Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, februar 2013 | številka 01Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, februar 2013 | številka 01

PRIPRAVE NA MEDNARODNO AKREDITACIJO

PRIPRAVE NA MEDNARODNO AKREDITACIJO

USKLAJENO DELOVANJE ZDRAVSTVA V PRIMERU

MNOŽIČNIH NESREČ

USKLAJENO DELOVANJE ZDRAVSTVA V PRIMERU

MNOŽIČNIH NESREČ

NAGRADNA KRIŽANKANAGRADNA KRIŽANKA

VODSTVO UKCL PODELILO

PRIZNANJA

VODSTVO UKCL PODELILO

PRIZNANJA

INTERNOINTERNOINTERNOINTERNO

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILOTudi v letu 2013 je naša želja, da bi zapo-sleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najka-sneje do 15. marca 2013. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digi-talni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

18

10

04

KAZALO03 UVODNIK

KDO SMO MI 04 Večdisciplinarnostdelainvključevanjestaršev

05 Ciljslužbezaizobraževanjejevseživljenjskučenjezaposlenih AKTUALNO07 VolitvepredstavnikovzaposlenihvSvetzavoda

08 PripraveUKCLjubljananapresojozapridobitevMednarodneakreditacijeDNV

10 DanodprtihvratLekarneUKCLjubljana

11 PovečanještevilaambulantnihprostorovvurgentnemtraktuNevrološkeklinike

11 Za40letdialize40vrtnic

12 Projekt:Izdatki

13 Pisanjespletnihvsebin(1.)

14 Pomembnojeusklajenoukrepanjezdravstvavprimerumnožičnihnesreč

15 UKCL SMO LJUDJE »Zrokovrokidoboljšegadela« UTRIP UKCL17 VUKCLjubljanaleta2012presadili117organov,karjenajvečdoslej

18 UKCLjubljanavZDAuspešennatekmovanjuizgenetike

19 DonacijaPivovarneUnion

19 NoviheliportUKCLjubljana

20 Zazdravjenajmlajših3062rožic

20 NogometašiobiskaliPediatričnokliniko

21 Vzimskihmesecihvečokužbdihal

22 PediatričnaklinikabovendarledobilaaparatzaMR

22 Knjiga»Sladkorčki–vse,karsteželelivedetiosladkornibolezni«

23 VodstvoUKCLnanovoletnemsprejemupodelilonagrade

24 »Kovzamešvrokekepogline,vzamešvrokepreteklostinprihodnost«

24 Srečanjegastroenterologovinhipertenzikov

25 IN MEMORIAM SlovoodnekdanjegapredstojnikaOčesneklike,prim.dr.PetraDovška

PREBERITE26 Bodifacainločujodpadke

27 Obvladovanjeodpadkovjedeldelovnihnalogvsakegaposameznika

28 ANKETA

29 KAJ MENIJO O NAS

30 POGLED NAZAJ Gluhonemnica

31 NAGRADNA KRIŽANKA

Dragi sodelavci, spoštovani bralci,

pred vami je prva letošnja številka internega glasila Univerzitetnega kliničnega centra Lju-bljana, ki je ena največjih ustanov v naši državi in največja zdravstvena ustanova ne le v Sloveniji, pač pa tudi v širši regiji. Letno opravimo več kot 1.150.000 obravnav (100.000 hospitalnih, 750.000 ambulantnih in 300.000 diagnostičnih). To ogromno delo opravi več kot 7.700 sodelavcev.

Ne glede na recesijo, v katero je bilo naše gospodarstvo pahnjeno pred štirimi leti, smo v UKC Ljubljana obseg in kakovost dela celo povečevali. V tem času smo pomembno skrajšali nekatere čakalne dobe (ortopedske operacije, ambulantni pregledi v vseh stro-kah, CT in MR) in uvedli številne nove programe, s čimer smo omogočili, da je slovensko zdravstvo sledilo razvoju v razvitem svetu. Ponovno smo tudi dokazali, da smo najbolj usposobljena ustanova za reševanje v primeru množičnih nesreč.

Kljub ekonomski stiski smo znali poskrbeti za investicijski razvoj. Odprli smo negovalni oddelek, ORL-kliniko, operacijski blok maksilofacialne kirurgije, nov kardiološki oddelek, Medicinski simulacijski center, nove sobe za intenzivno nego na urološkem oddelku, s po-močjo donatorjev pa nove diabetološke ambulante. S pomočjo Ministrstva za zdravje smo obnovili centralno kuhinjo, pridobili nov PET/CT, nov sistem PACS/RIS za učinkovitejšo slikovno diagnostiko in nov informacijski sistem na Pediatrični kliniki. Letos bo zaključen težko in dolga leta pričakovan nov Klinični oddelek za hematologijo ter obnovljen oddelek za opekline.

Ena najpomembnejših pridobitev za hospitalizirane bolnike je klimatizacija glavne stavbe UKC Ljubljana. Za vse nas, tako za paciente kot za zaposlene, so pomembni tudi projekt mednarodne akreditacije in druga orodja, namenjena izboljšanju obravnave in poslovanja (klinične poti, nagrada za kakovost, spodbude za stroškovno učinkovito poslovanje enot, pri čemer lahko posamezne enote del dobička namenijo za investicije po lastni presoji). Reorganizirali smo proces nabave za doseganje nižjih cen pri dobaviteljih. Prvi v Sloveniji smo z internimi akti uredili sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi sodelavci in izdaja-nje dovoljenj za delo pri drugem delodajalcu. Uredili smo področje donacij in kliničnega preskušanja – vse to smo dosegli brez povečevanja sredstev. Nasprotno – prihodki na pacienta so se v tem času zniževali, tako smo morali iskati lastne rezerve. Pri tem smo bili dokaj uspešni, saj je UKC Ljubljana tudi ekonomsko ostal stabilna ustanova.

Zakaj je potreben ta pregled zadnjega obdobja? Zato, ker so se v drugi polovici lanskega leta cene zdravstvenih storitev s strani ZZZS znižale in letos sledi novo znižanje, in to kar za 6 odstotkov, kar pomeni, da bo imel UKC Ljubljana letos za več kot 20 milijonov evrov nižje prihodke. Prišel je čas, ko bomo morali vsi skupaj (tako politika kot državljani) spoznati, da ni mogoče delati več in več z vedno manj sredstvi. Če želimo Slovenci enako raven zdravstvene oskrbe (tako po obsegu kot po kakovosti), kot smo je navajeni iz preteklosti, nam bosta morala politika in ZZZS zagotoviti več sredstev. Če pa tega ne znata, je prav, da se soočita z državljani (in zavarovanimi osebami) in jim odkrito povesta, da se bosta obseg in kakovost zdravstvenih storitev zmanjšala.

Prepričan pa sem, da ne glede na vse slovenski javnosti lahko sporočimo, da bo UKC Ljubljana še naprej ostal zadnja ustanova upanja in zaupanja za slovenske bolnike.

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaFebruar 2013, številka 01Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: mag.SimonVrhunecOdgovorna urednica: SabinaVrhnjak,univ.dipl.nov.Uredniški odbor:•prof.dr.BrigitaDrnovšek-Olup, dr.med.,višjasvetnica

•ErnaKosGrabnar,viš.med.ses.•MetaValentinčičVesel,univ.dipl.prav.•prof.dr.HelenaMedenVrtovec, dr.med.,višjasvetnica

•KsenijaŠeverkar,univ.dipl.ekon.•BiserkaMaroltMeden,univ.dipl.soc.•PolonaLečnikWallas,univ.dipl.soc.•BlankaŠetincLektoriranje : Abecednik,intelektualnestoritve,MihaKnavs,s.p.Fotografije: JolandaKofol,AlešBenoindrugi;Istock,123RF,Photl,Dreamstime, fotografijananaslovnici:AlešBenoOblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o.Naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

INTERNO

mag.SimonVrhunec,generalnidirektorUKCL

UVODNIK

KDO SMO MI

VEČDISCIPLINARNOST DELA IN VKLJUČEVANJE STARŠEVNa KO za neonatologijo Pediatrične klinike UKC ljubljana novorojenčke obravnavajo po principih celostne individualizirane razvojne obravnave, z njimi pa so hospitalizirane tudi matere, ki so vključene v obravnavo svojih otrok in se pod vodstvom strokovnjakov priučijo posebnih postopkov nege otroka

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Dabiseseznanilizoskrbonovorojenčkov,kipotrebujejointenzivnonegoinrazno-

vrstnediagnostičnepreiskave,smoobiskaliKOzaneonatologijoPediatričneklinikeUKCLjubljana. Omenjeni oddelek je republiškireferenčni oddelek za diagnostično obrav-navo in zdravljenje bolnih novorojenčkov;dejavnostiseodvijajonaravnibolnišničnegaoddelkater funkcionalneinambulantnede-javnosti.Opravljajotuditransportbolnihno-vorojenčkovizvsehslovenskihporodnišnic.»DejanskosmovstopnomestonaPediatrič-noklinikozanovorojenčkeizvseSlovenije,«pojasnjujeprof.dr.Darja Paro Panjan,dr.med.,predstojnicaKOzaneonatologijoPe-diatričneklinike.Naoddelkunamrečspreje-majootrokeizvsehslovenskihporodnišnic,nekateretudineposrednooddoma.

ZA ČIM BOLJŠO OSKRBO TUDI RACIONALIZACIJA DELA

Oddelek je opremljen s štirinajstimi inku-batorji, ogrevanimi in navadnimi ležišči ssodobno opremo za intenzivno nego terobravnavo bolnih novorojenčkov. Za čimboljšooskrbonovorojenčkovsonaoddelkuuvedli številne organizacijske spremembe.Preddobrimletomsouvedliturnusnodelodiplomiranih medicinskih sester, s čimerso racionaliziralidelo.»Vsipostopki, ki jihizvajajo diplomiranemedicinske sestre, sozdaj možni tudi v popoldanskem času,«povepredstojnica.Stakšnimnačinomdela

so septembra lanizačeli tudi zdravniki.V dopoldanskem tur-nusuzdelomzačnejoob8.uriindelajodo16. ure. »Dejanskogremo zdravniki pooddelku že nekolikopred osmo uro, daprepoznamo otroke,ki potrebujejo nujnopomoč, potem sle-

diraport insedečavizita.Tisti,kidelajovpopoldanskemturnusu,pridejovslužboobdvanajstih,predajaslužbepajeobdvehnasedeči viziti,« pove predstojnica. Dežurnizdravnikslužboprevzameobosmihzvečer.

VEČDISCIPLINARNOST DELA NA ODDELKU

NaKOzaneonatologijoPediatričneklinikedela šest zdravnikov, sedem diplomiranihmedicinskih sester, enaindvajset srednjihmedicinskihsesterterenaadministratorka.Otrocisoobravnavanipoprincipihcelostne

»Z velikim ponosom lahko rečem, da vodim oddelek, ki ima krasne, mlade ljudi, ki imajo radi svoje delo, so vedoželjni in v svoje delo vlagajo ogromno energije,« o svojih sodelavcih pove predstojnica.

Na oddelku veliko delajo tudi na odnosu do staršev novorojenčkov. »Izdali smo že več

zloženk z navodili za obravnavo otrok z različnimi bolezenskimi stanji,« pove sogovornica.

Številosprejemovnarašča»Leta2011seještevilosprejemovvprimerjavizletom2010povečalo,insicers588sprejemovna618.Leta2012jebilošedodatnopovečanjesprejemov,skupnojihjebilovečkot630.Obtemseležalnadobaskrajšuje,karpripi-sujemoučinkovitemupovezovanjussekundarnimnivojemoziromaspremeščanjemnazajvlokalnookoljetakoj,kojetomožno,«poveprof.dr.ParoPanjan.

4

KDO SMO MI

CILJ SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE JE VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIHV službi skrbijo za strokovne izobraževalne programe za pridobitev funkcionalnega znanja, organiziranje in pripravo individualnih programov pripravništva in drugo.

Pripravili sodelavci Službe za izobraževanje

Služba za izobraževanje inrazvoj kadrov je pod tem

imenomnastala leta2006.Se-stavljajo jo vodjaBoris Selan in strokovni sodelavci Nada Dermol,Nataša Gliha,Nives Turk,Alenka Žigon Ljubijan-kić, Bojan Veberič in Tina Kofler. Glavni cilji službe sovzpostavitev izobraževalnegasistemasprocesomvseživljenj-skegaučenjazaposlenihvUKCLjubljana in vodenjepostopkovza izvajanje operativno-admini-strativnihnalogglede izobraže-vanja.Drugačepovedanoskrbi-moza izobraževanjezaposlenihvUKCLjubljana,zastrokovneizobraževalneprogramezapridobitevfunkcionalnegazna-nja, zaorganiziranje inpripravo individual-nihprogramovpripravništvazazaposlenevUKCLjubljanaza različnepoklice,skrbimozaorganiziranjetečajevoživljanja,uvajalnihseminarjevzapripravnikevzdravstveninegi,zbiranjeprijav,organiziranjeinvodenjeevi-denc o opravljenih strokovnih izpitih do V.stopnjestrokovneizobrazbe,zbiranjeprijavza opravljanje strokovnih izpitov na Mini-strstvu za zdravje ter za pripravo različnihpogodb, ki so povezane z izobraževalnimiprocesizaposlenihvUKCLjubljanainude-ležencevizobraževalnihprogramovizdrugihustanov.

ŠTEVILNA IZOBRAŽEVANJA Z DRUGIMI ORGANIZACIJSKIMI ENOTAMI; IZDAJA ENOTNIH POTRDIL

Poleg sodelovanja z zdravstveno nego nu-dimo pomoč pri organizaciji in izvedbiprogramov tudi drugim organizacijskimenotam.Vsem,kiseobrnejonanašosluž-

individualiziranerazvojneobravnave(»De-velopmental Care«), kar pomeni, da sopostopkiobravnaveprilagojenigestacijskistarosti in razvojnim sposobnostim otrok.Znjimisohospitaliziranetudimatere,kisovključenevobravnavosvojihotrokinsepodvodstvom strokovnjakov priučijo posebnihpostopkovnegeotroka.

Enkrat tedensko na sedeči viziti sodelujekliničnifarmacevt,skaterimnenehnoiščejooptimalnerešitvegledezdravljenjaindozi-ranjazdravilzamalepaciente.Pravtakonasedečih vizitah sodelujeta enkrat tedenskodietetikterinfektologsKlinikezainfekcijskebolezni in vročinska stanjaUKCLjubljana.Organiziranost znotraj Pediatrične klinikeomogoča tudi konziliarni posvet s pediatridrugihsubspecialnosti,kadarkolimalibol-niktopotrebuje.Večinopreiskavnaoddel-kuizvedejoneposrednoobotrokovipostelji(radiološkepreiskave,ultrazvokipd).

»Zvelikimponosomlahkorečem,davodimoddelek,kiimakrasne,mladeljudi,kiima-jo radi svojedelo, so vedoželjni in v svojedelo vlagajo ogromno energije,« o svojihsodelavcih pove predstojnica. Isti občutekdobimotudisamiobobiskuoddelka;izmla-dih veje energija, čeprav so mnogokrat narobusvojihzmožnosti.»Trudimosezadobre

odnose. Mladimomogočamo tudidodatna izobraže-vanja, ki so zlatavrednainključnazastrokovni napredek.Veliko delamo tudina odnosu do star-šev novorojenčkov;zanje smo izdali ževeč zloženk z na-vodili za obravnavootrok z različnimibolezenskimi sta-nji,« pove sogo-vornica. Tedenskopa se starši bolnihotrok sestajajo nasrečanjih s kliničnopsihologinjo, ki jimglede na potrebenuditudiindividual-nopomoč.Klinična

psihologinjaskrbitudizaizobraževanjeose-bjagledepsihosocialneproblematikedružinzbolnimnovorojenčkom.

Ekipa Službe za izobraževanje med drugim organizira individualne programe pripravništva

za zaposlene v UKC Ljubljana za različne poklice, tečaje oživljanja itd. Na fotografiji je

del ekipe Službe za izobraževanje; od leve proti desni: Alenka Žigon Ljubijankić, Tina

Kofler, Bojan Veberič, Nives Turk in sodelavka Tanja Šprohar iz Finančnega sektorja.

bo, poskušamopomagati in poiskati naju-streznejšo rešitev izziva. Leta 2013 želimoponuditinekajizobraževalnihprogramov,kibodo namenjeni vsem zaposlenim. Primerdobre prakse je bilo izobraževanje »Mela-nom«,kismogaizvedlilanivsodelovanjuzDermatovenerološkokliniko.Priorganizacijiprogramov za zaposlene v UKC Ljubljanaželimoaktivirativirelastnegaznanjaznotrajzavoda, saj je v njem nabranega ogromnoznanja z različnih področij, ki ga je trebauporabiti.

»Vsem, ki se obrnejo na našo služ-bo, poskušamo pomagati in poiskati najustreznejšo rešitev izziva.«

5

KDO SMO MI

Eden od pomembnih korakov na poti ure-sničitvezastavljenihciljevjebilapripravainuvedba enotnega potrdila za izobraževanjaznotrajUKCLjubljana,našaslužbanamrečžeizdajapotrdilazavsatovrstnaizobraževanja.

POGLED V PRIHODNOST: IZOBRAŽEVALNI PORTAL

Vprihodnježelimovzpostavitiizobraževalniportal, ki bo posamezniku na enemmestuponudil aktualne informacije o možnostiizobraževanja in e-prijave, objavo gradiva,e-učilnicetermožnostopravljanjapreverja-njaznanjazapredpisanevsebine.Portalboomogočilučinkovitospremljanjekariernegarazvojazaposlenih.

Vemo,daznanjesamoposebinidovoljzalažje opravljanje delovnih procesov,mora-mogatudiuporabiti.Zatobomoveseli,če

vam bomo uspeli pomagati pri nabiranjuznanja,kigabostelahkokoristnouporabili.

LANI BELEŽILI VELIK USPEH – ORGANIZIRALI MEDNARODNO KONFERENCO

Poleg pogleda v prihodnost je pomembentudi pogled nazaj. Lani oktobra je našaslužba v sodelovanju z nekaterimi drugimislužbami znotraj UKC Ljubljana na Bleduorganizirala mednarodno konferenco Zdra-vstvobrezmeja,nakaterisodomačiintujistrokovnjaki osvetlili direktivo o uveljavlja-nju pravic pacientov pri čezmejnem zdra-vstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU).Konference se je udeležilo kar 120 udele-

»Podatke za stik s Službo za izobra-ževanje najdete na intranetni strani pod zavihkom Služba za izobraže-vanje. Tam so na voljo tudi termini aktualnih izobraževalnih programov, npr. uvajalni seminarji, strokovni izpiti in strokovna izpopolnjevanja in druge oblike notranjih in zunanjih izobraževanj.«

žencevizSlovenije,Latvije,Hrvaške,SrbijeinMakedonije.»Prepričanasem,dasmospomočjo uveljavljenih mednarodnih stro-kovnjakovprispevalikrazumevanju,iskanjuin zagotavljanju najkakovostnejših storitevzapaciente,«jepokonferencidejalaMeta Vesel Valentinčič,koordinatorkamednaro-dnekonference.Konferenco,nakaterisejezvrstilokarsedemnajstpredavateljev,jeod-prlnekdanjipredsednikRepublikeSlovenijedr.Danilo Türk,natososledilapredavanja.Predavateljisosvojepogledenauveljavitevevropskedirektivepredstavili zvidikausta-nov,izkaterihsoprihajali,insicerizEvrop-skegaforumazabolnikovepravice,Evropskekomisije,Hopa,Evropskegaobservatorijazasisteme in politike zdravstvenega varstva,Mednarodnega foruma znanstvenorazisko-valnih farmacevtskih družb, Zavarovalni-škega združenja in Evropskega sodišča.Medudeležencisobilipredvsemvodstvenidelavcibolnišnic,zdravstvenihzavodov,za-varovalnic,zdravilišč,lekarnindrugihponu-dnikovstoritevvzdravstvu.

Poodzivihudeležencevnamjeuspelopo-dativsebine,kibodopripomoglekboljše-murazumevanjuinlažjemuiskanjurešitevterzagotavljanjunajkakovostnejšihstoritevza paciente, obenem pa bodo omogočileučinkoviteinpredvsemlažjepripravezdra-vstvenihdelavcevnaprihajajočespremem-be. Predstavljeni so bili najpomembnejšipodatki o Direktivi 2011/24/EU, na okro-glihmizah pa sta bili ponujeni izmenjavamnenj ter spodbuda za sodelovanje meddeležniki.

Skupno se je mednarodne konference udeležilo 120 udeležencev iz Slovenije, Latvije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.

Na dvodnevni konferenci smo lahko prisluhnili tudi okrogli mizi, na kateri so med drugimi

sodelovali Tone Dolčič, Barbara Stegel, Dušan Keber, Martin McKee, Kaisa Immonen-

Charalambous (od leve proti desni).

6

Volitve v UKC Ljubljana so bile organizirane v treh volilnih enotah.

VOLITVE PREDSTAVNIKOV ZAPOSLENIH V SVET ZAVODASvet UKC Ljubljana je najvišji organ upravljanja v zavodu, ki s svojimi odločitvami pomembno vpliva na njegovo delovanje in na položaj zaposlenih

Marko Špoljarič, univ. dipl. prav., predsednik volilne komisije

AKTUALNO

7

V UKCLjubljanasmo17. januarja2013po štirih letih ponovno izvedli volitvetrehpredstavnikovzaposlenihvenajstčlan-skisvetzavoda.SvetUKCLjubljanajenaj-višjiorganupravljanjavzavodu,kissvojimiodločitvami pomembno vpliva na njegovodelovanjeinnapoložajzaposlenih,zatovlo-gapredstavnikovzaposlenihnizanemarljiva.

PRIPRAVE NA VOLITVE SO SE ZAČELE ŽE DECEMBRA

ZapotrebevolitevjebilUKCLjubljanaraz-deljen v tri volilne enote. Na dan volitevje bilo v I. volilni enoti (operativne stroke)2.988zaposlenih,vII.volilnienoti(neope-rativnestroke)2.606zaposlenihinvIII.vo-lilnienoti(strokeskupnegapomenazaUKCLjubljana in Stomatološka klinika) 2.090zaposlenih.Pripravezavolitvesosezačeležedecembralanizzbiranjemkandidatur indoločitvijo volišč ter volilnih odborov. V I.volilnienotistapotrebnihdvajsetpodpisovpodporezakandidaturozbraladvakandida-ta,vII.volilnienotišestkandidatovinvIII.volilnienotisedemkandidatov.

Po različnih lokacijah zavoda smo določiliskupno18volišč,takodasobilazaposlenimčimboljdostopna.Dvadnevapredvolitvamije bilo v prostorih SUPAS-a naBohoričevi28odprtotudivoliščezapredčasnevolitve,sčimerjebilaudeležbaomogočenatudiza-poslenim, ki sobili nadan volitev odsotnializadržani.

EVIDENTIRANJE V ELEKTRONSKEM VOLILNEM IMENIKU

Volilni imenik smo pripravili v elektronskiobliki,karjeomogočilo,dajevsakzaposle-ni lahko volil na katerem koli volišču. Evi-dentiranjevelektronskemvolilnemimenikunamrečpreprečuje,dabikdovolildvakrat.Navsakemvoliščujebilzaizvedbovolitevzadolžen šestčlanski volilni odbor, tako je

bilo v izvedbo volitev skupaj s petčlanskovolilnokomisijovključenih113zaposlenih.Volilniodborisosvojedeloopravilizeloza-vzetoinnadanvolitevnibilozapletov.

Volitev se je skupaj udeležilo 2.161 zapo-slenih, kar predstavlja 28,1 odstotka vsehzaposlenihvUKCLjubljana.Tojemalenkostvišjaudeležbakotpredštirimileti.Najvišjavolilna udeležba je bila v III. volilni enoti,kjer se je volitev udeležilo 35,5 odstotkazaposlenih. Takoj po zaprtju volišč so vo-lilniodboripreštelioddaneglasove,volilnakomisijapajenaslednjidanobjavilakončnirezultat volitev. Od predlaganih kandidatovso v svojih volilnih enotah prejeli največglasovinbilistemizvoljenivsvetzavoda:• iz I. volilne enote prim. Branko

Cvjetićanin, dr. med., Ginekološka klinika,

• iz II. volilne enote doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., Interna klinika,

• iz III. volilne enote Marko Alauf, inž. tel., Tehnično vzdrževalne službe.

Poleg izvoljenih predstavnikov zaposlenihbo v naslednjem štiriletnem mandatnemobdobjuvsvetuzavodasedelošešestpred-stavnikovustanovitelja,kijihimenujeVladaRS,predstavnikmestaLjubljana,kigaime-nujemestni svetMestneobčineLjubljana,terpredstavnikzavarovancev,kigaimenujeZZZS.

PRIPRAVE UKC LJUBLJANA NA PRESOJO ZA PRIDOBITEV MEDNARODNE AKREDITACIJE DNVUKC Ljubljana uspešno izvedel predpresojo, desetdnevna presoja bo izvedena letos maja ali najkasneje na začetku junija

Mag. Peter Pustatičnik in prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

V UKCLjubljana je bilamed10. in 14.decembrom lani uspešno izvedenapredpresoja, ki sodi v sklop priprav UKCLjubljana na presojo za pridobitevmedna-rodneakreditacije.Predpresojajebilaizve-dena vzorčno le v izbranih organizacijskihenotah in v omejenem obsegu preverjanjaimplementacije zahtev standardov. Preso-jevalcisovštevilnihorganizacijskihenotahUKC Ljubljana našli številne dobre prakse,vnekaterihpa tudineskladjaalipriložnostizaizboljšanje.Vzaključnemporočilu,kisogavodjeorganizacijskihenotžeprejeli,sozabeležena samo med predpresojo ugoto-vljenaneskladja.Organizacijskeenote,kisojihpresojalipresojevalciinvodjeskupinza

posameznopodročje,sopripravilepodrob-nejša poročila o ugotovljenih odstopanjihodzahtevstandardaDIAS.Projektnaskupinazaakreditacijoinvodjeposameznihpodro-čij standarda DIAS na podlagi teh poročilin zaključnega poročila presojevalcev pri-pravljajo načrt korektivnih ukrepov, ki bopredstavljennaposebniposlovnikonferencipredvidomataaliprihodnjimesec.

Za priprave na presojo znotraj posame-znih organizacijskih enot so odgovorni vodje organizacijskih enot. Izhodišča za pripravo na predpresojo predstavljajo zahteve standardov in ugotovljena ne-skladja presojevalcev iz predpresoje.

Neskladja, ki so jih presojevalci zabele-žili na nekaterih klinikah ali oddelkih, se nanašajo predvsem na:

• izvajanje kroga PDCA (načrtovanje-izvedba-analiza-ukrepi): vseorganizacijskeenote(klinike,KO…)morajo imeti postavljene merljive letnecilje in jih spremljati (kazalniki uspe-šnosti). Vse tomora biti ustrezno doku-mentirano (letni plan, kazalniki, ukrepi– zapisniki). To priložnost za izboljšanjebomouresničilispripravonačrtovzaleto2013pometodiuravnoteženegasistemakazalnikov uspešnosti (finančni načrt inprogramdelaUKCLjubljanazaleto2013,načrtiklinik,KO…);

•delovanje sistema vodenja kakovosti: delovanje službe in odbora za kakovost;usmerjanje, informiranje inkomunikacijaznižjimiravnmi–horizontalneinvertikal-nepovezave;vodenjekakovostipoorga-nizacijskih enotah – plani, merljivi letnicilji,kazalnikikakovosti–izidizdravljenj,nezaželeni dogodki, izvajanje procesov(SOP-jev)itd.;delovanjekoordinatorjazakakovost (opis in izvajanje pristojnosti);izvajanje notranjih presoj in vodstvenihpregledov,vodenjeukrepov(evidencana-log),izvajanjekrogaPDCA;

•medicinsko dokumentacijo:centralnovodenjamedicinskedokumen-tacijevUKCLjubljanavskladusstandar-di ISO (oblika, klasifikacija, avtorizacijanovihobrazcev…)ternadzornadvode-njem in popolnostjo zdravstvene doku-mentacije(vnosi,opremljenizdatumom,časominavtorizacijo;berljivost;obvezne

UKC Ljubljana (organizacijske enote) mora v predpresoji ugotovljena neskladja odpraviti do presoje, ki bo maja ali najkasneje junija.

Desetdnevna presoja bo izvedena letos maja ali najkasneje na začetku junija.

AKTUALNO

8

izpolnjenevsebine);periodičnovzorčenje– pregled dokumentov na KO, spremlja-njeinanalizaugotovitev,ukrepi);dnevnospremljanje poteka zdravljenja (dekurzu-si); načrt zdravstvene nege (prilagojenpacientovemu zdravstvenemu stanju,vnos in avtorizacija aktivnosti na tempe-raturnem listu); vsi izvidi opremljeni zdatumom, uro in avtorizirani(laboratorijskiizvidi,EKG,UZ,rtg…);anamneza inpregledob sprejemu (v roku 24 ur vdokumentaciji, datum, čas,avtorizirana, obvezna struktu-ra); razlog sprejema in načrtzdravljenja; načrtovani od-pust;operativni zapisnik (ob-vezna struktura, v roku 24 urv dokumentaciji, datum, ura,avtorizacija); odpust (določi-tevčasovnihmeril,kdajmorabiti napisan); dosledna upo-raba novega temperaturnegalista (obvezen režim predpi-sovanja zdravil; obrazec zanaročila po telefonu, zapis inavtorizacijanatemperaturnemlistuznotraj24ur);

•specialistične ambulante: krovni dokument popisa pro-cesov ambulantne obravnave;opredeljenosttriažepacientov;časovninor-mativzačakanjenapregledintrajanjeam-bulantneobravnave(spremljanjerealizaciječasovnih normativov); nadzor nad zdravili;sistemklicavsili;urejenostčakalnihknjig;arhiviranje dokumentacije; anketa o zado-voljstvupacientov,redneanalizeinukrepi;•centralno koordinacijo in nadzor:nad anesteziološko, rehabilitacijsko, ki-rurško, laboratorijsko in radiološko de-javnostjonaravniUKCLjubljana(enotnepolitikeplanov,protokolov,smernic,stan-dardnihoperativnihpostopkov,navodilinpriporočilternadzorapriuvedbiinizvaja-njuleteh)–ustanovitevkomisij;

•odnose s pogodbenimi partnerji: v vse pogodbe je treba vključiti merlji-va merila kakovosti storitev, ki ustrezajostandardomUKCLjubljanainDIAS;

•obvladovanje okužb: krovnanavodilaSPOBOinhigienskinačrt;redno spremljanje in analiza vseh kazal-nikovtertakojšnjeukrepanjepriodstopa-njih;higienarok;čiščenjeaparatur–eno-tnaoznaka;

•upravljanje kadrov: protokolindoslednouvajanjevsehnovo-

zaposlenihpredzačetkomdela(seznani-tevshišnim redom,pristojnostmi,nalo-gami…);kliničnepristojnostizdravnikov,DMS, SMS (dodatna znanja in usposa-bljanja - merila, preverjanje); vzposta-vljeni standardi in kazalniki uspešnostiza celotno medicinsko osebje do ravniposameznika se morajo dokumentirano

spremljativsajnavsakidveleti(izidizdra-vljenj; uporaba krvi; predpisovanje zdra-vil–vzorci,gibanja,napakeinustreznostpredpisovanja za oceno uporabe zdravil;pregledkirurškihprimerov–ustreznostinizideza izbraneposegezvisokim tvega-njem,kijihdoločizdravniškoosebje;po-sebnekazalnikezaoddelke,kotjihdoločizdravniško osebje; izide blage sedacije;primere anestezije; ustreznost oskrbe zaneinvazivne postopke/posege; podatke oizrabizmogljivosti;povratneinformacijeozadovoljstvupacientovindrugihodjemal-cevinpritožbe;znatnaodstopanjaoduve-ljavljenihstrokovnihstandardov;pravoča-sno in berljivo izpolnjevanje zdravstvenedokumentacijepacientov);UKCLjubljanamoradograditievidence–podatkeore-zultatihposameznikovzavseosebje;

• fizično okolje: dokumentiranostprocesov,politikeinpo-stopkovnaravniUKCLjubljanazafizičnookolje,letnoocenjevanjeinizboljševanjesistema za upravljanje fizičnega okolja(upravljanje v sili; upravljanje varnosti;

vzdrževanje varne infrastrukture; protipo-žarna varnost– redno izvajanje indoku-mentiranost požarnih vaj; upravljanje znevarnimisnovmi);identifikacijskeozna-kemorajonositivsidelavciUKCLjublja-na; varovanje prenosnih jeklenk za kisikpred mehanskimi udarci; varovanje cevizamedicinskeplineinkisik…;

• ravnanje z medicinsko opremo: postopki ravnanja zmedicinsko opremo;načrt vzdrževanja aparatov; spisek vsehaparatov in servisov; evidenca doniranihaparatov in aparatov za raziskovalno de-javnostitd.

UKCLjubljana(organizacijskeenote)moravpredpresojiugotovljenaneskladjadopresojeodpraviti.Vodstva klinik morajo preveriti, ali se ugotovljena neskladja pojavljajo tudi v drugih organizacijskih enotah (kli-ničnih oddelkih), ki niso bile vključene v pred presojo, ali pa jih presojevalci niso zabeležili.Presojevalcibodopoorganizacij-skihenotahprioritetnopresojalivpredpresojiugotovljenaneskladjainrazširilipresojotudina druga področja standarda DIAS. Presojabo razširjena tudi na druge organizacijskeenote, ki niso bile vključene v predpresojo.Vsizaposlenimoramozlastnoangažiranostjoinpozitivnimpristopompripomočikuspešnipripravinapresojoinpridobitvimednarodneakreditacije.

Petdnevna predpresoja je bila izvedena vzorčno le v izbranih organizacijskih enotah in v omejenem obsegu preverjanja standardov.

AKTUALNO

9

DAN ODPRTIH VRAT LEKARNE UKC LJUBLJANALekarna UKC Ljubljana organizirala dan odprtih vrat; skupno je v naši bolnišnični lekarni zaposlenih več kot sto delavcev, pripravljajo pa raznovrstne terapije

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Z aposlenivLekarniUKCLjubljanasojanuarjaorganiziralidanodprtihvrat,

sčimersomedijeminzaposlenimomo-gočili podroben vpogled v ozadje pri-pravezdravilzabolnikevUKCLjubljana.Nadnevuodprtihvratsmomeddrugimizvedeli,dajebilalekarnavzpostavljenaželeta1975,odnjenihzačetkovdoda-nespase jespremenilomarsikaj;meddrugimtudi to,da jedanesvnjejsku-pno več kot sto zaposlenih, skrbijo paza naročanje, prevzem, shranjevanje inpripravozdravilpatudizanjihovovarnoinpravilnouporabo.

PROIZVODNJA ZDRAVIL V TREH LOČENIH ODDELKIH

LekarnaUKCLjubljanajesestavlje-naizvečoddelkov.Osebjevoficinidnevnonaroča,pripravljainizdajaregistrirana zdravilanaosnovina-ročilnic, ki jih v lekarno pošljejoklinični oddelki in oddelčne le-karne. Pomemben del dejavnostije tudi preskrba z neregistriranimizdravili (ta so izdana bodisi poodpustubolnikov,bodisi tistim,kisevUKCLjubljanazdravijoambu-lanto,alipasoizdanaposameznimzdravstvenimustanovam).

Proizvodnja zdravil poteka v trehločenih oddelkih, in sicer v ga-lenskem laboratoriju, oddelku zapripravoparenteralnih raztopin teroddelku za pripravo individualneparenteralne terapije. »Osnovnonačelo pri izdelovanju zdravil vlekarni je, da mora biti zdraviloenako kakovostno, varno in učin-kovito,negledenato,kjejeizde-lano,« je med vodenim ogledompovedala mag. Andreja Čufar,vodjaLekarneUKCLjubljana.Ga-lenski laboratorij se sicer deli naštirirazličnepodenote.

PRIPRAVLJAJO TUDI NOVA BIOLOŠKA ZDRAVILA

VLekarniUKCLjubljanapaizvajajošešte-vilnedrugedejavnosti.Naša lekarna ima vokvirubolnišnicedinabolnišničnoproizvo-dnjoparenteralnihraztopininpokrivalastnepotrebe terpotrebevsehdrugihslovenskihbolnišnic. Gre za infuzijske in injekcijskeraztopine, ki jih zaradi majhne porabe alispecifičnihzahtevnimogočedobitinatrgu,vendarsonujnopotrebnezazdravljenje.Zaindividualno pripravo parenteralne terapijeskrbijovOddelku za pripravo individual-ne parenteralne terapije.

Taoddeleksedelinaenotozapripravopo-polneparenteralneprehrane innaenotozapripravo individualne citostatične terapije,kjerpripravljajo tudinovabiološkazdravilazaaplikacijobolniku.Samostojnainneodvi-snaorganizacijskaenotavlekarniješeOd-delek za kakovost,kiizvajaanalizeinnad-zorkakovostivsehvlekarniizdelanihzdravil.»Nobenaserijavlekarniizdelanegazdravilanegrevuporabo,doklernizagotovljenaozi-romapreverjenanjegovakakovost,indokleruporabenedovoli pooblaščenaoseba,« jepovedalaMateja Tršan,mag.farm.,spec.,vodjaOddelkazakakovost.

Priprava očesnih pripravkov v lekarni poteka po aseptičnem postopku.

Vsako serijo v lekarni izdelanih zdravil analizirajo in preverijo kakovost.

Lekarna UKC Ljubljana ima svojo enoto tudi v Bolnici dr. Petra Držaja v Šiški, kjer poleg bolnišnične lekarniške dejavnosti za preskrbo hospitaliziranih bolnikov na oddelkih te bolnišnice izvajajo tudi preskrbo ambulantno zdra-vljenih pacientov z zdravili na recept, pa tudi z zdravili brez recepta in z drugimi sredstvi za nego in varovanje zdravja.

AKTUALNO

10

POVEČANJE ŠTEVILA AMBULANTNIH PROSTOROVNA RAČUN PROSTORA ADMINISTRACIJE VURGENTNEM TRAKTU NEVROLOŠKE KLINIKE

ZA 40 LET DIALIZE 40 VRTNICV Centru za dialize KO za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana so gospe, ki že 40 let prihaja na dializno zdravlje-nje, podarili šopek 40 vrtnic

Prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Nevrološkaklinikasejekotustanovaleta2009 preselila v novo hišo. Glede na

prostorskerazmere,vkaterihjeklinikadelo-valapoprej,jebilaselitevvečkotdobrodo-šla,paradoksnopanovaklinikavendarlenirešilanekaterihprostorskihzahtevsodobnenevrologije in nevroradiologije. Topa zato,kerjebilahišanačrtovananazačetku90.letprejšnjegastoletja,doizvedbepaje–zaradiznanih težav zdravstvenih investicij v našidržavi–prišlošeleleta2009.

KLJUB NOVI HIŠI PREMALO AMBULANTNIH PROSTOROV V PRITLIČJU

Ena ključnih težav delovanja v novi hiši jebilopremajhnošteviloambulantnihprosto-rovvpritličjuklinike.Tujeneposredendo-stop reševalnih vozil do urgentnega trakta,kjer sonaeni straniprostori zanevrološkeambulante in dnevno bolnišnico, na drugi

V CentruzadializoKOzanefrologijoInter-neklinikesonedavnoorganiziraliskro-men dogodek. Gospe, ki na dializno zdra-vljenje prihaja že 40 let, so podarili šopeks 40 vrtnicami. Prof. dr. JadrankaButurovićPonikvar,dr.med.,višjasvetnica,namestnicapredstojnikaKOzanefrologijoinvodjaultraz-vočnediagnostike,jepovedala:»24.januarja2013 je bolnica v našem dializnem centrudopolnilapolnih40letdializnegazdravljenjaoziroma40 letživljenjabrez lastne ledvičnefunkcije.ZdravljenjejezačelavUKCLjubljanažedavnega24.januarja1973insejevesčas(razennekajmesečnegazdravljenjavzaseb-nemdializnemcentru)zdravilaprinas.«Grezaizjemendosežek,ki ježividokazkakovo-stizdravljenjavUKCLjubljanainzmožnostinadomestnega zdravljenja ledvičneodpove-di. Takšni bolniki so v svetu zelo redki, go-spajeprvabolnicavSloveniji,kijedoseglatakšnoobletnico.Sicer se velikobolnikov zodpovedjoledvicodločizapresaditev.VSlo-venijisodolgoročnirezultati takodializekotpresaditveledvicboljšikotvmnogihrazvitihdržavah. Bolnike z rekordnim trajanjem na-domestnega zdravljenja ledvične odpovediskrbnospremljamo.Upamo,dabomo imeličeznekajletpodobnoobletnicotudipribol-nikuspresajenoledvico.

strani pa je nevroradiolo-ška slikovna diagnostikaKliničnega inštituta za ra-diologijo UKC Ljubljana.Vistemhodnikusosesti-skale kapacitete urgentnenevrološke ambulante (venemprostoru),kapaciteteza ambulantno in dnevnobolnišnično obravnavobolnikovKliničnegaoddel-ka za vaskularno nevrolo-gijoinintenzivnonevrolo-škoterapijoterKliničnegaoddelkazabolezniživčevjapatudizanevroradiološkoslikovnodiagnostiko.

PRIDOBILI SMO DODATEN AMBULANTNI PROSTOR

Razmere v urgentnem traktu Nevrološkeklinike so z vsakimmesecem po vselitvileta2009postajaletežavnejše.Rešitevzapotrebno razširitev urgentne nevrološkeambulantesejeponudilazizkoriščenjemrazmeromavelikegaprostoraza»centralnoadministracijo«vistemhodniku.ZvelikimrazumevanjemvodstvaUKCLjubljanasmoadministrativni prostor primerno prirediliza potrebe ambulantne in dnevne bolni-šničneobravnave vaskularnihnevrološkihbolnikov. S tem smo pridobili dodatenambulantni prostor poleg že obstoječeurgentne nevrološke ambulante, Kliničnioddelek za vaskularno nevrologijo in in-tenzivno nevrološko terapijo pa je dobilustrezneprostore,kjersebolahkorazvijalatudidejavnostTelekapi.

Rešitev za potrebno razširitev urgentne nevrološke ambulante se je ponudila z izkoriščenjem razmeroma velikega prostora za »centralno administracijo« v istem hodniku.

AKTUALNO

11

PROJEKT: IZDATKISpremembe, ki jih je ZZZS uvedel z januarjem, pomenijo največjo spremembo v načinu poročanja ZZZS v zadnjih letih

Larisa Hajdinjak, Služba za pogodbene odnose z ZZZS

Z avod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je za vseizvajalce zdravstvenih dejavnosti s 1. januarjem 2013 uvedel

novnačinelektronskeizmenjavepodatkovoopravljenihzdravstve-nihstoritvahinizdanihmaterialihvbremeobveznegazdravstvenegazavarovanja (OZZ).Gre zapopolnoprenovo informacijskepodporezanadzorinbeleženjepodatkovoopravljenemdeluizvajalcevzdra-vstvenihstoritev(IZS),kijeusmerjenavkakovostinhitrostizmenjavepodatkov.Zanašobolnišnicojetovsekakornajvečja sprememba v načinu poročanja ZZZSvzadnjihletih.VUKCLjubljanasmo se sistematično in fazno spoprijeli s celo paleto novitet.

PRIPRAVE SO POTEKALE VEČ MESECEV

PripravenauvedboIzdatkovsomedUKCLjubljanainprogramskimihišami,skaterimisodelujemo,potekalevečmesecev.Vzporednospripravo razvojnih rešitev indopolnitev vprogramskipodpori smonasvojistraniposkrbelizavsetistedejavnosti,kisonujne,danamdelo s 1. januarjem 2013 ne bi povzročalo večjih težav. Tukaj jepomembnopoudaritipripravljenostzaposlenihnavsetenovostiinspremembevnačinudela.

Novnačinizmenjavepodatkovvdokumentihzaobračunzdravstve-nihstoritevprinašavsebinskeintehničnespremembe.Navodilasonamenjenapredvsem:• delavcem, ki v posameznih dejavnostih evidentirajo podatke ozavarovanih osebah in opravljenih storitvah (zdravniki, sestre,zdravstvenaadministracija),

• delavcemvračunovodstvu,kiobračunavajostroškevzvezizzdra-vljenjemzavarovanihoseb,in

• delavcemvslužbahzainformatiko,kiizvajajoračunalniškoobde-lavovzvezizobračunomstoritev.

SPREMEMBE ZA IZS, ZA KATERE JE BILA POTREBNA NADGRADNJA PROGRAMSKE OPREME

Spremembe so bile uvedene na številnih področjih, za večino odnjihpasmoorganizirali izobraževanja,obilospremembsmoobja-vilitudinaintranetu.Medključnimispremembamisodenimonovinačinioznačevanjainštetjaprospektivnihprimerov,uvedbašifrantaVrstezdravstvenihdejavnosti(VZD),novešifrestoritev(najdetejihvprilogik rdečiknjigi),pa tudidrugačenseznamzaprtegasezna-mašifer.Evidentiranjepodatkovodojenčkihodslejzahtevapopolnoevidencoobehoseb–dojenčka instaršaali skrbnika.PredvidenojebrezpapirnoposlovanjevdonosudoZavoda,razennekaterih iz-jem(TZO,helikopterskiprevozi…),delitvepolokacijahZavodani,prav tako jepredvidenapreprostejšakomunikacija (prekene točkenaZavodu).Izvajalcemsebodocenikiodslejsamodejnopreneslivsistem.CenikibododefiniranipošifrahVZD,pripravilpajihboZZZSzavsakegaizvajalca.

UPOŠTEVANJE PRAVIL JE POMEMBNO

Zavedamose,dajedandanesnavsehpodročjihdelaveč,časapamanj,vendarmorabitikakovostzapisaovrstiinnačinuopravljenegadelavskladuznavodili.Prosimovas,dajihupoštevate.Neskladjanamreč terjajo nepriznavanje obravnavanih primerov ali postopkovzdravljenjaterkazni.Izpostavimolahkonekajpodročijzdravniškegadela, ki so izjemno zanimiva za zunanje nadzornike: skladnost prizapisupodatkavmedicinskodokumentacijopacientaoopravljenemdeluspodatkikodiranja(glavna/dodatnadiagnoza,razlogzdravlje-nja terglavnadiagnoza,načelopoštenegakodiranja),upoštevanjenavodilzapredpisovanjematerialno-tehničnihpripomočkov(zapisimorajobitizapisanivbazovspletu,predčasneizdajeMTPsomožnepoddoločenimipogojiinnadoločennačin)itd.

Veselabomvašihvprašanj.Dosegljivasempoe-poštilarisa.hajdinjak@kclj.si

AKTUALNO

12

PISANJE SPLETNIH VSEBIN (1.)Služba za uporabno računalništvo

O biskovalci naših zunanjih spletnihstranisovvelikivečiniljudje,kiiščejo

zdravstveno pomoč. Za takšne obiskovalceje zelo pomembno, da lahko do podatkovpridejohitroinbrezpretiranegaiskanja.Dabinašimobiskovalcemtoomogočiliindabihkratilahkodosegličimboljpoenotenosli-kostraninašeustanove,smosestavilieno-tna pravila pisanja vsebine.Članekjedelnizačlankovopisanjuspletnihvsebin,kijihbomoobjavljalivnadaljevanju.

POUDARITE GLAVNO IDEJO, PIŠITE KRATKO IN JEDRNATO

Pišite kratke odstavke. Ko so objavljeni naspletnemmestu,naj ne bodo daljši od še-stih vrstic.Vvsakemodstavkupredstavitesamoenoključnoidejo.Branjezzaslonajenapornejšeodbranjaspapirja,zatojemanjprijetnointudizačetrtinopočasnejše.

Glavnaidejanajbojasnainlahkorazumlji-va. Navajajte dejstva, ki razvijajo in argu-mentirajoosrednjo tezo.Upoštevajte rdečonitbrezvečjihodmikov.

Namen besedila na spletu je čim hitrejeodgovoritinačimvečvprašanjindilem,kibijihbralcilahkoimeli,zatoboditezinfor-macijamičimneposrednejšiinizogibajtesemarketinškemunačinupisanja.Osredotoči-tesenabistvo inpomembnepodrobnosti,vse nepotrebne podrobnosti pa izpustite.Odstranitevsakobesedo,kinepripomorekpomenskostisporočila.

UPORABLJAJTE ZNANE IZRAZE IN BESEDE, KI VELIKO POVEDO

Kopišetevsebinostrani,imejtevmislih,dajo berejo ljudje najrazličnejših demograf-skih skupin. Spletne strani so v sedanjemčasu dostopne takomladim kot starejšim,ljudem,kisoseznanjenizizrazivzdravstvuinsevedatistim,kijimstrokovnimedicinskiizrazinisodomači.

Z izbiro čim preprostejših in poljudnih izrazovvobjavljenihnovicahalinastraneh

svoje klinike lahkoposkrbite,davasbohitrorazumelazeloširoka skupina ljudi. Takoboste lahko tudi sami pri-pomoglikprijaznostinašihspletnihstrani.

Če se nemorete izogni-ti uporabi manj znanihstrokovnih izrazov, vasprosimo, da izrazu voklepaju dodate nje-govkratekinrazumljivpoljudniopis.

UPORABA OKRAJŠAV

Prav tako vas prosimo, da ste previdni priuporabi okrajšav. Če navajate okrajšave inkratice, jih prej opredelite s celotnim izra-zom.Pritemimejtevmislihtudito,daupo-rabnikskozispletnomestonegrelinearno.Česmokraticoinokrajšavorazložilinekjevbesedilu,tonepomeni,dabobralecvednozačelspravtistimbesedilomoziromatistimdelom besedila. Okrajšave uporabite samotakrat,kadarstemzarespridobitepomem-benprostorinjeizrazvelikokrajši.Naspletusiprizadevamozajasnostsporo-čanja. Prednost imajo besede, ki jih ciljnajavnost dobro pozna in pogosto uporablja.Dolge besedne zveze rajši nadomestite zenosamobesedo,kiimaspecifičeninne-dvoumenpomen.

* Navodilasodelomapovzetapoknjigi Pisanje.comavtorjevDuškeMervarinVukaĆosića.

AKTUALNO

13

V vojašnici 14. inženirskega bataljona v Novem mestu je od 24. do 26. januarja letos potekal že 3. slovenski tečaj ukrepanja

zdravstva v primeru množičnih nesreč.

POMEMBNO JE USKLAJENO UKREPANJE ZDRAVSTVA V PRIMERU MNOŽIČNIH OZIROMA VELIKIH NESREČV vojašnici 14. inženirskega bataljona v Novem mestu je od 24. do 26. januarja letos potekal že 3. slovenski tečaj ukrepanja zdravstva v primeru množičnih nesreč. Letno se namreč v Sloveniji vsaj enkrat zgodi večja nesreča in ob takšnem dogodku je pravilna in hitra organizacija zdravstvene službe izjemno pomembna.

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

M inistrstvo za zdravje je pred štirimi leti začelo sistematičnoizobraževanje glede odziva zdravstva ob množični nesreči.

Posamezne specialnosti imajo izobraževanja in strokovna srečanjanavadno ločena, toda primnožičnih nesrečah je sodelovanje raz-ličnih specialnosti in različnih področij zdravstvene oskrbe nujno.Zaradipomembnihizkušenjizaktualnihmnožičnihnezgodsonate-čajusodelovalituditujiinštruktorjiinpredavatelji.NatempodročjujesodelovanjessosednjoHrvaškozelodobro.Tečajasejeudeležilopribližnosedemdesettečajnikovinokolidvajsetinštruktorjev.

Poleg uvodnih predstavitev ukrepanja zdravstva ob velikih načrtih,vlogepolicije in vojskeprimnožičnihnesrečah so številni preda-vateljiiztujinepoudarilitudiizkušnjepridrugihdogodkihkatastro-falnihrazsežnosti.Takojedr. Francis LevypoudarilsvojoizkušnjoobtriažiranjupoškodovancevnaobmočjuNewOrleansa,kojeudarilhurikanKatrina.Mark LoadesjepredstavilprimernasilnihnemirovvLondonuterpoudarilznačilnostidinamikemnožicinvarnostpre-hospitalnihekip,dr. Mark McAndrewpajepredstavilnačindelova-njazdravstveneekipeveniodbolnišnicobpotresunaHaitiju.Zvrstilisosetudištevilnidomačipredavatelji,mednjimidr.LucijaŠarcizCentrazazastrupitve,kijepovedala,kajjekemijskanesreča,pred-stavilajetudismernicezaravnanjeslužbvprimerutovrstnihnesreč;poudarilajetudipomembnostosebnezaščitneopreme.

Asist. mag. Simon Herman, dr. med., predsednik organizacijskega odbora 3. slovenskega tečaja, je ob tem dejal: »Na tečaju se poudarja sodelovanje z vsemi službami, ki se ukvarjajo z reševanjem. Opazovalcem želimo predstaviti dogajanje znotraj zdravstvenega sistema, saj se akcija ne konča, ko se prizorišče »pospravi«, temveč se problem in prizorišče nezgode preselita v bolnišnice. Ker je tečaj intenziven in zahteva veliko infrastrukture, nam je na pomoč priskočila Slovenska vojska, ki bi ob velikih nesrečah odigrala zelo pomembno vlogo za prizadete prebivalce.«

Organizacijatečajajevsebovalasimulacijidvehmnožičnihnesreč,kistaskušaliposnematiresničneokoliščineobizrednihdogodkih.Obesimulacijistaobravnavalivečkottristopoškodovanihoseb,pritemsejeenasimulacijaizvedlaponočiindrugapodnevi.

Organizacija tečaja je vsebovala simulaciji dveh množičnih nesreč, ki sta skušali posnemati resnične okoliščine ob izrednih dogodkih

AKTUALNO

14

UKCL SMO LJUDJE

15

»Z ROKO V ROKI DO BOLJŠEGA DELA«Pogovarjali smo se z Majdo Oštir, glavno medicinsko sestro Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

MajdaOštirjeglavnamedicinskasestravSlužbizapljučnebolezniPediatrične

klinikeUKCLjubljana,poleg tegapapred-seduje tudi Sekciji medicinskih sester inzdravstvenihtehnikovvpediatrijipriZborni-ci–Zvezi,pričemersezavzemazačimvečjiprenosznanjatakovteorijikotvpraksiinzauvedbospecializacijezamedicinskesestre.NaPediatričniklinikisodelujepriorganiza-cijištevilnihizobraževanj.Kogovoriosvo-jemoddelku,govori sponosom:»Vslužbipreživimodvetretjinisvojegačasa.Sevedapridedolepih,nadrugistranipatudidotež-kihtrenutkov.Veselasem,daskoziletaspo-znavam,da jekrog ljudi,skaterimidelam,izjemnonapredoval takogledestrokovnostikottudigledeosebnihodnosov,«meddru-gimpovesogovornica.

Koliko medicinskih sester je na vašem oddelku?

»Skupno nas je petindvajset medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov, razporejenipa smo na različna delovišča – v oddelekintenzivnenege,vspecialističneambulantein tudi v funkcionalno-diagnostični odde-lek,kjer izvajamobronhoskopije inmeritvepljučnihfunkcij.Naletoizvedemookolipettisočtovrstnihpreiskav.«

Ste si od nekdaj želeli delati z otroki?

»Ko sem se odločala za delovno mesto,semimelasrečo,dajetakratnaglavname-dicinskasestraPolona Župančičposlušalamojoželjo.Vedelasem,dabomvtemoko-ljunajboljizkazalasvojeznanje;delozotrokimenavdušuje.Jepares,danazačetkuni-sempričakovalatakšneširinedela.«

Na fotografiji ekipa Službe za pljučne bolezni. Ga. Majda Oštir, glavna medicinska sestra omenjene službe, je na fotografiji zadaj, tretja od leve proti desni.

»Svojci so tako rekoč partner pri zdravljenju, starši so prisotni ves dan. Pri nas gre za tim otroka/mladostnika, medicinske sestre, zdravnika in staršev.«

Vam je ta širina kdaj predstavljala težavo?

»Ne.Medicinskasestralahkovelikoprispe-vakvarnejšiinkakovostnejšiobravnaviotrokinmladostnikov.Prostorazadeloinizbolj-šave je vedno dovolj;me pa delo z otrokiin starši izpolnjuje, prepričana sem, da jetonajveč,karlahkodam.Zdobrovoljoinspozitivnoenergijozmoremoveč,kernasnaoddelkuspodbujazdravstvenatehnicaIrena Božnar.«

UKCL SMO LJUDJE

16

Zagotovo je delo z otroki/starši polno čustev.

»ČustvenonisamodelonaPK,temvečtudipovsoddrugod.Kopridedotakšnihtrenut-kov,meniš,dasipripravljen,anakoncute

vednopresenetijo.Želimsi,dabiimeliza-posleni glede obvladovanja čustev/spopri-jemanjas težkimisituacijamivečmožnostizadodatnoizobraževanjealiusposabljanje.Resje,daimaključnovlogopriobvladova-njučustevposamezniksam,vendarmenim,dabibilododatnoznanjekoristno.Poosem-najstihletihdelaugotavljam,dajepodročjepediatrije zelo ranljivo in njen razpon zeloširok:obvladatimorašrazvojnefazeoddo-jenčkadoodraslega.Tudisvojcisopartnerprizdravljenju,staršisoprisotnivesdan.Prinasgrezatimotroka/mladostnika,medicin-skesestre,zdravnikainstaršev.«

Kaj opažate, odkar ste glavna medicinska sestra Službe za pljučne bolezni?

»Veliko smo naredili gledeizboljšanja usposabljanjain izobraževanja medicin-skih sester in zdravstvenihtehnikov, medosebnih od-nosov ter večdisciplinarno-sti obravnave otrok inmla-dostnikov. Izjemno dobersistemimamozaobravnavootrok inmladostnikov s ci-stično fibrozo, pri čemerv večdisciplinarnem timusodelujejo zdravnik, fizio-terapevt, dietetik, psihologinmedicinskasestra,pritemjemedicinskasestrav timukoordinatorica.Pacient jese-vedavsrediščupozornosti.Vsistrokovnjakirazličnih specialnosti pridejo k njemu, de-lamo pa tako na preventivi kot tudi na ku-rativi. Z vodjo oddelkaUrošem Krivcem,

»Imamo izjemno dober sistem za obravnavo otrok in mladostnikov s cistično fibrozo, pri čemer v večdisciplinarnem timu sodelujejo zdravnik, fizioterapevt, dietetik, psiholog in medicinska sestra, pri tem je medicinska sestra v timu koordinatorica.«

dr.med., letos načrtujemo razširitev dobrepraksetudinadrugeskupinepacientov.Že-limo,dabipodobnokotpacientescističnofibrozoobravnavalitudipacienteskroničnodihalnoodpovedjo,sajboto izboljšaloka-kovostživljenjaotrok/mladostnikovinnjiho-vihdružin.Tudispomočjosodelavcevsemspoznala, da je za uspešno delo in razvojpotrebentakostrokovnikotosebninapredekterdastanujnatudismehinveselje.«

Zadnje čase ste se veliko ukvarjali z mednarodno akreditacijo.

»Resje,spripravaminamednarodnoakre-ditacijoimamovsivelikodela,samapasemtudivodjaprojektasistemazamednarodnoakreditacijonaPediatričnikliniki,karmivza-mevelikočasa.Hvaležnasem,dasosode-lavkenaoddelkuvtemčasuzelorazumeva-jočeinvelikokratprevzamejodoločenadelanaoddelku.«

Kakšno pa je vaše mnenje o akreditaciji?

»Menim,dajesistemkakovostivbolnišnicitreba vzpostaviti inda je akreditacija samodobrapotdotega.Respaje,dapredvidevanekolikokratkeroke,vsedejavnostipeljemoizjemnohitro;mordaprehitro,dabijihlah-ko v tako kratkem času dokončno osvojili.Prepričanapasem,dabomednarodnaakre-ditacijadolgoročnopokazalaštevilnekoristitakozabolnikekotzazaposlenevUKCLju-bljana,intoževnekajletih.«

V Službi za pljučne bolezni Pediatrične klinike letno sprejmejo okoli tisoč dvesto otrok in mladostnikov, okoli pet tisoč pa jih obravnavajo v specialistični ambulanti. Sprejemajo akutno obolele z respiratornimi obolenji in bolnike s kliničnimi pljučnimi boleznimi, s katerimi se večdsiciplinarno ukvarjajo; gre za tri pomembne skupine: bolnike otroke in mladostnike s cistično fibrozo, kronično dihalno odpovedjo in drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi.

UTRIP UKCL

17

V UKC LJUBLJANA LETA 2012 PRESADILI 117 ORGANOV, KAR JE NAJVEČ DOSLEJTransplantacija je izjemno pomembna za kakovost bolnikovega življenja

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

T ransplantacijskadejavnostvUKCLjubljanapotekažeod leta1970.Odleta2000jeRepublikaSlovenijačlanicaevropskemrežeEurotran-

splant.Začetkisobilitežavni,spremljalesojihštevilneorganizacijskeindrugetežave,kismojihuspešnoinsprotireševaliterodpravljali.Danesselahkopohvalimozizjemnimidosežki.Leta2012smovSlovenijiopraviliodvzemorganovpri 47 umrlih darovalcih, vUKCLjubljana smo skupajpresadili117organov,odtega62ledvic,28srcin27jeter.PridobilismopljučazašestnajstbolnikovzapresaditvenaDunaju,petpazatrebušnoslinavko. V UKC Ljubljana sicer izvajamo tudi nacionalne programe zatransplantacijokostnegamozga,kože,hrustančnihcelicinroženice.

ŠTIRINAJST PRESADITEV SRC NA MILIJON PREBIVALCEV POMENI VRH V EVROPI IN SVETU

»VUKCLjubljana smo izjemnoponosni na transplantacijskodejavnost;bolnikomomogočamotransplantacijevsehorganov,razenpljuč.Pritran-splantacijahsmoizletavletoboljši,zakarsesvojimsodelavcemiskrenozahvaljujem,«jedejalaprof.dr.Brigita Drnovšek Olup,strokovnadirek-toricaUKCLjubljana.

»Transplantacija ledvice je izjemno pomembna za kakovost posamezni-kovegaživljenja;tistemu,kipotrebujetransplantacijosrca,jeteralipljuč,papomeniedinomožnostpreživetja.PritransplantacijahsmovSlovenijidobri, upamo pa, da bomo v prihodnosti opravili še več transplantacij,predvsemledvic,indasebomotudipošteviluopravljenihposegovlahkoprimerjalizrazvitoEvropo,«jedejalasistentValentinSojar,dr.med.,koor-dinatorzatransplantacijskodejavnostvUKCLjubljana.Štirinajst presa-ditev src na milijon prebivalcev pomeni sam vrh v Evropi in svetu glede presaditev srca.

V SLOVENIJI DOBRO UREJEN SISTEM TRANSPLANTACIJSKE DEJAVNOSTI

VSlovenijijesicersistemtransplantacijskedejavnostiurejentako,daneprihajadomanipulacijalizlorab.Ureditev,kijoSlovenijaintenzivnorazvijaodleta2000daljenaosnovahdoleta2000,jeusmerjenavpreglednostinomogočasledljivostvdejavnosti.»PravspomočjodelovanjaSloveni-jatransplantasomedsebojpovezanevseslužbe,strokeindejavnosti;po-datkipasezbirajovinformacijskemprogramuSlovenijatransplanta.Tudivtejdejavnostiselahkopojavijozlorabenarazličnihravnehinodgovor-nostzapreprečitevtertransparentnodelovanjejenastranidržaveoziromaustreznihstrokovnihenot,«jepovedalaprim.Danica Avsec,direktoricaZavodaSlovenijatransplant.Slovenijasezavedapomenatransparentnosti,zatosmovzortudidrugimdržavamvEvropiinEurotransplantutakopoure-jenostikottudiporezultatihpripridobivanjuorganovodumrlihdarovalcev.Gledečakalnihvrstneprihajadozlorab;našečakalnevrstesocelomednajkrajšimivEurotransplantu.(Foto: Gregor Žunič): Štirinajst presaditev src na milijon prebivalcev

pomeni sam vrh v Evropi in svetu glede presaditev srca.

UTRIP UKCL

18

UKC LJUBLJANA V ZDA USPEŠEN NA TEKMOVANJU IZ GENETIKEKlinični inštitut za medicinsko genetiko se je na mednarodnem tekmovanju v ZDA uvrstil med osem najuspešnejših tekmovalnih skupin

Aleš Maver, dr. med.

L eta2012jeKliničniinštitutzamedicinskogenetiko(KIMG)UKCLjubljana sodeloval namednarodnemnatečajuCLARITY, ki ga

je organizirala ugledna pediatrična klinika iz Bostona. Tekmovanjejepotekalovlučihitregarazvojanapodročjugenetike,kojeposta-losekvenciranjeDNKvsehitrejše incenejše ter jeomogočiloširšo

dostopnostpreiskovanjacelotnegačloveškegagenoma.Obdelavatehpodatkov,interpretacijarezultatovternjihovakliničnarabapanadrugistranipredstavljajovelikizzivinrazvojnatempodročju,kipočasnejesleditehnološkemunapredku.Zatosoorganizatorjiosnovalitekmova-njeznamenomodkrivanjanajučinkovitejšihpristopovkobdelavikom-pleksnihpodatkov,dobljenihzgenomskimsekvenciranjem,interpre-tacijirezultatovinporočanjuizvidovbolnikom,družinaminnjihovimlečečimzdravnikom.

POSEBNO PRIZNANJE TUDI ZA PODAJANJE INFORMACIJ BOLNIKOM

NaKIMGsmoseodločili zasodelovanje inv tekmovalnoskupinovključili svojestrokovnjakespodročja kliničnegenetike, laborato-

rijskegenetike inbioinformatike.Nazačetnem izborusoorganiza-torjimedprijavljenimiizbralitridesetskupiniztrinajstihdržav,mednjimitudinašoskupinosKIMG.Izbraneskupinesoprejelepodatkegenomskega in eksonskega sekvenciranja dvanajstih pacientov znepojasnjenimigenetskimiboleznimi.Poiztekutekmovanjajetriin-dvajsetskupinvložilosvojakliničnaintehničnaporočila.Rezultatetekmovanjajebostonskapediatričnaklinikarazkrilanovembra2012naameriškemkongresuhumanegenetikevSanFranciscu.SkupinaKIMGjezasvojpristopkobdelavipodatkov,interpretacijiinpodaja-njuinformacijbolnikomprejelaposebnopriznanjeinseuvrstilamedosemnajuspešnejšihtekmovalnihskupin.

CILJ: POMEMBNO IZBOLJŠATI GENETSKO DIAGNOSTIKO V SLOVENIJI

Pričakujemo,dabomoletosponudilimetodoeksonskegasekvenci-ranjatudislovenskimbolnikom.VtanamensmoustanoviliSloven-skicenterzamendelskogenomiko,skaterimbitakovslovenskemprostoru kot tudi regionalno vzpostavili prvo specializirano enotozauporabometodologijnovegeneracijesekvenciranjavmedicini.Ocenjujemo,dabistempomembnoizboljšalikakovostinučinko-vitost genetske diagnostike v slovenskem zdravstvenem sistemu.Hkrati bi postali prvi ponudniki novemetodologije v regiji, kar biimelopomembneučinkezaprepoznavnostKIMGinUKCLjubljanavmednarodnemprostorutertudiugodnefinančneučinkezaraditrže-njastoritvevregionalnem/mednarodnemmerilu.

V tekmovalni skupini so s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko sodelovali strokovnjaki s področja klinične genetike, laboratorijske genetike in bioinformatike.

UTRIP UKCL

19

DONACIJA PIVOVARNE UNIONAparat za podporo dihanju Vela comprehensive za neinvazivno in invazivno ventilacijo na KO za nevrokirurgijo

Prim. doc. dr. Marjan Koršič, dr. med.

Na KO za nevrokirurgijo Kirurške klini-ke vsako leto operiramo približno 370

bolnikovs tumorjimožganov inmalihmož-ganov ters tumorji lobanjskegadna.Polegtežkihposledicosnovnebolezniosrednjegaživčevjasotobolniki,kiimajoskorajpravi-lomaprizadete tudimnogedrugeorganskesisteme, žal kar najpogosteje respiratorne.Poleg omenjenih težav je njihovo zdravlje-njeoteženo tudi zaradi zahtevnihpoložajevmedvečurniminevrokirurškimioperacijami,pokončanemoperativnemzdravljenjupasopravilomanajboljodvisniodustreznerespi-ratornenegeinterapije,čemurjeposvečenatudipoglobljenastrategijapooperacijskegazdravljenja. Na kliničnem oddelku imamovrhunsko usposobljeno ekipo respiratornihterapevtov, njihovo delo pa brez ustrezneopremetežkodosegazačrtaneinželenere-zultate.

Znajnovejšopridobitvijoomenjenegaapa-ratabopomočpri zdravljenjubolnikovne-primernoboljšainzdravljenjebokrajše,kar

Nova pridobitev ne bi bila mogoča brez ustreznih donacijskih sredstev, pri tem nas je z velikim razumevanjem in modrostjo vodstva

uslišala Pivovarna Union, d. d. Za pridobitev teh sredstev sta zaslužni Metka Čeplak, viš. fiziot., vodja tima RT, in Sabina Dolinar, ZT.

že samo po sebipomeni tudi velikprihranek material-nih sredstev. Novapridobitev ne bibila mogoča brezustreznih donacij-skih sredstev, pritemnasjezvelikimrazumevanjem inmodrostjo vodstvauslišala PivovarnaUnion,d.d.Zapri-dobitevtehsredstevsta zaslužni MetkaČeplak, viš. fiziot.,vodja tima RT, inSabinaDolinar,ZT.

Naložba se bo povrnila najkasneje v nekajmesecih, saj marsikaterega bolnika ne botrebazdravitivCIT-u,sčimerboprihranjenihkarpribližno1.500evrovdnevno.Sodelavka-mašeenkratizrekamiskrenohvaležnost.

NOVI HELIPORT UKC LJUBLJANA

Anton Posavec, Reševalna postaja

Delapriizgradnjinovegaheliportasozaključenainpotekajošezadnjeaktivnosti,dabolahkota

velikapridobitevnašeustanovečimprejzaživela.Vponedeljek,21.januarja,smoizvedlivajogašenja,pričemersolahkoreševalci–gasilci,kibodozago-tavljalipožarnovarnostheliporta,preizkusilinjego-vegasilnesisteme.

Noviheliportjesodobeninboomogočal,dabodonašipacientilahkohitrejeinudobnejeprišlidosvo-jegaciljaternadaljevalizdravljenje.

V sredo,23. januarja, je naheliportuprvičpristaltudihelikopterSlovenskevojskeBell412,kimujepoveljevalpodpolkovnikBrankoRek,poveljnik15.helikopterskegabataljonaSlovenskevojske.Uspe-šnosmoizvedlivečvaj,kisopotrebnezapridobitevvseh potrebnih obratovalnih dovoljenj. Slovesnoodprtjebovzačetkufebruarja.

Helikopter prvič na ploščadi heliporta.

UTRIP UKCL

20

ZA ZDRAVJE NAJMLAJŠIH 3062 ROŽICZbrana sredstva bo Pediatrična klinika v Ljubljani namenila za nakup organizatorja črpalk MRI s perfuzorji, kar je nujna dodatna oprema, s katero bo mogoče magnetno-resonančne preiskave z anestezijo opravljati tudi pri najmlajših.

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

V Zavarovalnici Triglav so lanidecembra v sklopusvojih družbeno odgovornih dejavnosti razdelilivečkot6300maket rožic,simbolanjihovedružbeneodgovornosti.Zavsakood3062vrnjenihpobarvanihmaketjenajvečjaslovenskazavarovalnicaPediatričniklinikiUKCLjubljanadoniraladesetevrov,sčimersozbralikar30.620evrov.ZbranasredstvaboPediatričnaklinikanamenilazanakuporganizatorjačrpalkMRIsperfuzorji, kar jenujnadodatnaoprema, s katerobomogočemagnetno-resonančnepreiskavezanestezijoopravljatitudiprinajmlajših.AparatboprvivSlove-niji,kiboprilagojenpravzamajhneotroke.Obpre-daji donacije jebila v preddverjuPediatrične klinikevLjubljaniodprtatudirazstavamaketpobarvanihro-žic.»Družbenaodgovornost jeenaodtrehtemeljnihvrednotZavarovalniceTriglavinjevpetavvsakkoraknašegaposlovanja,«jemeddrugimdejalpredsednikupraveZavarovalniceTriglavMatjažRakovecindodal,dajeakcijapreseglavsapričakovanja,sajsoodvečkot 6300 razdeljenih dobili vrnjenih skoraj polovicovsehrožic.

(Od leve proti desni): Biserka Marolt Meden, poslovna direktorica Pediatrične klinike, deklica Tia, ki je veliko sodelovala pri barvanju rožic, in Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav.

NOGOMETAŠI OBISKALI PEDIATRIČNO KLINIKOOtrokom na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so razdelili okoli 150 nogometnih žog, namen akcije pa je ozaveščanje in destigmatizacija transplantacijske dejavnosti

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Po izjemnopozitivnihodzivih inuspešno izvedenihaktivnostihvokviruhu-manitarno-ozaveščevalneakcijePodajnaprej!,ki jebilav letu2012,se je

SindikatprofesionalnihigralcevnogometaSlovenije(SPINS)odločil,daskupajspartnerji»oživi«projektneaktivnostiinssvojimičlani,nogometašiNKOlimpijaLjubljana in NK Domžale,obišče Pediatrično klinikoUKC Ljubljana ter simbo-lično obdari otroke, ki sezdravijo v omenjeni insti-tuciji.

Pouvodnihnagovorihstro-kovnega direktorja Pedia-tričneklinike,prof.dr.Raj-ka Kende, in predsednikaSPINS, Dejana Stefano-vića, se je ustvarilo prije-tno vzdušje, v katerem sonajboljuživaliotroci,sajsobilionitisti,kisoizrokno-gometaševprejeližoge,skaterimisibodokrajšalidnevevbolnišniciinpolep-šalimarsikateridanizvenbolnišnice.Inpravsimboličnapredajaomenjenihžognosivsebiglobljipomenakcije,katerenamentuditokratostajanespremenjen.

Prvotni namen kampanje je (bil) ozaveščanje javnosti in destigmatizacijatransplantacijskedejavnostivSlovenijiterhkratipovečanjezaskrbljujočemajh-negaštevilaregistriranihdonorjevčloveškihorganovvSloveniji.

Nogometaši NK Olimpija Ljubljana in NK Domžale so med otroke razdelili okoli 150 nogometnih žog.

UTRIP UKCL

21

V ZIMSKIH MESECIH VEČ OKUŽB DIHALZaradi večjega števila pacientov z respiratornimi okužbami smo dodatne postelje zagotovili na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, Sabina Vrhnjak

Zaradi povečanega števila respiratornih okužb se je tudi letosmočno povečal priliv bolnikov na Internistično prvo pomoč

Interneklinike,naKlinikozainfekcijskebolezniinvročinskastanjaUKCLjubljanaternaPediatričnokliniko.Dabolnikinebičakalinapostelje,smosevUKCLjubljanatudi letosodzvalizzagotovitvijododatnih postelj: dvajset dodatnih postelj smo zagotovili na Der-matovenerološkikliniki.Stembomošenaprejzagotavljaliposteljevsemobolelim,kipotrebujejohospitalizacijo.

MED BOLNIKI JE PRISOTNIH VEČ RAZLIČNIH VIRUSOV

Medbolniki,kiprihajajovbolnišnicozaradiokužbdihal,jeprisotnihveč različnih virusov: rinovirusi, adenovirusi,RSV,metapnevmovi-rusi,virusparainfluenceindrugi.Vzadnjihtednihsejepovečevaloštevilo bolnikov, pri katerih v vzorcih dokažemo prisotnost virusagripe A ali B; v kratkem tako lahko pričakujemo višek obolevanjazagripo.»Zadrugevirusenitakoznačilnegavrha,ampaksevirusimedsabovpopulacijiizmenjujejo,takoseenkratvvečjemštevilupojavljadoločenavrsta,drugičdruga,«povedoc.dr.Mateja Logar izSlužbezapreprečevanjebolnišničnihokužb.

POVEČANO ŠTEVILO VIRUSNIH OKUŽB DIHAL JE ZIMSKA STALNICA

Povečano število virusnih okužb dihal sicer opažamo vsako leto vzimskihmesecih.Delgrenaračuntega,dasmovečvzaprtihprosto-rih,kjerjezrakboljsuhinstemseizsušitudinosnasluznica,kisi-cerslužikotprvaobrambapredvirusi.Vzaprtihprostorihsezadržujetudivečješteviloljudi,karomogočalažješirjenjevirusovzizločkidihalbolnih ljudi.»Okužbesonajnevarnejšezanovorojenčke,do-jenčkeinmajhneotroketerstarostnike.Polegtegapričakujemotežjipotektudipribolnikih,kiprejemajozdravilazzaviral-nimdelovanjemimunskegasistema,priljudeh,kiimajokroničnebolezni(srčnibolniki,bolnikisKOPB,bolnikiskroničnoledvičnoodpovedjo,bolnikizrevmatološkimiboleznimi,bolniki s sladkornoboleznijo ...), znano jetudi,dajepotekgripetežjiprinosečnicah,«šeobrazlo-židoc.Logar.Manjšiotrociindojenčkisovbolnišnicovečinoma sprejeti, ker obprebolevanjubronhiolitisapotrebujejododatekkisika.Medotrokijevzadnjemobdobjutudivečpljučnic.Teotrokesprejmejopred-vsemtakrat,kopotrebujejododatekkisikaalizače-tnozdravljenjezantibiotikivinfuziji.

V UKC LJUBLJANA OMEJITEV OBISKOV

Zaradi povečanega števila okužb dihal v splošni populaciji v UKC Ljubljana smo konec januarja omejili obiske. Če ste prehlajeni ali imate kakršne koli znake respiratorne okuž-be (kašljanje, kihanje, izcedek iz nosu …), bolnikov v UKC Ljubljana ne obiskujte. Vsem obiskovalcem svetujemo, da pri obisku bolnika v UKC Ljubljana redno skrbijo za higieno svojih rok.

UTRIP UKCL

22

PEDIATRIČNA KLINIKA BO VENDARLE DOBILA APARAT ZA MROtroci in mladostniki bodo že v drugi polovici letošnjega leta deležni preiskav s sodobnim aparatom; celotno vsoto je zbrala Ustanova za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani

Biserka Marolt Meden

Januarja so prodajalec Siemens, d o.o.,kupecUstanovazanovoPediatričnokli-

niko v Ljubljani (v nadaljevanju Ustanova)inuporabnik–vnjegovemimenugeneralnidirektorUKCLjubljana–podpisali pogod-bo, do katere je vodila dolgapot. Po javni

Januarja je bila podpisana pogodba za nakup aparata za magnetno resonanco in za ureditev prostora v novi Pediatrični kliniki v Ljubljani v

vrednosti 1.713.022,96 evra.objavizbiranjaponudbzanakupaparatazamagnetno resonancoavgusta2011sosle-dilaskorajpolletnapogajanjazdobavitelji,in decembra 2011 je bilo podpisano pi-smoonamerimedSiemensom,d.o.o.,inUstanovoonakupusistema MR SIEMENS MAGNETOM Aera in anesteziološkega aparata,kideluje tudivobmočjumagne-tnega sevanja. Sledile so priprave načrtovzaureditevprostora,karjebilozahtevnoinodgovornodelo,sajbopotrebnaadaptacijaobstoječegaprostorananačin,kibonajpri-mernejšizaotroke,aneboprevečposegalv druge obstoječe dejavnosti Pediatričneklinike.

KNJIGA »SLADKORČKI – VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SLADKORNI BOLEZNI«Prvi priročnik o sladkorni bolezni tipa 1, ki je namenjen otrokom, mladostnikom in mladim odraslim s sladkorno boleznijo tipa 1

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Dobro poznavanje sladkorne bolezni tipa 1 je ključno za primerno presnovno urejenost, kar zmanjšuje nevarnost

akutnih zapletov pri vodenju bolezni, kot sta hipoglikemija ali ketoacidoza, hkrati pa zmanjša nevarnost kroničnih zapletov bolezni.

NapredstavitviknjigeSladkorčkisospecialistidiabetologi izobehKliničnihoddelkovzaendokrinologijo,diabetesinboleznipresnovePediatričneinInterneklinikepredstavilizbornik,kijenamenjentakootrokom inmladostnikomkot tudiodraslimssladkornoboleznijo,njihovimdružinamtervsem,kibiželeliosladkorniboleznivedetiveč.Tojeknjiga,kijojenapisaloživljenje,inživljenjassladkornoboleznijosejetrebanaučiti.

Zaradi zahtevnosti samega aparata za ma-gnetnoresonancobotrebaokrepitidelkon-strukcije novePediatrične klinike v prosto-ru,kjerbostal taaparat.Delabomozačelipredvidoma7.februarjainjihkončaliv120dneh,zatovseuporabnike,sodelavceinobi-skovalceprosimozarazumevanje.

Predvidenoje,dabodootrociinmladostnikiže v drugi polovici letošnjega leta deležnipreiskav z enim najsodobnejših aparatov.Tobotoprviaparatzamagnetnoresonanco,prilagojenposebejzaotroke.

»Če bo šlo vse po načrtih, upamo, da vas bomo junija ali julija povabili na slovesnost ob zagonu aparata za magnetno resonanco za otroke in mladostnike.«

Izjemnegapomenazavse,kiimajosladkornobolezentipa1,jetorejizobraževanjeodobremvodenjusladkornebolezni.Slednjesene-malokratzačnepristaršihotrok,kiimajosladkornobolezentipa1inkisokomajdopolniliprvirojstnidan.Izobraževanjemoramonada-ljevatiprekprocesaodraščanjavsedovisokestarosti,mednosečno-stjoterobmorebitnihzapletihsladkornebolezni.Zatojepomembnopravilnopredstavitiozadjebolezni,spregovoritiosamonadzoru,pra-vilniprehrani,pomenušportnedejavnosti,ukrepih,kisopotrebni,kadar vodenje bolezni iztiri, ali kadar odidemo na potovanje. Tudimladimorajovedeti, kakopomembno jedobrovodenjesladkorneboleznivnosečnosti,kakonačrtovatidružino.Poznizapletisladkornebolezninesmejobititabu,pravtakosemoramozavedatipsihološkihtežav,kijihlahkossebojprinašakroničnabolezen.VsehtehtemsedotikaknjigaSladkorčki,kijojeizdaloDruštvozapomočotrokomspresnovnimimotnjami.

UTRIP UKCL

23

Vodja Negovalnega oddelka, Vida Oražem, se je zahvalila za prejeto priznanje.

Strokovni direktor Nevrološke klinike, prof. dr. David Vodušek, in glavna medicinska sestra, Helena Tušar sta se v imenu vseh zaposlenih razveselila prejetega priznanja.

V imenu urgentnega kirurškega bloka je priznanje prevzel vodja urgentnih travmatoloških ambulant, asist. dr. Anže Kristan, dr. med.

Svet pacientov UKC Ljubljana je pomemben most med našo institucijo in civilno družbo. Za priznanje za uspešno vodenje se je zahvalila Elizabeta Bobnar Najžer.

Zahvala prof. dr. Heleni Meden Vrtovec, dr. med., višji svetnici, za uspešno vodenje delovne skupine za pridobitev mednarodne akreditacije.

Na novoletnem sprejemu sta naše zaposlene pozdravila tudi minister za zdravje Tomaž Gantar in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič.

KNJIGA »SLADKORČKI – VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O SLADKORNI BOLEZNI«Prvi priročnik o sladkorni bolezni tipa 1, ki je namenjen otrokom, mladostnikom in mladim odraslim s sladkorno boleznijo tipa 1

VODSTVO UKCL NA NOVOLETNEM SPREJEMU PODELILO PRIZNANJA

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

• NEGOVALNI ODDELEK: in sicer za uspešno vzpostavitev no-vegaoddelka,s tempa tudi za temeljenovedejavnosti vUKCL.»Zaposleninaoddelku si prizadevajo, da bi bili 'bol-nišnicaprijaznih ljudi',kar jipoodzivihtamkajšnjihbolnikov tudiuspeva,« je vobrazložitvimeddrugimdejalaprof.dr.BrigitaDrnovšekOlup, strokovna direk-toricaUKCLjubljana.

• NEVROLOŠKA KLINIKA: zauspešnopilotnouvedbosistemavo-denjakakovostipozahtevahISOinDNVstandardov; njihove izkušnje so pripo-mogle, da se v UKCL zelo hitro pribli-žujemo cilju pridobitve mednarodneakreditacije.

• URGENTNI KIRURŠKI BLOK: Vletošnjemletusobilenašeočiinočijavnostivelikokratuprtevurgentnikirur-škiblok.Jevstopnatočkazatiste,kiza-radipoškodbepotrebujejohitrointakoj-šnjopomoč.Vpreteklihletihsossvojimdelom,zodličnoorganiziranostjo,spo-žrtvovalnostjoposameznikovprispevalikprepoznavnostiinugleduUKCLjubljanatakovstrokovnikotlaičnijavnosti.

• SVET PACIENTOV: priznanje jeprevzelapredsednicaSvetapacientov, ga. Elizabeta Bobnar Najžer.Spomočjodelovanjatecivilneiniciativesejenamrečokrepilosodelovanjemednašobolnišnico inorganizacijamipaci-entov.Rezultatnjihovegadela je stalnoizboljševanjedelovanjanašebolnišniceinvečanjezadovoljstvapacientov.

• PROF. DR. HELENA MEDEN VRTOVEC, DR. MED., VIŠJA SVETNICA:

Izjemno veliko truda in energije stemnogizaposlenivletošnjemletuvložiliv projekt mednarodne akreditacije. Šeposebej pomembna pa je bila energijaeneosebe,kidanessedi tumednami,tojeprof.dr.HelenaMedenVrtovec,kiuspešnovodidelovnoskupinozaprido-bitevmednarodneakreditacije.

Vodstvo UKC Ljubljana je na novoletnem sprejemu za zaposlene tudi letos skupno petim nagrajencem podelilo priznanja za leto 2012. Priznanje so prejeli:

UTRIP UKCL

24

»KO VZAMEŠ V ROKE KEPO GLINE, VZAMEŠ V ROKE PRETEKLOST IN PRIHODNOST«Pogovarjali smo se s Pavlo Kovačec, ki je nedavno razstavljala v razstavišču UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

UstvarjalnapotPavle Kovačec,kivUKCLjubljanaopravljadeloinformatorke,jeizjemnorazgibana.Ukvarjasesslikar-

stvom,grafiko,kiparstvominkeramiko,ašebisekajnašlo.Svojadelajepredstavilanavečskupinskihrazstavah,nedavnopasejeprvičpredstavilatudivrazstavnihprostorihUKCLjubljana,insicertakosslikamikottudiskiparskimiizdelki.Članicalikovnesekcijenašegadruštvaježeodleta1996.

»Zamejeumetnostorodjezaraziskovanjeskrivnosti.Tipamne-znano skozi temo in kaos.Moja dela vsebujejo določenomeronaključnostiinsoodprtazarazličnemožnostiinpovezave.Zgoljlepadelasosterilna.Prisvojemdeluprisluhnemobčutkomvsebi.Radaustvarjamzglino,kerjeskrivnostnasnov.Milijoniletsobilipotrebni,dasejekameninazmehčalavglino–glinajeplodti-sočletij,«osvojemustvarjanjupovePavlaKovačec.ObiskovalajetudišolouporabnihumetnostiFamulStuart(smerkiparstvoinke-ramika,zatempašegrafika),kjerjeimelakarnekajpredstavitev.Onjenemustvarjanjumeddrugimpišetudiumetnostnazgodovi-narkainlikovnakritičarkaPolona Škodič:»Pavloprepoznavamokotavtoricovzporednihizpovednihvsebin,vkaterihrazkrivatudisvojovečplastnoglobljerazmišljajočoinsenzibilnonaravo.«

SREČANJE GASTROENTEROLOGOV IN HIPERTENZIKOV

Sanela Banović

»Zame je umetnost orodje za raziskovanje skrivnosti. Tipam neznano skozi temo in kaos. Moja dela vsebujejo določeno mero

naključnosti in so odprta za različne možnosti in povezave.«

Prvi poskus smo že uspešno izvedli 16. januarja 2013 v Klubu 300, ko sta se v bovlingu pomerili ekipi dveh oddelkov UKC Ljubljana, KO za gastroenterologijo in KO za hipertenzijo.

Dejstvo je,da jebremečasa zajelo tudi zdravnike,medicinskesestre in drugo zdravstveno osebje. Izgorevanju na delovnem

mestusejepraktičnonemogočeizognititudiprinašemdelu.Paci-entomznamosvetovati,kakopomembnistasprostitevinšportnade-javnost,nasepapogostopozabljamo.Tosmoseodločilispremeniti.Prviposkussmožeuspešnoizvedli16.januarja2013vKlubu300,kostasevbovlingupomerili ekipidvehoddelkovUKCLjubljana,KOzagastroenterologijo inKOzahipertenzijo.Naprvošportno indružabnosrečanje jeprišlovečkot tridesetzdravstvenihdelavcev.Kakšenjebilšportnirezultat,splohnipomembno,kajtinamenjebilsprostitev,zabava,medsebojnospoznavanje,izmenjaveizkušenjinsodelovanje.

Dasotakšnasrečanjazelopotrebnainpomembna,kaževelikodzivpovabljenih inprisotnostgeneralnegadirektorjaUKCLjubljana,SimonaVrhunca,kijeprišelsvojimsodelavcemizrazitmoralnopod-poro.Kerjeprvidružabnidogodekobrodilbogatesadove,sebomopotrudili,dabodotakšnasrečanjamedosebjemrazličnihoddelkovnašenajvečjebolnišnicepostalatradicija.

IN MEMORIAM

25

SLOVO OD NEKDANJEGA PREDSTOJNIKA OČESNE KLIKE, PRIM. DR. PETRA DOVŠKA

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica

Novembrasmosena ljubljanskihŽalahv krogudružineprijateljev in sodelav-

cev in številnih znancevposlovili odprim.dr. Petra Dovška, nekdanjega predstojnikaOčesneklinike.

PeterAntonDovšakjebilrojen3.februarja1945vTopolšiciočetuAntonuinmamiAle-ksandri.VTopolšicosejebiladružinapre-selila izŠoštanja, insicer vosnovnošolo.TakojebilPeterrojenvistihprostorih,kjerjetrimesecepoznejenemškigeneralVonLehrpodpisalbrezpogojnokapitulacijoNemčije.

OsnovnošolojePeterobiskovalvŠoštanju,od1952do1960,potemsejevpisalnaGi-mnazijoCelje,kjerjezodlikomaturiralleta1964.Ker jebilPetrovoče težeksladkornibolnik in je zelomladumrl, se jePeter žezelo kmalu odločil postati zdravnik. Leta1964jebilsprejetnaMedicinskofakultetovLjubljani inštudij jedokončal leta1971,vmes pa pridno delal kot prostovoljec narazličnihklinikahinnabiralizkušnje.VojaškirokjeslužilvBeogradu–naSOŠ-u,drugidelpavMurskiSoboti.Žemedštudijemsejeleta1966poročilzNinoSvetlin.Vzakonustasejimarodiladvasinova,DavidinTadej,danesobauspešnaspecialistamaksilofaci-alnekirurgije.

Peterjebilžekotmladfantuspešenšportnik,igraljekošarkovšoštanjskemklubuElektrain rokomet v Rokometnem klubu Šoštanj.Bil je tudiaktiven tabornikvodredu»Pustigrad«vŠoštanju,kjersosestkaletudiprveljubezenskevezizbodočoženoNino.

Po končanem študiju in odsluženem vo-jaškem roku se je zaposlil v ZdravstvenemdomuvVelenju,najprejkotzdravniksplošneprakse.Leta1976jezačelspecializacijo izoftalmologije za potrebe ZD Velenje. Leta1981jepridobilnazivspecialistoftalmologin delal v ZD Velenje in ZD Šoštanj. MedslužbovanjemvVelenjujebildejavenvraz-

ličnih športih (smuča-nje, tenis, karate) in biltudi dolgo predsednikKarateklubaVelenje.

Leta1985sejezaposlilvUKCLjubljananaOče-snikliniki,kjerjenajprejdelal kot oftalmolog naPolikliniki in kasneje naOddelku za ortoptiko inpleoptiko. Leta 1990 jebilizbranzanamestnikadirektorja,natopajeleta1994 je postal pred-stojnikOčesneklinikevLjubljani in to ostal dosvojepredčasneupoko-jitve leta 2002. V časusvojega delovanja kotpredstojnik je posvetilveliko časa in energijeizgradnji nove Očesneklinike. Pogodba o iz-vajanjudel jebilapod-pisana leta1996 in20.januarja 2001 smo sepreselili na novo kli-niko,ki jebilav tistemčasunajsodobnejeopremljena.Skrbeljetudizarazvojstrokeinomogočal,dasosesubspecialnostiznotrajklinikelahkonemotenorazvijale.

Peter je rad pomagal bolnikom in bil zatomednjimizelopriljubljen,pravtakopasmose tudivkolektivu leporazumeli.Žalga jemnogo prezgodaj zaznamovala bolezen, kimu je onemogočila nadaljnje delo in pov-zročila tudi prezgodnjo smrt, ki pa ne boizbrisalaspominananj.

V času svojega delovanja kot predstojnik je prim. dr. Peter Dovšak posvetil veliko časa in energije izgradnji nove Očesne klinike. Pogodba o izvajanju del je bila podpisana leta 1996 in 20. januarja 2001 smo se preselili na novo kliniko, ki je bila v tistem času najsodobneje opremljena. Skrbel je tudi za razvoj stroke in omogočal, da so se subspecialnosti znotraj klinike lahko nemoteno razvijale.

PREBERITE

26

BODI fACA IN LOČUJ ODPADKEDnevno v UKC Ljubljana v povprečju nastane 9,2 tone različnih vrst nevarnih in nenevarnih odpadkov

Služba za varnost in zdravje pri delu

Enanajvečjihokoljskihtežavješevednovelika količina vsakodnevno nastalih

odpadkov innjihovnegativni vplivnaoko-lje. Z naraščajočimi količinami odpadkovse dnevno ubadamo tudi vUKCLjubljana.Razvojzdravstveneindrugihdopolnilnihde-javnosti,staranjeprebivalstva,vsakoletove-čještevilooskrbljenihbolnikovinstemtudistoritev ter potrošniška naravnanost družbesopoglavitnirazlogi,dadnevnovUKCLju-bljanavpovprečjunastane9,2tonerazličnihvrstnevarnihinnenevarnihodpadkov.

V ZADNJIH TREH LETIH SMO V UKC LJUBLJANA Z NAČRTNIM DELOM USPELI ZMANJŠATI KOLIČINO MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA 30 ODSTOTKOV.

Po reorganizaciji področja ravnanja z od-padkiv letu2010,ko je topodročjeprišlopodokriljeSlužbezavarnost inzdravjepridelu,smoselotilinjegovegasistematične-gaurejanja, zatosmonajprejpripravilipo-snetekdejanskegastanja.Vtabeli1sona-vedenekoličine indeležizbranihodpadkovvslovenskihbolnišnicahleta2010.Kakojeposamezna bolnišnica uspešna pri ločeva-nju odpadkov, nampove podatek o količi-

ni zbranih mešanih komunalnih odpadkov.Višja številka pomeni slabšo učinkovitostločevanjaodpadkov.Gledenakoličinozbra-nih mešanih komunalnih odpadkov smo vpreteklihletihsodilimedbolnišnicezmanj

učinkovitimsistemomravnanjazodpadki,vzadnjihtrehletihpasmoznačrtnimdelomuspelizmanjšatikoličinomešanihkomunal-nihodpadkovna30odstotkov.

Tabela : Količine in deleži nastalih odpadkov v splošnih bolnišnicah v RS leta 2010

BOLNIŠNICASkupna količina vseh

odpadkov (kg)Nevarni odpadki

iz zdravstvaNenevarni odpadki

iz zdravstva Drugi nevarni

odpadki Mešani komunalni

odpadkiNenevarni odpadki

za recikliranje

UKC Ljubljana 3.368.108 6% 27% 2% 37% 28%

UKC Maribor 1.661.833 5% 15% 1% 22% 57%

SB Celje 1.099.144 4% 47% 0% 22% 27%

SB Nova Gorica 566.424 7% 12% 0% 43% 38%

SB Murska Sobota 537.274 6% 0% 1% 71% 23%

SB Novo Mesto 506.634 4% 40% 1% 26% 29%

SB Izola 368.674 13% 10% 0% 51% 26%

SB Slovenj Gradec 348.875 8% 28% 1% 17% 47%

SB Jesenice 339.928 6% 42% 1% 14% 37%

SB Ptuj 244.278 2% 27% 0% 42% 28%

SB Trbovlje 133.423 2% 31% 3% 46% 18%

SB Brežice 118.827 10% 27% 0% 52% 11%

V UKC Ljubljana imamo dve večji zbiralnici – ena je v drugi kleti glavne stavbe, druga zunanja pa ob Ljubljanici za Dermatovenerološko kliniko.

PREBERITE

27

OBVLADOVANJE ODPADKOV JE DEL DELOVNIH NALOG VSAKEGA POSAMEZNIKA

Mojca Dolinšek

Področjeobvladovanjaodpadkov jedeldelovnihnalogvseh, kiskrbijozabolnišničnohigieno.Procesinastajanjaodpadkovso

lahko optimalno obvladovani, če je merilo zmanjšanja odpadkovvključenovslehernonabavomedicinskopotrošnihmaterialovzaen-kratnouporabo.Priodločanjuzanabavomaterialovzadelovzdra-vstvumorabiti vključenpoleg funkcionalnegavidika tudiokoljski,higienski in seveda stroškovni vidik. Ločevanje odpadkov je v RSpredpisanozakonodajno,šeposebejpazaodpadkevzdravstvu.

Organizacija,ločevanjeinpoučevanjezaposlenihnaklinikahjedeldelokrogahigienika–takomedicinskesestrekotsanitarnegainže-nirja.Vdelovanjesistemasodejavnovključenitudičistilke,gospo-dinje in transportnidelavci.Sistemsejeoblikovalskozičas ingaobvladujemovdeluprocesovdoodvozazravnipomočniceglavnemedicinskesestrezabolnišničnohigienožeodleta1994,kojebilustanovljenkolegijhigienikovUKCLjubljana,kidejavnopristopakskupnimstrateškimnalogamtudinapodročjuodpadkov.

Svetovanjuinpresojanjukakovostiobvladovanjaprocesaodpadkovdoodvozaizoddelkovjetrebadnevnosleditiinizboljševativskla-duzrazvojemdejavnostivposamezniorganizacijskienoti.Nujnojesodelovanjevsehpristojnih,dabomolahkoizboljšaliinoptimiziraliproceseodnabavematerialovdopremišljenegaoblikovanjanavodilzaposameznaokoljaintakobomolahkovplivalinaboljšegospodar-jenjezodpadki,pripomoglibomokoptimiziranjukoličineodpadkovinposledičnotežkorazumnihstroškov.

Primerjavestujoreferenčnobolnišnicotervsevečjaozavešče-nostovarovanjuokoljasoglavnimotivi,davUKCLjubljanagledeteganaredimokoraknaprej.Našciljje,dabikotvodilnazdravstvenaustanovavSlovenijipostalizgleddobreprakseinučnabazanesamogledezdravstvenihdosežkov,ampaktudiglede zagotavljanja varstva okolja v slovenskih bolnišnicah.Gledenaugotovljenosmosi zadali letnecilje, ki jih jebilotrebauskladititakozzakonodajokotznašimiorganizacijskimiinnenazadnjefinančnimizmožnostmi.Skupajzdrugimiso-delavciizUKCLjubljanasmouspešnoizpeljalinekaterejavnerazpise,delnopovečalikoličinointernihtransportnihvozičkov,povečalištevilovrstločenozbranihfrakcijodpadkovinprimer-nouredilinekaterezbiralniceodpadkov.VUKCLjubljanaima-modvevečji–enajevdrugikletiglavnestavbe,drugazunanjapaobLjubljanicizaDermatovenerološkokliniko.Manjšezbi-ralnicesmourediliinoznačilitudinavsakiposameznikliniki.

NAČRT GOSPODARJENJA Z ODPADKI ZA NASLEDNJA ŠTIRI LETA

Glede na zakonodajne zahteve smo v Službi za varnost inzdravje pri delu pripravili načrt gospodarjenja z odpadki zanaslednjaštirileta,kigajekonecleta2011potrdilgeneralnidirektor.Načrtzvsemisvojimiprilogamizazavodpredstavljapomemben strateški dokument na vseh ravneh, saj vpeljujeodpadkovno okoljevarstveno politiko, organizacijo, logistikoindejavnostizaustreznoravnajezrazličnimivrstaminastalihodpadkov.Hkratidoločanaloge inodgovornosti zaposame-znika,dasenacelostniravnivzpostaviučinkovitsistemrav-nanjazodpadki,kibozadostilpotrebamzavoda,zakonodaje,okoljevarstvenimsmernicaminprogramskimciljem.Posebnosistemskododanovrednostpripraktičnemuvajanjuzahtev izzakonodajeinevropskihsmernicvvsakdanjopraksoimajonavsehoddelkihoziromadelovnihenotahimenovaniskrbnikizaravnanjezodpadki.Ponovemimavsaknanovozaposlenide-lavecvUKCLjubljanapolegvarnostiprideluinpožarnegavar-stvaprednastopomdelaobvezoposlušatitematikoovarstvuokoljainopravitipreizkusznanja.

ODPRAVITI JE TREBA ŠE VELIKO NEPRAVILNOSTI

Delanamvsekakornebozmanjkalo.Gledena31objektov,kijihpokrivamo, ingledenaštevilozaposlenihvUKCLjublja-naterposameznikovoozaveščenostotejtemi,tovsekakornilahkanaloga.Ureditijetrebaekološkeotoketakoznotrajposa-meznihobjektov,oddelkov,bolniškihsobinhodnikovkottudinazunanjihpovršinah.Odpravitijetrebanepravilnoločevanjepredvsem odpadne embalaže, nepravilnosti pri embaliranjunevarnih odpadkov in občutno zmanjšati še vedno prevelikokoličino nastalih mešanih komunalnih odpadkov. Po našemmnenju jenajtežja in tudinajpomembnejšanalogaozavestitiinpoučitislehernegazaposlenega,bolnikainobiskovalca,dalahkovsakposamezniknajvečpripomorekvarnemuinzdra-vemudelovnemu in bivalnemuokolju (po načelumisli glo-balno,delujlokalno)takozanaskotzageneracije,kiprihajajozanami.

28

ANKETA

Mag. Danijela Kralj, dipl. san. inž., vodja Službe za oskrbo s perilom:»Kotuporabnicistoritevmiakreditiranabolnišnicavprvivrstivzbujazaupanje,urejenost in varnost. V priprave smobilevključenevsevodjeinpomočnicev Oskrbovalnih službah. Izpostavila bipredvsem pozitivno naravnanost vseh

zaposlenih, ki so sodelovali pri projektu, odprtost za učenje inpridobivanjenovihznanj,pripravljenostnasodelovanje,izmenjavoizkušenj inpredlogovza izboljšave.Zavedamose,da jezadobrodelovanjesistemavodenjakakovostipomembenvsakposameznikvUKCLjubljanaindajeprednamiševelikodela.Koristipavidimnarazličnihpodročjih:predvsempripovečanjuzaupanjapacientovglede kakovosti/varnosti, mednarodno primerljivem sistemudela, konkurenčni prednosti, preglednosti/urejenosti, boljšemopredeljevanjutveganjinnatančnoopredeljeniodgovornosti.«

Prim. mag. Dušan Vlahovič, dr. med., anesteziolog – vodja dejavnosti Kirurška klinika/KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok:»Do akreditacije sem imel kar nekajpomislekov.Posameznezahtevesobilepogostoneživljenjskeinneprilagojenenašimrazmeram.Vsetomejeprisililo,

dasemsezačelnekolikoboljpoglabljativdokumente,dostopnenamedmrežju.Pritemsemugotovil,daakreditacijalahkoprinesetudivelikokoristnihstvari.Najpomembnejšazahtevasemizdizahtevaponadzorukakovosti,stemdaakreditacijskezahteve,vsajkotjihjaz vidim, kakovost vidijo v njenemmedicinskem pomenu in neekonomskem.Sistemsemoragraditizvzpostavitvijoprotokolovinstandardov,prikaterihpamoranujnosodelovatistroka.Inpravto,daprivodenjunašeustanovedobizdokazipodprtamedicina(evi-dencebasedmedicine)glavnobesedo,jelahkonajpomembnejšapridobitevakreditacijetakozabolnikekotzazaposlene.«

Asist. mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., vodja Lekarne UKC Ljubljana:»Vsaksistemvodenjajepredvsemdobroorodje za vodstvo, s pomočjo kateregabistveno lažje vzpostavi sistem stalnihizboljšav. Mednarodni standard, po ka-teremse želi akreditiratiUKCLjubljana,

paješebistvenoveč,sajjezelokonkreten.Natančnonampove,kajin kako je trebadelati v zvezi z zdravstvenoobravnavopacienta ins celostnimdelovanjembolnišnice, kar ni nujno značilnostdrugihstandardov.Samagazatovidimkotpomočzavzpostavitevsistemastalnihizboljšavprizdravstvenioskrbipacientov,dabodotideležničedaljeboljkakovostneinpredvsemvarneobravnave.Standardnambotudipomagal,dabomonanekinačin»počistili«prisebi.Znebitisemoramonepotrebnegapodvajanjavprocesih,podrugistranipauvestimanjkajočedejavnosti.Menim,danasbosku-pnoprizadevanjezavzpostavitevpostopkovvskladusstandardominuveljavitvijozahtevpovezalo.Podrobnejebomospoznalidelodrugihslužb in sodelavcev, boljebomomoralimedsebojno sodelovati inpodpiratidelodrugdrugegavskupniskrbizapaciente.«

Alenka Roš, dipl. m. s., glavna medicinska sestra Interne klinike: »Pričakujem, da bo akreditacija pripo-mogla k še večji prepoznavnosti UKCLjubljana v evropskem zdravstvenemprostoru, izboljšalavsevidikekakovosti,povečalavarnostpacientovinzaposlenihters temposledičnotudiprineslavečjezadovoljstvoobojih.

PripripravahnapredpresojosejenaInterniklinikipokazalaizrednapripravljenost vseh zaposlenih za sodelovanje in spremembe. Sskupnimimočmismopopisovali,analizirali,spreminjaliinizbolj-ševaliprocese.Stimskimdelomsmouspešnopovezalistrokovniinorganizacijskidel.Polegvsehprojektov,kijihjekoordiniraladelov-naskupinazaakreditacijo,jebilonaOEnarejenihogromnomajhnihpozitivnihsprememb,kijihzaznajopredvsemtisti,kivprocesune-posrednodelajo.Vsetemaledrobnespremembevelikoprispevajokskupnemurezultatu.Prepričanasem,dabomonadaljevalienakozavzetoinzadostilizahtevamstandarda.«

ANKETA:Decembra smo imeli skupino predpresojevalcev za mednarodno akreditacijo po standardu DNV. Kaj vam pomeni akreditacija bolnišnice in na kakšen način ste doživljali priprave? Kje vidite koristi za paciente in zaposlene?

Služba za odnose z javnostmi

Očesna klinika

Pozdravljeni,

dovolite, da se še po tej poti zahvalim zaposlenim na Očesni kliniki

v UKC Ljubljana, posebej dr. Slavici Farac, medicinski sestri Elici,

gospema Nastji in Simoni ter vsem drugim, katerih imen ne po-

znam. Izpostavljam predvsem njihovo prijaznost, hitro in strokov-

no obravnavo ter odličen odnos do ljudi.

Vse lepo vam želim,

Rafko Lah

Pediatrična klinika, KO za nevrologijo,

KO za infekcijske bolezni

Spoštovani!

Iskrena hvala za vse zdravnicam in zdravnikom, medicinskim

sestram, vzgojiteljici in drugemu medicinskemu osebju na sprejemu

in nevrološkem oddelku Pediatrične klinike ter na otroškem oddelku

I. infekcijske klinike. Čeprav ste strokovni, prijazni in nasploh krasni

v tem, kar delate, pa srčno upava, da se prideva k vam le še poka-

zat, da sva zdaj zdrava ...

Vse dobro v letu 2013,

Jošt in Alenka Jesenovec

KO za travmatologijo – urgentne travmatološke ambulante Spoštovani,kot pacient, ki sem bil nedavno napoten na urgenco zaradi

udarca v nogi, lahko RESNIČNO POHVALIM vse osebje, s kate-

rim sem imel opravka – od sprejemne pisarne (kjer je gospa z

dobro voljo, kakršno pacienti še kako potrebuje(jo)mo, korek-

tno in resnično dostojno odpravila vse paciente) do doktorja

in vsega osebja na rentgenu in v sobi 37. MLADO, SIMPATIčNO,

HVALA VAM, VSE NAJBOLJŠE VAM ŽELIM – VEDNO!

Tomaž Serjun

KO za kirurgijo srca in ožilja, 17. december 2012Spoštovani!

Čeprav nevešč pisanja in izražanja občutkov se mi zdi potrebno,

da se oglasim, saj smo danes ljudje skoraj programirani na to, da

iščemo samo negativnosti, kar je pozitivnega, pa spregledamo. Kot

pacient kardiološkega oddelka najprej »na čakanju«, nato poseg

in še nekaj dni na oddelku, sem bil izredno zadovoljen s pozorno-

stjo osebja, ki je skrbelo za paciente, še posebej z dr. Lakičem in z

ekipo zaradi uspešne operacije. Če sem se v času bolezni po tihem

že poslavljal od življenja, je stanje danes, ko se počutim kot zdrav

človek, čudovito. Upam, da se v UKC ne bomo več srečali, želim pa,

da bi tako uspešno kot zdaj opravljali svoje delo tudi v prihodnje.

Vse najlepše v novem letu vam želi hvaležni pacient,

Milan Pirš

KAJ MENIJO O NAS

29

Majda Kosin, dipl. m. s., glavna medicinska sestra Ortopedske klinike:»NaOrtopedskiklinikisezavedamo,dajekakovostnazdravstvenastoritevosnovnega pomena za uspešnodelovanje. Temu cilju vztrajnosledimo. Pridobitev standarda ISO9001 je bila ključnega pomena.Konec lanskega leta smo uspešnoopraviližeprvopresojo.NapovedanpristopUKCLjubljanakpridobitvi mednarodne akreditacijesmo na kliniki sprejeli pozitivno.Veliko ključnih sprememb v načinudela smo naredili že s pripravona pridobitev standarda ISO, zatonam priprave na predpresojo zaakreditacijonisopredstavljale večjetežave.Obiskalastanasdvazunanjapresojevalca. Pri strokovnempregledu nista ugotovila neskladijz zahtevami standarda DIAS. Priogledu klinike pa smo dobilinekaj predlogov, kako izboljšatipožarno varnost objekta (poudarekna izobraževanju in usposabljanjuzaposlenih) in kako voditi nadzorvstopajočih v kliniko (poudarek nazagotavljanjuvarnosti).Gledenato,dastazunanjapresojevalcaprihajalaiz okolja, ki prinaša drugačnevsakodnevneizziveintežave,jebilozanimivo primerjati njuno videnje znašim. Nasveti, ki smo jih prejeli,sobilidobri.Tistapriporočila,kisobilavezanalenaOrtopedskokliniko,smo takoj udejanjili, druga, ki sosistemskenarave,pabomoudejanjilivsodelovanjuzUKCLjubljana.«

30

GLUHONEMNICAGluhonemnica – nekdanja vzgojno-izobraževalna ustanova za gluhonemo mladino na Zaloški 5, poznana kot stavba B Onkološkega inštituta

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. med.

V l jubljanskem bolnišničnem mestu senahajajonekaterestavbe,vkaterihpr-votnonisoopravljalizdravstvenedejavnosti.Mednjesodistavba,pogovorno imenovanagluhonemnica, nekdanja vzgojno-izobraže-valnaustanovazagluhonemomladino,kijenemoremoprezreti,sajjevsamemosrčjubolnišničnega kompleksa nasproti upravnestavbe Univerzitetnega kliničnega centraLjubljana na Zaloški cesti 5. Pred njo jeavtobusna postaja, ki vodi protimestnemusredišču.DonedavnegasmogluhonemnicoboljpoznalikotstavboBOnkološkegainšti-tuta,sajjojezasedalodleta1966,kosejeZavodzagluheinnaglušnepreselilvvečjostavbo na Vojkovi ulici v Ljubljani. Ker pagluhonemnica predstavlja del zgodovine izkompleksa ljubljanske bolnišnice, jo pred-stavljamovbesediinsliki.

ODPRTJE ŽE LETA 1900

Gluhonemnica je bila odprta 28. oktobra1900.UradnosejeimenovalaKranjskiusta-novni zavod zagluhoneme in jebila sprvazasebni zavod za vzgojo in izobraževanjegluhihotrok,leta1905pajepostaladržavnizavod.Leta1937jebilaprizavoduustano-vljenaposebnašolazaučencevgospodar-stvu,kjersosegluhiučiliobrti.Leta1942jebilravnateljMirkoDermelj(1887–1970),logopedski oddelek, ki je takrat nastal, pasovodilialidelovalivnjem:AlbinOgorevc,ZdravkoOmerza in VilkoMazi. Vse te uči-telje je v dobi svojega službovanja usmer-jal znani slovenski praktični fonetik FranGrm (1877–1967).Njegova knjižicaŠtudijfonetike (1935) je bila osnova za ta pouk.Topodročjesonjegovinasledniki(Zdravko

Omerza)razvijali inleta1958jebilnalju-bljanskiklinikizaotorinolaringologijoodprtprvi slovenski foniatrični oddelek, kateregavodenjejeprevzelahčerkaznanegaljubljan-skegažupanaIvanaHribarja,dr.ZlaticaHri-bar (1913–2000). Po drugi svetovni vojnistabili za zavodpomembnidvepridobitvi:leta1946ustanovitevpoklicnešolezaglu-he in leta1948ustanovitevUčnihdelavniczagluhomladino,kjersoseusposabljaliinzaposlovaligluhiučenci.1

PRVOTNA OSKRBA GLUHONEMIH

Duhovnikiinredovnicesobilizačetnikipo-ukagluhih in naglušnih v svetu.MedSlo-vencijeprviuradnikorakvtejsmerinaredilduhovnikValentinStanič(1774–1847),kijeleta1845ustanovilzavodzagluheotrokevGorici. Pomembno vlogo imajo tudi sestrenotredamke,kisovŠmihelupriNovemme-stu leta1886osnovalešolo zagluhonemedeklice. Ljubljanski zavod za gluhonemomladinonebimogelnastatibrezvelikedo-nacijeribniškegažupnikaindekanaIgnacijaHolzapfela(1799–1868).2

MOGOČNA STAVBA ZA GLUHONEME

Ljubljanskagluhonemnicajebilavzačetku20.stoletjaenanajvečjihstavbvLjubljani.Njenačelnastranmeri49,50metra,stran-ska pa 23,20 metra. Stavba ima kletno inpritlično etažo ter dve nadstropji s skupnokvadraturo2.959m2.Predglavnimvhodomjebilvrt,urejenkotpark,polegvzhodnegadela jebilsadnivrt,obzahodnemdelupazelenjavnivrtzdrevesnico.Zaposlopjemjebilnasadzvodometom.Sledilastahišazavrtnarjanadvoriščuinigrišče.Poslopjeimaneorenesančno fasado ter slemena in stre-šnepomolezobilookraski,karjepoizjavahzačetnikovzavodanapravilonačlovekaugo-denvtis.

Donatorji ustanovijo gluhonemnicoNapročeljujebilnekočnapis:Ustanovnizavodzagluhoneme–TaubstummenStiftungs-Anstaltzletnico1900,kipomenizačetekustanove.Stavbaimalepovežo,kipovezujeglavnivhodshodnikominstopnicami.Vvežistabilimarmorniploščisslovenskiminnemškimnapisom:»Zgrajenozaslavnegavladanjanjegovegac.-kr.apostolskegaveličanstvacesarjaFrancaJožefaI.izimovineustanoveIgnacijaHolzapfelaponačrtihc.-kr.nadinženirjaJ.Böltzainpodnjegovimvodstvom.Pričeto1899–dodelano1900.«Tehdvehploščvstavbiniveč.Vpreddverjupastavgrajenispominskiploščiustanoviteljev(donatorjev)gluhonemnice.Enajezapolnjenazimeni,nadrugijeizklesanoimeleenegadonatorja,kerjeustanovaprešlaizzasebnevdržavnolastninoinposameznikinisovečfinanciraliustanove.Mednavedenimijepoudarjenoimenjenega»materialnegaočeta«,ribniškegažupnikaindekanadr.IgnacijaHolzapfela(1799–1868),kijezanjovoporokizapustilvsepremoženje(1.september1862).Ponjemsejenekajčasatudiimenovalacestanasevernistranistavbe,kijedanesniveč.Izletnicdonacijnaspominskiploščijetudirazvidno,dajecivilnadružbazagluhonemnicozbiralasredstvažeodleta1830,torej70letpredenjebilastavbapostavljena.

»Vvašerokepolagamhišneključe.Ključdosrcvamizročenihotrokpamoratenajtisami.«TosobilebesededeželnegapredsednikabaronaViktorjaHeinaobodprtjuzavodaleta1900,namenjenepasobileprvemuvodjigluhonemniceŠtefanuPrimožiču(1866–1907).

1 www.zgnl.si/index.php?option=com_content&view=article&id=53&Itemid=71.2 Jakopič,B.,Knavs,B.Duhovniki,začetnikipoukazagluhenaSlovenskeminnjihovidobrotniki.Socialnodelo,2006;45(3/5):161–7.Http://www.fsd.unilj.si/sd/arhiv/2008070110285363/#2008070110405202).Http://www.vcgn.si/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=60.

Foto: Blaž Bertoncelj

POGLED NAZAJ

NAGRADNA KRIŽANKA

31

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici(alinadopisnici)najkasnejedo15.marca2013nana-slov:UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Službazaod-nosezjavnostmi,Zaloška2,1000Ljubljanaspripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime innaslov, kamor vam nagrado pošljemo. Nagrade za toštevilkoso(podarjajihLekarnaUKCLjubljana):

1. nagrada: Kneipp kopalna sol, Forth spray proti klopom, No-dol krema za sklepe, Aloe Vera gel

2. nagrada: Forth spray proti klopom, Aloe vera gel, Fitobalm bimbi gel z eteričnimi olji za otroke

3. nagrada: A-Cerumen spray, Cranberry granulat

Izžrebani iz prejšnje številke so (nagrade podarja Lekarna Ljubljana): 1. nagrada: 3kosiMatičnegamlečkaLekarnaLjubljana,1500mg,zaodrasle:

Mojca Plešic, Pot v podgorje 110, 1261 Dobrunje. 2. nagrada: 3kosiMatičnegamlečkaLekarnaLjubljana,500mg,zaotroke:

Ivanka Kurent, Lobček 7, 1290 Grosuplje. 3. nagrada: 3kosiVitaminovinmineralovLekarneLjubljana:

Betka Buh, Stara cesta 71, 1354 Horjul.

ATRUM�d.o.o.��I�Njego l�1000�Ljubljana�l�041�77�35�10ševa�6K

Hotel�Meksiko�je�nov�urbani�hotel,

20�m oddaljen�od�urgence

Univerzitetnega�klini

etrov

a

ni

Ljubljana

Ljubljana

EUR

čnega�centra

Ljubljan .�Ima�50�sodobno

opremljenih�sob�in�brezplačen�dostop

do�interneta.

Lokacija�je�zelo�primerna�za

obiskovalce�zdravstvenih�storitev

Univerzitetnega�kli čnega�centra

in�Onkološkega�inštituta

,�njihove�svojce�in

spremljevalce.�Urejeno�parkiranje�v

parkirni�hiši�za�10 na�dan.

NOČITEV ŽE�OD�32�EUR.NOČITEV ŽE�OD�32�EUR.

HOTEL MEKSIKO

N ševa�6K,�L

T +386�(0)1�200�90�90

F�+386�(0)1�200�90�89

hotel-meksiko.si

Info@hotel-meksiko.si

jego jubljana

www.

3. 12. 2012– 31. 3. 2013

Unfinished ModernisationsBetween Utopia and Pragmatism

S podporo programa Kultura EvropSKE unijE / With the support of the Culture programme of the european union

nedoKonČane ModerniZaCiJe med utopijo in pragmatizmom

Museum of Architecture and Design

SMER Breforma oblikovanja

program mao podpira / the programme of the museum is supporteD BY

ThE B CouRSEReforming DesignMuzej za arhitekturo in oblikovanje

oglas_SB_NM_210x148.5.indd 3 12/4/12 1:25 PM