javnost na politično in kulturno pomembni spis-polemiko priznanega HR književnika Miroslava Krleže “Dijalektički antibbarbarus” iz 1939. leta ter na verjetno odsotnot tega pomembnega dela v učnih vsebina šol v R. Sloveniji.Metodologija/pristop: branje originalnega teksta in osebna preveritev navzočnosti tega kulturno in politično pomembnega teksta v knjižnicah v Ljubljani.Analiza/rezultati: analiza daje osnove za domnevo, da ta tekst v šolah R. Slovenije nima mesta, do katerega bi bil upravičen. Navzočnosti vsebine teksta-polemike v učnih vsebinah FDV nisem preverjal. Vsekakr pa Fakulteta za družbene vede iz Ljubljane - tega teksta nima v zalogi knjižnice na FDV.Uporabnost: prispevek je vzpodbuda za uvrstitev pomembnega teksta “Dijalektički antibarbarus” v učne programe šol v R. Sloveniji.Ključne besede: Republika Slovenija, Krleža Miroslav, “Dijalektički antibarbarus”, Fakulteta za družbene vede - FDV

M. KRLEŽA IN SRBSKI

NADREALISTM. RISTIĆ STA SI

Z REVIJO “PEČAT” PPRIZADEVALA

BRANITI SVOBODOOSEBNE

MIISLITER SVOBODO KREATIVNEGA UMETNIŠKEGA

IZRAŽANJA.iinfo

Janez K. Kern

ORIGINALNI TEKST

“DIJALEKTIKI ANTIBARBARUS” SE

NAHAJA V 8/9 ŠT.

REVIJE “PEČAT”, LETO 1939.,

V LJUBLJANI GA IMAJO V “NUK”-u.

info Janez K. Kern

INTERNET: “DIJALEKTIČKI ANTIBARBARUS” M. KRLEŽE

129Leto 1, št. 1 (Julij, 2018) SLOVE N IANA - vsebina

“DIJALEKTIČKI ANTIBARBARUS” M. Krleže

43Slika 76: Tekst iz revije Pečat št. 8./9., 1939.

V mladostnih letih in delih je M. Krleža kazal precej socialnega čuta in nagnjenj do obravnave in do pisanja o socialni tematiki, o revščini in o so-cialnih stiskah navadnih ljudi. Zato, zaradi takšne usmerjenosti M. Krleže v sočutje in v razumevanje socilnih problemov navadnega prebivalstva - je M. Krleža osebno poznal tudi veliko pišočih socialistov in marksistov npr. Ognjena Prico in mnoge ostale.Vendar je Miroslav Krleža bistro opazil, da so se z začetkom t.i. Španske državljanske vojne - mnogi od prej humano, socialno čutečih in pišočih levičarjev - spremenili v VKP/b staliniste: Začeli so zagovarjati “pravico” do nasilnega prevzema oblasti in do fizičnega pokončevanja nasprotno, nemarxistićno, “nestalinis-tično” mislečih. M. Krleža je najprej leposlovno, satirično v knjigi proze Banket v Blitvi - kritiziral stalinizem v SZ. To so KPJ stalinis-tični komunisti opazili in reagirali do Krleže - sovražno !LETA 1939 JE M. Krleža V SVOJI REVIJI “ PEČAT” ZAČEL OBJAVLJATI POLEMIČNI PROZNI SPIS“ DIJALEKTIČKI ANTIBARBARUS”. V TEM NAVIDEZ LITERARNO UMETNIŠKO POLEMIČNEM SPISU, V KAT-EREM MIROSLAV KRLEŽA POLEMIZIRA IN SMEŠI ZLASTI PRETIRANO PREPROSTE STALIN-KOMUNISTIČNE BOJEVITO PROPAGANDISTIČNE “ PESNIKE” IN LITERATE KOT SO BILI RADOVAN ZOGOVIĆ IN DRUGI.Danes, leta 2018. leta so okoliščine in razlogi za vznik tega “ spora na levici” iz leta 1939 že popolnoma razjasnjeni.Popolnoma je jasno tudi, da je v tem sporu moral ugledni in že uveljavljeni intelektualec in pisec M. Krleža “priznati grobo, fizično premoč” KPJ stalinistov, komunistov.Intelektualno in moralno je M. Krleža v tem sporu sicer “zmagal” , vendar s kritiko stalinizma “ni smel” nadaljevati - sicer bi ga verjet-no doletela podobna “kazen” , kakršno je zaradi kritike brutalnosti VKP/b boljševizma in J.V. Stalina doživel Gorkićev komunist Živojin Pavlović - kot pišem v tej reviji na drugem mestu: KPJ ga je likvidirala. M. Krleža se je KPJ komunistom bil zaradi preživetja - primoran prilago-

M. KRLEŽA SE JE MED

VOJNOSKRIVAL PRED HR USTAŠI IN

PRED “TITO PARTIZA-

NI” V V ZA-GREBŠKI

PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IN DRUGJE.

info Janez K. Kern

PO 2. VOJNI

JE M KRLEŽA V “ZASILNEM SOGLASJU” Z J.B.. TITOM

VODIL J.LEKSIKOGRAFS-

KI ZAVOD V ZAGGREBU.

infoJanez K. Kern

INTERNET: “DIJALEKTIČKI ANTIBARBARUS” M. KRLEŽE

130 Leto 1, št. 1 (Julij, 2018)SLOVE N IANA - vsebina

INTERNET: “DIJALEKTIČKI ANTIBARBARUS” M. KRLEŽE

diti. Po 2. sv. vojni je bil direktor Leksikografskega zavoda v Zagrebu.Oris dogajanja okrog t.i. “spora na levici 1938, 1939”: Krleža je v nasprotju s stalinsko propagandističnimi “ angažiranimi pisci, ki so propagirali sovjetski angažma v t.i. Španski državljanski vojni za-govarjal način pisanja kot ga je gojil intelektualec in slogovno umetniško dovršen pisec pesmi in drugega iz Beograda “nadrealist” Marko Ristić. M. Krleža v svoji kritiki tedanjih stalinsko-marxističnih piscev naka-zuje, da stalinsko radikaliziran “ marxizem” vodi v brezpravje, v za-nikanje humanizma in kulture , s pozivanjem k politično morilskemu nasilje pa v - brezpravje in v - barbarstvo.Spor med Miroslavom Krležo in propagandistični pišočimi “ stalinis-tičnimi” pesniki se je tako zaostril,da so užaljeni “pišoći marxisti” začeli M.. Krleži tudi fizično groziti. Posredovati je moral celo Josip Broz. Josip Broz in M. Krleža sta se v Zagrebu tudi sestala. In se pogovarjala.V tistem pogovoru na štiri oči, pogovoru, ki ga je M. Krleža kasneje natančno opisal je M. Krleža J. Brozu obljubil, da bo svojo kritiko do marxistično propagandističnih literatov omilil: tako nadaljevanja polemike “Dijalektički antibarbarus” Krleža - ni napisal.Ko se je začela 2. svetovna vojna je M. Krleža Đilasovo vabilo naj se pridruži KPJ “ Titovim -Stalin partizanom” odklonil.Ni hotel oditi v gozdove mednje, ker jw domneval, da ga bodo “KPJ partizani” nesodno likvidirali.Znano je, da se je v času okupacije M. Krleža, da bi si rešil življenje pred stalinističnimi partizani in pred NDH ustaši - del časa skrival med bolniki v zagrebški Psihiatrični bolnišnici. Predstojnik te bolnišnice, Krležev os-ebni prijatej - je bil po koncu druge vojne nesodno likvidiran, domnevno s strani KP OZNE.O vsem zgoraj zapisanem se je mogoče informirati s pomočjo interneta.Jaz, Janez Kepic-Kern sem bil močno presenečen, da v zalogi kn-jižnice FDV ( Fakulteta za družbene vede ) tako pomembnega dela kot je “ DIjalektički antibarbarus” iz 1939, ko je Krleža še pravočas-no svaril pred nevarnostjo stalinističnega političnega “ barbarstva” - tega tako temeljnega dela - niti nimajo v zalogi. To “odsotnost” “Dijalektičkog antibarbarusa” v Knjižnici FDV, ki se imenu-je po dr. J. Goričarju - sem osebno ugotovil: z obiskom te knjižnice. In s pregledom njenih katalogov.Seveda jaz osebno, Janez Kepic-Kern - ne vem, kaj in - če sploh kaj - profesorji - študentom - povedo o tem pomembnem t.i. “sporu na levici”, leta 1939. Malo pred začetkom 2. svetovne vojne. In: npr. - kaj jim povedo o VKP/b boljševizmu, o J.V. Stalinu, o NKVD, o t.i. Španski državljansk vojni, o KPS, KPJ OZNI; KNOJU itd.!?V Ljubljani imajo tekst “Dijalektički antibarbarus” le v “ NUK-u “ ( Narod-na in univerzitetna knjižnica ) , originalno izdajo v reviji “Pećat” iz 1939. leta. In morda še v kateri od knjižnic v Ljubljani, ki še niso zajete v sistem Cobiss ?.Vsekakor pa slovensko javnost, slovenske stranke, Ministrstvo RS za šolstvo, “NAKVIS” itd. opozarjam na domnevno “nenavadne” programe študijskih vsebin na FDV (Fakulteta za družbene vede v LJ ). Mislim, da ima FDV status R.SLO držanega akademskega za-voda v okviru Univerze v Ljubljani.Nenavadno, mar ne ? Zapis, odg. urednik edicij “SLOVENIANA” l.r. Janez Kepic-Kern, l. 2018.43CITATNI PREPOSTNETEK:Slika 76: Pečat 8. 9. 39. POVZETO PO: http://kupindo.com. Slika 77: M. Krleža. POVZETO PO: https://www.bitno.net. Slika 78: Revija Pečat. POVZETO PO: https://www.enciklopedija.hr

SEDANJE GOVORJENJE

“PO-KOMUNISTIČNIH”

STRANK IN POSLANCEV

O NEKAKŠNIH “DRŽAVNIH”

ŠOLAH V R. SLOSE ZDI “ČISTO

SPRENEVEDAN-JE.info

Janez K. Kern

EX SFRJ IN

VERJETNO TUDI ŠE SEDANJE

R. SLO “DRŽAVNE” ŠOLE

IN VRTCI SO BILI (SO ŠE?)

ŠE KAKO KP, ZK

“IDEOLOŠKI”info

Janez K.Kern