94 farm vestn 2020; 71

Inštitut za farmacijo je povezovalna organizacijska enota Fakultete za farmacijo, ki spremlja trende raziskav na širšemfarmacevtskem in biomedicinskem področju, daje predloge in usmeritve raziskovalnim skupinam, izvaja temeljne znan-stveno-raziskovalne, razvojno-aplikativne ter strokovne projekte in naloge za tekoče potrebe fakultete in stroke. Inštitutdeluje kot projektna ali timska povezava raziskovalcev in tehničnih sodelavcev različnih kateder ali s svojimi zaposlenimisodelavci.

INŠTITUT ZA FARMACIJO

Člani Inštituta za farmacijo (od leve proti desni): asist. Nina Žigart, izr. prof. dr. Anamarija Zega (vodja infrastrukturnega centra za analizozdravil), Maša Vidmar Golja, izr. prof. dr. Rok Dreu (predstojnik), asist. Helena Vrbanac, prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan (dekanja in vodja

infrastrukturnega centra EATRIS-TRI.si), Klemen Kreft, asist. dr. Tanja Gmeiner, asist. Rebeka Jereb, Maja Frelih. Manjkajo: Ema Valentina Brovč, asist. Katja Glinšek, asist. Lidija Kovač.

95 farm vestn 2020; 71

FAK

ULT

ETA

ZA

FA

RM

AC

IJO

SO

TU

DI

1ZAČETKI

Inštitut za farmacijo je mlajša organizacijska enota Fakulteteza farmacijo Univerze v Ljubljani (UL FFA). Njegovi začetkisegajo v leto 2002, ko se je na njem kot prva zaposlila ra-ziskovalka, takrat doc. dr. Irena Mlinarič-Raščan. Osnovnoposlanstvo Inštituta za farmacijo je doprinos k znanstveni,

tehnološki in gospodarski prepoznavnosti UL FFA. Posta-vljen je bil kot sestavni del sodobnega modela visokegašolstva, ki ga razvija in goji Univerza v Ljubljani in ga obli-kujejo izobraževalni, raziskovalni in razvojno-inovacijski ste-ber. Cilj Inštituta je integracija raziskav na fakulteti v smislupovezovanja raziskovalcev v večje tematske sklope, kibodo primerni za povezovanja doma in v mednarodnemprostoru, v mreže odličnosti in integrirane projekte Evropskeunije. Leta 2005 je bilo na Inštitutu polno zaposlenih petraziskovalcev. Število se veča, saj se s sklepom senata vjuniju 2011 na Inštitutu lahko zaposlujejo raziskovalci inpedagogi vseh habilitacijskih področij. Inštitut za farmacijo vodi predstojnik, ki ga imenuje dekanfakultete. V okviru inštituta delujeta še infrastrukturna centraEATRIS-TRI.si in Center za analizo zdravil, ki ju vodita prof.dr. Irena Mlinarič-Raščan in izr. prof. dr. Anamarija Zega.Oba infrastrukturna centra podpirata raziskovalno delo ULFFA z večjo raziskovalno opremo, ki jo upravljajo v okviruteh centrov.

2DELO INŠTITUTA ZA FARMACIJO DANES

Inštitut za farmacijo kot povezovalna organizacijska enota ka-teder UL FFA danes izvaja znanstveno-raziskovalne, razvojno-aplikativne, izobraževalne in strokovne projekte ter medna-rodne aktivnosti, ki presegajo ekspertize posameznih kateder.

2.1 MEDNARODNA IZOBRAŽEVALNADEJAVNOST INŠTITUTA NAPODIPLOMSKI RAVNI

Delovanje Inštituta ni omejeno zgolj na raziskovalno delo.V okviru Inštituta potekata vsako drugo leto dva medna-rodna izobraževalna modula. Že od leta 2008 Inštitut or-ganizira in izvaja Evropsko podiplomsko izobraževanje izradiofarmacije (PERC), Modul 1, kot del evropske shemepodiplomskega izobraževanja, in sicer je to prvi od trehteoretičnih sklopov, potrebnih za pridobitev evropske spe-cializacije iz radiofarmacije. Izobraževanje izvedemo v so-delovanju z ugledno švicarsko univerzo ETH iz Züricha inKliniko za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnegacentra Ljubljana. Za izvedbo predavanj so zadolženi pe-dagogi praktično vseh kateder UL FFA, raziskovalci Inšti-tuta pa poskrbijo tudi za organizacijo in obštudijske aktiv-nosti.

INFRATRASTRUKTURNAPODPORA RAZISKAVAMIN POVEZOVANJEEKSPERTIZ KATEDERFAKULTETEZA FARMACIJOINFRASTRUCTURAL SUPPORTTO RESEARCH AND LINKINGOF FACULTY OF PHARMACYCHAIRS’ EXPERTISESAVTORJA / AUTHORS:

Izr. prof. dr. Rok Dreu, mag. farm.Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm.

Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani, Inštitut za farmacijo, Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana

NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:

E-mail: rok.dreu@ffa.uni-lj.si

96

PR

ED

STA

VIT

EV

INŠ

TITU

TA Z

A F

AR

MA

CIJ

O IN

PO

ME

N Z

A D

ELO

FA

KU

LTE

TE

farm vestn 2020; 71

izobraževanja vključijo v aplikativne projekte na področjurazvoja novih farmacevtskih izdelkov, analiznih metod,vrednotenja (geno)toksičnosti učinkovin in drugo. Na-men tovrstnega sodelovanja je utrjevanje in poglabljanjepovezovanja akademske in gospodarske sfere. Gospo-darske družbe imajo možnost, da se mladi strokovnjaki,sicer sodelavci Inštituta, v času izobraževanja poglo-bljeno in usmerjeno posvečajo aktualnim izzivom iz nji-hovega podjetja.

Infrastrukturni center EATRIS-TRI.siUL FFA je na podlagi sklepa Znanstvenega sveta ARRS(17. 9. 2013) o financiranju raziskovalne infrastruktureustanovila infrastrukturni center EATRIS-TRI.si, ki imahkrati status nacionalnega vozlišča EATRIS.ERIC terje vključen v univerzitetno mrežo infrastrukturnih cen-trov (MRIC UL). EATRIS.ERIC predstavlja veliko evrop-sko raziskovalno infrastrukturo na področju translacij-skih raziskav. Koncept EATRIS je zasnovan s

Analogno povezuje Inštitut pedagoške delavce fakultetev primeru organizacije podiplomskega izobraževanja »Non-

clinical, pharmaceutical and early clinical development«,ki ga UL FFA v sodelovanju s Semmelweis University vBudimpešti od leta 2014 izvaja v okviru »Cooperative Eu-

ropean Medicines Development Course – CEMDC«. Sled-nji je del akreditiranega multicentričnega programa za raz-voj zdravil: »PharmaTrain – Mastering Medicines

Development«.

2.2 RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Danes je Inštitut aktiven na področju raziskovalno-raz-vojnega dela, ki hkrati predstavlja razvoj kadrov v so-delovanju z gospodarskimi družbami. Pri tem povezu-jemo ekspertizo, kadre in opremo več kateder. Vsodelovanju z v projektu soudeleženimi gospodarskimidružbami mladim raziskovalcem omogočamo, da se vokviru doktorskega ali specialističnega podiplomskega

Slika 1: Evropsko podiplomsko izobraževanje iz radiofarmacije, Modul 1: Farmacija (2015).Figure 1: Postgraduate European Radiopharmacy Course, Modul 1: Pharmacy (2015).

97 farm vestn 2020; 71

FAK

ULT

ETA

ZA

FA

RM

AC

IJO

SO

TU

DI

strateškim ciljem vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omo-gočila hitrejši in učinkovitejši prenos spoznanj iz bazi-čnih raziskovalnih laboratorijev do novih farmacevtskihizdelkov in pripomočkov za namen preventive, diagno-stike in zdravljenja ter prenos novih spoznanj iz razvojain zapletenih kliničnih primerov v laboratorije za bazičneraziskave. EATRIS-TRI.si je skupaj s članicami konzorcija pridobil in-frastrukturni projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture zamednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora –RI-SI-EATRIS-TRI.si«. S tem bo lahko učinkovito izpolnjevalsvoje poslanstvo zagotavljanja velike raziskovalne opremena področju bazičnih in aplikativno usmerjenih biomedi-cinskih raziskav.

Center za analizo zdravilInfrastrukturni center za analizo zdravil deluje v sklopuMreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Lju-bljani (MRIC UL) in je namenjen raziskovalni in pedagoški

Slika 2: Načrtovani infrastrukturni centri so v projektu novogradnje fakultete ena izmed ključnih vsebinskih nadgradenj trenutnih fakultetnih prostorov.Figure 2: Infrastructure centers are within the planned new faculty building project a key added value upgrade of current faculty premises.

podpori na področju farmacije. Infrastrukturni center nudiekspertno in instrumentalno podporo raziskovalnim pro-gramom in raziskovalnim skupinam na UL FFA kot tudidrugim raziskovalnim ter izobraževalnim ustanovam. Vokviru centra sta združeni ekspertiza in zahtevna razisko-valna oprema, ki omogočata fizikalno-kemijsko analizo navseh nivojih razvoja in spremljanja zdravila. Center nudianalizno podporo pri razvoju zdravil, pri identifikaciji in do-ločanju fizikalno-kemijskih lastnosti učinkovin, pomožnihsnovi in nečistot. V okviru centra potekajo razvoj, validacijain verifikacija analiznih metod, analitika učinkovin in meta-bolitov v bioloških sistemih ter analitika rastlinskih drog innjihovih pripravkov. Na UL FFA se zavedamo pomembnostikonstantnega vlaganja v veliko raziskovalno opremo, pričemer se prijavljamo na nacionalne razpise ARRS za sofi-nanciranje velike opreme. S tovrstnimi vlaganji nadomeš-čamo iztrošeno opremo in z novo opremo hkrati poveču-jemo konkurenčnost na področju pedagoškega inraziskovalnega dela UL FFA. Da bi povečali učinkovitost

98

PR

ED

STA

VIT

EV

INŠ

TITU

TA Z

A F

AR

MA

CIJ

O IN

PO

ME

N Z

A D

ELO

FA

KU

LTE

TE

farm vestn 2020; 71

rabe specifične velike raziskovalne opreme, smo v okviruInštituta za farmacijo zaposlili prvo operaterko te velikeopreme.

3POGLED IN CILJI VPRIhODNOSTI

Inštitut z izjemo dveh majhnih laboratorijev v trenutnih raz-merah deluje kot zelo okrnjena organizacijska enota. Zatona UL FFA v kratkoročnem obdobju načrtujemo ureditevnovega centralnega celičnega laboratorija, ki bo ustrezalnormativom in standardom za zagotavljanje zahtevnih po-gojev dela s celičnimi kulturami ter še preureditev prostorovna lokaciji Aškerčeva 9 za veliko opremo, ki jo UL FFA ku-puje v okviru obeh infrastrukturnih centrov, tudi ob soude-ležbi Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Predvsem pa je srednjeročna vizija prostorskega in vsebin-skega razvoja Inštituta v okviru UL FFA usmerjena v projektnovogradnje Brdo. UL FFA je v okviru definiranja uporabni-ških zahtev za izvedbo javnega urbanističnega arhitektur-nega natečaja za novogradnjo fakultete za farmacijo opre-delila infrastrukturne centre v ločeni entiteti stavbe (slika 2),ki omogoča samostojen režim dela in pri tem upoštevaspecifične pogoje obratovanja laboratorijev. V okviru infra-strukturnih centrov smo tako predvideli laboratorije tran-slacijskih raziskav, laboratorije za molekularno diagnostiko,laboratorije za analizo zdravil, razvoj prototipa zdravila, kli-

nične raziskave, razvoj in vrednotenje kozmetike, laboratorijezdravstvenih tehnologij in učno lekarno. Posamezne skupinelaboratorijev so predvidene kot zaključene celote in bodoomogočale v posamičnih uvedbo standardov dobre labo-ratorijske prakse (GLP), dobre klinične prakse (GCP), dobreproizvodne prakse (GMP) in standardov ISO. Kljub načrtom in težnjam po zagotovitvi kar najboljših razi-skovalnih pogojev za zaposlene in doktorske študente, pase na UL FFA zavedamo, da so za raziskovalno vnemo,prebojne rezultate in inovativno naravnanost ključni ravnoljudje. Verjamemo, da so akademska svoboda, visoka mo-tiviranost in prijazno delovno okolje možni v okviru visokeorganizacijske kulture, ki je namenjena prav zagotavljanjule-teh in ne omejevanju. Pomembna je tudi kultura dialoga,ki omogoča koeksistiranje različnih mnenj in pogledov oz.preprečuje njihovo izključevanje. Ravno različni pogledi, kinajvečkrat izvirajo iz osebnosti posameznikov in ne iz med-generacijskih razlik, omogočajo nove, prebojne ideje. Po-seben izziv na ravni celotne Univerze vseeno ostaja opol-nomočenje zaposlenih raziskovalcev in pedagogov nazačetku kariere, ki ravno v obdobju petih do desetih let podoktoratu izkazujejo največji potencial za nove dosežke.Ker je migracija v nove delovne sredine zaradi majhnostiSlovenije omejena, je ena od možnih rešitev v okviru no-vogradnje prehodna zaposlitev perspektivnega kadra spridobljenim podoktorskim ali drugim projektom v okviruInštituta za farmacijo, kjer bi lahko po potrebi in v okvirurazpoložljive finančne konstrukcije pridobili tudi laboratorij-ske prostore. Delamo in močno upamo, da bomo na tejvizionarski poti uspešni.