intervju 6 18 22 28 zdravstvo Šport …...in ker smo zahtevni in odgovorni, kot pravi naš rojak,...

ZDRAVSTVONOVA ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE – VEČ POZORNOSTI PREVENTIVIOdgovornost za svoje zdravje nosi vsak posameznik, naloga zdravnika je, da pacienta ozavešča, svetuje, motivira, sklene dogovor in mu nudi oporo.

INTERVJUROJAK IZIDOR REJC, 80-LETNIK, GOSPODARSTVENIK, POLITIK, UMETNIK

Mladi so na vrsti. Nikoli ni bila Slovenija tako izobražena. Mladi morajo biti pogumni in se boriti za svoje mesto v družbi.

ŠPORTANDRAŽ JEREB, JUDOIST LETA 2016

Dosegel je več izjemnih uspehov, med drugimi je zmagal na Grand Prixu. »Želim si, da bi se uspehi lanske sezone nadaljevali. Naj se olimpijski ciklus Tokio 2020 prične!«

JEZIKOVNE ZANIMIVOSTIKAKŠNA JE SLOVENŠČINA PO SPLOŠNEM IZRAZNEM ČUTENJU?

Je jezik, ki prihaja iz kmečkih ust, prihaja iz zemlje in je ohranil neko svojo temeljno pristnost. (Akademik Alojz Rebula)

FEBRUAR 2017 NAKLADA 1800 IZVODOVŠTEVILKA 1 LETO 7

www.ziri.si

226 18 28

1 7

02 STOPINJE Februar 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

žirovske STOPINJE Glasilo Občine ŽiriLoška cesta 14226 ŽIRIwww.ziri.si

ODGOVORNA UREDNICAJožica [email protected]: 031 309 672

POMOČNICA UREDNICE Maja Justin Jerman

ČLANI: Amadea JesenovecMilena MilkavčičAndrej Praznik

STROKOVNI SODELAVCISrečo GaberRok KlemenčičGregor MlinarTanja Mlinar

OGLASNO TRŽENJEGregor [email protected]: 04 50 50 700

LEKTORICAmag. Ana Tušek

OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOMDarjan Kacin

TISKMedium, d. o. o., Žirovnica

NAKLADA1800 izvodov

Naslednja številka izide aprila 2017.Prispevke zbiramo do 3. aprila 2017.

Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 1719. Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter v skladu z uredniško politiko. Avtorji člankov in fotografij osebno odgovarjajo za njihovo verodostojnost in vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov.

SLIKA NA NASLOVNICI Izidor Rejc

TELOHI

Izidor Rejc, žirovski rojak, ekonomist, politik in bivši poslanec, tudi pisatelj, pesnik in ljubiteljski slikar. Slika z osrednjim spomladanskim motivom teloha je nastala v tempera tehniki. •

Maja Justin Jerman

KJE SE NAJBOLJE ŽIVI?Jožica Kacin, urednica

V teh dneh smo v reviji Moje finance in časopisu Finance (Marija Milić, Kje v Sloveniji se najbolje živi, 15. 2. 2017, str. 4-5) izvedeli, da smo se Žirovci uvrstili na tretje mesto. Pred nami so Železniki in Cerklje na Gorenjskem, za nami Gorenja vas - Poljane, sledijo Škof- ja Loka, Komenda, Idrija, Novo mesto. Pri reviji pojasnjujejo, da so pri izračunu upoštevali gospodarsko moč občine in občanov, prebivalstvo, raven kriminala, zdravje, infrastrukturo in stanovanjske ter druge objekte. Žirovci se že nekaj let najbolje uvrščamo pri stanju zaposlenosti, kjer z 4,7 odstotkov registriranih brezposelnih zasedamo drugo mesto v državi. Za 0,2 odstotka so bili lani boljši le v sosednji občini Gorenja vas - Poljane, medtem ko je slovensko povprečje 10,4 odstotka. Eno izmed meril za ocenjevanje je tudi zdravje. Tudi naša zdravnika Ivan Pecev in Jaka Strel omenjata, da je raziskava inštituta za zdravje pokazala, da smo Žirovci bolj zdravi od povprečja. Kljub temu moramo še veliko narediti za svoje zdravje. Dolgoročno bi bil lahko naš cilj postati najbolj zdrava občina v državi. To bomo lahko dosegli le s sodelovanjem med zdravstvenimi delavci in občani, predvsem pa z zavedanjem, da vsak sam največ stori za svoje zdravje. Pri tem je zelo pomemben pravilen življenjski slog, med drugim tudi telesna dejavnost.Žirovci smo ljubitelji športa. Že leta pa športni delavci ter uporabniki ugotavljajo, da je premalo pokritih prostorov za vadbo oziroma so ti premajhni in za tako dejavnost neprimerni. Srečo Gaber v prispevku Nova športna dvorana pravi, da telovadnica poka po šivih, prosta je samo za nedeljsko kosilo, pa še to ne vedno. Različne vadbe in športne dejavnosti zasedejo tudi večji del drugih »športnih« površin na šoli, med njimi oba hodnika, večnamenski prostor (jedilnica) in še dve majhni telovadnici. Da so razmere resne, pritrjuje tudi dr. Janko Strel, ki v strokovni študiji ugotavlja, da obstoječe pokrite površine v OŠ zadostujejo le za tretjino realnih potreb za izvedbo predpisanega učnega načrta za šport ter da športna površina v občini znaša komaj 1,28 kvadratnega metra na učenca, s čimer se uvrščamo med 5 odstotkov občin v Sloveniji, ki imajo najmanj pokritih športnih površin na učenca.Kljub pomanjkanju pokritih prostorov naši športniki in rekreativci dosegajo odlične rezultate. Skakalke našega kluba se uvrščajo med najboljše na svetu, Andraž Jereb je judoist leta 2016, judoistka Urša Sedej pa državna prvakinja v svoji kategoriji. Tudi o tem govorimo v teh Stopinjah. Velikokrat pišemo o glasbi, pa naj gre za zborovsko petje, pihalni orkester ali druge zvrsti. Tokrat smo več prostora namenili 25-letnici glasbene skupine Lintvern. Njihove avtorske skladbe se še vedno vrtijo na radijskih postajah in člani skupine pravijo, da še niso rekli zadnje besede. »Žirovci ste delavni in pridni in ponosni na svoje uspehe. Mnogo znanih imen je izšlo iz te lepe kotline in okolice. Ker ste delavni in odgovorni, ste tudi zahtevni, in prav je tako,« nas spodbuja Izidor Rejc, eden najuspešnejših žirovskih rojakov, človek z bogatimi izkušnjami in številnimi talenti, ki je lani dopolnil osemdeset let. Z njim se je pogovarjala Maja Justin Jerman.In ker smo zahtevni in odgovorni, kot pravi naš rojak, vedno znova težimo k napredku. Februarja je začela delovati nova občinska spletna stran. Nekoliko smo prenovili tudi Stopinje. Izbrali smo papir, ki bo za bralce prijaznejši. Upamo, da boste obe novosti lepo sprejeli in da vam bo sprehajanje po spletu ter branje glasila všeč, predvsem pa želimo, da smo vsi skupaj oblikovalci teh vsebin. Raznovrstnost nas bogati in nas dela pametnejše, strpnejše, boljše. Mogoče pa bomo v naslednjih letih lahko prebrali: »V Žireh se živi najbolje!« •


žirovske

KAZALO02 KJE SE NAJBOLJE ŽIVI?03 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA05 KI SMO ZATO SE ZBRATLI, KER DOBRO V SRCU MISLIMO05 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL JOŽETA PETERNELJA06 IZIDOR REJC08 SPREMEMBE PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE09 ODSTOPANJA PRI PODATKIH ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ09 SPREMLJANJE RABE ENERGIJE10 NOVA ŠPORTNA DVORANA11 KREATIVNI CENTER MIZARNICA11 PRENOVLJENA SPLETNA STRAN12 PETINDVAJSET LET ŽIROVSKEGA GLASBENEGA ZMAJA14 FILM SLIKAR IN OBIRALKA GROZDJA V LJUBLJANI14 DVORANO NAVDUŠILI GLASBENI VIRTUOZI15 TIHO JE ODŠEL MAKS BOGATAJ15 ŽELJA VSAKEGA UČENCA JE IGRATI V PO ALPINA16 IZ KIPARJEVEGA ATELJEJA16 CVETKARIADA1-12 OBJAVE17 RAZSTAVA MIRE LIČEN KRMPOTIĆ17 PREJELI SMO: KAKO VELIKA SO NAŠA PODSTREŠJA?18 VEČ POUDARKA PREVENTIVI21 SMUČARSKA ŠOLA V NARAVI21 URŠA SEDEJ DRŽAVNA PRVAKINJA V JUDU22 ANDRAŽ JEREB JUDOIST LETA 201622 SSK ALPINA NADALJUJE S SERIJO USPEHOV23 BREZ PRAVLJICE NI OTROŠTVA23 KULTURNI MARATON NA GIMNAZIJI V IDRIJI24 K TALIBANOM IN PIRATOM25 ŽIRI V TRIDESETIH LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA25 NOVI KRASNI SVET25 MIHA MAZZINI26 NARAVNO IN ZANESLJIVO27 POMEN SAJENJA MEDOVITIH RASTLIN28 JEZIKOVNE ZANIMIVOSTI28 OŽIVLJANJE S POMOČJO DEFIBRILATORJA29 KAJ MI NUDI VRT?30 MAME DRUGAČNIH OTROK31 TJAŠA DEMŠAR31 LUČKA KOZAMERNIK32 DOGODKI V SLIKAH

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!Brane Jesenovec, podžupan

Pred vami je prva številka Žirovskih stopinj v letu 2017. In ponovno sem na vrsti, da napišem nekaj uvodnih besed o delu in načrtih občine za letošnje leto. Pri največjih projektih, kot

so obvoznica, medgeneracijski center ter telovadnica, se zadeve počasi premikajo naprej, a birokracija zahteva svoj čas. Rečem lahko, da smo v preteklem letu delali dobro in da letos nameravamo nadaljevati z vsemi aktivnostmi za čimprejšnjo realizacijo zastavljenih projektov. Seveda smo in bomo na občini izpeljali še številne druge, mogoče manjše, a zato nič manj pomembne projekte. Februarja je začela delovati nova občinska spletna stran, za katero upam, da vam bo olajšala iskanje želenih informacij ter vas dnevno seznanjala z aktualnim dogajanjem v občini. Na tem mestu želim pozvati vse tiste, ki v Žireh pripravljate koncerte, razstave, predavanja, delavnice ali kakršne koli druge dogodke, da jih objavite na spletni strani ter tako privabite čim več obiskovalcev. Ena izmed novosti je tudi možnost posredovanja vprašanj neposredno prek spletne strani. Naj vas spodbudim k dajanju konstruktivnih pobud ter vprašanj, s pomočjo katerih bomo občino naredili bolj prijazno občanom. Kar nekaj nejevolje je v preteklih tednih povzročilo novozgrajeno krožišče pri Binetu. Čeprav so se mnenja o smiselnosti gradnje krožišča kresala že pred začetkom gradnje, je dejstvo, da poti nazaj več ni. Na nas občanih je, da sprejmemo obstoječe stanje ter se pri vožnji držimo cestnoprometnih predpisov, ki so pri vožnji v krožišču precejšnjega pomena. Vsakršno 'krajšanje' poti ter vožnja v nasprotno smer nista le prepovedana in kazniva, pač pa tudi življenjsko nevarna za vse udeležence v prometu, zato vas še enkrat pozivam k spoštovanju zapisanih pravil vožnje! Čeprav nam letošnja zima zaenkrat prizanaša s snegom, pa sta mraz ter posledično posipanje cest močno poškodovala nekatere odseke. Cesta proti Rovtam je trenutno v katastrofalnem stanju, a kot smo v Žirovskih stopinjah že pisali, se bodo rekonstrukcijska dela na tem odseku vsak čas pričela. Letošnja pomlad bo tradicionalno obarvana s čipkarskimi dogodki, poleg tega pa nas čaka praznovanje častitljive obletnice Alpine, ki je bila ustanovljena 30. aprila pred sedemdesetimi leti. Glede na dogodke, povezane z Alpino, v preteklem letu je prav, da letos praznujemo vsi občani, ne le zaposleni, saj je prav vsak izmed nas nekako povezan s podjetjem in ljudmi, ki so v njem zaposleni danes ali pa so tam delali v preteklosti. Da nam je uspelo obdržati proizvodnjo v Žireh, je še en dokaz, da smo Žirovci res nekako posebni, saj bo, kot kaže, v času globalizacije, ko v Evropi praktično ni več prostora za delovno intenzivne panoge, Alpina zaposlovala kadre prav v proizvodnji. Prehod iz leta 2016 je bil precej buren tako na domačem političnem parketu kakor tudi na mednarodnem. Občutek imam, da ljudem povsod po svetu zmanjkuje potrpežljivosti ter se v strahu pred neznanim zatekajo k vse bolj radikalnim rešitvam. Želim si, da bi nam uspelo ohraniti trezno glavo ter z razumom in z zdravo kmečko pametjo sprejeti ukrepe ter se odločiti za politiko, ki bo zagotovila varnost za vse. Varnost je namreč vrednota, ki jo vsi želimo in zahtevamo, zanjo pa sami pogosto nismo pripravljeni storiti nič.Naj tokratni uvodnik končam z besedami, da vam vsem želim varno leto 2017 na osebni in poklicni ravni ter tudi tam, kjer žal nimamo vpliva – varnost pred nestrpnostjo, nemiri ter konflikti. Ta varnost pa bo odvisna le od zdrave pameti svetovnih voditeljev ter njihovega ravnanja ter reševanja trenutnega stanja po svetu. •


žirovske

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA

16. DECEMBER • Na blagoslovu obnovljene kapelice v Starih Žireh.

19. DECEMBER • Sestanek z direktorico Gorenjskih lekarn Romano Rakovec. Med drugim sva se pogovarjala o načrtih za obnovo strehe in energetsko sanacijo stavbe lekarne in zdravstvenega doma. S krajani Jarčje Doline smo si ogledali cesto in se dogovorili o potrebnih aktivnostih za asfaltiranje.

21. DECEMBER • Sestanek z direktorjem Za-voda IRCUO dr. Boštjanom Novakom v Alpini o ureditvi statusa zavoda. Po sestanku smo na Vlado RS posredovali pobudo za ureditev lastništva.

22. DECEMBER • Pogovor z direktorjem Razvojne agencije Sora Jurijem Bernikom o aktualnih projektih in možnostih njihovega sofinanciranja z evropskimi sredstvi.S poslancem Žanom Mahničem na Direkciji za infrastrukturo sestanek z direktorjem Damirjem Topolkom in vodjem investicij Tomažem Willenpartom. Pogovarjali smo se o nadaljevanju aktivnosti za ureditev žirovske obvoznice ter rekonstrukcijo ceste in gradnje pločnikov na Selu. Direktor je zagotovil, da so sredstva za nadaljevanje projektov predvidena v proračunu. Dogovorili smo se za sestanek na operativni ravni, ki smo ga izvedli 25. januar-ja. V pripravi je sporazum za sofinanciranje ureditve ceste na Selu in gradnjo pločnikov, sledil bo razpis za izbiro izvajalca. Nadaljuje se priprava gradbene dokumen-tacije za prvo fazo obvoznice. Direktor naju je obvestil o poteku izvajanja rekonstrukcije regionalne ceste Žiri–Logatec v naši občini ter o obnovi ceste Žiri–Idrija.

28. DECEMBER • Novoletno javljanje loških županov z Radia Sora.

31. DECEMBER • Na silvestrovanju v centru Žirov, ki ga je občina organizirala in izvedla v sodelovanju z gostinci.

4. JANUAR • Vodji Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri Ministrstvu za okolje Ervinu Vivodi in sodelavcem smo se zahvalili za finančno pomoč pri sanaciji Javornikove in Plastuhove grape in se pogo-varjali o možnostih sofinanciranja ureditve grape Hobovše–Koprivnik, ki jo načrtujemo v letošnjem letu.

7. JANUAR • Na občnem zboru PGD Bre-kovice. Gasilcem vseh štirih društev sem se

zahvalil za njihovo pripravljenost za pomoč ob nesrečah, za uspešno delo z mladimi in odlične rezultate na tekmovanjih.

9. JANUAR • Dr. Janko Strel je predstavil študijo o umestitvi žirovske športne dvorane v slovenski prostor. Naša osnovna šola je med 5 odstotki šol z najslabšimi pogoji za vadbo. Znano je, da so žirovski otroci med najboljšimi po razgibanosti, zadnjih petnajst let pa pada njihova eksplozivna moč, kar pripravljavci študije pripisujejo neustreznim materialnim pogojem za športno vzgojo.

11. JANUAR • S podžupanom Branetom Jese-novcem na obisku pri direktorju Alpine mag. Bojanu Gantarju, ki je predstavil rezultate po-slovanja in načrte za prihodnje. Veseli dejstvo, da gredo stvari v pravo smer, načrti so smeli, a realni. Upamo lahko, da bo vodstvo Alpine pri urejanju razmer podpirala tudi DUTB. Razmere so namreč posledica izčrpavanja Alpine, in ne slabega dela zaposlenih.

13. JANUAR • Na tradicionalnem srečanju na Obrtni zbornici Škofja Loka smo loški župani, območni poslanec in vodstvo zbornice spre-govorili o dosedanjem zglednem sodelovanju in si izmenjali načrte za prihodnost.

14. JANUAR • Na občnem zboru PGD Žiri.

17. JANUAR • Na Brdu pri Kranju sem se udeležil srečanja slovenskih županov s pred-stavniki Vlade RS. Ministrica za finance in minister za javno upravo sta nas seznanila z vladnimi načrti, precej govora je bilo o neustreznem financiranju občin.

19. JANUAR • Pripravljavec Franc Imperl je članom projektne skupine za izgradnjo medgeneracijskega centra predstavil investi-cijski program, ki je bil pripravljen skupaj z arhitekturno idejno zasnovo. Dokumenta sta korak naprej v prizadevanju za izboljšanje stanja pri skrbi za starejše.

21. JANUAR • Na občnem zboru osrednjega PGD Dobračeva.

28. JANUAR • Na občnem zboru PGD Račeva.

2. FEBRUAR • Na Ministrstvu za šolstvo smo generalnem direktorju Direktorata za investi-cije Iztoku Žigonu in sodelavcem predstavili načrte za gradnjo večnamenske športne dvo-rane, jih seznanili s stanjem in potrebami, ki so nas vodile v pripravo dokumentacije, ter se pogovorili o možnostih sofinanciranja. Čeprav sredstev ni veliko, se bomo potrudili, da bomo uspešni pri kandidiranju za finančno podporo na ustreznih razpisih ministrstva.

7. FEBRUAR • Na kongresu o povezovanju porabnikov in pridelovalcev lokalno pridela-ne hrane v Gorenji vasi smo loški župani in župan Medvod pozdravili udeležence in jim zagotovili podporo za nadaljevanje projekta. Prehranska varnost in zdrava, doma pridelana hrana pridobivata na pomenu. Sestanek o energetski sanaciji Zdravstvene postaje Žiri v povezavi z načrtovanjem med-generacijskega centra. Zvečer sem v dvorani DPD Svoboda Žiri na-govoril udeležence proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Iskrena hvala priprav-ljavcem in nastopajočim! Kljub dobri udeležbi sem pogrešal veliko občinskih svetnikov in drugih, ki se v lokalnem okolju ukvarjajo s kulturo. Prav je, da je Prešernov dan tudi v Žireh praznik kulture in vseh, ki se zavedamo njenega pomena.

9. FEBRUAR • Po pridobitvi okoljevarstve-nega dovoljenja za odlagališče Draga, ki je obratovalo od sedemdesetih let do leta 2009, smo se loški župani na srečanju pogovarjali o potrebnih aktivnostih za izvršitev odločbe. Občine bomo morale še 30 let zagotavljati mo-nitoring in sredstva za čiščenje odpadnih voda. Komisija bo bdela nad investicijo. Sredstva bomo občine zagotavljale skladno z deležem odloženih količin odpadkov.

13. FEBRUAR • Z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem in sodelavci smo si ogledali možne lokacije za izvedbo letnega tabora stranke, ki bo 10. junija letos v Žireh.

14. FEBRUAR • Zasedanje Sveta regije BSC Kranj, na katerem smo župani sprejeli letni program dela agencije. Soglasno smo izrazili nezadovoljstvo nad neučinkovitim dodeljeva-njem evropskih sredstev.

16. FEBRUAR • Z vodstvom Geodetske uprave RS o izboljšanju podatkov o stanju nepremič-nin v Občini Žiri. Podpis pogodbe o partnerstvu občine v projek-tu Raziskovanje dediščine Rupnikove linije, ki ga je pridobila Fakulteta za arhitekturo skupaj s Fakulteto za elektrotehniko in Filozofsko fakulteto in bo financiran z evropskimi sred-stvi. Študenti omenjenih fakultet bodo skupaj z mentorji proučili zgodovinsko dediščino ter izdelali njeno virtualno interpretacijo.

18. FEBRUAR • Na koncertu godalnega kvar-teta v Kulturnem središču Stare Žiri.

20. FEBRUAR • Sestanek komisije za pripravo finančne konstrukcije projekta nove večna-menske dvorane v Žireh. •


žirovske

Tine Oman, dramski igralec.

KI SMO ZATO SE ZBRATLI, KER DOBRO V SRCU MISLIMO

dr. Petra Novak

V dneh okrog slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, je bilo v medijih in javnosti nasploh zaslediti več verzov Prešernove Glose, ki govorijo o položaju pesnika (v družbi), kot npr. Slep je, kdor se s petjem ukvarja, / Kranjec moj mu osle kaže,/ on živi, umrje brez dnarja. Že res, da navedeno večkrat kot ne zdrži, Žirovci pa smo se na predvečer Prešernovega dneva zbrali, ker dobro v srcu mislimo.

Našega največjega pesnika oziroma njegovo delo smo v organizaciji DPD Svoboda po-častili s kulturno prireditvijo, na kateri je uvodu spregovoril župan, mag. Janez Žakelj. Spomnil je, da smo edina država na svetu, kjer je dan kulture državni praznik. To je dokaz zavedanja, kako pomembno vlogo je odigrala kultura v ohranjanju slovenstva v preteklih, ne vedno lahkih časih. Nobenega dvoma ni, da smo Slovenci kot narod obstali prav zaradi naše kulture. Ohranili smo svoj jezik, svojo identiteto in svoj prostor pod soncem. Župan se je v svojem govoru dotaknil tudi misli pesnika, čigar ime slavimo, saj pravi, da je bilo življenje Franceta Prešerna vse prej kot rožnato, a tudi iz njegovih pesmi lahko

razberemo, da ni izgubil veselja, ponosa in srčnosti. Prešeren je v Uvodu h Krstu pri Savici zapisal: Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncam sužni dnovi! V vsak-danjem jeziku bi lahko rekli: rajši umreti po svoji volji kot životariti po volji drugega. Tudi sredi težkih časov je Prešeren verjel v lepoto, smisel in sončno prihodnost.V kulturnem programu so najprej nastopili učenci OŠ Žiri z Andersenovo igro Snežna kraljica (režija Petra Novak, glasba Andrej Žakelj). Čeprav je Snežna kraljica postregla s tradicionalnim besedilom in zgodbo, je njeno sporočilo še vedno aktualno; zaveda-mo se namreč, da kljub razvoju tehnike in

RAZSTAVA LIKOVNIH DEL JOŽETA PETERNELJA MAUSARJA Muzejsko društvo Žiri v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka letos v novembru pripravlja priložnostno razstavo likovnih del žirovskega slikarja, literata in častnega občana Jožeta Peternelja Mausarja. Prosimo vse imetnike njegovih slik, da se oglasijo umetnostnemu zgodovinarju in kustosu Loškega muzeja Škofja Loka Boštjanu Sokliču, da bo lahko evidentiral čim večji del njegovega opusa. Kustosa lahko dobite na: GSM: 031 789 276 in elektronski naslov: [email protected] •

tehnologije ostaja najpomembnejši dejavnik človek, saj bodo le zadovoljni ljudje sestav-ljali uspešno družbo, h kateri pa je v svojih delih nagovarjal tudi naš največji pesnik. V nadaljevanju programa so Prešernovo poezijo (glasbeno) interpretirali člani Moškega pev-skega zbora Alpina pod vodstvom Andreja Žaklja in dramski igralec Tine Oman. Če se je moški pevski zbor v svojem reperto-arju Prešernovih pesmi bolj osredotočil na ljubezensko tematiko, neuslišano ljubezen, ki jo je Prešeren večkrat doživel, pa je Tine Oman optimistično končal z Zdravljico, ki v sebi nosi hvalnico veselju do življenja ter željo po miru in bratstvu med vsemi ljudmi in narodi sveta. •

Neda Moroz, Lara Kavčič in Denis Jurca. Benedikt Praznik in Maja Govekar kot Kay in Gerda.

Tanja Mlinar

Tanja Mlinar

Tanja Mlinar


žirovske

Izidor Rejc ob shodu v podporo Alpini, 2. marca 2016. Jožica Kacin

Rojeni ste v Žireh, lahko bi rekli tipični družini iz časov med obema vojnama, skromni, a med seboj trdno povezani. Kaj bi rekli, katere družinske vrednote, in takoj za njimi žirovske, so vam pri uveljavljanju v svetu utirale pot?Ko žirovska ravan krene proti Brekovicam, se en del odcepi proti Sovri in nato v Žirovnico. Na levi strani Žirovnice je moj dom, v Preskah, desno je pobočje Vrsnika. Torej leži v malo širši okolici Žirov, kjer so me zaznamovali kmečko delo, red, učenje, kamor koli je bilo treba, povsod je bilo daleč. Teren je hribovit in grape so globoke. To mi je dalo neko upor-nost in popotnico za v svet. Še posebna pa je povezanost z zemljo in odnos do narave in gora, ki so dajale nekakšno trdnost in posebno lepoto mojemu otroštvu.

Vaše direktorovanje v Alpini ste v zadnji publikaciji z naslovom Atentat na Alpino obnavljali predvsem v povezavi s temno

zgodbo o Alpini. Mene pa zanima kaj bolj spodbudnega iz časov, ko se je Alpina uveljavljala v svetu in uspešno razvijala svojo blagovno znamko. Verjetno ste po-nosni, da ste predstavljali začetek njene uspešne zgodbe.V času mojega dela in direktorovanja se je Alpina razvila v svetovno podjetje. Začeli smo z novo tehnologijo brizganja čevljev, imeli smo prvi računalnik v slovenski industriji, sledili smo modi in težili k temu, da v Žireh nastane nekaj posebnega. Ko sem potoval po svetu, tudi po ZDA in drugod, sem opazil, da so velike firme razvijale tudi vzporedne programe, kar je pomenilo varnost na tržišču. Zato smo štipendirali številne žirovske dijake in študente, da bi se vrnili in kot inženirji ali kakšni drugi strokovnjaki prinesli sveže ideje in razvili nove dejavnosti. Iz tega časa izvirajo tudi izjemni oblikovalski dosežki Tomaža Kržišnika, povezani z Alpino. Zaupal sem mlademu umetniku, ki se je ravno vrnil

s študija v Varšavi. Zaupanje se je potrdilo, saj je za znak Alpine dobil več mednarodnih oblikovalskih nagrad. Alpina je bila prisotna v vseh dejavnostih žirovskega življenja. V Sloveniji bomo še dolgo imeli težave z uveljavitvijo znamk in firm, saj smo majhni in nas je težko najti na zemljevidu. Boj za tradicijo in uveljavitev bo še dolg.

Vaša kariera je izpolnjena v gospodar-stveni in politični smeri. Katera vam je bila bolj pisana na kožo, katero ste raje opravljali?Na pragu 90-ih let je v Sloveniji nastopil zani-miv trenutek. Nek nemir in nove priložnosti so se slutile v zraku. Živeli smo v Ljubljani, kjer se je le več dogajalo. Vse to me je pritegnilo in v meni prebudilo borbenega duha. Vendar ko sem politiko dodobra okusil, sem spoz-nal, da je veliko lepše biti gospodarstvenik. V gospodarstvu se opazi, če si kaj naredil, če si uspešen. V politiki pa gre zelo počasi, veliko je praznega truda. V politični svet se prehitro vrinejo nesposobneži brez življenjskih izkušenj, zgolj karieristi. Saj vendar politika pomeni delo za boljše življenje ljudi. Žal v tej srenji ni pravega izbora in nujne selekcije.

Politična aktivnost vas je na koncu pov-sem okupirala. Vam je kdaj žal, da ste se iz gospodarstvenika prelevili v politika? So bili tisti časi bolj politično nedolžni, naivni, manj umazani, kot se zdi od daleč ali blizu, da so danes?Ker je bil prelomen čas, ko smo gradili svojo državo, je bilo treba veliko več poguma, gara-nja in tveganja. Mnogi so dvomili in se bali, kaj bo. Časi so bili odločilni in verjeli smo, da bo mala, a trdna država lahko uspešna na svetovnem odru. Gojili smo velike upe, imeli obilo volje, da bi se vse to uresničilo. In se je res zgodilo. Imamo državo, ki je mednarodno priznana, drugim enakopraven slovenski jezik in smo tudi člani velike evropske družine. A na tej poti se je zgodilo nekaj nepredvidljivega. Iz ideološkega nadvladja se nam je zgodila vladavina kapitala. Pod njim je tudi pravni red klonil in se ni več pobral. Lastninjenje je postalo pravo plenjenje in pripeljalo celo do ugrabitve države. Zdaj smo tu, in to je umazano, grabežljivo in nepošteno delo, ki je pripeljalo do vse večjih razlik med ljudmi.

Polni izkušenj in modrosti verjetno težko gledate današnje težave, v katerih smo se znašli, se težko zadržujete, da ste modro odmaknjeni od vsega? Iz zelo razvite, tedaj socialistične države,▶

IZIDOR REJC – KO ŽIROVSKA RAVAN KRENE PROTI LOGATCU

Maja Justin Jerman

Ob osemdesetletnici našega rojaka Izidorja Rejca, nekdanjega uspešnega ekonomista, kasneje politika in poslanca ter pesnika in pisatelja, smo se z njim pogovarjali predvsem o spominih, povezanih z rojstnim krajem, ki se dotikajo tudi njegovih nadvse produktivnih let vodenja Alpine.


žirovske

smo pristali kar na dnu. Resda je bilo veliko narejenega, a kazalci in primerjave nas ume-ščajo v spodnji razred. Kako je to mogoče, se sprašujem. Če znaš, si uspešen, če ne znaš, drsiš navzdol. Vse vlade do zdaj niso opravile svojega dela. Najpomembnejša je odgovor-nost. Kot pri podjetju tudi v državi rešujemo najslabši del in povprečje se viša. Taka je pot k uspehu in le tako se hiti naprej. Težko je gledati našo situacijo. Toliko je govorjenja in obetov, mi pa le capljamo zadaj. Imamo izjemne talente, veliko znanja, a vsega tega ne znamo vpeti v razvoj in napredek.

Če bi šli še enkrat v politiko ali gospodar-stvo z izkušnjami, ki jih imate, kaj vam zdi, da bi z lahko spremenili ali naredili drugače?Izkušnje so velik zaklad. Naša družba jih drži nekje ob strani ali pa jih celo zavrže ali pokoplje, Ni sistematičnega dela in strategije. Sami smo si pripeljali krizo, ko smo začeli privatizirati. Kriza je posledica grabežljivosti, ki je pokopala mnoga podjetja, izgubili smo tržišča in tako postali lahek plen tujega kapi-tala ali kapitala naših ljudi pod tujimi imeni. Ker pravnega reda ni, je vprašanje, kako iz te situacije. Le urejen pravni red lahko vodi in omogoča normalno pot državi. Kot sem že omenil, posamezne skupine so nam ugrabile državo.

Današnja družba ne ceni prav modrosti in zrelosti. Bolj smo naravnani na mladost, svežino in prodornost. Pa če bi vas zdajle vprašali, kot v nekakšnem svetu modre-cev: kaj bi svetovali sodobnemu času in njegovim težavam, ki so kar kompleksne, četudi izza stolpičev Žirovskih stopinj malo domačijsko pomanjšane?Alpina je res klecnila, a ostaja trdno upanje. Boj za trge je neizprosen, potrebni so trdo delo, kvaliteta, upoštevanje rokov, skrb za estetsko oblikovanje ter pridobivanja znanja in več razvojne drznosti. Pričakujem odločen vstop mladih ljudi. Ves slovenski gospodarski in politični prostor mora zavzeti svežina mladih glav in pameti. Mladi so na vrsti. Nikoli ni bila Slovenija tako izobražena. Mladi morajo biti pogumni in se boriti za svoje mesto v družbi. Če rečemo, da na mladih svet stoji, je treba ljudi brez idej, znanja in sposobnosti nadomestiti s sposobnimi mladimi.

Kaj bi pa Žirovcem svetovali ali bili prija-teljsko kritični do njih? Žirovce sem imel vedno rad. Bil sem del njih. Vedno sem ponosno govoril o Žireh. Tu sem

preživel mladost in poslovni vstop v življenje. Veliko lepega imam v spominu. Žirovci ste delavni in pridni in ponosni na svoje uspehe. Mnogo znanih imen je izšlo iz te lepe kotline in okolice. Ker ste delavni in odgovorni, ste tudi zahtevni, in prav je tako. Mladi, zavihajte rokave, saj bo internet vedno stresal želeno gradivo. Pri učenju nikoli ne odnehajte. Zdaj je življenje eno samo učenje in prehitevanje. Žiri so postale mesto in z ureditvijo osrednjega trga bo to še bolj zagotovo. Do Idrije bo treba skozi Žirovnico po bolj ravni poti, zakaj ne kar skozi tunel. Podjetja se hitro razvijajo in kar čakajo na izzive. Tudi Mrzli Vrh čaka na smučišča. Vse omenjeno je mogoče doseči, če je med uspešnimi podjetji in občino tvorno sodelovanje. To lahko da velike rezultate.

Pozabila sva na vašo pomembno dejav-nost – umetnost, besedna in likovna, ki se ji posvečate. Kdaj se je v vas prebudila umetniška ustvarjalnost? Ko prideš iz Žirov v mesto, je malo čudno. Žena Helena mi je velikokrat rekla: »Ti ne boš nikoli šel iz Žirov.« Novo okolje, novi izzivi … in tedaj sta se prebudila pero in čopič. Kar zdrznil sem se. Ta nemir me je vodil naprej. Ko pišeš, rišeš, ustvarjaš, se čas kar ustavi oz. mnogo hitreje teče in je videti, kot da si ga dal nekam na stran. Rad imam prozo, pesništvo in akvarele. Lepo izpolnijo čas in prijetno je, ko je nekaj dokončano.

Izidor Rejc, si ob vsej tej vaši dogodkovni in idejni bogatiji kdaj rečete: tole sem pa

naredil ali rekel čisto po žirovsko? Rad spregovorim kaj po žirovsko. Še vedno me po svoji govorici pravilno postavijo v naše narečje. Prav je, da vsak človek pusti tako ali drugačno sled za seboj. Na voljo imamo tisoče sledi, da se v njih lahko razdajamo in na koncu rečemo: »Nekej je pa le ratal.«

Seveda sva vašo starost, ki se ob izrečeni živahnosti prav nič ne kaže, spoštljivo zaobšla, ampak najbrž imate kakšno pri-pombo na čas, ki tako hiti in nabira leta. Dano mi je bilo, da sem živel in živim v času, ki je prinesel toliko sprememb. Kam so šla kmečka, enostavna dela, delo z živino, kje so vozovi, koši, prašne ceste in pešhoja? Tehnika v razvoju hiti in beži, starejši komaj dojemamo. Kam se je razvila informacijska tehnologija? Svet, velikanski, je zdaj kot večja vas. Novice beže, stiske so blizu, vojne na robovih meja. Nek sorodnik me je pred dnevi vprašal: »Kako je zdaj, ko je spredaj osem?« Rečem mu: »Do osemdeset sem si prizadeval, upal, od zdaj naprej pa je vse bolj ravno …«Čas hiti, meri, presoja, hvali, graja, in spet hiti. Dan si podaja roko in gre novim izzivom naproti.

Najlepša hvala za prijeten pogovor, ki se bo nadaljeval še v obliki objave kakšnega vašega literarnega prispevka v prihodnjih Stopinjah in bo razkrival iskrivost ter širino duha, kot smo ju zaznali v sogo-vorčevih odgovorih. •

Izidor Rejc (skrajno desno), direktor Alpine, v družbi Jožeta Stanonika (levo), predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka, in žirovskega rojaka Zdravka Krvine (v sredini), predsednika Skupščine Občine Škofja Loka (sedanji župan). Slika je iz arhiva Alpine in je datirana z letnico 1972–1973. Arhiv Alpine


žirovske

SPREMEMBE PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE

Andrej Poljanšek

Občina Žiri je pristopila k spremembam in dopolnitvam Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri (OPN). OPN je bil sprejet v letu 2010, objavljen pa je v Uradnem listu RS, št. 1/2011. Popravka št. 1 in št. 2 sta bila izvedena po hitrem postopku za znane investitorje (sprememba podrobne namenske rabe iz stanovanjske v industrijsko, umestitev trase obvoznice). Sprememba OPN št. 3 je prvi postopek, ki se vodi po celovitem postopku, ki vključuje tudi javno zbiranje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč.

Občinski prostorski načrt je temeljni prostorski akt občine. OPN opredeljuje osnovno namensko rabo zemljišč, ki se delijo na stavb-na, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Tudi podrobnejša namenska raba (predvsem razdelitev kmetijskih zemljišč na najbolj-ša kmetijska zemljišča in ostala kmetijska zemljišča ter razdelitev stavbnih zemljišč na stanovanjska območja, območja centralnih dejavnosti, območja proizvodih dejavnosti, prometne površine …) je opredeljena v OPN. Prav tako so opredeljeni pogoji gradenj: odmiki, gabariti, oblikovanje objektov, število etaž, velikost gradbene parcele objekta, kot vrsta dopustnih dejavnosti na posameznem območju, varovalni ukrepi glede naravne in kulturne dediščine, protierozijski in protipoplavni ukrepi.Večina objektov, ki so v urbanem območju med Novovaško ulico, cesto Pod griči in potokom Rakulk, ima namensko rabo zemljišč v celoti definirano kot stavbna zemljišča, podrobno namensko rabo pa kot območja stanovanj (SS), ob regionalni cesti skozi Žiri pa se na obeh straneh ceste razteza območje centralnih dejavnosti (CU). V območjih stanovanj je poleg gradnje stanovanj dopustna le mirna obrtna dejavnost, medtem ko je za objekte v centralnih dejavnosti predvideno, da se pritličje lahko nameni poslovni dejavnosti. Pro-izvodnje dejavnosti sodijo v industrijsko cono. Na teh območjih se spremembe OPN ne predvidevajo.Gradnja na območjih kmetijskih zemljišč in gozda je omejena le na najnujnejše posege za opravljanje kmetijske dejavnosti.Občina Žiri je vse od uveljavitve OPN sprejemala pobude za spre-membo namembnosti. Do zdaj se jih je nabralo že prek sto. Vsem, ki ste pobude za spremembe že dali, vam jih ni potrebno ponovno vlagati. Obravnavali jih bomo kot pravočasno prejete. Vsi drugi pa lahko podajo utemeljeno pobudo za spremembo namembnosti.Pobude se bodo obravnavale na dveh ravneh. V prvem bo pripravljavec sprememb OPN Žiri podjetje Studio 3, d. o. o., iz Ajdovščine, odgovorni arhitekt z licenco A Viljem Fabčič, izločil pobude, ki so v nasprotju s prostorskimi predpisi in podanimi smernicami pristojnih ministrstev (varstvena območja, poplavna območja, preveč razpršena gradnja …), nato pa se bodo do vseh posegov opredelila pristojna ministrstva, predvsem okoljsko in kmetijsko. Zlasti kmetijsko ministrstvo se natančno opredeli do vsakega posega v najboljša kmetijska zemljišča in dovoli spremembo namembnosti, samo ko spremembo presodijo kot utemeljeno. Občina je v teh postopkih v podrejenem položaju.Določeno število prejetih pobud se je nanašalo tudi na spremembo rabe stavbnih zemljišč nazaj v kmetijska zemljišča. Zlasti po sprejemu Zakona o davku na nepremičnine je bilo več občanov nejevoljnih, kako nesmiselno je opredeljeno stavbno zemljišče po posameznih parcelah.

Tudi te pobude se bodo obravnavale oziroma se lahko podajo, vendar pa je potrebno vedeti, da je sprememba OPN dolgoročna. Izvaja se največ na vsakih pet let, in precej lažje je stavbno zemljišče spremeniti v kmetijsko kot obratno. Zato naj se lastniki zemljišč odgovorno obnašajo do svoje lastnine. Hkrati z zbiranjem pobud za spremembo OPN je razpisana javna razgrnitev dveh občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Ti načrti podrobno urejajo pogoje gradenj znotraj območjih stavbnih zemljišč (nujni so v primeru novih posegov na območje, večje od 5.000 m2), včasih pa so bili bolj znani kot »zazidalni načrti«.Območje OPPN Zi 94 ZS Pustotnik prikazuje bodočo podrobnejšo ureditev športnorekreativnega centra na Pustotniku, s katerim smo želeli povzeti vse želje, ki so bile izražene v preteklih letih. Poleg dela, namenjenega konjeniškemu klubu, so tu še obstoječe in na novo predvideno otroško igrišče, kopališče, večnamensko igrišče na mivki, prireditveni prostor, ribnik s spremljajočim lokalom ter postajališče za avtodome in prostor za kampiranje. Predlagane rešitve so javno razgrnjene v prostorih Občine Žiri v času javne razgrnitve.Območje ZI 38 Ob Jezernici – del 1 je manjši OPPN, ki ga financirajo lastniki zemljišč sami. Obdeluje predvideno gradnjo treh individualnih stanovanjskih objektov na območju med Jezersko ulico, potokom Jezernica in cesto Pod griči.Za preostalo območje ZI 38 ob Jezernici (med Jezersko ulico in potokom Jezernica), kjer je predvidenih okrog petindvajset novih gradbenih parcel, pa bo Občina Žiri v letošnjem letu pripravila poseben OPPN, o čemer boste pravočasno obveščeni. •

Občina Žiri gis.iobcina.si

1 : 8703

16.2.2017 14:41 gis.iobcina.si

Podatki so informativni, za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove. 1 / 1

Namenska raba prostora v Občini Žiri po veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN). Rumena – stanovanjska gradnja, rdeča – centralne dejavnosti (stanovanja in storitvena dejavnost), vijolična – gospodarska cona, zelena – kmetijska zemljišča in gozd.


žirovske

ODSTOPANJA PRI PODATKIH ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ

Andrej Poljanšek

Podstrešja so lahko izdelana, urejena za bivanje in zanje največkrat uporabljamo izraz mansardna stanovanja. Ta so sestavni del tlorisne površine objektov. Če podstrešje ni obdelano s toplotno izolacijo proti strešni kritini, govorimo o prezračenemu podstreš-ju. Tako podstrešje ni del neto tlorisne površine objektov in se ne upošteva pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ne kot podlaga za vrednost objekta v bodočem davku na nepremičnine. Pri pregledu nepremičnin v naši občini smo ugotovili, da so takšne površine v večini objektov prevelike.

Pri odmeri NUSZ je več občanov postavilo vprašanje: Kako lahko sosed, ki ima enako ali celo večjo hišo kot jaz, plača NUSZ v nižjem znesku?Občina Žiri je leta 2012 za obračun NUSZ pričela uporabljati podatke Registra nepremič-nin (REN), ki je bil vzpostavljena v postopkih množičnega vrednotenja nepremičnin. REN je veliko bolj kakovosten zbir podatkov, kot so bili za odmero NUSZ zbrani z anketo v letu 2002, vendar tudi ta ni brez napak. Vsi objekti, ki so zgrajeni po končanem popisu nepremičnin, se vpišejo v kataster nepremičnin na podlagi elaborata, ki ga naredi pooblaščeno geodetsko podjetje, podatki REN pa se uporabljajo za ob-stoječe objekte. Tudi pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječe objekte smo ugotovili, da so podatki o objektih napačni, saj močno

odstopajo od vrednosti, ki so bile navedene v projektih za gradnjo objektov. Možnosti so tri: ali je bil popis izveden slabo zaradi našega nerazumevanja popisnih navodil, ali je nastala napaka pri vnosu podatkov v REN ali pa so napake namerne.Občina ima vpogled v podatke o vseh ne-premičninah v naši občini. Za kontrolo smo uporabili podatke izjavnih evidenc: grafično površino strehe objekta, površino zemljišča pod objektom, neto tlorisno površino objekta, uporabno površino objekta in število etaž.Z enostavnim izračunom smo v programu excell površine streh zmanjšali za 30 od-stotkov, s tem smo odšteli napušče streh. Za dodatnih 20 odstotkov smo tako pridobljeno površino zmanjšali še na račun predelnih sten in zidov objekta ter tako dobili neto tlorisno površino ene etaže. To številko smo pomnožili s številom etaž in prišli do podatka o računski teoretični neto tlorisni površini vsakega indi-vidualnega stanovanjskega objekta v občini.To površino smo primerjali s podatkom o neto tlorisni površini objektov iz REN. Več kot 500 individualnih stanovanjskih objektov je izkazalo več kot 30-odstotno odstopanje od izračunanih vrednosti, vsekakor so bili ti objekti popisani v premajhni vrednosti. Za kontrolo smo uporabili še površino objekta pod stavbo (tloris objekta). To smo zmanjšali za 20 odstotkov na račun predelnih sten in zidov objekta ter tako pridobili neto tlorisno površino ene etaže. Dobljeno smo pomnožili s številom etaž. Podatka sta bila, ne glede nato, ali smo izhajali iz površine strehe objekta ali površine zemljišča pod objektom, primerljiva. Rezultat pa izkazuje nerealnost podatkov o neto tlorisni površini in vrednosti objekta v Registru nepremičnin in posledično napačno odmero NUSZ glede na dejansko velikost posameznega objekta.Z ugotovljenim stanjem smo seznanili tudi Geodetsko upravo RS (GURS) in predstavni-

ke Ministrstva za finance RS, ki pripravljajo predlog nove zakonodaje glede obdavčitve nepremičnin in so podobna odstopanja ugotovili po vsej državi.Na posebnem delovnem sestanku na GURS smo bili seznanjeni, da je GURS že izvedla korekcije površin in vrednosti v najbolj iz-stopajočih primerih. Dogovorili smo se za skupni pristop občin in GURS, ki bo potekal tako, da bodo občine kontrolirale podatke o nepremičninah na svojem območju. Podatke o odstopanjih objektov od teoretično izraču-nane neto tlorisne površine objektov bodo posredovale GURS, ki jih bo prevzela, vpi-sala v REN in o spremembah pisno obvestila lastnike objektov. Lastniki bodo te podatke lahko spreminjali le na podlagi slik objekta in popisa vseh prostorov (ki ga izvedejo sami) na pristojni izpostavi GURS – v našem primeru v Škofji Loki. Tak popravek podatkov bo mogoč le do spremembe zakonodaje o vrednotenju nepremičnin (predvidoma do konca 2017), nato pa bo podatke mogoče spreminjati le na podlagi elaborata, ki ga bo pripravilo pooblaš-čeno geodetsko podjetje in bo plačljivo (cene naj bi bile od 300 do 400 evrov), večkratno pa se bodo tudi povečale kazni za posredovanje napačnih podatkov o velikosti nepremičnin.Občani lahko podatke o svoji oziroma po-samični nepremičnini preverijo na portalu prostor GURS ali na spletni strani Občine Žiri v zavihku I OBČINA GIS.Naš namen ni povečati davke, pač pa zago-toviti enakopravnost vseh lastnikov objektov na našem območju. Nesprejemljivo je stališče, »kdor riskira, profitira«, tiha večina pa naj plačuje tudi za tiste, ki so se »zmotili«. Če bodo podatki točni, bodo vsi lastniki v enakem položaju in vsak bo plačal manj. Zakon naj velja za vse enako!Za dodatne informacije se občani lahko obr-nejo tudi na spletni naslov [email protected] ali pokličejo na telefon 04 50 50 714 v času uradnih ur. •

SPREMLJANJE RABE ENERGIJE

Anton Marc,LEAG

Viri energije, ki so potrebni za delovanje stav-be, lahko predstavljajo znaten delež stroškov gospodinjstva. Vsako gospodinjstvo se sicer zaveda stroškov za ogrevanje, osebni prevoz in električno energijo, velikokrat pa spregleda stroške energije za manjše porabnike, kot so štedilniki, naprave za pripravo sanitarne tople

vode, pralne in pomivalne stroje ipd. Zato je pomembno najprej ugotoviti, katere vire energije v gospodinjstvu sploh uporabljamo. Kazalnik, ki ga lahko spremljamo, je na primer raba energije na kvadratni meter na leto, saj je to kazalnik naše energijske učinkovitosti. Razdelitev v razrede je podana v tabeli.Spremljanje rabe energije nam omogoča ovrednotenje odstopanj od ustaljenih trendov rabe energije in ugotavljanje morebitnih napak na računih, ki jih mesečno prejemamo. Prav tako pa lahko spremljamo dejanske učinke sanacij v obliki prihrankov. Zavedanje o po-rabljeni energiji pa vpliva tudi na naš odnos

do varčnejše rabe energije in posledično na skrb za naše lastno okolje. •

Razred UčinkovitostA1 od 0 do 10 kWh/m2aA2 od 10 do 15 kWh/m2aB1 od 15 do 25 kWh/m2aB2 od 25 do 35 kWh/m2aC od 35 do 60 kWh/m2aD od 60 do 105 kWh/m2aE od 105 do 150 kWh/m2aF od 150 do 210 kWh/m2aG od 210 do 300 in več kWh/m2a


žirovske

NOVA ŠPORTNA DVORANA

Srečo Gaber

Prav dobro se še spominjam, kako smo v Poljanah prva štiri leta osnovne šole v »telovadnici« opravljali redni pouk telesne športne vzgoje. Ko zdaj v žirovski šoli v dopoldanskem času na hodniku ali v prizidku vidim otroke pri telovadbi, mi misli uidejo dobrih petinštirideset let nazaj v Poljane. »Saj to pa ni kaj dosti drugače«, je moja prva misel.

V Žireh imamo zraven še telovadnico, ki jo takrat nismo niti sanjali, kaj šele imeli. Ampak naša je premajhna, da bi se lahko v njej zvrstili vsi programi in skupine. Dr. Janko Strel v svoji strokovni študiji ugotavlja, da obstoječe pokrite površine v Osnovni šoli Žiri zadostujejo le za tretjino realnih potreb za izvedbo predpisanega učnega načrta za šport ter da športna površina v občini znaša komaj 1,28 kvadratnega metra na učenca, s čimer se uvrščamo med pet odstotkov občin v Sloveniji, ki imajo najmanj pokritih športnih površin na učenca. »Ali si lahko predstavljate cel razred, dvajset in več otrok, stisnjenih na nekaj kvadrat- nih metrov? V takih pogojih je kakovostna telesna vadba in dejavnost nemogoča,« pravi profesor športne vzgoje Bogdan Erznožnik in doda: »Veliko učencev (in še več jih bo, saj šola postaja vedno bolj celodnevna, tu pa so še vozači) ostane po pouku v varstvu. Predvsem ob slabem vremenu se stiskajo v kleti ali po učilnicah stare šole, namesto da bi ta čas izkoristili za tako potrebne gibalne aktivnosti v za to primernem športnem prostoru.« Profesorica športne vzgoje Adelina Poljanšek dodaja: »Že osemintrideset let delam na šoli. Bližam se upokojitvi in zdaj je res že potrebno, da se prostori prenovijo in posodobijo.«Zelo podobna zgodba glede zasedenosti osnovne šole se ponovi v po-poldanskih, še bolj v večernih urah, ko pridejo na vrsto tudi odrasli. Telovadnica spet poka po šivih, praktično je prosta samo za nedeljsko kosilo, pa še to ne vedno. Različne vadbe in športne dejavnosti zasedejo tudi večji del drugih »športnih« površin na šoli, med njimi sta to oba hodnika, večnamenski prostor (jedilnica) in še dve majhni telovadnici. Ko se skupina porazdeli po vseh razpoložljivih površinah, obstaja celo nevarnost, da kdo od mimoidočih vadečemu stopi na glavo. Naša telovadnica pa ni samo premajhna, je tudi zastarela. V strokovni študiji je med drugim zapisano, da dvorana ne izpolnjuje osnovnih pogojev za varno izvajanje športne vadbe, hodnik in jedilnica v šoli, kjer se vsebinsko izvaja obsežen del programa, pa ne izpolnjujeta osnovnih sanitarno-higienskih pogojev za športne dejavnosti. Iz jedilnice vadeči vsak dan najprej v hodnik ob garderobah znosijo mize in stole, šele potem je prostor pripravljen za vadbo. Po koncu vadbe se mize postavijo nazaj. »Vajo« ponavljamo vsak dan od ponedeljka do sobote.Ob pripravi načrta za novo športno dvorano, ki jo je smelo v program vključil župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj, je bilo in je še slišati različne dvome. Mogoče me je najbolj zmotilo vprašanje: »Pa je šola skupaj z dvorano res tako zelo zasedena?« Kar nekaj časa dnevno (razen v poletnih mesecih) preživim v vseh omenjenih šolskih prostorih že prav od začetka nove (stare) dvorane. Lahko potrdim, da so vsi prostori stalno v uporabi, še posebej v zadnjem obdobju, ko se v nekaterih klubih dela dobro in je tudi izbor raznih aktivnosti postal zelo raznolik. Vendar pa: najbolje je priti, videti, pogledati, se prepričati. Vsak dan (razen nedelje) se v najbolj udarnih mesecih (oktober–marec) samo na popoldanskih krožkih, treningih, rekreativnih vadbah, trim ligah in tekmah zvrsti med 150 in 200 aktivnih šolarjev, mladine ter odraslih.

Verjamem, da je ključno vprašanje tudi financiranje oziroma sofi-nanciranje nove pridobitve, saj je to velik finančni zalogaj za občino. Za klube, društva in druge uporabnike bo zelo pomembna tudi cena najema prostora, saj bi ta lahko predstavljala ovire pri delovanju njihovih programov. Žirovci smo znani po tem, da so nam narava, šport in gibanje zelo blizu. Današnji način življenja je marsikaj spremenil tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Odlični rezultati športnovzgojnega kartona žirovskih osnovnošolcev so plod dobrega dela profesorjev športne vzgoje. Pomemben del zaslug si lahko pripišemo tudi starši z dejavnim življenjskim slogom, saj kljub pomanjkanju časa usmerjamo veliko energije v športno udejstvovanje otrok.Imamo kar nekaj športnih površin in objektov, ki pomembno pripomo-rejo k razvoju, ponudbi in vključevanju mladih v športne programe. Še zmeraj pa velja, da šport nista samo ena ali dve panogi. Nova športna dvorana bi z vsemi spremljajočimi prostori (plesna dvorana, dvorana za judoiste, plezalce idr.) omogočila dobre pogoje za razvoj mladih, v njej pa se lahko vidimo prav vsi občani, ne glede na starost. Pri vseh današnjih aktivnostih, ki pomembno vplivajo na naše dobro počutje, bo vsak lahko našel nekaj zase. Ali z drugimi besedami: dvorana bi služila vsem Žirovcem. Verjamem, da vsi, ki smo s športom kakor koli povezani, ta projekt zagotovo podpiramo in se ga veselimo. Želimo si, da bi ga podprli tudi tisti, ki bodo odločali o usodi tako potrebnega objekta. Imamo priložnost narediti korak naprej, v nasprotnem primeru se nam taka priložnost verjetno dolgo ne bo več ponudila. •

Večnamenski prostor – vadba za odrasle. Darjan Kacin

Hodnik – športna vzgoja učencev. Bogdan Erznožnik


žirovske

KREATIVNI CENTER MIZARNICA – VALILNICA ZNANJA NA DOMAČEM PRAGU Amadea Jesenovec

Da je bila ustanovitev Kreativnega centra Mizarnica pametna odločitev ter da se bo investicija v obnovo prostorov hitro povr-nila, dokazuje sedem uporabnikov, ki trenutno delujejo v okviru »coworkinga«.

Že ob vstopu v prostore kreativnega centra dobiš občutek, da se tu dogaja nekaj drugačnega, spodbudnega ter perspektivnega. Ob mojem obisku so bili prisotni štirje uporabniki, ki tam razvijajo svoje znanje ter si nabirajo potrebne izkušnje, ki so nujne za sodobni trg dela. Čeprav se vsak izmed trenutnih uporabnikov ukvarja z drugačnim področjem, lahko rečemo, da vseh sedem povezuje tako imenovana četrta industrijska revolucija oziroma virtualna realnost kot njen del. Razumevanje virtualne realnosti in podobnih pojmov, povezanih s sodobno tehnologijo, je bilo, priznam, tudi zame precej skopo, zato so mi

ob obisku fantje s pomočjo svojih izdelkov pokazali, za kaj pravzaprav gre. Nadeli so mi 3D-očala in me popeljali po virtualnem prostoru. S pomočjo računalniških programov ter očal nam bodo v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti proizvajalci raznoraznih izdelkov lahko vnaprej pokazali, kaj kupujemo ali naročamo. Na primer novo kuhinjo, nadomestne dele za avtomobile, kos dragega nakita … Pravzaprav kar koli si zamislite, boste lahko najprej preizkusili v virtualni realnosti. In čeprav se nam to danes zdi še precejšnja znanstvena fantastika, pa je virtualna realnost sedanjost že za marsikatero slovensko podjetje, ki si na primer s 3D-tiskalniki pomaga pri predstavljanju novih izdelkov, sestavnih delov in podobnega. Prav to znanje in delo na področju virtualne realnosti je že prineslo sodelovanje uporabnikov kreativnega centra z več žirovskimi podjetji.Da je vlaganje v kreativne centre nedvomno smotrno in koristno porab- ljen denar, pa nam pove tudi podatek, da je prvi izmed uporabnikov, ki je v kreativnem centru deloval od začetka, v decembru že odprl svoje podjetje. Prav s pomočjo kreativnega centra je namreč imel možnost pokazati svoje znanje in ga začel uspešno tržiti. Prav je, da se občina, lokalna podjetja ter razvojne agencije zavedajo, da se beg možganov ne dogaja le na nacionalni ravni, pač pa tudi na lokalni, s selitvami mladih strokovnjakov iz podeželja bliže prestolnici, ter da je naloga lokalne skupnosti, da mladim omogoči ustvarjanje ter delovanje v domačem okolju. Ob tem gre seveda za obojestransko korist, saj si mladi, ki si kruh služijo v domačem okolju, tu tudi ustvarijo družino in navsezadnje tudi plačujejo davke ter trošijo svoj denar. Ena izmed pozitivnih lastnosti ter vrednot kreativnih centrov je tudi usmerjenost v doseganje vedno novih ciljev. Uporabniki kreativnega centra imajo za leto 2017 velike načrte, a so bili pri napovedovanju še precej skrivnostni. Pravijo, da se želijo bolj posvetiti privabljanju mladih ter promoviranju centra. Poleg tega bo v prostorih Kreativnega centra Mizarnica potekalo kar nekaj delavnic, namenjenih vsem občanom in občankam. Pravijo pa tudi, da je vsak dobrodošel, da se kadar koli oglasi v njihovih prostorih in si ogleda, kaj počnejo in kako delujejo kreativni mladi Žirovci. •

PRENOVLJENA SPLETNA STRANGregor Mlinar

Februarja 2017 je začela delovati prenovljena občinska spletna stran. Ima novo grafično podobo, še pomembneje pa je, da je dopolnjena z številnimi novimi vsebinami. Je bolj pregledna, iskanje informacij je lažje.

Če želene zadeve ne morete najti, lahko uporabite zelo natančen iskalnik, ki bo zagotovo olajšal vaše delo. Ena izmed pomembnejših pridobitev je posodobitev največkrat obiska-nega koledarja dogodkov. Pregled bo lažji, predvsem pa je pomembno, da bo odslej za društva in druge, ki prirejajo dogodke, njihovo vpisovanje v koledar še enostavnejše. Novost so tudi e-obrazci in e-vloge. Zdaj lahko nekatere vloge oddajate tudi preko spletne strani, za kar pa morate imeti veljaven digitalni podpis. Obrazec lahko tudi natisnete, izpolnite in ga v času uradnih ur prinesete na občino. V meniju za občane na prvem mestu najdete Predloge in vprašanja. Tu lahko daste svoje mnenje, predlagate ali vprašate o zadevah, ki se tičejo občine. Nanje vam bomo tudi odgovorili. Če želite opozoriti na nepravilno parkiranje, poškodbe javne razsvetljave, vodovoda ali cestišča, nasmetena območja, je na voljo poseben razdelek, kamor vpišete sporočilo. Tudi Žirovske stopinje bodo odslej na voljo v moderni izvedbi »listanja po spletu«. V zavihku bo viden celoten arhiv glasila od decembra 2011, ko je izšla prva številka. Vedno pa smo odprti za nove predloge in ideje. Če bo le mogoče, jih bomo upoštevali. Na občini bomo veseli vseh vaših odzivov; dobrodošle so tudi pohvale. Le ob pomoči in s sodelovanjem širše skupnosti bo spletna stran živela in dosegla svoj namen. •

Darjan Kacin


žirovske

O začetkih, uspešni in zanimivi karieri, kaj počnejo zdaj in kaj načrtujejo v prihodnosti, smo se pogovarjali z dvema ustanovnima stalnima članoma, solokitaristom Matjažem Zabukovcem in glavnim vokalistom Dragom Kramperškom.

Vse se je začelo s skupinama O.T.M. band in Arion, ki veljata za predhodnici Lintvernov. Fantje iz prve so igrali bolj akustično glasbo, nastopali so na takratnih proslavah in drugih prireditvah, ustvarili pa so tudi nekaj svojih skladb. Med drugim tudi, kot pravi Drago Kramperšek, lokalni hit Poljub sonca, za ka-terega jim je besedilo odstopil pokojni Franc Kopač, ki je pesem objavil tudi v eni izmed svojih pesniških zbirk. Kasneje je skupina Lintvern na svoji drugi plošči uporabila še eno besedilo Franca Kopača, in sicer za skladbo Bolečina.Skupina Arion je igrala malce tršo glasbo, danes pa bi jih lahko uvrstili v nekakšen pop-rock. Šlo je za klasično rock zasedbo, ki je prav tako imela nekaj svojih komadov, a jih niso nikoli zares posneli v studiu. Sta pa, kot pravi Matjaž Zabukovec, takratni član te skupine, na YouTubu.

Bilo je leta 1990, ko so se nekateri izmed članov navedenih zaseb, odločili ustanoviti novo skupino z imenom Lintvern. Ideja za ime

se je porodila bobnarju Vojku Erznožniku, saj ga je tako klicala njegova mama Pavla, kadar je ni ubogal. Lintvern je po legendi žirovski zmaj, ki počiva pod Žirkom, in le vprašanje časa je, kdaj se bo prebudil, požrl lepo deklico ali pa prišel po poredne otroke. Z izbiro imena so, kot je povedal Matjaž, obudili pripoved o zmaju in v Žireh in okolici se je v raznoraznih oblikah začel znova pojavljati Lintvern. Sku-pina je čisto na začetku sicer imela logotip in plakat, ki ga je oblikoval Ciril Eniko, leta 1994, ko so izdajali prvo ploščo in rabili tudi naslov-nico zanjo, pa so za pomoč prosili žirovskega akademskega slikarja Tomaža Kržišnika. Ta je takrat posebej zanje oblikoval Lintverna, ki ga še danes uporabljajo kot zaščitni znak skupine.

Priprave na prvi nastop in sestavljanje re-pertoarja so trajale eno leto. Na vajah so se v kinodvorani za platnom zbirali vsako nedeljo. Prva zasedba je štela osem članov – poleg Matjaža Zabukovca in Draga Kramperška še Katarina Primožič, Katja Trojar, Hermina Križnar, Robert Križnar, Vojko Erznožnik in Marko Marovt. Vaje je vodil Drago, velik poudarek pa je skupina namenjala večglasne-mu petju, ki je bil njihov zaščitni znak tudi kasneje, kar jim še danes priznavajo glasbeni strokovnjaki in radijski uredniki. Dekleta so sicer svoje glasbeno znanje že prej kalila v žen-skem nonetu Kresnice, ki jih je vodil nekdanji

ravnatelj in glasbeni pedagog na Osnovni šoli Žiri Slobodan Poljanšek. Zanimivo zgodbo o tem, kako so včasih »nabirali« skladbe za preigravanje, pove Matjaž, ki je hodil na Radio Žiri (sedaj Radio Sora) in tehnike prosil, da mu na kaseto presnamejo izbrane skladbe, da jih je skupina lahko poslušala, prepisala besedila in se jih naučila za izvajanje. Na začetku so igrali predvsem tuje komade.

Prvi nastop je bil samostojni koncert v dvorani Partizan v Žireh v juniju 1991. Matjaž in Drago se še dobro spominjata, da se je pričel ob 21. uri in da je bilo zanj veliko zanimanja. Odigrali so ga v šestih »rundah«, takrat je bilo namreč še v navadi, da so bile vmes pavze. Za ozvočenje in tehniko je poskrbel, kot pravi Matjaž, legen-darni Milan Oblak, ki je bil tudi sicer stalno z njimi na vajah in bil prva leta njihov tonski mojster in ozvočevalec na koncertih. Milan je bil v tistem času edini v okolici, ki je imel ozvočenje, ki ga je, vključno z mešalno mizo, naredil povsem sam. Lintverni so bili takrat pravzaprav edini bend na širšem območju, ki se je ukvarjal s to vrsto glasbe. Nastopali so na prizoriščih in krajih, ki so bili takrat zelo prepoznavni za to sceno; Velike Žablje, Zeleni Gaj, Dornberk, Hum, Slap ob Idrijci in se gibali v družbi zvenečih imen, kot so bili Šank Rock, Mercedes Band (današnji Dan D), Avtomobili, Sokoli (Peter Lovšin), Adi ▶

PETINDVAJSET LET ŽIROVSKEGA GLASBENEGA ZMAJADarjan Kacin

Najbrž jih je malo v Žireh in okolici, ki še nikoli niso slišali za glasbeno skupino Lintvern. Če ne drugače, se jih boste zagotovo spomnili po kateri izmed njihovih starih uspešnic, kot je Nedelja lep je dan, Kako si lepa, Kravata ali Iskra, čas in mraz, ki se še danes vrtijo na slovenskih radijskih postajah. Lani je ta žirovska skupina, ki sicer ni več redno aktivna, praznovala petindvajseti rojstni dan. Tudi zato so spet nastopili na decembrskem glasbenem dogodku Lokalna scena, ki je zdaj že tradicionalno v dvorani Partizan.

Lintvern v DD Partizan ob 25-letnici, 17. decembra 2016. Darjan Kacin


žirovske

Smolar, Night Jump, Bijelo dugme in drugi. Kot pravi Drago, so imeli v tistem obdobju vsaj dvesto koncertov in nastopov. Pred kratkim, ko je bil v Žireh Vlado Kreslin, se je ponovno spomnil na leto 1992, ko so imeli na domačem odru skupaj z Lintvernom koncert, nato pa so z družbo v takratnih Bonesih ostali vse do jutranjih ur, ko so se ljudje že odpravljali k nedeljski maši.

Znano je tudi sodelovanje z Adijem Smolar-jem, ki je skupini napisal besedila in osnovne melodije za prvo ploščo, ki so jo izdali leta 1994. Na kaseti so dobili prve osnutke, aran-žmaje je večinoma pripravil Drago, vsak član pa je prispeval še svoj delež. Tako prvo kot drugo ploščo so posneli v Kranju v studiu Pan z Igorjem Potočnikom, ki je, kot pravijo, prispeval pomemben delež h kakovosti iz-delkov. Za drugo ploščo, ki je izšla leta 1999, je besedila napisal Zabukovec, za aranžmaje in melodijo pa je večinoma spet poskrbel Kramperšek. Album je izšel v sodelovanju s Klubom žirovskih študentov, ovitek pa je oblikoval diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij, mag. Matjaž Mazzini.

Po prvi plošči je skupina je postajala znana po vsej Sloveniji. Vabili so jih na televizijo, njihove komade so predvajali po radiih, o njih so pisali v tiskanih medijih. Nastopili so v televizijskih šovih pri Stojanu Auerju, Mariu, Mojci Ma-vec in na takrat zelo popularnih Karaokah z Dejo Mušič, bili so celo na Melodijah morja in sonca. »Vse priprave, posli, organizacija, dogovori, čakanja, logistika – šele potem vidiš, kako naporno je to delo, ki že samo po sebi zahteva celega človeka, midva z Dragom pa sva poleg vaj, igranja in nastopanja vse to urejala sama,« pove Matjaž.

Po letu 2000 se skupina Lintvern pojavlja in predstavlja le še občasno. Del skupine je leta 2011 ustanovil nov band LokalPatrioti, se pa glasbeniki še vedno družijo in ob priložnostih priredijo kak nastop ali koncert. Večina članov, teh se je v vseh teh letih nabralo in zamenjalo kar štirinajst, je še vedno tako ali drugače glas-beno aktivnih, stalni člani pa so bili le štirje (poleg Matjaža in Draga še Vojko Erznožnik in Robert Križnar). Prav je, da omenimo tudi »nestalne« člane. To so bili: Nataša Gladek (da-nes Kristan), Urška Poljanšek (danes Musič), David Beovič, Drejc Pogačnik in Jure Krajnik. Leta 2010, ob 20-letnici skupine Lintvern, so v sodelovanju z A-tri in D.K.pictures posneli dokumentarni film, ki je do zadnjega kotička napolnil žirovsko kinodvorano. Matjaž je bil tokrat v vlogi režiserja in nastal je izdelek o delu in uspehih žirovske glasbene skupine.

Lintverni so na RTV Slovenija znova nastopili leta 2014. V jubilejno oddajo ŠTOS jih je ob njeni 35-letnici k sodelovanju povabil Dragan Bulić, glasbeni urednik in prejemnik viktorja za življenjsko delo. Skupina se je zbrala tudi lani junija, ko so igrali na občinski proslavi ob dnevu državnosti, njihovi ljubitelji pa jih povabijo tudi na kako zasebno zabavo. »Za nič nam ni žal, ogromno lepega in zanimivega smo doživeli, veliko smo se družili, in to je tisto, kar šteje,« pojasni vokalist Drago Kram-peršek. Glasbenika se z nostalgijo spomnita na stare čase. »Ni primerjave, včasih je bilo vse drugače, način življenja se je spremenil, takrat je bilo veliko več pristnih odnosov,« pove Drago, Matjaž pa doda: »Svet je bil bolj romantičen, več je bilo druženja, danes pa se prek družabnih omrežji pogovarjamo z ljudmi, s katerimi se v resnici še nismo nikoli srečali.«

Zapuščina skupine je tudi dogodek Lokalna scena, ki ga A-tri vsakega decembra organizira v dvorani Partizan. Na zadnji Lokalni sceni je ponovno nastopila tudi skupina Lintvern. »Lokalna scena je postala blagovna znamka in ob koncu leta predstavlja nekakšen vrhunec koncertov v Žireh tako s tehničnega kot vse-binskega vidika,« pravi Matjaž. Gre za prerez celoletnega glasbenega dela posameznikov in skupin s te scene pa tudi predstavitev novih tehnoloških rešitev ozvočenja in osvetlitve ter drugih vizualnih efektov. »S tem želimo nekaj prispevati h (glasbeni) kulturi, predvsem pa dokazati, da je v tako majhnem kraju, kot je naš, zelo veliko dobrih aktivnih glasbenikov.«

Kdaj se bo žirovski glasbeni zmaj zopet pre-budil? Bomo v prihodnje še lahko poslušali Lintvern, nas bo presenetil s kakšnim novim projektom ali komadom? Pravijo, da se nekaj pripravlja. Nastaja nova skladba, ki si jo sku-pina želi posneti tudi v studiu. Besedilo zanj je že pred časom napisal Matjaž, za aranžma in melodijo pa je spet poskrbel Drago Kram-peršek. Gre za skladbo Vodomec – to je ptič, ki gnezdi ob obrežjih v zemlji in nizko leta nad vodo. Ideja zanjo se je Matjažu porodila, ko je nekoč vodomca videl na sprehodu po Ledinici. »Sicer pa nimamo konkretnih načrtov. Vse možnosti so odprte in zagotavljamo, da ko/če se bomo česa lotili, bo to z vso resnostjo in zavzetostjo,« obljublja Zabukovec. In če vemo, da bodo na primer Rolling Stonesi letos praznovali petinpetdesetletnico, imajo tudi »mladi« Lintverni časa še več kot dovolj. •

Lintvern, ki ga je za glasbeno skupino oblikoval akademski slikar mag. Tomaž Kržišnik.

Skupina Lintvern pred kinodvorano v Žireh leta 1993: Robert Križnar, Nataša Gladek, Drago Kramperšek, Hermina Križnar, Matjaž Zabukovec, Vojko Erznožnik, Jure Krajnik in Katarina Primožič. Arhiv Lintvern


žirovske

FILM SLIKAR IN OBIRALKA GROZDJA V LJUBLJANI

Milka Bokal

Drugega februarja letos je bila v dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inšti-tuta Antona Melika ZRC SAZU v organizaciji

Inštituta za narodopisje ZRC SAZU filmska projekcija dokumentarnega filma Slikar in obiralka grozdja srbskega režiserja Nikole Lorencina.

Kot je v Žireh znano, prikazuje izgnanstvo Marije Demšar, poročene Stanonik, iz Zab-režnika, v srbskem mestu Šid. Kot delovna

moč je bila dodeljena veleposestvu Perside Šumanović, katere sin je bil akademski slikar. Film je nastal na podlagi Marijinih pisem do-mačim, v katerih natančno opisuje tamkajšnje gospodarstvo in domače razmere in je odraz sodelovanja med Etnografskim inštitutom Srbske akademije znanosti in umetnosti in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, katerega gonilna sila je akademikinja ddr. Marija Stanonik. Ob posnetkih s sremske fronte teče razmišljanje o psihologiji slikarske-ga ustvarjanja in osebna nit izgnanke Marije, ki z delavnostjo in čustvenim sodoživljanjem postane opora osamljeni materi, ko ji ustaši ubijejo sina. Umetniški učinek je dosežen z odsotnostjo osebnega govora; le komentator iz ozadja pojasnjuje tok prizorov. Film Slikar in obiralka grozdja zaradi svoje človečnosti ob dokumentarnih dejstvih pridobiva gledalce. Reportaža s projekcije je bila predvajana na prvem programu Televizije Slovenija v oddaji Dobro jutro 6. februarja 2017, številni pa se zanimajo, kdaj bo mogoče v Srbiji nagrajeni film v celoti videti na naši televiziji. Akademskega slikarja Savo Šumanovića je na kratko predstavil slovenski slikar Dušan Muc. Predstavitve sta se udeležili tudi sekretarka na Veleposlaništvu Srbije v Sloveniji Milica Pavlović in predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Ivica Žnidaršič. •

Akademikinja red. prof. ddr. Marija Stanonik in Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije. Jožica Kacin

POLNO DVORANO GALERIJIE KULTURNEGA SREDIŠČA NAVDUŠILI GLASBENI VIRTUOZI Maja Justin Jerman

Vrhunski glasbeni večer pod pokrovi-teljstvom Občine Žiri in v organizaciji Muzejskega društva je s koncertom godal-

nega kvarteta navdušil do zadnjega kotička napolnjeno dvorano.

V zapoznelem, a toliko bolj žlahtnem pre-šernovskem duhu smo v soboto, 18. 2., s koncertom Godalnega kvarteta počastili dan kulture. Tokrat se je žirovski violončelist Jošt Kosmač v godalni kvartet povezal s svojimi prijatelji ali sodelavci v zvočno polno in sa-mozavestno komorno skupino. Poleg Jošta Kosmača na violončelu jo sestavljajo še mlada

poljska violinistka Marika Przybył, violinist Uroš Bičanin, na violi pa študentka glasbene akademije Barbara Grahor. Godalni kvartet nam je najprej odigral skladbo D. Šostakoviča, posvečena spominu žrtvam fašizma in vojne. V njej je odmevala duhovna disonanca, po-nekod lirična tesnobnost, a z navdihujočimi premisami, značilne za avtorja in temo. V drugem delu pa so nas z Mendelssohnovim Godalni kvartetom v a-molu, op.13, ponesli v žlahtno romantično glasbo, ki so jo glasbeniki uresničevali s svojim predanim izvajanjem in v nas odprli prešernega duha. Navdušeno poslušalstvo, zbrano in pozorno spremljanje vrhunskega koncerta govorijo o tem, kako naklonjena je žirovska publika tovr-stnim dogodkom, ki ga je prav s posebno ten-kočutnostjo uvedlo že vabilo Mihe Nagliča in Staneta Kosmača. Prešernovi pesmi Strunam sta dodala še lesorez Maksima Sedeja, nastal leta 1940 prav za omenjeno Prešernovo pesem. Lep povezovalni lok umetniškega ustvarjanja se je razpel med žirovskimi likovnimi in glasbenimi ustvarjalci v povezavi z univer-zalno Prešernovo poezijo. Doživljajsko poln večer se nam je zgodil po zaslugi vrhunskih mladih glasbenikov, ki jih nestrpno vabimo k podobnim dogodkom milo se glasečih strun. •

Violinista Marika Przybył in Uroš Bičanin, violončelistka Barbara Grahor ter žirovski violončelist Jošt Kosmač. Tanja Mlinar


žirovske

TIHO JE ODŠEL MAKS BOGATAJ, NAJSTAREJŠI GOROPEČAN IN ŽIROVEC

Tanja Mlinar

13. februarja bi bilo natanko sto let, ko se je v revni družini pr' Graščnk v Goropekah rodil najmlajši Maks, dvanajsti otrok. Sorodniki, sosedje, vaščani ter predstavniki žirovskih društev z županom so se že pripravljali, da bi najstarejšemu občanu Žirov voščili ob jubileju. A stotega rojstnega dne ni dočakal, saj se je 31. januarja poslovil s tega sveta.

Maksova mladost ni bila lahka. Velika družina se je stežka prebijala skozi življenje, zato so otroci drug za drugim odhajali služit. V drugi svetovni vojni je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar se je zaradi zdravstvenih težav kmalu vrnil domov. Po ustanovitvi Alpine se je zaposlil v tovarni, kjer je bil do leta 1978, ko se je upokojil. Vsi se ga spominjamo, da je na delo hodil peš, enako se je s hitrimi koraki vračal domov proti Goropekam. Po kosilu so ga čakale še obveznosti na manjši kmetiji. Tako je ob trdem delu od jutra do večera potekal njegov vsakdan. Z eno delav--sko plačo ni bilo lahko preživljati družine

s sedmimi otroki, a Maks je s premišljenim obračanjem skromnega dohodka celo dokupil nekaj zemlje, tako da so ob skrbnem obdelo-vanju manjše kmetije večino hrane pridelali doma. Otroci so odraščali in se odseljevali, na domači kmetiji je ostal najmlajši sin. Tako on kot njegova brata in sestra so že pokojni in težko si predstavljamo, kako hudo je bilo očetu in materi, ko sta morala pokopati štiri otroke.Maks in Pavla sta skupaj preživela kar se-deminšestdeset let. Ko je žena onemogla, je Maks po svojih najboljših močeh skrbel zanjo in ji kljub visoki starosti krepko čez 90 let vsako minuto stal ob strani in ji lajšal tegobe zadnjih dni. Imel pa je Maks še eno ljubezen. Njegove pešpoti niso vodile le v službo. Globoko veren je šel vsak teden k maši v žirovsko cerkev, kjer je skoraj trideset let pobiral v puščico. Tik pred upokojitvijo je začel hoditi tudi na romanja. Najprej na Brezje, leto kasneje še na Sveto goro, ki jo je tako obiskal kar petindvaj-setkrat. Kolikokrat je bil peš na Brezjah, se ne ve natanko, saj je šel včasih tudi dvakrat na leto. Z daljšimi romarskim potmi je končal leta 2004, ko je bil star 87 let. Priznanja za delo v župniji in prehojene romarske poti je dobil od nadškofov, msgr. dr. Alojza Šuštarja, msgr. dr. Franca Rodeta in msgr. mag. Alojza Urana. Maks je s svojim skoraj stoletnim življenjem pustil v naši vasi veliko sled. Doletelo ga je marsikaj hudega, vendar je s svojo trdno vero

vse mirno in tiho prenesel in vedno znal vse obrniti na bolje. Njegova vdanost, potrpež-ljivost in toleranca do vsakogar so njegova duhovna zapuščina, ki nam bo služila za zgled. In kakšen bi bil Maksov recept za stoletno življenje?Velika skromnost in mirno sprejemanje vsega, pa če je situacija še tako težka, z veliko vere in upanja. In seveda pot pod noge, in ne pod kolesa. •

Maks Bogataj. Cirila Leban

ŽELJA VSAKEGA UČENCA JE IGRATI V PIHALNEM ORKESTRU ALPINA

Rebeka Bogataj

Septembra leta 2014 je začela delovati Glasbena šola Pihalnega orkestra Alpina Žiri. Številni učenci smo se tega zelo razveselili, saj se je mogoče vpisati brez sprejemnih izpitov. Od pihal, trobil in tolkal vsak brez težav najde inštrument zase. Učitelji so zelo prijazni in zabavni, mi pa hitro napredujemo s svojim znanjem. Pri prvem nastopu nas večina igra skupaj z učiteljem, drugi nastop je običajno duet s sošolcem. Tako se izognemo preveliki tremi. Vsak učenec povabi starše, sorodnike in prijatelje, ki lahko potrdijo, da se od nastopa do nastopa vidi, kako napredujmo. Vsi zelo radi hodimo na učne ure. Nekateri učenci enkrat tedensko obiskujemo tudi pihalni orkester glasbene šole. Tam se učimo uskla-jevati z drugimi glasbili. Tako se pozneje lažje vključimo v pihalni orkester, kar menim, da je želja vsakega učenca.

Učenci Glasbene šole Pihalnega orkestra Alpina Žiri z mentorjem in dirigentom Pihalnega orkestra Alpina Brankom Mrakom.

7. februarja 2017 smo imeli nastop učencev in komornih skupin različnih mentorjev sekcij, ki ga je pripravil Branko Mrak v sodelovanju z učitelji. Program je bil zelo pester in se je razlikoval od ostalih. Igrali smo v duetih, triih,

nastopil pa je tudi kvartet. Na koncu je nekaj skladb zaigral še jazz kvintet učiteljev glasbene šole. Večnamenski prostor žirovske osnovne šole je bil povsem poln, tako poslušalcem kot nam nastopajočim pa je bilo zelo všeč. •

Darjan Kacin


žirovske

IZ KIPARJEVEGA ATELJEJA

mag. Lucija Rupret

Ob slovenskem kulturnem prazniku, od 5. do 12. februarja 2017, je Galerija v zvoniku gostila akademskega kiparja Eda Dolinarja. Razstavil je dela, ki so trenutno v njegovem ateljeju doma, v Smrečju nad Vrhniko.

Z obiskovalci natrpan prostor galerije je že v začetku obetal prijetno razpoloženje. Od-prtje je slovesno in ubrano popestril Mešani cerkveni pevski zbor Vrh Sv. Treh Kraljev pod vodstvom Maje Justin. Umetnika je predstavila naša rojakinja in umetnikova sovaščanka, je-

zikoslovka Milka Bokal. Kakor smo izvedeli, se je Edo Dolinar rodil leta 1973 v Ljubljani in odraščal v Polhovem Gradcu. Študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je končal leta 2001. Navdih za ki-parjenje v glini, mavcu, bronu in lesu najde v profanih in sakralnih temah, ki prevladujejo tudi na razstavi v zvoniku. Dolinar oblikuje velike portretne kipe kot tudi malo plastiko. Že skoraj tradicionalno vsako leto izdela križ, kelih in pateno za novomašnika, njegove jaslice in razpela pa krasijo številne domove. Njegova večja dela najdemo v Ljubljani, Celju, Vučji vasi , Šentjoštu nad Horjulom, Polhovem Gradcu, Škocjanu na Dolenjskem, Beli Cerkvi, Čekovniku, Šmartnem ob Savi, Zagrebu, Karlovcu in tudi Iskenderunu v Turčiji. Edo

Dolinar je uspešno sodeloval na številnih razstavah. Tokratna v Žireh je edinstvena v tem, da je z njo odprl vrata v svoj atelje in ponudil vpogled v tisto, kar trenutno nastaja v njem. Na »sprehodu skozi umetnikov atelje« smo lahko občudovali malo plastiko, torej kipe manjše velikosti – angela, mater z otrokom in reliefni križev pot – ter štiri velike mavčne portrete. To so osnutki, tridimenzionalne skice, ki jih kiparji običajno oblikujejo pred pričetkom izdelave končnega izdelka v lesu ali bronu. So samostojna dela in istočasno nenadomestljiv del kiparskega postopka. Prvi portret je umetnik domiselno razstavil že ob vhodu na kor. Govorim o portretu papeža, sv. Janeza Pavla II., mavčnem osnutku za 3,5 metrov visok lesen kip, ki krasi pastoralni center v ljubljanskih Stožicah. Postavljen je bil lani ob obletnici papeževega obiska. V osre-dnjem galerijskem prostoru je bil razstavljen mavčni osnutek Marije z detetom (leseni kip prav tako stoji v Stožicah) in dva osnutka por-tretov znanih Polhograjcev; prvi je skladatelj Gregor Rihar, drugi je misijonar ter škof v Ameriki Jakob Trobec. Riharjev portret in portret grofa Blagaja (ravno tako Dolinarjevo delo) že stojita na vrtu polhograjske graščine, medtem ko se jima bo bronasti Trobčev kip pridružil letos jeseni. Z ustvarjalnim postankom akademskega ki-parja Eda Dolinarja v Žireh se odpira razstavna sezona Galerije v zvoniku v letu 2017. Obenem omenjena kiparska razstava akademsko ka-kovostnih in realistično obarvanih umetnin ob prazniku slovenske kulture potrjuje njen izjemen pomen za slovenski narod. Kultura je vir naše narodne identitete in kot taka nujna za naš obstoj. •

CVETKARIADA

Mojca Albreht

Klekljarsko društvo Cvetke je že sedmo leto organiziralo skupinsko celodnevno klekljanje, na katero smo povabili tudi klekljarice iz dru-gih društev. Letos se ga je udeležilo dvaintri-deset klekljaric, največ seveda Žirovk, prišle pa so tudi iz Škofje Loke, Logatca, Medvod, Trbovelj, ena pa celo iz Drežnice pri Kobaridu. Sedem ur klekljanja se za nekoga sliši veliko, za nas pa je to pomenilo veselo druženje in izmenjavo mnenj pred letošnjimi klekljarskimi dnevi, ki bodo tako kot vsako leto konec aprila v Žireh. Klekljale smo čipke, ki jih bomo ob klekljarskih dnevih uporabili kot darila in za srečelov. Letošnja tema klekljarskih dnevov bo

zelo zanimiva retrospektiva čipkastih prtov, po izbranih vzorcih nekdaj daleč naokoli znane žirovske risarke »muštrov« Frančiške Gantar.

Njeni svojci so nam prijazno odstopili njeno bogato zapuščino, za katero menimo, da ne sme iti v pozabo. •

Akademski kipar Edo Dolinar z ženo in dvema izmed petih otrok. Tanja Mlinar

Klekljarice so prišle iz vseh koncev Slovenije, največ pa je bilo domačink. Tanja Mlinar


žirovske

RAZSTAVA SLIKARKE IN KIPARKEMIRE LIČEN KRMPOTIĆ

Vili Eržen

V petek, 13. januarja 2017, je bilo v galeriji v Zadružnem domu odprtje slikarske in kiparske razstave priznane primorske slikarke in kiparke Mire Ličen Krmpotić iz Pirana. Razstava je prvi od letošnjih treh kulturnih dogodkov, ki jih pod skupnim imenom Kažipoti 2017 organizira OO NSi Žiri. Soorganizator dogodka je DPD Svoboda Žiri.

Da je nesrečni petek 13. vsaj malce opravičil svoj sloves, je z nemogočimi vremenskimi razmerami poskrbela kar narava sama. Kljub snegu za prave ljubitelje lepote in umetnosti ni bilo ovir, je pa žal morala zaradi nemogočih razmer na cesti doma ostati avtorica razstave.Mira Ličen Krmpotić je bila rojena leta 1950 v Pulju. Slikarstvo je študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala, dve leti kasneje pa končala še specialko iz restavratorstva. Zanimivo je, da jo z Žirmi povezuje prav umetniška vez z njenim mentorjem z akademije, slikarjem in profesorjem Maksimom Sedejem.Njeno večdesetletno ustvarjanje je edinstveno v vsebinskem in tehnolo-škem smislu. Prepoznavna avtorska poetika jo uvršča med pomembne slovenske nadaljevalke tradicije krajinarstva in sodobne sakralne umetnosti. Skozi barvit in izpovedno ekspresiven, skoraj abstrakten izraz predstavljenih del v akrilu, olju in steklu, govori o »intimnih trenutkih življenjskih izkustev in doživljanj. V njih se nam vedno znova razodevata neverjetna moč in optimizem v soočanju z neuničljivo silo narave, z vero posameznika ter usodami ljudi, človeštva, nas samih.« Kustosinja Nives Marvin pravi tudi, da »... so Mirine krajine ... potovanja v človeka v vsa njegova fizična in psihična stanja. Vsa desetletja ji je najbolj – ne glede na izbiro slikarske tehnike in formata – motivno nikoli dokončno dorečeni navdih njena Istra, topla in razsvetljena s sončnim mediteranskim podnebjem. ... Na njenih slikah je vedno prisotna diametralnost med konkretnim in transcendentalnim, med realističnim in metafizičnim: vse to je ... harmonizirano v intimno lirično in prepoznavno avtorsko poetiko.« Polno mero toplega sonca, neuničljivega optimizma in energije je mogoče začutiti tudi v žirovski razstavi krajin in motivov s svetopisemsko tematiko. Mira Ličen Krmpotić v slovenskem prostoru ni priznana le kot slikarka in kiparka, ampak tudi kot konservatorka in restavratorka piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS ter iniciatorka in

organizatorka društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice in Križev pot v piranskih cerkvah.Njena dela so v številnih zbirkah. Zanje in za svoje bogato strokovno restavratorsko delo je prejela več nagrad in priznanj.Razstavo je odprl župan, mag. Janez Žakelj. V spremljajočem kulturnem programu je sodelovala mladinska vokalno-instrumentalna skupina pod vodstvom Nuše Zavašnik. Razstava bo odprta ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure do 26. februarja. •

PREJELI SMOKAKO VELIKA SO NAŠA PODSTREŠJA?

Andrej Poljanšek

V prejšnji številki Žirovskih stopinj smo v briljantnem, le malenkostno samopromocijskem članku Dr. Lojze Gostiša, Schwentnerjev nagrajenec avtorja mag. Viktorja Žaklja med drugim brali da so »naša podstrešja« premajhna, da bi lahko doumeli vso veličino in pomembnost dela določenih oseb, ki jih avtor članka zelo ceni. Do tega ima vso pravico, le rahel priokus ostaja, ko v občinskem glasilu, ki se izdaja z občinskim denarjem, beremo članek, ki ga del bralcev (kljub predpos-tavljenim dobrim namenom avtorja) lahko šteje za žaljivega. To je javno vprašanje uredniškemu odboru, občani pa so svoje mnenje itak že večkrat izrazili na najbolj demokratičen način – na volitvah. •

Slikarko Miro Ličen Krmpotić z Žirmi povezuje umetniška vez z njenim mentorjem z akademije, slikarjem in profesorjem Maksimom Sedejem. Vili Eržen

- POPRAVILA OBLAČIL - VŠIVANJE ČIPK V PRTE, ZAVESE… - IZDELAVA KRSTNIH PRTIČKOV IN LITURGIČNIH OBLAČIL

BERNARDA FILIPIČ s.p. GREGORČIČEVA 14 4226 ŽIRI [email protected] 041 / 436 543 www.siviljstvo-srajcka.si


žirovske

VEČ POUDARKA PREVENTIVI

Jožica Kacin

Da imamo v Žireh od avgusta lanskega leta dva nova zdravnika splošne medicine, smo že pisali, veliko občanov pa se je tudi že srečalo z njima. Jaka Strel in Ivan Pecev sta v Žiri prišla iz Zdravstvenega doma Vrhnika. Sta zasebnika in delata kot specialista družinske medicine.

Ivan Pecev, dr. med. spec. Darjan Kacin

Vpeljala sta kar nekaj novosti, kot je naročanje in komunikacijo s pacienti tudi prek spleta, imata nekaj sodobnih diagnostičnih naprav, predvsem pa nameravata v prihodnje več skrbi posvetiti preventivi. Oba imata pozitiven od-nos do športa in telesne dejavnosti, Jaka Strel pa poleg službe opravlja še doktorski študij kineziologije (veda o gibanju). Njuno podje-tje Arcus medici je uspelo pridobiti sredstva Olimpijskega komiteja Slovenije za zaposlitev kineziologa, ki bo del zdravstvene ekipe in se bo ukvarjal s preventivno in rehabilitacijsko oskrbo.

Zakaj sta se odločila za Žiri?Delo specialista družinske medicine je raznoliko in zahteva dobro organizacijo in poznavanje zdravstvenega sistema ter speci-alističnih področij in biopsihosocialni pristop do pacienta/bolnika, česar druge specializacije ne poznajo. To pomeni, da človeka obravnava-mo v njegovem domačem okolju, z vsem, kar vpliva na njegovo zdravje, počutje, motivacijo in ne nazadnje tudi socialno blaginjo. Delo na podeželju je svojevrsten izziv, ki prinaša določeno razgibanost ter od zdravnika zahteva neprestano izpopolnjevanje znanj na vseh področjih.Po pogovorih z županom in njegovo ekipo, izkušenim kolegom in dolgoletnim žirovskim zdravnikom Dušanom Sedejem, dr. med., vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske ter Zdravstvenega doma Škofja Loka sva spoznala, da bova svojo vizijo družinske medicine lahko uresničila prav v Žireh. Kot otrok sem občasno zahajal v Žiri na obisk k sorodnikom (dedek se je rodil na Breznici, babica pa na Mrzlem Vrhu). V krogu domačih mi je bilo prijetno in tudi to je v določeni meri vplivalo na odločitev, da sva s kolegom in prijateljem Ivanom Pecevom pristala v Žireh.

Kako se počutita med nami?Občutek je zelo dober, predvsem zato, ker ste naju in koncept dela lepo sprejeli, saj ob-čutiva naklonjenost in spontan ter spoštljiv odnos pacientov, s katerimi prihajava v stik. Poudariti je potrebno še lepo naravo, ki nas obdaja, urejenost okolice in mesta, in kar je najpomembneje, imava ustrezne pogoje za delo.

Sta zadovoljna s sodelovanjem z lokalno skupnostjo?Počutiva se dobrodošla. Dober dokaz je skupni projekt prenove prostorov zdravstvene postaje, kjer smo skupaj z Občino Žiri, ki je vložila finančna sredstva v prenovo prostorov, ter na-jinim vložkom v opremo ambulant omogočili zelo dobre pogoje za osnovno zdravstveno de-javnost in podporne projekte, ki bodo sledili.Zelo korekten odnos imava z zdravnikom Du-šanom Sedejem, patronažno službo, Gorenjsko lekarno ter drugimi zdravstvenimi delavci. Pri prilagajanju na novo delovno okolje nama je v veliko pomoč medicinska sestra Brigita Žakelj.Dobre možnosti za sodelovanje vidiva tudi v podjetjih, saj sva v dosedanjih stikih z go-spodarstveniki (Alpina, Etiketa, M Sora …) spoznala, da imamo pri zdravju zaposlenih podobne cilje.

Opažata pri žirovskih pacientih kake posebnosti?Na to vprašanje je težko odgovoriti. V vsakem okolju, kjer sva delala, je nekoliko drugače. To je povezano tudi z lokalnim okoljem (infra-struktura, izobraževalni sistem, zaposlitvene možnosti, dostopnost do zdravstvenih stori-tev), navadami ljudi in zdravstvenim osebjem, za katerim prevzamemo delo. Želiva bolj dejavno vlogo pacientov pri zdra-vljenju in poznavanju lastnih bolezenskih

stanj, predvsem kroničnih nenalezljivih bolezni (arterijska hipertenzija – visok krvni tlak, sladkorna in pljučne bolezni, mišično--skeletna obolenja itd.). Treba se je zavedati, da je pacient partner v odnosu do zdravnika, kar med drugim pomeni, da nosi velik del odgovornosti za zdravljenje. Občani bi morali prevzeti še večjo odgovornost za svoje zdravje in zdravljenje, saj jim zdravnik le tako lahko še učinkoviteje pomaga pri hitrejšem okrevanju in vzdrževanju čim višje ravni zdravja.

Kakšne so naše navade glede obiska pri zdravnikih? Navade pacientov so se ob najinem prihodu spremenile, razlog pa je v drugačni organi-zaciji in načinu dela. Nepotrebnih obiskov praktično ni, bolniki se v večini primerov držijo naših navodil. Pomembno pa je ustre-zno obveščanje in ozaveščanje pacientov, kjer vidiva veliko vlogo zdravstvenih delavcev (zdravniki, medicinske sestre, patronažna služba, farmacevti), naše in občinske spletne strani, prav tako Žirovskih stopinj. Občane naročamo po urah, pri tem pa bi jih rada pohvalila in se jim zahvalila za strpnost in razumevanje, saj morajo včasih zaradi obravnave nujnih primerov počakati nekoliko dlje. Opažava tudi, da koncept preventivnih zdravstvenih pregledov za srčno-žilno ▶


žirovske

Jaka Strel, dr. med. spec. Darjan Kacin

ogroženost nima veljave, kot bi jo moral imeti, stanje pa je podobno tudi v drugih krajih Slovenije. V letu 2017 bomo zato več pozornosti namenili temu področju, konec leta 2018 pa bo sledila dodatna nadgradnja. Cilj je diagnostična obravnava, ki bo obsegala večino dejavnikov tveganja sodobnega časa in omogočila ustrezne terapevtske ukrepe, svetovanje ter spremljanje uspešnosti. Omenila bi še hišne obiske, na katerih imamo zelo omejene diagnostične in terapevtske možnosti. Svetujeva, da pri poslabšanju zdravstvenega stanja pacienti ali svojci pok-ličejo v ambulanto, da se glede na okoliščine dogovorimo za najprimernejšo obravnavo.

Kako pa naše zdravje?Za realno oceno o zdravstvenem stanju obča-nov je še prezgodaj. Treba je tudi vedeti, da z usmerjenim delom v primarni zdravstveno-preventivni dejavnosti, torej pri odkrivanju bolezenskih stanj pri srčno-žilnih in meta-bolnih bolezni in vzpostavljanju registrov, niti še nismo pričeli. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, projekta Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?le-to=2016&id=208), je stanje v Žireh boljše od slovenskega povprečja. Lahko se pohvalimo z visoko odzivnostjo na preventivne zdravstvene programe, kot sta Svit in Zora, in kakovostnim delom pri športu z mladimi, saj sta telesni fitnes in delež prekomerno hranjenih otrok bistveno boljša od slovenskega povprečja. Na drugi strani imamo veliko možnosti za izboljšanje: število zlomov kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) je višje od slovenske-ga povprečja, kar znatno vpliva na kakovost življenja starejših prebivalcev, umrljivost za-radi vseh vrst raka (0–74 let) in bolezni srca in ožilja (0–74 let) ter samomorov je nad slo-venskim povprečjem. Upoštevati je treba tudi negativne trende v razvitem zahodnem svetu, saj so največji globalni dejavniki tveganja za umrljivost: visok krvni tlak, zloraba tobaka, povišan krvni sladkor, telesna nedejavnosti in debelost. Telesna nedejavnost v svetovnem merilu predstavlja 6 odstotkov koronarne srč-ne bolezni, 7 odstotkov sladkorne bolezni, 10 odstotkov raka dojke in 10 odstotkov raka debelega črevesa.

Kaj pa novosti, ki sta jih vpeljala?Novosti so tako na organizacijskem kot stro-kovnem področju.Pri organizaciji bi izpostavila komunikacijo. Bolniki imajo možnost izbire komunikacije in naročanja po elektronski pošti ali klasično po telefonu. S tem smo delno razbremenili medicinsko sestro, ki se zaradi zmanjšanja števila telefonskih klicev lahko bolj posveča

pacientom. Kljub temu smo imeli v zadnjem obdobju zaradi velikih obremenitev zaradi infektivnih obolenj in samo ene medicinske sestre težave z odzivnostjo na telefonske klice. To težavo smo odpravili, saj se je februarja sestri Brigiti pridružila sestra Andreja.Ob standardnih preiskavah v družinski am-bulanti izvajajmo še:- meritve 24-urnega krvnega tlaka, kjer lahko pri pacientu natančneje ocenimo vrednosti krvnega tlaka podnevi in ponoči. Pacient mora v tem času nositi merilec krvnega tlaka z raču-nalnikom (velikosti mobitela), ki je pripet na pas. Meritve se čez dan opravljajo na dvajset, ponoči pa na petinštirideset minut. Naprava ne omejuje dnevnih aktivnosti pacienta. Na osnovi rezultatov meritev se lažje odločimo za zdravljenje ter vrsto, jakost in pogostnost jemanja medikamentozne terapije. - meritve gleženjskega indeksa, kjer ocenju-jemo pretočnost arterij spodnjih okončin, ki je lahko zmanjšana zaradi aterosklerotičnih procesov, kar je zlasti pomembno pri bolnikih z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, kadilcih ter pri pacientih z nepojasnjenimi bolečinami v nogah. Meritev je neboleča in izvedena v eni minuti, v tem času mora pacient mirno ležati na preiskovalni mizi.- orientacijski ultrazvok po protokolu Win-focus, kjer lahko ob akutnih zdravstvenih stanjih ocenjujemo patologijo (značilne bo-lezenske spremembe) pljuč, trebuha in ven spodnjih okončin. Poudarjava, da tukaj ne gre za klasično diagnostično ultrazvočno preiska-vo, ampak usmerjeno orientacijsko preiskavo, ki je za zdravnika dodatni vir informacij pri odločanju glede nadaljnjih terapevtskih ukre-pov. S tem izboljšamo kakovost in varnost naše obravnave.

- februarja smo pričeli z dodatnimi storitvami male kirurgije, kjer izvajajmo odstranitve sumljivih kožnih znamenj z odvzemom in pošiljanjem na histopatološke preiskave na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Na podlagi izvida dermatologa lahko sumljivo kožno spremembo odstranimo pri nas. Storitev je nadstandardna in zdravstvena zavarovalnica ne krije stroškov v celoti, zato je potreben manjši finančni prispevek pacienta, predvsem za kritje administrativnih stroškov.

Lahko pričakujemo v prihodnje še kaj novega?V prihodnje bi rada vzpostavila model pre-ventivne zdravstvene obravnave, v katerega želiva vključiti zdravstvene delavce (družinski zdravnik, pediater, medicinske sestre, fizio-terapevti), naše sodelavce (športni pedagogi, kineziologi) in partnerje (občina, šolstvo, go-spodarstvo, športna in druga društva in klubi). Prepričana sva, da bomo s preventivnimi pro-grami in sodelovanjem z lokalno skupnostjo vplivali na spremembe življenjskega sloga in izboljšali zdravje občanov. Čeprav lahko ambulanto Arcus medici uvr-ščava med sodobno opremljene družinske ambulante v Sloveniji, namerava skladno z realnimi možnostmi že letos nadaljevati s teh-nološkimi posodobitvami medicinske opreme.

Pripravljena sta tudi na sodelovanje s Stopinjami. Sodelovanje s Stopinjami je logično, če pred-postavljamo, da želimo občane informirati in spodbujati k zdravemu načinu življenja in po-menu telesne zmogljivosti za aktivno preživlja-nje prostega časa ter uspešno spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi na delovnem mestu ▶


žirovske

in doma. Pripravljala bova posebne prispevke in k pisanju povabila strokovnjake medicine, zdravstvene nege, kineziologije, športne vzgoje in fizioterapije ter drugih področij.Kolikor slišiva, Žirovske stopinje bere večina občanov, kar je svojevrstno priznanje in odličen medij za promocijo in ozaveščanje o aktualnih zdravstvenih temah.

Kot zasebnika sodelujeta tudi z Osnov-nim zdravstvom Gorenjske iz Kranja oziroma z Zdravstvenim domom Škofja Loka, katerega enota so Žiri.Sodelovanje z Osnovnim zdravstvom Gorenj-ske in Zdravstvenim domom Škofja Loka je zelo korektno. Dogovarjamo se tudi možnostih za razširitev predvsem pri ukrepih za prepre-čevanje nastanka bolezni. Tukaj gre zahvala predvsem direktorju Jožetu Veterniku in strokovni direktorici Sabini Dietner, dr. med., ki sta pripravljena prisluhniti novim idejam.

Posebno skrb bosta namenila preventivi. S čim bosta prepričala paciente, da bodo več naredili za svoje zdravje?Odgovornost za svoje zdravje nosi vsak po-sameznik, naloga zdravnika je, da pacienta ozavešča, svetuje, motivira, sklene dogovor in nudi oporo na poti, ki jo je izbral. Zdra-vstvena preventivna dejavnost in sprememba življenjskega sloga sta dolgotrajen proces, ki se nikoli ne konča. Zdrav življenjski slog je najboljši ukrep zoper bolezni sodobnega časa in najboljši porok, da bomo v domačem in poklicnem življenju uspešni.

Uspelo vama je tudi pri razpisu za finanč-na sredstva. Gre za projekt Olimpijskega komiteja Slovenije Razvoj kadrov v športu 2016–22 (financira ga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport), ki nam bo povrnil finančna sredstva za za-poslitev magistra kineziologije za dobo treh let. To pomeni, da bo kineziolog član našega zdravstvenega tima. Izvajal bo diagnostične postopke s področja telesnih razsežnosti in telesne zmogljivosti, skrbel za terapevtsko vadbo ter se vključeval v programe zdravstve-ne preventive in postrehabilitacijske oskrbe pacientov. Meniva, da bo to pomembna pridobitev in dodana vrednost za spremembo življenjskega sloga občanov, zviševanje ravni telesne zmo-gljivosti, izboljševanje odpornosti, zmanjše-vanje bolniških odsotnosti in več energije za dejavno preživljanje časa. Upava, da se bo kmalu začela gradnja nove športne dvorane in da bo čim prej tudi kon-čana, saj bi na ta način tudi šport za zdravje

ob siceršnji razvejanosti športa v kraju dobil realne možnosti za razvoj. Če bo prišlo še do izgradnje in delovanja medgeneracijskega cen-tra, bodo pogoji za preventivno zdravstveno dejavnost še toliko boljši.

Zakaj sta se odločila za spodbujanje telesne dejavnosti in športa? Znanstveno je dokazano, da je telesna dejavnost, natančneje telesna zmogljivost – telesni fitnes, ključna komponenta za zdrav življenjski slog in posledično zmanjševanje vpliva dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Oba zdravnika imava pozitiven odnos do športa.

V zadnjem času je veliko kritik na račun zdravstvenega sistema. Kaj menita o našem zdravstvu?Naš zdravstven sistem je v osnovi dober, potrebne so določene prilagoditve, predvsem pa potrebujemo jasno usmeritev, kaj si v prihodnje želimo. V svetu so že spoznali, da je krepitev primarne zdravstvene dejavnosti (družinska medicina, pediatrija, ginekologija …) najučinkovitejši in najcenejši ukrep. V Sloveniji imamo srečo, da smo iz prejšnjega sistema podedovali dobro mrežo osnovnega zdravstva, ki ima tradicijo. Ne smemo pozabi-ti, da je bil prvi zdravstveni dom ustanovljen pred devetdesetimi leti v Lukovici! Vsekakor pa bi morali marsikaj prenoviti in določiti nove usmeritve in cilje. Občutek imava, da ne vemo, kaj bi naredili z osnovnim zdravstvom. V zadnjih letih oziroma desetletjih je bil odnos večine odgovornih mačehovski. Premalo je tudi sodelovanja, tako interdisciplinarnega kot medsektorskega.

Ima pacient dovolj pravic oziroma ima zdravnik dovolj možnosti, da naredi vse, da ima bolnik ustrezno zdravljenje in oskrbo?V Sloveniji ima bolnik glede na vložek v zdravstveni sistem zelo dobro zdravstveno oskrbo, ki nam jo zavidajo marsikje po svetu. Pacienti iz Belgije, Francije, ki so bili pri nas v oskrbi, se niso mogli načuditi obsegu in ka-kovosti storitev ter ceni, ki so jo za to plačali. Predlagam, da vsak občan na spletni strani ZZZS https://moj.zzzs.si/ preveri, kolikšen je njegov vložek v zdravstvo in koliko je porabil.Seveda obstajajo problemi, kot so npr. dolge čakalne vrste, vendar sva mnenja, da v večini primerov niso vzrok za slabšo zdravstveno oskrbo.S sodobno medicinsko opremo, ki jo uporab-ljava in s strokovnim pristopom, vsak teden omogočiva, da vsaj desetim pacientom ni treba

na zdravljenje v specialistične ambulante ali urgentne centre, temveč so enakovredno obravnavani v domači ambulanti.

Katere so šibke točke našega zdravstva?Problem vidiva predvsem pri spremljanju uspešnosti dela in nagrajevanju. Sistem je tog in ne spodbuja inovativnih rešitev akutnega in preventivnega razvoja medicine.

Lahko zdravnika, kot sta vidva, uspeta oziroma v danih pogojih uresničita svoje cilje?Najina prednost je, da imava zelo dobro ekipo sodelavcev, pogoje za delo, podporo lokalnega okolja in pozitiven odnos pacientov. V takšnih pogojih je vse lažje in verjameva, da bomo skupaj cilje uresničili.

Kakšno osnovno zdravstvo želita v Žireh čez nekaj let?Skupaj s sodelavci si želimo uspešno po-vezovanje s partnerji, pozitiven odziv in sodelovanje prebivalstva. Pri vsem tem pa je najpomembneje in naše osnovno poslanstvo, omogočiti prebivalstvu zdrav telesni razvoj in zmogljivost, kar je osnova za funkcionalno telesno neodvisnost in blaginjo ne samo v mlajših, ampak tudi v srednjih letih in starosti. Dolgoročni cilj (10–15 let) bi lahko bil, da postanemo najbolj zdrava občina v Sloveniji. To bi pomenilo, da bomo uspešni na več področjih: zdravstvo, šolstvo, šport, sociala, infrastruktura, gospodarstvo. To mora biti skupni cilj!

Vsak dan se srečujeta z različnimi tegoba-mi in stiskami pacientov. To so dokazano stresne situacije tudi za zdravnike, ki so pri boleznih večkrat nemočni. Kako vidva premagujeta obremenitve, da ostajata v dobri življenjski kondiciji?Vsakdanje delo lahko vzamemo kot breme ali privilegij. Bistveno je, da smo naredili vse, kar se je v danih okoliščinah za bolnika dalo storiti. Ne strinjam se z mnenjem, da smo nemočni. Vedno se da kaj narediti, ne nazadnje zato obstaja paliativna medicina, kjer je poudarek na lajšanju simptomov pri boleznih, kjer so možnosti zdravljenja izčrpane. Pomembna je kakovost življenja, tudi ko se to izteka. Pri premagovanju stresnih situacij so zelo pomembni dobro razpoloženje in odnosi znotraj zdravstvenega tima, naši svojci in dejaven življenjski slog, saj ob primerni telesni zmogljivosti lažje prenašamo obremenitve na delovnem mestu. •


žirovske

URŠA SEDEJ DRŽAVNA PRVAKINJA V JUDU

Gregor Mlinar

V soboto, 4. februarja, je bilo v Mariboru državno prvenstvo za dečke in deklice v starostni skupini do štirinajst let. Nastopilo je 264 tekmovalcev iz cele Slovenije, kar kaže, da judo postaja eden vodilnih športov tako po kakovosti kot po zanimanju otrok za ta šport.Žirovci smo imeli sedem tekmovalcev. V zelo močni konkurenci so mladi judoisti pokazali pravo borbenost in željo po zmagi. Tako smo v kategoriji do štirinajst let ponovno dobili državno prvakinjo Uršo Sedej, ki je pometla z vso konkurenco in prav vse borbe končala predčasno z ipponom (direktna zmaga, 100 točk). Ostali naši tekmovalci so se uvrstili takole: 5. mesto Maj Demšar, 7. mesto Nejc Gregurovič in Živa Kokalj, brez uvrstitve pa so ostali: Ožbej Kavčič, Andraž Iglič in Anže Raztresen. • Urša Sedej na stopničkah v Celju, 4. februarja 2017. Gregor Mlinar

SMUČARSKA ŠOLA V NARAVI

Bogdan Erznožnik

V začetku januarja smo z učenci 6. razreda naše šole na Smučarskem centru Cerkno uspešno izpeljali zimsko šolo v naravi. V ugodnih snežnih razmerah so se otroci pod vodstvom prizadevnih učiteljev učili alpskega smučanja. Vadba je potekala glede na predznanje v šestih skupinah. Predzadnji dan so tako začetniki kot tudi tekmovalci in učenci nadaljevalne šole zelo uspešno pripeljali v cilj veleslalomske proge. Popoldne je bil v hotelu vsak dan pester učni in zabavni program. V termah smo izpeljali tudi plavalni tečaj z izpitom, v košarkarski tekmi pa smo se uspešno pomerili z vrstniki iz Kobarida.Vse učence je potrebno pohvaliti za prizadevnost in disciplino. •

Šport, učenje in zabava: učenci in učitelji se domov vračajo z novimi znanji, izkušnjami in spomini. Bogdan Erznožnik

V LETNI SEZONI SE LAHKO RAZGIBATE Z NAMI:

Tekaška vadba – Šola teka – ž/m

APRIL - OKTOBER 4 HOMOGENE TEKAŠKE SKUPINE – OD

ZAČETNIKOV DO MARATONCEV KJE: PARKIRIŠČE ALPINA

Funkc. vadba na prostem – ž/m MAJ-AVGUST

KJE: IGRIŠČE GASILSKI DOM ŽIRI

Jutranja telovadba za starejše MAJ - AVGUST

KJE: OBVOZNICA – PETROL

Termini in vse info: www.sportka.si [email protected], 041 352 506 Katja

SSppoorrttKKaa


žirovske

SSK ALPINA NADALJUJE S SERIJO USPEHOV – EMA IN NIKA MED NAJBOLJŠIMI SKAKALKAMI SVETA Judita Oblak,predsednica SSK Alpina

Zima članom in tekmovalcem Smučarskoska-kalnega kluba Alpina prinese veliko nalog, prav tako pa tudi obilo priložnosti.December in januar sta nam postregla z odlič-nimi pogoji za izpeljavo tekmovanj pokala Cockta in mednarodne tekme deklet za alpski pokal na domačem terenu. Na tekmovanjih pokala Cockta so bili na stopničkah ali pa tik pod njimi tudi predstavniki domačega kluba: Rok Oblak, Marcel Stržinar in Eva Krek.Ema Klinec in Nika Križnar pridno zbirata točke svetovnega pokala. Ema nas pozdrav-lja tudi z zmagovalnega odra. V Obersdorfu je osvojila srebrno medaljo. Kot najboljša predstavnica slovenske ekipe nas je z dvema petima mestoma razveselila tudi na tekmah svetovnega pokala v Ljubnem sredi februarja. Drugič v tej sezoni pa je na stopničke stopila 15. februarja na Japonskem v Pjongčangu, ko je osvojila tretje mesto, dan kasneje pa je bila četrta. Ema in Nika sta bili tudi članici ekipe Slove-nije na mladinskem svetovnem prvenstvu v začetku februarja v Združenih državah Ame-rike. Domov sta se vrnili s posamično srebrno (Ema) in bronasto (Nika) medaljo, ekipno so bile dekleta druga, v mešani konkurenci pa

so naši osvojili zlato.Nika je 14. februarja nastopila tudi na Evrop-skih igrah mladih v Turčiji in osvojila srebro. Čeprav je vodila, je zaradi padca v finalni seriji morala zlato prepustiti sotekmovalki iz Francije. Nestrpno čakamo svetovno prvenstvo v Lah-tiju na Finskem, ki bo od 22. februarja do 5. marca in na katerem bomo ponovno stiskali pesti za čim boljše uvrstitve naših deklet. Drugi člani se potegujejo za čim več točk in

naslove državnih prvakov. Vsi, ki se želite preizkusiti kot skakalec ali ska-kalka, se nam lahko pridružite 21. februarja 2017, ko bomo v Žireh gostitelji gorenjskega prvenstva v okviru vsakoletne akcije osnovnih šol Skoči z nami. Pričakujemo udeležbo več kot dvesto novih skakalnih navdušencev.Tudi letos ne pozabite in podprite naš klub v prihajajoči akciji »Podprimo skakalce – sko-čimo v Mercator«. Zime še ni konec. Navijajte za na naše junake! •

Nika Križnar in Ema Klinec – selfi razposajenih deklet po osvojitvi srebrne in bronaste medalje na mladinskem svetovnem prvenstvu v Ameriki, februar 2017. Osebni arhiv Nika Križnar

ANDRAŽ JEREB JUDOIST LETA 2016

Srečo Gaber

Na slovesni prireditvi v celjskem Narodnem domu so 20. januarja podelili nagrade naju-spešnejšim judoistom Slovenije v letu 2016. V moški konkurenci je judoist leta postal Andraž Jereb, ki tekmuje za Judo klub Be-žigrad. Priznanje za najboljšo judoistko leta je po pričakovanju prejela Tina Trstenjak. Andraž se lani na žalost ni uspel uvrstiti na olimpijske igre v Riu, dosegel pa je vrsto dobrih rezultatov. Trenutno je Žirovec v lju-bljanskem klubu na rehabilitaciji, rezultate minulega leta pa je ocenil pozitivno.

»Čeprav se mi ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre, sem s sezono zelo zadovoljen. Dosegel Andraž Jereb ob podelitvi priznanj v Celju, 20. januarja 2017.

sem kar nekaj vrhunskih rezultatov, med njimi tudi največji dosežek moje dosedanje športne kariere – zmaga na Grand Prixu sep-tembra v Zagrebu. Prav tako sem si do konca kvalifikacij za olimpijske igre priboril še več pomembnih uspehov, med njimi 5. mesto na najbolj prestižnem tekmovanju v judu, to je Grand Slam v Parizu februarja 2016. Dobra sezona se je nadaljevala. Od avgusta dalje sem osvojil tri kolajne na najvišjih tekmovanjih ter na koncu leta 2016 zasedel 16. mesto na svetovni jakostni lestvici IJF.Priznanje judoist leta je še toliko slajše, saj sem po osvojenih točkah (točkujejo se uspehi na tekmovanjih) v letu 2016 premagal tudi slovenske udeležence OI v Riu, ki so bili v tej sezoni prav tako zelo uspešni,« je povedal Andraž Jereb, ki si prizadeva za čimprejšnje okrevanje in uspešno vrnitev na tatamije (blazine za judo) in dodaja: »Želim si, da bi bil zdrav in da bi se uspehi lanske sezone nadaljevali, upam, da še na višji ravni. Naj se olimpijski ciklus Tokio 2020 prične!« •

Osebni arhiv Andraž Jereb


žirovske

BREZ PRAVLJICE NI OTROŠTVA

Damjana Milardović

Strokovne delavke Vrtca pri Osnovni šoli Žiri že vrsto let v prednovoletnem času razveselijo otroke in njihove starše z odrsko predstavo. Vzgojiteljice se za nekaj časa pre-levijo v pravljične junake. Osnova so znane pravljice različnih avtorjev, običajno take, ki jih vsi dobro poznamo. To so zgodbice, ki pomagajo odraščati, učijo o življenju, so v pomoč, in s katerimi otroci premagujejo številne strahove.

»Brez pravljice ni otroštva,« pravi prof. dr. Zdenka Zalokar. Otroci, ki so v svojem no-tranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zato zelo dobro razumejo njihovo sporočilo. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. (Zalokar, Z. , 2002, Brez pravljice ni otroštva.)Še bolje pa je, da jo doživijo tudi v drugačni obliki. Ena izmed teh je igra, pri kateri se srečajo še s konceptom gledališča. Predstav se veselijo tako otroci in njihovi starši kot sno-valke del, ki postanejo režiserke, scenografke, scenaristke, kostumografinje in vse drugo, kar sodi k gledališču. V pripravo vložijo ogromno

ur, predvsem pa dobre volje. Zadovoljni otroci in njihovi domači ter misel, da je to še eden izmed njihovih prispevkov h kulturnemu utripu vrtca in kraja, so tisto, kar jim daje zagon. Kot pravi Tone Pavček v svoji pesmi: »Sreča je, če se delo dobro opravi.« In vodilo našega vrtca je, delati dobro za otroke, kraj in posledično za vse nas. Premiere so v prednovoletnem času. Nanje povabimo otroke iz vrtca, njihove starše, ti pa lahko pripeljejo še koga. December je tudi čas, ko ljudje še bolj kot sicer začutimo klic po dobrodelnosti. Tudi naše predstave so v tem duhu. Zbrane prostovoljne prispevke smo pred

leti namenili tudi za izgradnjo šole v Tibetu. Zdaj denar namenimo šolskemu skladu in pomagamo pomoči potrebnim v domačem okolju. V začetku leta na predstavo povabimo tudi otroke nižjih razredov osnovne šole in sose-dnjih vrtcev. Tako je bilo tudi letos, ko so si Sneguljčico in sedem palčkov ogledali šolarji in otroci iz Vrtca pri sv. Ani ter Vrtca Zala iz Gorenje vasi. Priprava igrice je postala tradicija in želimo si, da bi naše sodelavke imele voljo in moč, da bi nas s predstavami razveseljevale tudi v prihodnje. •

Vzgojiteljice Vrtca pri OŠ Žiri v vlogi Sneguljčice in sedmih palčkov. Denar, ki ga dobijo s prostovoljnimi prispevki, namenijo šolskemu skladu. Foto Viktor

KULTURNI MARATON NA GIMNAZIJI V IDRIJI Maja Justin Jerman, snovalka kulture na Gimnaziji Jurija Vege

Slovenska šola je dobra šola. O tem pričajo številne mednarodne meritve, kot je Pisa, kjer se v zadnjem času vzpenjamo tudi na najbolj bolečih točkah, kot je funkcionalna pismenost.

Ena večjih pomanjkljivosti naše šole pa je majhno število ur, namenjenih umetnosti. V pogovoru s kolegi iz tujine nam je skorajda nelagodno priznati, da imamo na splošni gimnaziji le dve uri likovne in dve uri glasbene umetnosti na teden v prvem letniku. In to je za naslednja tri leta vse o umetnosti. Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija se tega za-vedamo, zato skušamo umetnost pripeljati skozi stranska vrata ob različnih priložnosti. Ena takih je organizacija dveh pomembnih prireditev: novoletne Mavrice generacij, kjer združimo medgeneracijske ustvarjalne poti, in Kulturni maraton, s katerim želimo z množico

prireditev zaznamovati pomembnost kulture v življenju mladega človeka. K načrtovanju tega zahtevnega organizacijskega zalogaja povabimo dijake, tako da lahko rečemo, da ga snujemo in ustvarjamo skupaj – tako, kot ga tudi izvedemo. Dijaki sodelujejo pri tehničnem in vsebinskem delu ter tako okusijo kulturo v vseh mogočih dimenzijah in vlogah. Letos so se posebno potrudili in odrezali pri vodenju po-govora s pisateljem in piscem kolumn Mihom Mazzinjem, kar nam je bilo še v poseben izziv, saj njegove korenine segajo v Žiri, zato smo ključno vlogo zaupali Žirovki Karmen Strel. V naslednjem šolskem letu načrtujemo ustvar-janje kulturnega maratona znotraj pouka, kar bo tudi neke vrste novost v ponudbi gimna-zijskega kurikuluma. Dijakom bo omogočil, da bodo znotraj t. i. projektnega dela v 2. in 3. letniku s pomočjo mentorja načrtovali Kul-turni maraton ali Mavrico generacij. Kulturne prireditve pomenijo neke vrste nadgradnjo in posodobitev gimnazije, saj sta poleg omenje-nega projektnega dela na letošnjem Kulturnem maratonu v posebni delavnici Kulturnega centra Barčič nastali ideja in zasnova prostora, kjer bi se dijaki lahko zadrževali in v prostem času ustvarjali in realizirali svoje ustvarjalne

ideje. To je še en zmagoviti del te prireditve, ki ne želi biti zgolj zabavno in ustvarjalno popoldne, ampak delo, ki zavezuje za naprej in odpira k razmišljanju in kritičnosti – mlade, v potrošništvu rojene glave, ki so pripravljene narediti in sprejeti veliko več, kot se nam zdi in kot včasih verjamemo. Znameniti filozof in pedagog, dr. Dušan Rutar, je predavanje zaradi številnih vprašanj mladih podaljšal za eno uro. To niso male, ampak velike zmage, ki nam povedo, da imamo kritične mlade, ki jim je še kako mar za družbo, v kateri živijo in katere kreatorji bodo vsak čas. Ob takih trenutkih in pogledu naprej smo prepričani, da smo na pravi poti. Šola, ki spodbuja ustvarjalnost v najširšem pomenu njene besede, se lahko spogleduje s sodobno šolo, ki vzgaja kritične in samozavestne dijake, ki znajo pri svojih občutljivih letih, ko se prip-ravljajo na maturo, voditi pogovor s slovenskim intelektualcem ali filmskim ustvarjalcem ali prepričljivo predstavljati Kulturni maraton v vrtcih in osnovnih šolah, vabiti vrstnike in malo mlajše na kulturo v gimnazijo, ki jo večinoma na koncu tudi sami soustvarijo. Res nas ni strah, če so mladi kulturniki z nami! •


žirovske

Ko je Boštjan v maju 2014 osedlal svojega jeklenega konjička, si ni mogel predstavljati, da bo njegovo sedemmesečno popotovanje postala odisejada epskih razsežnosti. Cilj naj bi bili Južna Koreja in Japonska, kamor naj bi ga pripeljala svilena cesta, ki je več kot dva tisoč let omogočala trgovanje med južno in vzhodno Azijo in Sredozemljem.

Kljub temu so že birokratske ovire pred odho-dom dale slutiti, da pot ne bo le mirna vožnja s turističnimi ogledi slikovite pokrajine. Ko je bila Boštjanu povsem onemogočena pridobitev turkmenistanske vize, se je kot alternativa ponudila vožnja skozi vojni Afganistan. Težko si je predstavljati potovanje po državi, kjer je lahko samo en napačen korak že usoden, še težje, da svoboda gibanja še zdaleč ni zagoto-vilo, da se bo človek s poti vrnil živ. Zgodba, ki jo je zapisala izkušnja potovanja po vojnem območju, je Boštjanu nemalokrat orosila oko. Spomini na ljudi, ki so mu po svojih najboljših močeh pomagali do varne vrnitve v sosednji Iran, pa so v njem sprožili namero, da svoja čustva in dogodke prelije na papir.

Boštjan je svojo pot nadaljeval skozi Iran do Sibirije in si s svojim nasmehom ter sprošče-nostjo odpiral vrata do src številnih ljudi, ki so ga z veseljem sprejeli medse. Zgodbe, ki jih je spletal z posamezniki med vožnjo po prašnih cestah Mongolije, med bivanjem v njihovih jurtah in skorajda obrednim uživa-njem jakovega mleka, so mu široko odprle oči, kaj je pravzaprav resnično bogastvo in kako malo je potrebno, da človek v svojem bistvu začuti zadovoljstvo in srečo.

Na tisoče kilometrov vožnje čez Kirgizijo, Tadžikistan, Uzbekistan in Turkmenistan vse do prelestnega Dubaja se je Boštjan poigraval z mislijo, kako naj po morski in kopenski poti dospe do južne Afrike. Razmišljanja, ki so se podila po njegovi glavi ob odločanju, ali naj s svojim motorjem zapelje natanko v objem Somalijskih piratov, je Boštjan Šifrar natančno popisal v knjigi K talibanom in piratom.

Kljub temu, da ga je ideja o nevarni pustolov-ščini presneto mamila, ga je opozorilo enega izmed kapitanov ladje v Omanu, da na soma-lijskih tleh ne bo dočakal naslednjega jutra,

Kazahstan - sredi niča: šotor, luna, motor in Boštjan Šifrar. Osebni arhiv Boštjan Šifrar

postavilo pred odločitev; po sedemmesečnem potovanju je z zajetno bero zgodb zapustil tla Bližnjega vzhoda in odpotoval v domovino. Čemu tvegati glavo, premoženje in vse svoje imetje na nevarnih poteh? Taka misel se je porodila marsikomu, ki je zgolj s priprtimi usti spremljal opis Boštjanovih neponovljivih pustolovščin. Kljub temu da je pot nemalokrat vse prej kot lahka, preizkušnje težke in de-nar prav spretno odtujen, so zgodbe ljudi, njihova prijaznost in skupna doživetja tisto, kar popotnika žene naprej. Četudi je trebuh večkrat bolj prazen kot poln, nič ne nadomesti občutka prvinske sreče, ko nimaš nič, a hkrati vse. Daleč stran od zapovedi potrošništva in modernega sveta, kjer so nasmehi še vedno iskreni in dobrohotnost ljudi ne podleže niti vojnim razmeram.

»Bo na koncu poti življenja kaj drugače, če na bančnem računu ostane dva tisoč evrov več?« se vpraša Boštjan. Denar mu nikakor ne bo grel jeseni življenja tako kot zgodbe, ki jih bo za vedno nosil v svojem srcu. In prav gotovo tudi srca vseh, ki mu bodo želeli prisluhniti, ne bodo ostala hladna. •

K TALIBANOM IN PIRATOM

Katja Stanonik

V petek, 3. 2. 2017, se je v Krajevni knjižnici Žiri zbrala množica ljudi, željnih svežih novic o življenju na nevarnem, a pregovorno slikovitem Srednjem vzhodu. Boštjan Šifrar je zbrane vpeljal v svet povsem drugačne kulture, običajev in navad ter iskrenih in dobrosrčnih nasmehov ljudi, ki živijo daleč stran od zahtev sodobnega potrošništva in se vsak dan bojujejo proti kruti usodi in nevarnosti, da nemara ne bodo ugledali jutrišnjega dne. Med talibane in pirate.


žirovske

NOVI KRASNI SVET

Petra Trček

V okviru 5. Kulturnega maratona na Gim-naziji Jurija Vege Idrija so se odvijale številne delavnice in predavanja, zvrstilo se je kar devetindvajset dogodkov. Med njimi me je navdušilo predavanje znanega psihoanalitika in filozofa, dr. Dušana Rutarja, ki je na naši gimnaziji redni gost. V predavanju Novi krasni novi svet je govoril o aktualnem družbenem sistemu in vlogi slehernega posameznika v njem. Najprej se je dotaknil hierarhije odnosov, ki vladajo na Zemlji. Izpostavil ni le moči tistih, ki imajo denar namesto toaletnega papirja, temveč tudi tiste, ki si poleg »zelencev« lastijo še družbene

odnose, torej imajo moč obvladovanja ljudi. Z globalizacijo in kapitalizmom so se razlike med ljudmi le še povečale, družbena neenakost je zašla v skrajne razsežnosti. Zaradi razlik med prvim svetom, ki narekuje, poveljuje in izsiljuje, ter drugim in tretjim svetom, ki se mu podrejata in pristajata na nehumane delovne razmere, lahko govorimo o sodobnem suženjstvu. Ob omejenih možnostih samo-obnavljanja narave pa nam grozi še svetovna ekološka kriza. Dotaknil se je tudi slovenske družbe in kot psi-hoterapevt navrgel podatek o številu Slovencev na antidepresivih. Ali jih res uživa že vsak četrti? Razloge je našel v preobremenjenosti, saj več kot osemurna dnevna produktivnost pušča posledice na posameznikovem zdravju. Človek naj bi že od prazgodovine delal tri do štiri ure dnevno, preostali čas pa porabil za

MIHA MAZZINI – ČLOVEK, V KATEREM DIVJAJO VALOVI MORJA

Karmen Strel

In prav spomini so niti, ki so skozi vse popoldne spletale čudovito zgodbo, začinjeno z ravno pravšnjo mero kritičnosti in zdravega konservativizma. V poznopopoldanskih urah smo namreč gostili Miha Mazzinija, prejemnika Delove nagrade za najboljši slovenski roman leta 2016. V Otroštvu, avtobiografskem romanu v izmišljenih slikah, Mazzini z vso zrelostjo in na intimen način (kot se zanj spodobi) podaja zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega in zapostavljenega otroka, ki se je skozi celotno otroštvo ukvarjal z razlikami med tem, kar so videli drugi, in tem, kar je videl sam. Otroštvo, napolnjeno s spomini in stvarmi, ki so se morale zgoditi, njemu in bralcu podaja le odskočno desko za polet v življenjsko zgodbo, v kateri nas čari (ne)realnosti spremljajo na vsakem koraku.Pisatelj in esejist Miha Mazzini je človek z izjemno karizmo. Človek, v katerem divjajo valovi morja. Nemogoče ga je dohiteti. A njegove besede nas – pijane, prenasičenega vsakdana – treznijo in udarjajo v povsem samoumevne radosti življenja. Če ste ga zamudili – preberite ga kdaj. •

ŽIRI V TRIDESETIH LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA

Rok Klemenčič

Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja hra-ni slikovito fotografijo Žirov oziroma nekdanje Stare vasi z Dobračevo v ozadju in cerkve na Ledinici. Fotografija je nastala v prvi polovici tridesetih let. Kar nekaj obcestnih zgradb na tej fotografiji še danes kljubuje času in služi različnim name-nom. Hitro jih prepoznamo. Današnjega središča Žirov, ki je bil tudi del takratne Stare vasi, ni videti. Fotografija je zanimiv pričevalec spre-memb, saj lahko takoj opazimo nepozidanost predela, današnjih Čevljarske in Jezerske ulice ter območje gospodarske cone in Starovaške ulice. Sami travniki in polja. Če je še pred osemdesetimi leti Dobračevo od farne cerkve svetega Martina, kjer je bil center Žirov, ločevala

Žiri med prvo in drugo svetovno vojno. Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja. Vekoslav Kramarič

hišna opravila, uživanje in počitek. Današnji svet presega človekove evolucijske zmožnosti.V drugem delu predavanja se je osredotočil na posameznika in pomen svobode vsiljenih izbir. Trdil je, da živimo v svetu prikrite diktature, kjer nam nihče ne vsiljuje, kaj moramo obleči, kako moramo izgledati, kaj moramo jesti, a vendarle vemo, k čemu družba stremi. Seveda ni šlo tudi mimo aktualne tematike in (ne)slavnega Trumpa. Lahko bi rekla, da je zahajal vedno globlje, na področja, kjer je svet postajal le še bolj in bolj črn. Na srečo je pesimizem prekinilo vprašanje iz publike o smislu obstoja v tem »krasnem novem svetu«, ki ga je predavatelj ob vsem naštetem vendarle našel v povezo-valnih medčloveških odnosih in spominih, ki so kdaj tako močni, da se od njih da celo živeti. •

obcestna Stara vas, se je s kasnejšo pozidavo podoba Žirovske kotline zelo spremenila. Pre-

dela teh vasi sta se zlila v eno naselje. Stopite na bližnji grič, ozrite se v dolino in primerjajte. •


žirovske

NARAVNO IN ZANESLJIVO

Ana Praznik

Krajevna knjižnica Žiri je v četrtek, 19. ja-nuarja, organizirala predavanje o naravnih metodah načrtovanja družine. O njih se v javnosti malo govori in pri ginekologih so še vedno zapisane kot nezanesljive.

Slab sloves izvira iz preteklosti, ko so poznali samo štetje dni po koledarski ali Knaus-O-ginovi metodi. Današnje naravne metode (simptotermalna, ovulacijska ali billingsonova, temperaturna) pa so znanstveno utemeljene na opazovanju telesnih znakov, ki se spreminjajo med ženskim ciklom. Z opazovanjem sluzi, ki jo izloča maternični vrat, in merjenjem tempe-rature lahko zanesljivo določimo plodnost za vsak dan posebej. Povsem drugačen odnos do naravnih metod je v Nemčiji, kjer so svetovalci za naravne metode enakovredni svetovalcem za hormonsko in drugo kontracepcijo. Tam se s proučevanjem naravne metode ukvarja celo oddelek na univerzi. Ta je leta 2007 v reviji

Human Reproduction objavil raziskavo, ki kaže, da je simptotermalna metoda Sensiplan 99,6-odstotno zanesljiva, kar je primerljivo s kontracepcijskimi tabletami.

Uporabnice naravnih metod smo nezanimive za farmacijo, zdravstvo in medije. Ženska, ki pozna svoje telo in ve, kako menjavanje hormonov vpliva na njeno počutje, se lažje sprejme in je v življenju bolj samozavestna. To pa pomeni, da je z njo težje manipulirati.

Sodobna družba postavlja dvojna merila, ki so predvsem v službi interesov kapitala in ideo-logij. Ti si hočejo podrediti tudi žensko telo. Stvari, ki so v nasprotju z zdravim razumom, razglašajo za pridobitve moderne družbe. Plo-dnost ni bolezen, ki bi jo bilo treba zdraviti s tabletami. Zakaj je lahko moški ploden ves čas, od pubertete do visoke starosti, ženska pa ne sme biti le nekaj dni v menstruacijskem ciklu? Kje so tukaj borke za žensko enakopravnost? Svoj pametni telefon poznamo do zadnje po-drobnosti, ne znamo pa brati govorice svojega telesa. Skrbimo za vsakodnevno telovadbo, kupujemo bio hrano, v telo pa vnašamo snovi,

ki porušijo ravnovesja …

Na predavanju smo pogledali, na katerih bioloških dejstvih temeljijo naravne metode. Posebne so v tem, da paru omogočajo tako načrtovanje spočetja kot njegovo preložitev. Na koncu pa je stekel zanimiv pogovor o tem, kako ima vsaka ženska edinstven cikel in kako se ta od prve do zadnje krvavitve spreminja. Glasbeniki bi temu rekli variacije na isto temo.

Z možem sva pred sedmimi leti pod okriljem delovne skupine AG NFP s sedežem v Kölnu pridobila licenco za poučevanje simptotermal-ne metode Sensiplan. V tem času sva enkrat do dvakrat letno vodila tečaje predvsem v Kranju. Izkazalo se je, da se ženska (ali par) najbolje nauči določati plodne dneve, če jo spremlja nekdo z izkušnjami. Tečaj obsega vsaj štiri srečanja. Vsako vključuje teoretični del, vaje na primerih in individualno spremljanje tečajnic.

Kdor bi želel izvedeti kaj več o naravnih metodah načrtovanja družine, se pogovoriti o svojem ciklu ali tečajih, lahko piše na [email protected] ali obišče spletno stran sensiplan.si. •

Želite biti del kolektiva vodilnega proizvajalca embalaže na domačem in

mednarodnem trgu?

K sodelovanju vabimo motivirane sodelavce iz tehničnega področja. Vabljeni ste strojniki za delo operaterja na kartonski liniji, v predelavi na linijah tiska, izseka ter lepilnih linijah.

Pričakujemo: Prilagodljivost za večizmensko delo Ročne spretnosti Pozitivno naravnanost dela v timu Skrbnost in natančnost pri delu Dokončano vsaj III. stopnjo poklicne izobrazbe

Nudimo: Možnost takojšnje zaposlitve v enoti Logatec s poskusno dobo Po uspešnem uvajanju redno zaposlitev v varnem in urejenem delovnem okolju Možnost strokovnega izpopolnjevanja ter napredovanja znotraj celotne DS Smith

skupine Proizvodna enota DS Smith Slovenija v Logatcu je del mednarodne skupine DS Smith, ki ima sedež v Londonu. Združuje preko 250 proizvodnih enot v 34 državah in zaposluje preko 26.000 sodelavcev. Smo stabilno podjetje z veliko rastjo, ki zaposluje osebe, ki si želijo poklicne rasti in razvoja ter sledijo vrednotam podjetja. Vas zanima sodelovanje z embalažnimi strategi? Imate radi papir? Embalažne rešitve? Tudi v primeru, da ne ustrezate vsem pogojem, vas vabimo, da se predstavite z motivacijskim pismom, ki mu priložite življenjepis na naš elektronski naslov [email protected]. Doživite pomembnost pakiranja!


žirovske

POMEN SAJENJA MEDOVITIH RASTLIN

Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj, Čebelarska zveza Slovenije

Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakova-nju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele si bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telo-hi, trobentice, leska … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo nji-hov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah. To so na primer tudi facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnica ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Prav tako jih najdemo na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasna balkonska korita, zeliščni nasadi, parki ali druge javne površine.Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktiv-nostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele med najpomembnejšimi živalskimi organizmi na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin ter tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin, in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele?Na pripravljene grede posadimo predvsem traj-nice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odže-nejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva vse leto.Od medovitih trajnic so za čebele pomembnej-

še črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni se-dumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko po-sadimo manjše medeče grmičevje. Sem sodijo navadna leska (Corylus avellana) in večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in druge.Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa paulovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Li-riodendron tulipifera L.), grmasto amorfo (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelre-uteria paniculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.) in evodijo (Tetradium daniellii ) ter še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je mogoče kupiti v naših vr-tnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi

v okolici Čebelarske zveze Slovenije. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in globoka. Korenin nikoli ne upogi-bamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, ki je dovolj velika, da lahko rastlino brez težav posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dvema do tremi centimetri žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, saj če to počnemo kas-neje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli deset litrov vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da jih ne posadimo preblizu druge drugi. Na koncu vedno obilno zalijemo.V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako pomembne za čebelarstvo. Za to panogo je zanimivih okoli tisoč rastlin, na katerih lahko čebele najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, ko je torej, kot pravimo čebelarji, brezpašno obdobje. Tak-rat je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. •

Arhiv Čebelarska zveza Slovenije


žirovske

JEZIKOVNE ZANIMIVOSTIO DUHU SLOVENSKEGA JEZIKA

Milka Bokal

Pa začnimo to rubriko z najširših izhodišč. Kakšna je naša slovenščina po splošnem izraznem čutenju? Včasih slišimo o jezikih različne pridevke, ki označujejo njihovo glasovno plat, manj je pa znano, kakšni so po svoji duhovni zgradbi, po splošnem izraznem občutenju. A odgovor na to ni lahek, odgovoriti znajo le veliki mojstri slovenske besede. Leta 2004 je akademik Alojz Rebula po predavanju v Polhovem Gradcu na tovrstno zastavljeno vprašanje tako odgovoril:

»Duh slovenskega jezika? Ja, jaz bi ga opredelil z izrazom duh resnice, ker to je jezik, ki ne prihaja iz salonov, ne prihaja iz grofovskih sta-novanj, ne prihaja iz aristokratskih ambientov, prihaja iz kmečkih ust, prihaja iz zemlje in je ohranil tukaj neko svojo temeljno pristnost. Tako da recimo sam rad včasih pustim knjigo v tujem jeziku in grem brat prevod, slovenski prevod, ker v slovenskem prevodu tuji blišč izpuhti, v slovenskem prevodu ostane njegova vsebina. S tem ne rečem, da slovenščina ni zmožna lepotnega izraza, je zmožna … Vendar bom rekel, da prvo značilnost slovenskega jezika vidim v pristnosti, v resničnosti, v avtentičnosti … to se mi zdi, da je prva značilnost.« (Prepisano z zvočnega posnetka.)Rebulovo razmišljanje o duhu jezika se presenetljivo ujema s spremno besedo Ma-rije Jamar Legat v knjigi otroških pesmic z naslovom Pojte, pojte drobne ptice. Tako piše: »V svetovni književnosti najdemo že zelo zgodaj slikanice ljudskih pesmi za otroke. V njih spremljamo življenje angleških, ruskih, francoskih, nemških in drugih otrok od zibelke do prvih iger in prvih želja. Matere

v uspavankah obljubljajo otrokom zlato in srebro, otroci pa se v tehpesmicah od jutra do mraka igrajo s čudovitimi igračami /…/. Naša temna zgodovina in trdo življenje pa sta vtisnila poseben pečat in čisto svojstveno vsebino naši ljudski pesmi za otroke. Zazibalke in uspavanke, ki jih poje naša mati, so kratke in stvarne (poudarila M. B.), čeprav zveni iz njih nenehna skrb in ljubezen. Že v prvih letih življenja spoznavajo naši otroci delo in težave. /…/ Medtem ko se presiti angleški otroci v slikanicah angleških ljudskih pesmi branijo jesti, si naši otroci v naših ljudskih pesmih žele štrukljev ali vsaj kos kruha.« Povezava obeh odlomkov je jasna, čeprav izhaja iz deloma različnih pristopov. A čutiti je, da gre za isto podlago, za odnos do stvari, do življenja. Pred kratkim mi je prišel v roke še en odlomek, ki prav tako govori o duhu slovenskega jezika, samo bolj s gledišča prostora, in ne toliko »zgodovine«. Avtor je zdravnik in pesnik Lojze Ihan. V intervjuju za Delo ob svoji najnovejši knjigi Čas nesmrtnosti (Sobotna priloga, 28. januar 2017, str. 4) tako pravi: »Če ni navad, ni besed. Slovenci smo po svoji strukturi precej racionalen narod, dobro se znajdemo, kadar je treba pomagati, kaj narediti …, nimamo pa veliko izrazov, s katerimi bi izražali svoja občutja. /…/ Slovenci smo pač hribovci, zato se moramo – kakor drugi narodi, ki živijo v grobih razmerah – ves čas pripravljati na težke razmere in slabe čase /…/. Pogovarjamo se o tem, kaj je treba narediti za zimo in kaj za otroke, kaj vse pri hiši, kam bomo šli na dopust. Narodi, ki živijo v milejših razmerah, govorijo več o čustvih, o tem, kaj doživljajo.«Vzporednica med prvima dvema odlomkoma in zadnjim teče po črti nazornosti, recimo tudi preprostosti, vsakdanjosti, manj pa po poti mehkužnosti, notranje razgibanosti, gospodo-valne vzvišenosti. Taki smo s svojim jezikom, ki mu daje moč prvinska naravna moč, duša zemlje, kot je vidno v zgornjih mislih. Radi ga imamo. Konec koncev to kaže tudi vabilo, da nekdo piše o njem. Zato hvala uredništvu Stopinj zanj. To je tudi svojevrstno priznanje naši slovenščini. •

Milka Bokal, specialistka leksikologinja, rojena Stanonik, je doma z nekdanje Dobračeve, sedaj Selo. Njeni po-klicni področji sta besedoslovje in slovaropisje. V Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je sodelovala pri naslednjih slovarjih: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Besedišče slovenskega jezika, Slo-venski pravopis, Čebelarski termi-nološki slovar, Slovenski smučarski slovar, Slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje. Pri zadnje omenjenih je bila vodja projekta. Z možem Dragom in drugimi sta soavtorja pojmovnika o distribuciji električne energije; je tudi avtorica Klekljarskega slovarja. V Žirovskem občasniku je razčlenjevala žirovska vodna in krajevna imena, v zadnjih delih se nagiba k žirovskemu nare-čju. Pripada letniku 52, iz katerega skupino sošolcev druži sodelovanje v Forumu 52. Živi v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. • Jožica Kacin

Osebni arhiv Milka Bokal

OŽIVLJANJE S POMOČJO DEFIBRILATORJAJožica Kacin

V soboto, 18. februarja, so prvi posredovalci, to je za prvo pomoč in ravnanje z defibri-latorjem usposobljeni člani PGD Žiri, za občane iz svojega območja pripravili prikaz oživljanja s pomočjo te naprave.

Usposabljanje je potekalo v treh skupinah in se ga je udeležilo veliko občanov. Vsi so lahko preizkusili postopek oživljanja, prvi posredovalci pa so jim pomagali z nasveti. Povedali so tudi, kje v naši okolici lahko dobijo defibrilatorje. Ti so nameščeni pri vhodu v stavbo gasilskega doma v Račevi, Brekovicah in v Žireh, pri Lekarni in v podjetju Ika (dosto-pen je v obratovalnem času podjetja). Napravo imajo tudi v PGD Dobračeva in je namenjena uporabi ob posredovanju na terenu.

KRATKA NAVODILA:Pri človeku, ki leži na tleh, najprej preverimo, če diha. To storimo tako, da mu k obrazu prislonimo uho in lice ter poslušamo in ob-čutimo izdih zraka ter opazujemo, če se mu dviga prsni koš. Če diha ga damo v položaj nezavestnega, pokličemo 112 in povemo:• kdo kliče,• kaj se je zgodilo,• kje se je zgodilo, ▶


žirovske

KAJ MI NUDI VRT?

Matic Sever

Po mojem prvem prispevku Vrt je naše ogledalo sem posredno že nakazal nekatere prednosti vrta in se obregnil tudi ob to, da nekaterim (vse preveč jih je!) zanj ni kaj dosti mar. Škoda se jim zdi časa, denarja in energije za stvarjenje in negovanje zelenih površin ob domu. Prepričan pa sem, da ne bi bilo tako, če bi se vsi zavedali, kaj vse nam vrt nudi.

Pa naj začnem kar z najbolj klasično predstavo o vrtu, to je zelenjavni vrt. Še nedolgo tega je večina Slovencev pod pojmom vrt razumela gredice zelenjave, morda kar tradicionalen 'garteljc'. Šele v zadnjih dveh desetletjih je v ospredje prišla tudi njegova okrasna vrednost. Vrt nam torej nudi prostor za pridelovanje zdrave zelenjave, zelišč in raznoterega sadja. In kaj je prednost te najbolj domače hrane? Sami imamo najboljši nadzor nad tem, kako je ta hrana pridelana, in če se držimo ekoloških, biodinamičnih ali permakulturnih smernic, bo takšna hrana tudi najbolj zdrava. Izpo-staviti pa velja še eno zelo pomembno odliko domačih pridelkov. Ti so daleč najbolj sveži in zato polni vitaminov, katerih vsebnost se z dolgim prevozom in skladiščenjem v trgo-vinah zmanjšuje. Nikar ne pozabimo tudi na najboljši možen okus. Vsem nam je namreč dobro znano, da paradižnik in na pol zelene marelice na trgovskih policah nikoli nimajo izrazitega, zanje značilnega okusa.

Okrasnega dela včasih skoraj ni bilo oziroma se je pojavljal pri boljših hišah, kljub temu pa so se tudi revnejše hiše želele okrasiti vsaj s kakšno lepo vrtnico. Danes, ko nismo več od-visni od prgišča zemljišča, ki ga imamo v lasti, lahko damo večji poudarek lepoti. Rastline

z okrasno vrednostjo, lepi materiali, skrbno izbrano vrtno pohištvo, primerno tlakovana terasa ali dovoz pa niso namenjeni sami sebi oziroma za lepotičenje kar tja v en dan. Vse lepo odraža nekaj dobrega, če je še dovolj harmonije, pa to človek začuti tudi s srcem. Učinek je lahko ne glede na stil pomirjujoč že zato, ker morda vsaj preusmeri vrvež misli na pisano cvetje ali dejansko pomirjujočo vodno gladino vrtnega ribnika, morda sveže zeleno trato.

Dovolj prostora nudi tudi možnost za ureditev letne kuhinje ali vsaj kotička za žar, pa tratno površino za igro otrok, morda tudi peskovnik, senčno mesto pod drevesom za poletno branje knjig, vrtno uto za srebanje popoldanske ka-vice, prostor za sušenje perila, lopo za orodje, gredice rastlin za rezano cvetje za lepšanje doma in za pušeljce v poklon najljubšim, trato za telovadbo ali razgibavanje. In še bi lahko našteval.

Matic Sever. Osebni arhiv Matic Sever

Če pa pogledam na vse zapisano, imam še vedno občutek, da nisem dovolj obširno ozi-roma globoko zaobjel pomena vrta. Za kar koli že uporabljamo vrt, čim so tam rastline, čim je tam nekaj lepega, nam ljubega, ta prostor takoj pomeni tudi nekakšno duhovno zatočišče, pa naj si slednje vsak razlaga po svoje, saj tudi vsak drugače dojema, čustvuje, razumeva. In ne pozabimo, tudi nekaj tako običajnega, na videz pustega in celo dolgo-časnega, kot je pletje gredice, pomeni veliko več kot delo. Tako kot vse v življenju lahko to vzamemo kot breme in si vsakodnevno v vedro tuzemskega bivanja vlivamo kapljice grenčine ali pa tako opravilo vzamemo kot sprostitev, damo misli na pašo, zadihamo svež zrak, začutimo stik z zemljo in pustimo, da nas sonce in naš um obsijeta s svetlobo in toploto.

Ja, če dobro pomislimo, nam vrt nudi več, kot smo si lahko kdaj koli predstavljali. •

• kdaj se je zgodilo,• koliko je poškodovanih,• kakšno pomoč potrebujemo.Če človek ne diha in smo poskrbeli za pomoč, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja: trideset pritiskov na prsni koš in dva vpiha. Pri oživljanju s pomočjo defibrilatorja nas ta vodi skozi celoten postopek. Naprava je enostavna, varna in jo lahko uporablja vsak, zavedati pa se moramo, da niti defibrilator, niti usposobljen reševalec ne moreta zagotoviti uspeha. •

Jožica Kacin


žirovske

MAME DRUGAČNIH OTROK: MED DVEMA OGNJAMA, KDAJ TUDI MED TREMI

dr. Apolonija Klančar

Otroke na svetovanja k meni vodijo veči-noma mame. One doma z njimi delajo tudi vaje, ki jim jih pokažem. Običajno imajo redno službo, še druge otroke in skrbijo za gospodinjstvo. Ko tako skrbijo za vse okoli sebe, se kaj lahko zgodi, da jim zmanjka energije zase.

Doživijo zlom; so brez energije in otožne; gredo ponoči na toaleto in padejo v nezavest; muči jih nespečnost; zateguje jim telo … Zadnje čase sem kar nekaj takim mamam svetovala, naj pridejo k meni same. »Če ve zbolite, kdo bo skrbel za vaše otroke?« Čeprav so te mame žilave in veliko prenesejo, je zanje daleč najhujše breme nerazumevanje in nepodpora učiteljev, zdravnikov in partner-jev – ljudi, od katerih bi pričakovale največ pomoči. Naj navedem nekaj primerov.Mati štirih otrok z Dolenjskega vsak dan vstaja ob 4.15, da začne kuhati kosilo. Potem gre na vlak za Ljubljano, da je že pred 6. uro v službi in zato doma, ko otroci pridejo iz šole. Dva njena otroka imata večje učne težave zaradi hude disleksije. Mlajšega je po navodilih šol-skih strokovnjakov silila k branju vsak dan, tudi med prazniki in počitnicami, pa branje ni steklo. Gledala je, kako je moral starejši, ki

zaradi hudih napisovalnih težav pisne naloge kdaj ni naredil do konca, pri matematiki nare-diti dodatnih sto kazenskih računov. Zdravnik ji je rekel, da ima toliko šolskih otrok očala, ker preveč čepijo za knjigami. Svojo ugotovitev je podkrepil z izjavo: »A ste že kdaj videli kakšnega malega cigančka z očali?« Od učiteljev posluša pritožbe čez svoje otroke. O prilagoditvah, ki so jih sicer dolžni izvajati, nočejo slišati in številni zanje niti ne vedo. Mož, s katerim skrbita za ostarele starše, je dislektičen in v krizi popolnoma odpove.Mati otroka, ki se zaradi genetske okvare in težav z govorom šola v zavodu, pove, da se kdaj počuti, kot bi bila kužna. Starši (skoraj) zdravih otrok si ne predstavljajo, kako se živ-ljenje popolnoma spremeni, ko imamo takega otroka. Kako nas je strah, kdo bo skrbel zanj, ko nas ne bo več. Kako za pogovor o teh skrbeh nimajo časa niti strokovnjaki. Logopedinja je mater okarala, ker otroku ni kupila programa za komuniciranje in tabličnega računalnika. Cena za oboje je med 600 in 700 evri (ne na zavarovanje!). Mati je opazila, da je po mojih vajah otroku motivacija za učenje govora zelo zrasla. Prej ni bral, zdaj pa lepo zloguje. Želi si, da bi otrok govoril, kolikor je le mogoče, in ne bi bil odvisen od drage računalniške opreme.Mati otroka, ki je pristal na zdravilih za hipe-raktivnost in motnje pozornosti, je opazovala, kako ga je ritalin zadrogiral. V šoli je bil komaj kaj manj nemiren, pač pa je začel tožiti za glavoboli, ki nikakor ne minejo. Učitelji bi radi, da se mu doza zdravila poveča. Mati tega ne želi in je prišla po nasvet. Podobno mati otroka z napadi panike ni želela, da ga obremenijo s psihiatričnim zdravljenjem z zdravili. Oba otroka lepo napredujeta. Po mo-jih izkušnjah otroci, ki jedo zdravila, v takih primerih napredujejo veliko počasneje. Če vas zanima, zakaj, se podučite, kaj so iatrogene

bolezni in kaj je simptomatsko zdravljenje.Vedno znova se sprašujem, zakaj otrokom z učnimi in motoričnimi težavami mnenja in diagnoze postavljajo psihologi. Ali so ti otroci duševno bolni? (Kogar zanima zgodovina pojava duševnih bolezni, naj prebere fasci-nantno delo Kraja človeka psihiatra Thomasa Szasza.) Glede na veliko otrok z številnimi diagnozami, s katerimi se ukvarja še več specialistov, bi človek pričakoval, da bodo vsi hitro in popolnoma ozdraveli. Pa ni tako. Zdi se, da je s pristopom do tovrstnih težav nekaj narobe. Hudo narobe.Ob tem se spomnim zgodbe, ki sem jo slišala v tapkalskih krogih: »Vozite avto in posveti lučka za gorivo. Ob prvi priliki greste na čr-palko. Vam pride na pamet, da bi prerezali žico do lučke, ki vas opozarja, da je treba po gorivo, ker vam je nelagodno gledati signal, ki pravi, da ste nekaj spregledali? Nikakor ne!«Boli glava? Vzemite tableto. Izgoreli in depre-sivni? Tableto! Otrok lula v posteljo? Tableto! Hiperaktiven in z motnjo pozornosti? Tableto! Alergije? Tableto! Pa še cepiva proti vsemu: raku, neobčutljivosti, neumnosti …Drugačni otroci imajo običajno prižganih več lučk. Nekatere gorijo glasno, druge bolj potiho. Lučke nas spravljajo v zadrego. Vemo, da je nekaj narobe. Morda ne vemo, kaj točno je to, predvsem pa ne vemo, kaj narediti. Kot ob srečanju z beračem ali pohabljencem ali ob prizorih katastrof in nasilja. Nelagodno nam je, zmotijo naš vsakdan, našo krhko varnost, naše predstave, naše udobje. Dajemo jim etikete, opomine, zdravila, bergle … Ko to ne pomaga, jih ločimo od družbe in s tem potrdimo, da jim ne znamo zagotoviti dostoj-nega življenja, da so za nas drugorazredni, da se jih bojimo, da nas kratko malo motijo.Razvitost družbe se ne meri po bruto družbe-nem proizvodu, ampak po skrbi za najšibkejše in ranljive. Po njihovi vključenosti in sposob-nosti za čim bolj samostojno in ustvarjalno življenje – ne pa po številu strokovnjakov, ki se ukvarjajo z njimi. Sodobni družbi je lažje dajati otrokom zdravila in jih pošiljati v zavode kot gledati njihov nemir, obup, kričanje, in se vprašati: zakaj? Kako to preprečiti ali zmanj-šati? Kaj delamo narobe? Kaj narediti drugače? Kje je preventiva v zdravstvu in šolstvu? Zakaj se zdravniki in učitelji spreminjajo v birokrate? Zakaj vse to tako mirno prenašajo in nič ne rečejo? Moje mame so med dvema ognjema, včasih tudi med tremi … Številni učitelji in zdravniki so v podobnem položaju. Zakaj ne stopimo skupaj ter pogasimo ognjev in delu-jemo v dobro otrok, ki bodo skrbeli za nas, ko bomo stari? Bo dovolj zdravih, sposobnih in sočutnih otrok, da bodo poskrbeli za nas? Od kod naj pridejo ti otroci prihodnosti, če jih ne vzgoji družba sedanjosti? •

»Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske, in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Letnik 1977, že od malih nog zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega,s čimer se ukvarja.«Tako pravi o sebi naš gost, stand-up komik, prevajalec, pisatelj in še kaj. V četrtek, 23. 2. 2017, ob 18.00

se bomo v galeriji DPD Svoboda z njim pogovarjali o neklasični knjigi leta 2016 sLOLvenski klasiki 1, sodobnih oblikah sporazumevanja, prevajanju ter jeziku in literaturi, sledil pa bo tudi njegov nastop. Pridite, veselo bo!


žirovske

V Ljubljani začel se je ples,Urška uredila se je zares,urejeni nohtki in senčilo,

ni še zaplesala, a kmalu se bo znočilo.

Močnega in lepega plesalca si izbira,vsakega, ki ji ni všeč, hitro zradira.A kar naenkrat zagleda mišičnjaka,

da bi zaplesala, zdaj res že čaka.

Stopi do njega, za ime vpraša,na FB-ju ga preveri, saj nanj se vedno zanaša,

ko vidi, da popularen je in bogat,takoj sta začela po trgu plesat.

Ko se zmrači,zvok DJ-ja onemi,

ponudi lepotec Urški, da bi se peljala,a Urška si najprej avto je izbrala.

Tjaša DemšarNOČNA POKRAJINATjaša demšar je učenka 7. razreda OŠ Žiri •

Mercedes, audi ali BMW,Urška že v audiju pelje se.

Ko strela naenkrat udari in grom zagrmi,oba hitro zatisneta si oči.

Lepotec ustavi, ker nič več ne vidi,reče Urški: »Zapri oči in z menoj pridi.«Urška zapre oči, ker neznancu zaupa,

zadnje, kar sliši, je avtomobilska hupa.

Naslednji dan je na internetu pisalo:»Avto na cesti je pustilo neko budalo,

ki je s kraja zločina zbežaloin veselo v Ljubljanico poskakalo.

Slovenska policija ne bo preiskovala primera tega,saj je v to vpleten moški ameriškega porekla.

Več pa ne smemo napisati, zato goodbye,primer prevzema ameriški FBI.«

Lučka KozamernikURŠKA V ENAINDVAJSETEM STOLETJU

Lučka KozamernikURŠKA V ENAINDVAJSETEM STOLETJULučka Kozamernik je učenka 8. razreda OŠ Žiri •

1 V NOVO LETO 2016/17 z glasbo, gostinsko postrežbo in ognjemetom Jožica Kacin

2 PLES SNEŽINK V STARIH ŽIREH, 13. 1. 2017 Tanja Mlinar

3 SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV – Igrajo vzgojiteljice vrtca pri OŠ. Tanja Mlinar

4 ZVONKO POLOMKO – Črna komedija Martina McDonagha v izvedbi dijakov idrijske gimnazije, 28. 1. 2017. Zdravnik je Kristian Mazzini. Tanja Mlinar

5 ZIMSKE RADOSTI na umetnem snegu pred zadružnim domom. Tanja Mlinar

6 PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU, 7. 2. 2017. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreja Žaklja. Tanja Mlinar

7 KAŽIPOTI – Je res vse tako slabo? Tomaž Cankar, zdravnik. Predstavitev življenja in dela na prostovoljni odpravi zdravnikov v Ugandi, 17. 2. 2017. Vili Eržen

8 ŽIROVSKI ABONMA – Trio v izvedbi Gledališča Koper, 9. 2. 2017 Igrajo: Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan, Rok Matek. Darjan Kacin

5

6

1 2

3

8

7

4

01O B J A V E STOPINJE Februar 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO 2) ter 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS št.: 94/11) je župan Občine Žiri dne 25.1.2017 sprejel

SKLEPo začetku priprave sprememb in dopolnitev št. 3

Občinskega prostorskega načrta občine Žiri

1. člen(splošna določila)

S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Žiri (v nadaljnjem besedilu: OPN), objavljenem v Uradnem listu RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12- popr., 40/13 in 11/16).

2. člen(ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN)

(1) V občini Žiri sta v veljavi Strategija prostorskega razvoja občine Žiri (Uradni list RS, št. 37/08, 94/08), ki se šteje kot občinski strateški prostorski načrt ter Občinski prostorski načrt občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12- popr., 40/13 in 11/16), ki se šteje kot občinski izvedbeni prostorski načrt.(2) Razlog za pripravo sprememb in dopolnitev je uskladitev OPN z veljavno zakonodajo, stanjem v prostoru in spremenjenimi prostorskimi potrebami.(3) V OPN se bodo spremenile oziroma dopolnile vsebine besedilnega in grafičnega dela vključno s prilogami.

3. člen(območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka)

(1) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na celotno območje OPN.(2) Predmet načrtovanja je celovita posodobitev OPN.(3) Priprava spremembe OPN se izvede po navadnem postopku, kot ga določa zakon.

4. člen(način pridobitve strokovnih rešitev)

Predlogi za spremembe in dopolnitve OPN se bodo analizirali, preučila se bo njihova skladnost z občinskim strateškim prostorskim načrtom, obveznimi izhodišči iz priprave OPN in veljavnimi omejitvami v prostoru. Pridobile se bodo morebitne potrebne strokovne podlage, opravile preveritve in utemeljitve.

5. člen(roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in njegovih posameznih

faz)(1) Roki določeni v tem členu so okvirne narave in tečejo od dneva uveljavitve tega sklepa.(2) Faze del in okvirni roki:priprava osnutka OPN: šest mesecev,pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora: en mesec po pripravljenem osnutku OPN,pridobitev odločbe ministrstva za področje okolja glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje: sočasno s pridobivanjem mnenj,priprava dopolnjenega osnutka OPN: en mesec po pridobljenih smernicah,javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN: en mesec po pripravljenem dopolnjenem osnutku OPN,zavzetje stališč do pripomb in predlogov na dopolnjen osnutek OPN: en mesec po zaključeni javni razgrnitvi,priprava predloga OPN: en mesec po zavzetju stališča do pripomb in predlogov,pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora: en mesec po pripravljenem predlogu OPN,priprava končnega predloga OPN: en mesec po pridobljenih mnenjih,sprejem odloka: v enem mesecu po pripravljenem končnem predlogu OPN,objava odloka: v dveh tednih po sprejemu odloka.

6. člen(nosilci urejanja prostora)

(1) Nosilce urejanja prostora se bo določilo v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN v skladu z obsegom in vsebino potrebnih sprememb in z njimi povezanimi vplivi na prostor.(2) Predvideni nosilci urejanja prostora:Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,Zavod za gozdove Slovenije,Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode,Zavod za varstvo narave,Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet,Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko,Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet,Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo,Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo,Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko.

7. člen(veljavnost sklepa)

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 3500-0001/2017-18 Žiri, dne 25.1.2017

Župan Občine Žirimag. Janez Žakelj, l.r.

V skladu z 11. in 47. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 7. členom Statuta Občine Žiri (Uradni list RS št.: 94/11) župan Občine Žiri objavlja

JAVNI POZIVK ODDAJI POBUD ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVEOBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŽIRI

(Uradni list RS, št. 1/11, 55/11 – popr., 37/12- popr., 40/13 in 11/16; v nadaljnjem besedilu: OPN)

Občina Žiri pričenja s postopkom priprave sprememb in dopolnitev OPN. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev št. 3 Občinskega prostorskega načrta je objavljen v Ur. l. RS št. 5/2017.Občina vso zainteresirano javnost poziva, da do vključno 30. aprila 2017 poda pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, za spremembo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe OPN.Občina bo osnutek sprememb in dopolnitev OPN pripravila na podlagi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, razvojnega programa, lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Te potrebe morajo biti obrazložene in dokumentirane.Za posredovanje pobud je občina pripravila obrazec, ki je dostopen na spletni strani Občine www.ziri.si, v meniju: za občane, v pod meniju prostor, okolje, bivanje, pod temo: prostorski akti, ter v meniju: predpisi, obrazci, razpisi, pod temo: Objave. Na voljo pa je tudi na sedežu Občine.Pobude lahko vsi zainteresirani Občini pošljejo po pošti na naslov Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri, jih osebno oddajo na sedežu občine ali jih posredujejo preko spleta na elektronski naslov Občine: [email protected], ki so bile Občini posredovane v času od pričetka veljavnosti OPN do javnega poziva, bodo v napovedanem postopku obravnavane, zato teh pobud ni potrebno ponovno pošiljati.Pobude prispele po 30. aprilu 2017 v tem postopku sprememb in dopolnitev OPN ne bodo obravnavane.

Žiri, dne 6.2.2017Št.: 3500-0001/2017-24

Župan Občine Žirimag. Janez Žakelj

02 O B J A V E STOPINJE Februar 2017 • glasilo Občine Žiri

žirovske

Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) župan Občine Žiri objavlja

JAVNO NAZNANILOo javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta ZI 38 Ob Jezernici

I.Župan Občine Žiri naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta ZI 38 Ob Jezernici, ki ga je pod št. 3-16 izdelal prostorski načrtovalec Air projekt d.o.o. Sevnica.

II.Gradivo iz prve točke bo od 1.3.2017 do vključno 31.3 2017 javno razgrnjeno v prostorih Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri ter na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si .

III.Javna obravnava bo v sredo, 22.3.2017, ob 15.00 uri v sejni sobi Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

IV.V času javne razgrnitve in javne obravnave ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v zvezek pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri ali na elektronski naslov [email protected] pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Ob Jezernici - pripombe«. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču

Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) župan Občine Žiri objavlja

JAVNO NAZNANILOo javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega

podrobnega prostorskega načrta Pustotnik

I.Župan Občine Žiri naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Pustotnik, ki ga je pod št. 718-16 izdelal prostorski načrtovalec Studio 3 d.o.o. Ajdovščina.

II.Gradivo iz prve točke bo od 1.3.2017 do vključno 31.3. 2017 javno razgrnjeno v prostorih Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri ter na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si .

III.Javna obravnava bo v sredo, 22.3.2017, ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

IV.V času javne razgrnitve in javne obravnave ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v zvezek pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri ali na elektronski naslov [email protected] pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Pustotnik - pripombe«. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču do predlogov in pripomb, ki bo objavljeno na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.Občina Žiri bo preučila predloge in pripombe javnosti in po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Žiri.

Žiri, dne 6.2.2017Številka:3500-0001/2016-28


do predlogov in pripomb, ki bo objavljeno na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.Občina Žiri bo preučila predloge in pripombe javnosti in po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Žiri.

Žiri, dne 6.2.2017 Številka:3500-0002/2016-6


ZBIRANJE PRIJAV ZA OBČINSKA PRIZNANJA ZA LETO 2017

Na podlagi Odloka o istovetnostnih simbolih in priznanjih Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 61/06, 47/10, 33/14) Komisija za volitve in imenovanja Občine Žiri objavlja poziv za zbiranje prijav za občinska priznanja za leto 2017 za podelitev: • naziva častni občan – častna občanka Občine Žiri, • priznanja Občine Žiri.

Pogoji:1. Naziv častni občan, občanka je najvišje častno priznanje Občine Žiri. Je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno- -izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Žiri, da ima to trajni pomen. Priznanje častni občan oziroma častna občanka se podeljuje izjemoma, vendar ne več kot eno na leto.

2. Priznanje Občine Žiri se podeljuje posameznikom, gospodarskim organizacijam, javnim ustanovam, društvom ali skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe na svojih področjih v daljšem časovnem obdobju ali uspešno realizirali za razvoj ali ugled občine pomemben enkratni projekt. Priznanje ima značaj zahvale ter spodbude posameznikom in skupinam za opravljeno delo.

Priznanja Občine Žiri se podeljujejo vsako leto, vendar ne več kot tri na leto. Utemeljene predloge za podelitev naziva častni občan, občanka in priznanj lahko podajo: župan, skupina občanov, gospodarske družbe, javni zavodi, politične stranke, društva, državni organi, vaške skupnosti in druge organizacije ter skupnosti. Vsi predlogi morajo biti podani v pisni obliki in obrazloženi. Iz obrazložitve mora biti jasno razvidno, na katero priznanje se predlog nanaša, ter dejavnost in doseženi uspehi kandidatov.

Predloge za občinska priznanja za leto 2017 zbira Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Rok za pričetek zbiranja predlogov je 1. januar 2017, komisija pa bo obravnavala vse, ki bodo prispeli na Občino Žiri do vključno 10. maja 2017.

Žiri, 6.12.2016Komisija za volitve in imenovanja

RAZPIS PROSTIH MEST ZA SPREJEM OTROK V VVE pri OSNOVNI ŠOLI ŽIRI ZA SEPTEMBER 2017

Na podlagi 3. člena Pravilnika s sprejemu otrok v vrtec razpisujemo prosta mesta za sprejem otrok v Vzgojno-varstveno enoto pri Osnovni šoli Žiri za september 2017.

Prosta mesta so razpisana za otroke rojene:

Leta 2013 ali 2012 8 prostih mest

Leta 2015 6 prostih mest

Leta 2016 28 prostih mest

Prošnjo za sprejem z vsemi potrebnimi dokazili pošljite s priporočeno pošto (dokazilo o oddaji prijavnice) na naslov: VVE pri Osnovni šoli Žiri, Jobstova cesta 22, 4226 Žiri do vključno 20. marca 2017.

Obrazec – prijavo dobite v Vzgojno-varstveni enoti Žiri ali na spletni strani vrtca in spletni strani Občine Žiri.


žirovske

POJASNILA O ZAKONU O DIMNIKARSKIH STORITVAH

Upravna enota Škofja Loka, načelnik mag. Bojan Miklavčič je na občinsko glasilo naslovil prošnjo za objavo informacij v zvezi z novim Zakonom o dimnikarskih storitvah. Na novosti smo opozorili že v novembrski številki Žirovskih stopinj, tokrat pa objavljamo nekoliko skrajšano verzijo besedila, ki smo ga prejeli z upravne enote. Več o tem lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/dimnikarska_dejavnost/dodatna_pojasnila_o_zak

Kdaj lahko izberem dimnikarsko družbo?Uporabniki lahko dimnikarsko družbo izberejo iz seznama družb, ki ga je objavilo Ministrstvo za okolje in prostor http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/dimnikarska_dejavnost/#c18301.Seznam se dopolnjuje.

Kdo opravlja dimnikarske storitve do objave seznama?Do objave seznamov lahko skladno s prehodnimi določbami ZDimS opravljajo dimnikarske storitve obstoječi koncesionarji oz koncesionarji na dan 31.12.2016, izvajajo pa jih na isti dan pri njih zaposleni dimnikarji

Kdo lahko opravlja storitve po objavi seznama?Po objavi seznamov lahko dimnikarske storitve opravljajo zgolj še družbe s pridobljenim dovoljenjem po ZDimS, izvajajo pa dimnikarji s pridobljeno licenco.

Kakšne so dolžnosti uporabnika?Po objavi seznamov lahko uporabnik iz seznama izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na njegovi kurilni napravi. To določa zakon, ki pravi, da uporabnik dimnikarskih storitev iz seznama dimnikarskih družb, objavljenega na spletni strani ministrstva, najkasneje do 30. junija 2017, izbere dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj 12 mesecev.

Če uporabnik ne izbere dimnikarske družbe do 30. junija 2017, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev. To pomeni, da če uporabnik do 30. 6. 2017 ne izbere nove dimnikarske službe, od 1.7.2017 do 30.6.2018 to izvaja dosedanji koncesionar, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. To pomeni, da ima družba dovoljenje in da za to družbo dela dimnikar z licenco.Ima pa uporabnik dolžnost, da zagotovi opravljanje potrebnih storitev za oskrbovanje lastne kurilne naprave. Do sprejema novega podzakonskega predpisa, ki bo urejal vsebino in način izvajanja dimnikarskih storitev ter potrebno pogostost oskrbovanja, veljajo glede pogostosti in obsega storitev aktualni predpisi.

Kako je z zaračunavanjem cen dimnikarskih storitev?Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom.Zakon predvideva sprejem podzakonskih predpisov, ki bodo določile urne postavke ter časovne normative za posamezne dele, ki jih mora Vlada oziroma minister za okolje sprejeti v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona, torej najkasneje do 19.5.2017.Do sprejema omenjenih predpisov pa se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 eura na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 evra na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev brez davka na dodano vrednost.Kam se lahko prijavim za licenco za dimnikarja?Vloga za pridobitev licence se vloži na katerikoli upravni enoti.Drugi odstavek 9. člena ZDimS določa pogoje in se glasi:

»(2) Licenco za izvajanje dimnikarskih storitev se izda osebi, če izpolnjuje naslednje pogoje:1. da je opravila izobraževanje po predpisanem programu za pridobitev ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije:– dimnikar, dimnikarski mojster, delovodja, okoljevarstveni tehnik ali– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje s študijskih področij, ki spadajo v ožje področje Tehnika ali v ožje področje Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo, pri čemer potrebuje eno leto delovnih izkušenj na terenu na področju dimnikarstva in2. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje in kaznivega dejanja nasilništva, sodba pa ni bila izbrisana.«

Kam se lahko prijavim za dovoljenje za dimnikarsko družbo? O izdaji dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev odloča upravna enota, na območju katere je sedež dimnikarske družbe. ZDimS v drugem odstavku 7. člena določa pogoje, ki jih mora dimnikarska družba izpolnjevati, za to, da pridobi dovoljenje, ki je pogoj za opravljanje dimnikarskih storitev in sicer:»2) Dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev se izda, če dimnikarska družba:– izkaže, da zanjo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi pravni podlagi izvaja dimnikarske storitve eden ali več dimnikarjev;– predloži izjavo, da ima merilno opremo in drugo opremo, potrebno za izvajanje dimnikarskih storitev, ter računalniško opremo za povezavo z evidencami, ki jih v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);– izkaže, da ima zavarovano odgovornost v skladu s tem zakonom.«

Kdaj bom kot dimnikarska družba lahko dostopala do evidenc?Aplikacija evidenc malih kurilnih naprav je trenutno v nadgradnji. Ko bo dostop mogoč in na kakšen način, boste obveščene vse dimnikarske družbe. Svetujemo vam, da do takrat uporabljate svoje evidence (predvsem v elektronski obliki), iz katerih boste lahko prenesli podatke v državno evidenco.


žirovske

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 43/2015) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 82/2016) Občina Žiri objavlja

JAVNI RAZPISZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA

KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽIRI V LETU 2017

1. NAROČNIKObčina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri

2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 24.000,00 evrov za namene, ki prispevajo k ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Sredstva so zagotovljena na proračunskih postavkah 04.1.1.01 – Državne pomoči za področje kmetijstva in 04.1.1.05 – Ukrepi de minimis in ostali ukrepi na področju kmetijstva.

3. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI ZA UPRAVIČENCEUpravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira. Upravičenec predloži izjavo, da ni podjetje v težavah in da ni naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek, vrsto, znesek javnega financiranja ter predvidene stroške. Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih.Po zaključku investicije mora biti le ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. V tem roku vlagatelj ni upravičen do sofinanciranja iste investicije. Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po pravilniku deset let od datuma prejema pomoči. Upravičenec mora v primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev za naslednji dve leti.

Za ostala določila (upravičenci, splošni in specifični pogoji upravičenosti, upravičeni stroški in ostalo) se upoštevajo določila Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Žiri za programsko obdobje 2015 - 2020.

4. UKREPI, PREDMETI PODPORE, VIŠINE RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV TER MERILA IN KRITERIJI ZA DODELJEVANJE POMOČI

A. SKUPINSKE IZJEME

Ukrep št. 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (13. čl. pravilnika)

(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje,

izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije,izpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

(2) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:• stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo

(rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu,

• stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev),

• stroški nakupa kmetijske mehanizacije, razen traktorjev,• stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij,• stroški nakupa rastlinjaka (najmanj 45M tlorisne površine), montaže

ter opreme v rastlinjaku,• stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi

razmerami (protitočne mreže …),• stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc,

avtorskih pravic in blagovnih znamk. Pod računalniško programsko opremo sodijo: računalnik, tiskalnik, monitor, tablica in programi.

Potrošni material ni predmet sofinanciranja oziroma ni upravičen strošek.

Upravičenci do pomoči so:• kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev,

ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.

• Dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primerljivih površin se po podatkih GERK-a štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

• Do pomoči za računalniško programsko opremo so upravičeni: tisti, ki imajo poleg prej navedenih pogojev tudi registrirano dopolnilno dejavnost, in tisti, ki so zavezanci za davčno blagajno.

Pogoji za pridobitev:• predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s

predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških

(račun, potrdilo o plačilu), kadar so upravičeni do sofinanciranja,• za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe

702/2014, izdelana presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, in predložena z vlogo za pridobitev pomoči,

• ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo,• predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem

oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov, nakup opreme hlevov, gospodarskih poslopij, rastlinjakov, postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami ter nakup računalniške programske opreme),

• za računalniško programsko opremo: odločba o registrirani dopolnilni dejavnosti ali potrdilo, da je upravičenec zavezanec za davčno blagajno.

Intenzivnost pomoči: • do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov naložb na kmetijskih

gospodarstvih.


žirovske

Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.000 evrov.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov

Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

Upravičeni stroški:• stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne

agromelioracije, pašniki), • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,• stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.

Upravičenci do pomoči:• posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev,

vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…),• kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev,

ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine,

• minimalni obseg primerljivih kmetijskih površin je 1 ha.

Pogoji za pridobitev:• ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo

naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,

• predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,• kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna

strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija,

• dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,

• izjava izvajalca o ravnanju z odvečnimi materiali.

Intenzivnost pomoči: • do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov naložb na kmetijskih

gospodarstvih.

Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.000 evrov. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

Okvirna višina sredstev: 19.400 evrov.

Če prispe več vlog kot je razpisanih sredstev, se znesek pomoči sorazmerno zniža.

UKREP 2: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (16. člen pravilnika)

Cilj pomoči je zagotavljanje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

Upravičeni stroški: • stroški za izvedbo storitev izobraževanja, usposabljanja in

informiranja, izvedba delavnic ter predstavitvenih dejavnosti. Upravičenci do pomoči:• člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register

kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:• pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno

registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemnik pomoči: • pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, ki

bo izbran v postopku oddaje javnega naročanja.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine.

Okvirna višina sredstev: 600 evrov.

B. POMOČI DE MINIMIS

UKREP 3: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis (20. člen pravilnika)

Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Upravičeni stroški:• stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in

trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji,

• stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji,

• stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.

Upravičenci do pomoči:• kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem

oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:• dokazilo o registraciji dejavnosti (UE);• dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi,• predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s

predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh

stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja,• mnenje pristojne svetovalne službe.

Intenzivnost pomoči:• do 50 % dokazljivih upravičenih stroškov oziroma do 2.000 EUR na

posamezno naložbo.


Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena pravilnika.

UKREP 4: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja (21. člen pravilnika)

Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

Upravičeni stroški:• stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in

strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

• stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

• stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in


žirovske

usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,

• stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

Upravičenci do pomoči:• pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z

nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:• račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,• program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z

nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov.

Intenzivnost pomoči:• do 100 % upravičenih stroškov.


Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 18. člena pravilnika.

UKREP 5: Gozdarski ukrepi (Nove investicije za delo v gozdu - 22. člen pravilnika)

Namen ukrepa:Z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

Predmet:• podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in osebno varovalno

opremo za kvalitetnejše in bolj varno delo v gozdu.

Upravičenci do pomoči:• kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev,

ki imajo v lasti najmanj 4 ha gozdne površine na območju občine.

Pogoji za pridobitev sredstev:• upravičenec predloži dokazila o lastništvu gozdnih parcel (Seznam

parcel Geodetske uprave ali Zbirni podatki o lastništvu nepremičnin ali Lastninski list ali seznam gozdnih parcel z opredelitvijo katastrske občine in št. parcele),

• predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,

• s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po končani investiciji,

• predračun za načrtovano naložbo ali račun, če je bila naložba že izvedena v letu javnega razpisa.

Upravičeni stroški:• gozdarski stroji (cepilci, vitli) in osebna varovalna oprema (čelada,

hlače, obutev).

Potrošni material ni predmet sofinanciranja oziroma ni upravičen strošek.

Intenzivnost pomoči:• do 50 odstotkov dokazljivih upravičenih stroškov, vendar ne več kot

800 evrov letno.


Če prispe več vlog kot je razpisanih sredstev, se znesek pomoči sorazmerno zniža.

C. OSTALI UKREPI

UKREP 6: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja (25. člen pravilnika)

Namen ukrepa:Izmenjava znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, in dvig kakovosti življenja na podeželju.

Predmet:• sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja

kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.

Upravičenci do pomoči:• društva in združenja s sedežem v občini Žiri oziroma društva, katerih

člani so občani občine Žiri.

Pogoji za pridobitev sredstev:• sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev, potrebno

je priložiti program dela in oceno stroškov izvedbe za tekoče leto,• odločba o vpisu v register društev, v primeru prve prijave, • seznam članov društva iz območja občine.

Upravičeni stroški:• materialni stroški za delovanje društev,• stroški priprave/izvedbe izobraževanj, usposabljanj, tečajev, delavnic,

predstavitvenih dejavnosti ter vseh drugih dejavnosti prenosa znanja in informiranja,

• stroški organiziranja/izvedbe raznih sejmov, razstav, prireditev, kvizov, iger, srečanj, strokovnih ekskurzij, izletov ipd. oziroma stroške udeležbe na njih (vključno s potnimi stroški, stroški avtobusnih prevozov ter stroški hrane in pijače).

Višina pomoči:• višina sofinanciranja do 100 odstotkov dokazljivih upravičenih

stroškov.

Za društva, ki nimajo sedeža v občini Žiri, se sredstva dodelijo sorazmerno glede na delež članov občine Žiri.

Najvišji skupni znesek pomoči je 800 evrov.


5. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija je na voljo v sprejemni pisarni Občine Žiri, dostopna je tudi na spletni strani Občine Žiri: www.ziri.si.Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Nini Lukan na Občini Žiri, telefon: 04 50 50 713 ter na kmetijsko svetovalni službi pri Germani Pivk, tel. 04 50 50 327 oz. 04 51 12 703.

6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGRok za prijavo na javni razpis je: 31.3.2017. Vloge oddane po roku za prijavo na javni razpis bodo s sklepom zavržene. Vloga mora biti ustrezna in popolna. Vloga je ustrezna, če ustreza vsebini razpisa. Vloga je popolna v kolikor je izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu in vsebuje vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge ter podpise in žige na ustreznih mestih. Neustrezne vloge bodo zavrnjene, nepopolne vloge pa bo moč dopolniti v osmih dneh od dneva prejetega poziva na dopolnitev. Če vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena.

Vloge se oddajo po pošti ali osebno v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Žiri, Loška c. 1, 4226 Žiri v kuverti, s pripisom: »JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO«.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Postopek javnega razpisa bo vodila strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa, ki jo imenuje župan. Na podlagi zapisnika komisije direktor občinske uprave odloči s sklepom. Na podlagi pravnomočnih sklepov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo načini in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

8. DOKAZILA O UPRAVIČENOSTI IN IZPLAČILO SREDSTEVUpravičenec pred sklepom o odobritvi sredstev ne sme pričeti z aktivnostjo, za katero so sredstva dodeljena, kar velja za ukrep: 1. »Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih


žirovske

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode

telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si

www. hipnos. siDežurni telefon 24h: 051 620 699

[email protected]

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo

kompletno pogrebno storitev.

v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (s podukrepi)«. Upravičenec mora dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov za prej naveden ukrep z datumom po izdaji sklepa do vključno 20.11.2017. Če upravičenec kandidira za sofinanciranje projektne dokumentacije za izvedbo naložbe pri podukrepu 1.1. »Posodabljanje kmetij« je dokazilo o izvedeni naložbi kopija računa in potrdilo o plačilu z datumom od 1.1.2017 do 20.11.2017. Za ukrep 3 »Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimimis«, ukrep 4 »Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja« in ukrep 5 »Gozdarski ukrepi (Nove investicije za delo v gozdu)« mora upravičenec dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov z datumom od 1.1.2017 do vključno 20.11.2017.Za ukrep 6 »Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja« mora upravičenec dostaviti kopije računov upravičenih stroškov in potrdila o plačilu teh računov z datumom od 22.11.2016 do vključno 20.11.2017.Kopije računov o upravičenih stroških in potrdila o plačilu teh računov z datumi izven postavljenih rokov, komisija ne bo upoštevala. Če upravičenec ne dostavi kopij računov upravičenih stroškov in potrdil o plačilu teh računov do vključno 20.11.2017, se vloga zavrže.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek bo del razpisne dokumentacije, upravičenec pa ga mora vložiti za izplačilo z zahtevanimi dokazili.

9. PRERAZPOREDITEV SREDSTEVV kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog kot je razpisanih sredstev na posameznem ukrepu, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.

10. OBVEŠČANJE O IZIDUO izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 15 dneh po zaključnem poročilu komisije za pregled vlog.

Datum: 6.2.2017Štev.: 41010-0002/2017-1

mag. Janez Žakelj, l.r.Župan

GRADITE ALI OBNAVLJATE VAŠE STANOVANJE?BREZPLAČNA INDIVIDUALNA SVETOVANJA

S PODROČJA UČINKOVITE RABE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH V OKVIRU ENERGETSKO –

SVETOVALNE PISARNE

Energetsko - svetovalna pisarna predstavlja brezplačno svetovalno službo za pomoč občanom pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Pripomore k varovanju okolja, zmanjšanju stroškov za energijo ter znižanju stroškov bivanja.

V Energetsko – svetovalni pisarni svetujejo izkušeni energetski svetovalci, ki vsem obiskovalcem nudijo strokovno in komercialno neodvisno pomoč pri:• toplotni zaščiti in energetski sanaciji zgradb, • zamenjavi ter izbiri ustreznih oken in zasteklitve,• izbiri ogrevalnega sistema, ustreznega energenta in

ogrevalnih naprav,• pripravi tople sanitarne vode,• uporabi obnovljivih virov energije, • možnosti pridobitve različnih subvencij Eko sklada,• energetskih izkaznicah,• itd.

Energetsko - svetovalna pisarna je odprta vsak torek, od 16.00 do 17.30, na Kidričevi cesti 1a v Škofji Loki. Za obisk je obvezna prehodna najava na telefonsko številko Razvojne agencije Sora, d.o.o.: 04 50 60 220.

IŠČEMO KOOPERANTSKO DELO

Smo Varstveno delovni center Idrija, Rožna ul.16, Idrija, ki ga obiskujejo polnoletne osebe z motnjo v duševnem razvoju. Poleg varstva in vodenja skušamo našim uporabnikom zagotoviti zaposlitev pod posebnimi pogoji, za kar potrebujemo kooperante. Delo opravimo natančno in v dogovorjenih rokih.

Kooperacijsko delo je za naše uporabnike zelo pomembno, saj je to zanje terapija, s pomočjo katere si urijo svoje spretnosti, daje pa jim tudi občutek koristnosti in jim omogoča zaslužiti simbolično nagrado za svoje opravljeno delo.

Lokalni podjetniki in obrtniki,na vas se obračamo s prošnjo po kooperantskem sodelovanju. Če imate delo, ki bi bilo primerno, da ga na naši lokaciji opravljajo naši uporabniki, vas naprošamo, da nas pokličete na telefonsko številko: 05 / 37 – 43 – 860 ali se oglasite na spletni naslov: [email protected], da bi bilo tudi vam v ponos, da bi sodelovali z našim socialno varstvenim zavodom in tudi na ta način izkazali humano naravnanost vašega podjetja.

Veselimo se sodelovanja z vami.


žirovske

Na podlagi 24., 66. in 79. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK – Ur. l. RS št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/2008), Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 82/2016) in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 30/14 in spremembah Ur. l. RS, št. 101/2015) Občina Žiri objavlja naslednji

JAVNI RAZPISZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV

NA PODROČJU KULTURE V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2017

PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet sofinanciranja so kulturni programi (dejavnosti izvajalcev, ki niso javni zavodi, je pa njihovo delovanje v javnem interesu) in kulturni projekti (posamične aktivnosti kulturnih izvajalcev), in sicer:programi in projekti ljubiteljskih kulturnih društev,programi in projekti varstva premične kulturne dediščine (muzejska dejavnost),založniški projekti (izdaja in založništvo tiskanih in elektronskih medijev),kulturne prireditve in proslave,zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti kulture,projekti obnove in vzdrževanja objektov nepremične kulturne dediščine.Skupni znesek razpisanih proračunskih sredstev za leto 2017 znaša 64.100,00 evrov in so zagotovljena na naslednjih proračunskih postavkah in v višini:

08.2.1.01 Dejavnost ljubiteljskih kulturnih društev 20.000,00 EUR

08.2.1.02 Muzejska dejavnost 2.000,00 EUR

08.2.1.03 Založniška in literarna dejavnost 1.000,00 EUR

08.2.1.08 Žirovski občasnik 7.600,00 EUR

08.2.1.04 Stroški kulturnih prireditev in proslav 4.000,00 EUR

08.2.1.07 Kritje tekočih stroškov kulturnih dvoran 17.500,00 EUR

08.2.2.13 Obnova sakralnih objektov 12.000,00 EUR

UPRAVIČENI PREJEMNIKINa razpis se lahko prijavijo izvajalci programov kulture oziroma projektov: društva, registrirana za izvajanje programov kulture, ali imajo v pravilih društva določeno, da opravljajo dejavnosti s področja kulture,samozaposleni v kulturi, vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo, ter uveljavljeni ustvarjalci z referencami,zasebni zavodi in druge pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturnih dejavnosti,lastniki oziroma upravljavci objektov nepremične kulturne dediščine ter kulturnih dvoran oz. prireditvenih prostorov,pravne ali fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost založništva in nastopajo kot založniki.

Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno organizacijsko obliko ali da izkazujejo lastništvo objektov ali dokazujejo samozaložništvo,delujejo v kulturi več kot eno leto in s svojim dosedanjim delom izkazujejo primerno kakovost,imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, ustrezno predložijo predlog kulturnega programa oziroma projekta, ki je v javnem interesu Občine Žiri.

POGOJI SOFINANCIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI Natančnejši pogoji sofinanciranja in upravičeni stroški so določeni v Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v

občini Žiri in sprejetih spremembah/dopolnitvah pravilnika. Pri točkovanju programov in projektov ljubiteljskih kulturnih društev se kot ocenjevalno obdobje upošteva od 1.1.2016 do 31.12.2016. Pri galerijski/razstavni dejavnosti se odmevnost, umetniška raven ter obseg razstave točkuje samo v primeru nadpovprečne odmevnosti, umetniške ravni ali obsega razstave, ki se dokazujejo s priloženimi dokazili in utemeljitvijo. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija, ki obsega besedilo razpisa in prijavne obrazce, je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka, in sicer v sprejemni pisarni Občine Žiri in na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si.Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Nini Lukan na tel. št. 04 50 50 713.

ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGVloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnem obrazcu, s priloženimi zahtevanimi prilogami in dokazili. Vloge je potrebno oddati osebno v sprejemni pisarni Občine Žiri ali poslati na naslov: Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri. Rok za prijavo na javni razpis je 12.4.2017.

OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Predloge, prispele na javni razpis, pregleda in vrednoti v skladu pravilnikom, tričlanska razpisna komisija, ki jo imenuje župan. Razpisna komisija bo pripravila predlog izbora programov in delitve razpoložljivih proračunskih sredstev in ga posredovala občinski upravi, ki izda sklep o sofinanciranju. Na sklep je možna pritožba v zakonsko predpisanem roku. Z upravičenci se sklene pogodba, ki opredeljuje roke in način realizacije programov oziroma projektov, koriščenje proračunskih sredstev in način nadzora nad porabo sredstev. Izvajalci morajo po izvedbi programa oziroma v časovnih obdobjih, določenih v pogodbi, predložiti dokazila o izpolnjevanju prevzetih obveznosti.

Datum: 6.2.2017Štev.: 41010-0005/2017-1

Županmag. Janez Žakelj, l.r.

KOLIKO VOGALOV PODPIRAMO ŽENSKE V DRUŽINSKIH PODJETJIH?

Torek, 7. 3. 2017, od 17.00 do 19.30,v Coworking centru Lokomotiva, Mestni trg 38, Škofja Loka.

VSEBINA:Na srečanju se bodo udeleženke pogovarjale in delile mnenja o vlogi žensk v družinskih podjetjih, prenašanju odnosov iz družine v podjetje in obratno, o nujni podpori podjetnicam, kdaj v podjetje vključevati otroke, kako razdeliti vloge med možem in ženo in ne nazadnje o nujnosti prostega časa, druženja in potovanj!

O PREDAVTELJICI:mag. Tina Kociper predstavlja tretjo generacijo v družinskem podjetju Kamen Kociper in je predavateljica in predstojnica Katedre za management in podjetništvo na Univerzi na Primorskem. Zase pravi, da ima dva brata, starejši ima 45 let in se imenuje Karmen Kociper d.o.o., mlajši je gradbenik, naslednik v podjetju in mu je ime Gregor. Vse ženske v njeni družini so podjetnice. O njihovih, njeni in vaših zgodbah se bodo pogovarjale udeleženke in delile izkušnje.

UDELEŽBA je brezplačna.

PRIJAVE in DODATNE INFORMACIJE: Prijave (obvezne) petka, 3. marca 2017 oz. zasedbe mest na Razvojna agencija Sora d.o.o. telefon 04 50 60 220 ali [email protected]. Pri prijavi navedite točen naziv in naslov podjetja, vaše ime, priimek in spletni naslov.


žirovske

Na podlagi Pravilnika za vrednotenje ter sofinanciranje društvenih in drugih družbenih dejavnosti v občini Žiri (Ur. l. RS št. 5/08, 36/08) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 82/2016) Občina Žiri objavlja

RAZPISZA SOFINANCIRANJE DRUŠTVENIH IN DRUGIH DRUŽBENIH

DEJAVNOSTI V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2017

1. Proračunska sredstva Občine Žiri za sofinanciranje izvajanja letnih programov ter enkratnih projektov izvajalcev društvenih dejavnosti se dodeljujejo upravičencem v skladu s Pravilnikom za vrednotenje ter sofinanciranje društvenih in drugih družbenih dejavnosti v občini Žiri (Ur. l. RS št. 5/08, 36/08).

2. Predmet sofinanciranja so letni programi izvajanja rednih dejavnosti ter enkratne akcije oziroma projekti upravičencev (največ 1 projekt letno). Redna dejavnost organizacij se sofinancira le za organizacije, ki imajo sedež v občini Žiri. Organizacijam, ki nimajo sedeža v občini Žiri, se redna dejavnost lahko financira glede na število članov, ki so občani občine Žiri.

3. Višina sofinanciranja s strani Občine Žiri je odvisna od razpoložljivih sredstev, obsega in ocene kakovosti in pomembnosti programa oziroma projekta. Pri vrednotenju kakovosti in pomembnosti programa oziroma projekta se oceni prispevek, ki ga načrtovana izvedba projekta oziroma programa prinese k dogajanju v kraju, oziroma koristi za občane občine Žiri (npr. nova ponudba, koristi za čim širši krog občanov, informiranje, osveščanje, itd), ter preseganje društvenega interesa (izvajanje aktivnosti za širšo javnost, ne le za članstvo).

4. Skupna višina proračunskih sredstev v letu 2017 znaša 20.010,00 evrov in so zajeta na naslednjih proračunskih postavkah:

04.5.1.02 – Turistična društva 2.500,00 EUR

04.6.1.03 - Gospodarska združenja 2.200,00 EUR

08.3.1.01 – Sofinanciranje humanitarnih programov društev

2.300,00 EUR

08.3.1.02 – Sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov

2.920,00 EUR

08.3.1.04 – Sofinanciranje programov invalidskih društev 800,00 EUR

08.3.1.06 – Sofinanciranje programov upokojenskih društev

1.600,00 EUR

08.3.1.07 – Sof. mladinskih, srednješolskih, študentskih prog.

2.500,00 EUR

08.3.1.09 – Veteranske organizacije 1.320,00 EUR

08.3.1.12 – Sof. program. društev za promocijo varstva okolja

3.870,00 EUR

5. Sredstva se bodo dodelila upravičencem v okviru razpoložljivih sredstev v obliki dotacij za naslednje namene:humanitarne dejavnosti (zbiranje sredstev in denarja za pomoč socialno šibkim posameznikom, humanitarne akcije),socialni programi (vključevanje različnih skupin, bolnikov, ljudi s posebnimi potrebami, marginalnih skupin) in zdravstveni programi (npr. organizirana terapevtska vadba, informiranje in osveščanje, itd.),mladinski, srednješolski, študentski programi,programi za invalide in upokojenski programi,organizacije vojnih veteranov,razna stanovska združenja,redne dejavnosti turističnih društev,programi za promocijo varstva okolja, ekologije.

6. Upravičenci do proračunskih sredstev po tem razpisu so izvajalci, organizirani v organizacijski obliki: društvo, klub, združenje, nevladna, neprofitna organizacija, oziroma drugi izvajalci socialnih, zdravstvenih, humanitarnih, mladinskih, turističnih dejavnosti, ter stanovska združenja, ki:• so registrirani za izvajanje dejavnosti,• imajo urejeno evidenco članstva, če gre za organizacije s članstvom,

• imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo načrtovanih programov,

• imajo sedež na območju občine Žiri ali izvajajo aktivnosti na območju občine Žiri oziroma imajo včlanjene tudi člane občane občine Žiri.

7. Na razpis za dodelitev sredstev se lahko zainteresirani prijavijo z razpisnim obrazcem, ki je na voljo v tajništvu Občine Žiri, Loška cesta 1, Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na telefonski številki 04 50 50 713. Prijave je potrebno oddati na Občino Žiri, Loška cesta 1, Žiri najkasneje do 30.6.2017.

8. Sredstva bodo upravičencem dodeljena s sklepom. Vloge bo pregledala razpisna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žiri. Komisija lahko ob pregledu vlog, prispelih na razpis za sofinanciranje, izloči vloge za programe oziroma projekte, ki niso v interesu občine Žiri.

Štev.: 41010-0004/2017-1Datum: 6.2.2017


OBVLADOVANJE STROŠKOV V PODJETJU - PODJETNIŠKO IN RAČUNOVODSKO RAZUMEVANJE

STROŠKOV(ponovitev uspešne delavnice)

V torek, 14.3.2017, od 17.00 do 18.30,v Coworking centru Lokomotiva, Mestni trg 38, Škofja Loka.

VSEBINA:• Razlike med izdatki, stroški in odhodki• Kateri stroški so odvisni od obsega našega poslovanja in

kateri ne, oziroma kako povečanje prodaje vpliva na vaše stroške?

• Katere stroške upoštevamo pri ugotavljanju lastne cene proizvoda ali storitve in zakaj je to pomembno?

• Kako lahko s konkretnimi ukrepi vplivamo na znižanje stroškov v podjetju?

• Obvladovanje zalog, plačilni roki kupcev in dobaviteljev – vpliv na likvidnost podjetja

O PREDAVTELJICI:Nataša Pustotnik je magistrica znanosti na področju podjetništva, univerzitetna diplomirana ekonomistka, certificirana poslovodna računovodkinja in podjetniška svetovalka. Zaposlena je kot direktorica svetovalnega podjetja Palma in drugi d.n.o., v okviru katerega izvaja tudi računovodske storitve za podjetnike, podjetja, društva in zasebne zavode. Pri svojem delu se srečuje tudi s podjetniki, ki potrebujejo svetovanje pri zagonu svoje dejavnosti in v fazi rasti svojega podjetja. Predava teme s področja stroškovnega in poslovodnega računovodstva na Visoki šoli za računovodstvo, predmet Računovodstvo za podjetnike na Gea College - Fakulteti za podjetništvo, na višji šoli pa poleg ostalega tudi predmet Analiza bilanc z revizijo. Piše tudi znanstvene članke za revijo Poslovodno računovodstvo in strokovne prispevke za konference, ki jih organizira Inštitut za poslovodno računovodstvo (Konferenca o notranjem poročanju, Konferenca o analizi poslovanja).

UDELEŽBA JE BREZPLAČNA.

PRIJAVE in DODATNE INFORMACIJE:Prijave (obvezne) četrtka, 9. marca 2017, Razvojna agencija Sora d.o.o. telefon 04 50 60 220 (Jana Šifrar) ali [email protected].


žirovske

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju množičnih in turističnih prireditev v občini Žiri (Ur. l. RS, št. 23/2011) in Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 82/2016) Občina Žiri objavlja

RAZPISZA SOFINANCIRANJE MNOŽIČNIH IN TURISTIČNIH

PRIREDITEV V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2017

1. Proračunska sredstva Občine Žiri za sofinanciranje izvedbe množičnih in turističnih prireditev se zagotavljajo iz proračuna Občine Žiri za leto 2017 – proračunska postavka 08.3.1.11 – Sofinanciranje prireditev v kraju. Skupna višina proračunskih sredstev v letu 2017 znaša 13.000,00 evrov, ki bodo upravičencem dodeljena v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom, s ciljem zagotoviti kakovostne in odmevne množične turistične prireditve na visokem organizacijskem nivoju, ki se vključujejo v turistično ponudbo kraja in jo dopolnjujejo ter privabijo čim večje število enodnevnih obiskovalcev.

2. Predmet sofinanciranja: • enodnevne prireditve na prostem oz. v začasnih pokritih prostorih ali

v raznih zaprtih prostorih,• množične športno rekreativne prireditve,• množične kulturno zabavne prireditve,• celodnevne ali večdnevne prireditve na prostem, • organizacija celodnevnih prireditev na prostem ob prazniku Občine

Žiri,• silvestrovanje na prostem.

3. Upravičenci do proračunskih sredstev po tem razpisu so pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež oziroma stalno bivališče v občini Žiri in ki nameravajo organizirati množično turistično prireditev na območju občine Žiri. Posamezen organizator lahko kandidira za organizacijo največ dveh množičnih turističnih prireditev v koledarskem letu.

4. Pri posameznih prireditvah se upoštevajo naslednji dokazljivi stroški:• Organizacija prireditve (prijava, oglaševanje, zavarovanje, priprava in

izvedba programa (vodenje, nastopi izvajalcev), najem šotorov, stojnic, ozvočenja oz. tehnične opreme, najem in priprava prireditvenega prostora, javna higiena (najem WC kabin, čiščenje in odvoz odpadkov po zaključeni prireditvi),

• živa glasba (ansambel),• finančno ovrednoteno prostovoljno opravljeno delo (prispevek v

naravi), ki lahko predstavlja največ 20 odstotkov vseh upravičenih stroškov, vendar se skupni strošek ne prizna več kot 250 evrov, s tem da se vrednost ure opravljenega prostovoljnega dela upošteva v višini 4 evre,

• izvedba ognjemeta po predhodni odobritvi Občine Žiri se ne šteje v obseg sofinanciranja po tem pravilniku, ampak se organizatorju prizna kot dodaten strošek, ki pa ne sme presegati 500 evrov.

• Upravičenec, ki pridobi dotacijo na podlagi tega razpisa, mora razpolagati z verodostojnimi računovodskimi listinami, s katerimi dokazuje upravičenost stroškov ter z ustreznim dovoljenjem za izvedbo prireditve.

5. Pri posameznih prireditvah veljajo naslednje omejitve višine pomoči:• Za organizacijo enodnevne športno rekreativne ali kulturno zabavne

množične prireditve najvišji znesek pomoči ne sme preseči 70 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 500 evrov.

• Za organizacijo enodnevne prireditve na prostem z ali brez postavitve začasnih pokritih površin in živo glasbo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 500 evrov.

• Za organizacijo prireditve na prostem ali na začasno pokritih površinah ali v raznih zaprtih prostorih brez žive glasbe in predvidenim številom obiskovalcev, ki presega 500 oseb, in ki se ne uvršča v ostale kategorije, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov

upravičenih stroškov oziroma 1000 evrov.• Za organizacijo celodnevne ali večdnevne prireditve na prostem s

postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo in predvidenim številom obiskovalcev, večjim od 1000 oseb, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1500 evrov.

• Za organizacijo celodnevnih prireditev na prostem ob prazniku Občine Žiri s postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo in predvidenim številom obiskovalcev, večjim od 1000 oseb, najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 3000 evrov.

• Za organizacijo silvestrovanja na prostem s postavitvijo začasnih pokritih površin in živo glasbo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 80 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 1500 evrov.

• Zaradi ocene kakovosti, izvedljivosti, inovativnosti in prispevka k popestritvi turistične ponudbe lahko razpisna komisija vlogi odobri dodatna sredstva v višini do 40 odstotkov razpisane pomoči za posamezno prireditev.

• Če se za organizacijo iste prireditve prijavi več organizatorjev, bo najprimernejši kandidat izbran na podlagi točkovanja po naslednjih kriterijih:- uspešna izvedba iste prireditve v preteklem letu: 0 – 35 točk,- kakovost programa: 0 – 55 točk,- zagotovljeni prostorski, kadrovski in tehnični pogoji: 0 – 10 točk,- skupno maksimalno število točk: 100.

6. Na razpis za dodelitev sredstev se interesenti lahko prijavijo z razpisnim obrazcem, ki je na voljo v tajništvu Občine Žiri, Loška cesta 1, Žiri in na spletni strani www.ziri.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom zainteresirani dobijo v času uradnih ur na telefonski številki 04 50 50 713 pri Nini Lukan. Prijave je potrebno dostaviti na Občino Žiri, Loška cesta 1, Žiri najkasneje do 20.3.2017.

7. Sredstva bodo upravičencem dodeljena s sklepom, na podlagi sklepa se lahko odobri izplačilo (akontacija, dotacija) v višini največ 60 odstotkov predvidenih upravičenih stroškov. Dokončno izplačilo se izvrši na podlagi predloženega obračuna upravičenih stroškov in priloženih dokazil o plačilu. Z upravičencem se sklene pogodba, s katero se podrobneje dogovorijo pravice in obveznosti.

8. Pri oglaševanju prireditev je upravičenec dolžan navajati, da prireditev sofinancira Občina Žiri, kar organizator dokazuje z ustreznim dokazilom ob predložitvi upravičenih stroškov. Upravičenci so dolžni zagotoviti, da se načrtovana prireditev vključi v občinski koledar prireditev.

9. Prispele vloge bo pregledala razpisna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žiri, upravičenci pa bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje do 20.4.2017.

Štev.: 41010-0003/2017-1Datum: 6.2.2017


Na podlagi Pravilnika o dodelitvi nepovratnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Žiri (Ur. l. RS št. 55/2011) objavlja Občina Žiri

JAVNI RAZPISZA DODELITEV NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NAKUP IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH

NAPRAV V OBČINI ŽIRI ZA LETO 2017

PREDMET JAVNEGA RAZPISAObčina Žiri skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zagotavlja proračunska sredstva za namen sofinanciranja nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav na poselitvenih območjih razpršene gradnje. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje malih čistilnih naprav za leto 2017 znaša 8.000,00 evrov.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih


žirovske

(individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Žiri.Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/2011, 8/2012, 108/2013) določa zahteve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.Po trenutno veljavni zakonodaji posamezne hiše ali naselja z manj kot 50 prebivalci oziroma z ustrezno ekvivalentno obremenitvijo, kot bi jo povzročilo 50 prebivalcev (50 populacijskih ekvivalentov = 50 PE), niso vključena v območja, kjer za odvajanje in čiščenje odpadnih vod skrbi javna služba.Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo po merilih iz 4. člena zgoraj navedenega pravilnika in opremljanje zemljišč z javno kanalizacijo na teh območjih ni predvideno s programom opremljanja zemljišč, ter lastniki stavb zunaj naselja, morajo zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta.

SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Žiri in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa.2. Občina Žiri bo sofinancirala vloge skladno s Pravilnikom o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 55/11).

POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV1. Čistilna naprava mora biti izven območij, na katerih je predvidena izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.2. Lokacija objekta mora biti poznana, vlagatelji morajo razpolagati z lastninsko pravico oziroma si morajo predhodno pridobiti služnostne pogodbe, overjene pri notarju.3. Čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007).4. Do subvencije niso upravičeni investitorji objektov, ki so pridobil gradbeno dovoljenje po 1.1.2010 in je bila gradnja MČN pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

VLOGA - PRIJAVNI OBRAZECVsebina vloge zajema izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca, objekta, številom oseb, prijavljenih na navedenem naslovu ter obvezne priloge.Obvezna priloga je:- izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjeno služnostno pogodbo, za lokacijo male čistilne naprave.

ROK IN NAČIN PRIJAVEZainteresirani prosilci lahko oddajo vloge-prijavne obrazce za dodelitev finančnih sredstev skladno s Pravilnikom kadarkoli v tekočem letu, vendar najkasneje do 30. septembra 2017.Prijave oziroma vloge je potrebno oddati osebno na občini ali poslati s priporočeno pošto na naslov:Občina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.Vlogo je potrebno poslati v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ-MČN 2017«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja.

POSTOPEK OBRAVNAVE VLOGVse prejete vloge bo obravnavala tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Upoštevale se bodo izključno v celoti izpolnjene vloge ter pravočasno oddane vloge, na priloženem obrazcu.Če vloga ni popolna skladno s pogoji in merili javnega razpisa za sofinanciranje, bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Če tega ne bodo storili, oziroma bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo vloga s sklepom zavržena.

DATUM ODPIRANJA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA

Prvo opiranje vlog bo 18. aprila 2017, naslednja pa 19. junija 2017 in 2. oktobra 2017. Občina Žiri bo vse prosilce obvestila o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 3 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. V primeru popolne porabe proračunskih sredstev se preostale pravilne in pravočasne vloge upoštevajo v razpisu za leto 2018.Skrajni rok za vložitev zahtevka z dokazili za koriščenje sredstev za namen nakupa in gradnje malih čistilnih naprav je 31. oktober 2017.

DVIG RAZPISNE DOKUMENTACIJERazpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnih rokov dosegljiva na spletni strani Občine Žiri www.ziri.si. Prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo tudi v vložišču Občine Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri.

Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko zainteresirani pridobijo na Občini Žiri, pri Andreju Poljanšku, tel. št. 04 50 50 714.

Številka: 41010-0006/2017Datum: 15.2.2017

Županmag. Janez Žakelj, , l.r.

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju investicij v vaške vodovode v Občini Žiri (Ur.l.RS, št. 104/07, 109/07) župan Občine Žiri objavlja

JAVNI RAZPISza sofinanciranje investicij v vaške vodovode v občini Žiri v

letu 2017

I. NAROČNIKObčina Žiri, Loška cesta 1, 4226 Žiri

II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz proračuna občine v skupni višini 3.000 evrov za sofinanciranje investicij v individualno vodooskrbo in sofinanciranje investicij vaških vodovodov. Pomoči se dodeljujejo kot:• dotacije,• neposredno financiranje storitev do višine odobrenih sredstev,• neposredno financiranje storitve ali investicije do višine odobrenih

sredstev.

III. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI ZA UPRAVIČENCEUpravičeni prejemniki pomoči po tem pravilniku so:• kmetijska gospodarstva in fizične osebe, ki imajo stalno bivališče v

Občini Žiri, • vaške vodovodne skupnosti, ki so organizirane v skladu s Statutom

Občine Žiri,• prednostni upravičenci so vlagatelji, ki izvajajo investicije, ki so

zahtevane z odločbami pristojnega inšpektorata.

Do pomoči po tem pravilniku, razen analiz pitne vode, niso upravičeni subjekti, ki so: • investicijo že zaključili do konca leta 2015,• namensko koristili sredstva iz občinskega proračuna za investicije v

individualno vodooskrbo in vaške vodovode v obdobju zadnjih 15 let v maksimalni dovoljeni višini,

• nenamensko koristili sredstva iz občinskega proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti,

• nenaseljeni objekti, vikendi, objekti v gradnji in predvidene novogradnje.

Splošna določila:• pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru

posameznega ukrepa. • Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti

namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

• Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o


žirovske

upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo z javnim razpisom.

• Upravičenec mora na podlagi zahteve Občine Žiri financirati revizijo projekta, oziroma lahko občina določi obseg del, ki se sofinancirajo po svoji presoji.

• Naložbe, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti končane pred zadnjim izplačilom zahtevka.

• Po koncu investicije mora biti ta v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 10 let po izplačilu sredstev.

• Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.

• Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati v nasprotju z namenom njihove dodelitve.

• Upravičenec, ki je pridobil pomoč iz tega pravilnika, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, razen zagotovitve dodatnih vodnih virov, ne more kandidirati naslednjih 15 let.

Za ostala določila (kumulacija pomoči, omejitve višine pomoči, postopek za dodelitev pomoči, imenovanje komisije za pregled in oceno vlog, se upoštevajo določila zgoraj navedenega pravilnika.

IV. UKREPI, PREDMETI PODPORE, VIŠINA POMOČI TER VIŠINA SREDSTEVZ ukrepi se bo izboljšala oskrba z zdravo pitno vodo in povečala požarna varnost območij. Za uresničevanje ciljev oskrbe z zdravo pitno vodo in ohranjanja in razvoja podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov: 1. investicije v izgradnjo infrastrukture za zagotovitev osnovne vodooskrbe in požarne varnosti; znesek pomoči: 2.500 evrov,2. analize zdravstvene ustreznosti pitne vode individualnih vodovodov; znesek pomoči: 500 evrov.

Tekoče vzdrževanje vodooskrbnih objektov in popravilo okvar ni predmet sofinanciranja.

Splošni pogoji upravičenosti: upravičenci za sofinanciranje vodooskrbe, ki obsega več kot pet stanovanjskih objektov, morajo biti organizirani kot vaške vodovodne skupnosti v skladu z Statutom Občine Žiri. Pri priključitvi vaških vodovodov na javno vodovodno omrežje je potrebno vlogi priložiti soglasje upravljalca javnega vodovoda in dokazila o plačanih priključnih pristojbinah. Naložba mora ustrezati zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam. Upravičenci morajo predložiti vodno dovoljenje oziroma predložiti kopijo vloge za vodno dovoljenje. Upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje). Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.Kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev objekta v sistem vodooskrbe. Po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 10 let po izplačilu sredstev. Upravičenci morajo pri sofinanciranju investicij predložiti izjavo, da bodo omogočili priključek novih objektov na vodovodno omrežje na območju, ki ga pokrivajo, razen če to tehnično ni mogoče, ali če bi bila z novim priključkom ogrožena varna vodooskrba obstoječih odjemalcev.Upravičenci morajo predložiti izjavo, da bodo na vodovodnem omrežju, na območju, ki ga pokrivajo, zagotovili izvajanje javne službe v skladu Odlokom o javnih vodovodih v Občini Žiri in drugimi področnimi predpisi. Prednostni upravičenci na tem razpisu so tisti vlagatelji, ki so vlogo oddali že v razpisu za letu 2016, a se vloga zaradi pomanjkanja sredstev ni realizirala.

Upravičeni stroški: pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški nakupa elementov (pesek, cement, beton, opeka, železo ali drug gradbeni material, les, inštalacijski in vodovodni material - cevi, hidranti, signalni kabli, črpalke ...) do pripadajoče višine sofinanciranja,

oprema, ki je nujno potrebna in neposredno povezana s tehnološkim postopkom in zdravstveno ustreznostjo pitne vode.

Višina pomoči: Pri posameznih ukrepih veljajo naslednje omejitve višine pomoči: za naložbe v individualne vodovode za eno stanovanjsko hišo najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 % materialnih stroškov investicije oziroma 1.600 evrov. Za naložbe v individualne vodovode za dve obstoječi stanovanjski hiši najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 % materialnih stroškov investicije oziroma 3.400 evrov. Za naložbe v individualne vodovode za tri obstoječe stanovanjske hiše najvišji znesek pomoči ne sme preseči 40 % materialnih stroškov investicije oziroma 5.200 evrov. Za naložbe v manjše vaške vodovode, ki ne izpolnjujejo kriterijev za javni vodovod (več kot tri obstoječe stanovanjske hiše in 49 ali manj uporabnikov) najvišji znesek pomoči ne sme preseči 60% materialnih stroškov investicije oziroma 12.000 evrov. Pri postopni gradnji se zneski pomoči po posameznih fazah seštevajo in ne smejo preseči maksimalno dovoljenega zneska za posamezni vaški vodovod.Za naložbe v javne vaške vodovode, ki oskrbujejo več kot 50 oseb najvišji znesek pomoči ne sme preseči 60% materialnih stroškov investicije oziroma 20.000 evrov. Pri postopni gradnji se zneski pomoči po posameznih fazah seštevajo in ne smejo preseči maksimalno dovoljenega zneska za posamezni vaški vodovod.Vaškim vodovodom, ki oskrbuje več kot 20, a manj kot 50 občanov, se financira 1 bakteriološka analiza letno.

V. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija je na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka v sprejemni pisarni Občine Žiri, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Žiri: www.ziri.si .Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Andreju Poljanšku na Občini Žiri, telefon: 50 50 714 oziroma 041 589 860.

VI. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGRok za prijavo na javni razpis je: 14. 4. 2017 do 12.00 ure. Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni občine ali pošljejo na naslov: Občina Žiri, Loška c. 1, 4226 Žiri. Upoštevali bomo vloge, ki bodo ne glede na način dostave do tega dne prispele na navedeni naslov. Vloge oddane pred objavo razpisa, se upoštevajo kot pravočasne.

VII. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Vloge, prispele na javni razpis, pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje župan občine. Na podlagi zapisnika komisije se izda sklep, s katerim se opredeli namen, višino odobrenih sredstev in opravičljive stroške. Na podlagi sklepov in predloženih računov občina z upravičenci sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

Kopije predračunov, računov in potrdil o plačilu računov za izvedene aktivnosti se priložijo vlogi. Računov z datumom po 15. 09. 2017 komisija ne bo upoštevala.

VIII. RAZPOREDITEV SREDSTEVČe bo za posamezen ukrep prispelo manj vlog kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj javnega razpisa.Če bo na razpis prispelo več vlog kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravičencem dodelila glede na prednostne upravičence, ostala sredstva pa po vrstnem redu prispetja vlog – do porabe sredstev.

IX. OBVEŠČANJE O IZIDUO izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 15 dneh od zaključka roka za oddajo vlog.

Številka: 41010-0007/2017Datum: 13.2.2017

Občina Žirimag. Janez ŽAKELJ l.r.

intervju 6 18 22 28 zdravstvo Šport …...in ker smo zahtevni in odgovorni, kot pravi naš rojak,...

Documents