ip dvorec sternthal · web viewinvestitorka občina kidričevo se bo prijavila na šesti javni...

OBČINA KIDRIČEVOUlica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO

(02) 799 06 10, (02) 799 06 19e-pošta: [email protected], www.kidricevo.si

INVESTICIJSKI PROGRAM DVOREC STERNTHAL

(Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

– Uradni list RS, št. 60/2006)

Kidričevo, september 2012 Župan: Anton LESKOVAR

http://www.kidricevo.si/

mailto:[email protected]

Naziv investicijskega projekta:

INVESTICIJSKI PROGRAM DVOREC STERNTHAL

Investitor:OBČINA KIDRIČEVOUlica Borisa Kraigherja 252325 Kidričevo

Odgovorna oseba investitorja (ime in priimek, žig in podpis):

Anton LESKOVAR, župan

Skrbnik investicijskega projekta (ime in priimek, podpis in žig):

Igor Premužič, Občina Kidričevo

Izdelovalec investicijske dokumentacije (ime in priimek, podpis in žig):

PROJEKTA INŽENIRING d.o.o. Trstenjakova ulica 22250 Ptuj

Drago Vobner, direktor

Izdelovalec projektne dokumentacije (ime in priimek, podpis in žig):

MODULAR ARHITEKTI D.O.O.Grundovo nabrežje 231000 LJUBLJANA

Mojca Gregorski, direktor

Upravljavec dvorca Sternthal (ime, priimek, podpis in žig):

OBČINA KIDRIČEVOUlica Borisa Kraigherja 252325 Kidričevo

Anton Leskovar, župan

KAZALO

1 UVOD IN POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA 9

1.1 Uvodno pojasnilo 9

1.2 Predstavitev investitorja in izdelovalca investicijskega programa 71.2.1 Opredelitev in podatki investitorja 71.Opredelitev in podatki investitorja 71.2.2 Opredelitev in podatki izdelovalca projektne dokumentacije 81.2.3 Opredelitev in podatki izdelovalca investicijskega programa 81.2.4 Navedba upravljavca 9

1.3 Namen in cilj investicijskega projekta 10

1.4 Povzetek DIIP-a s pojasnili poteka aktivnosti 11

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 12

2.1 Cilj investicije s fizičnimi in finančnimi 122.1.1 Fizični kazalniki 122.1.2 Finančni kazalniki 17

2.1.2.1 Finančna analiza 172.1.2.2 Ekonomska analiza 18

2.1.3 Spisek strokovnih podlag 19

2.2 Opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante 192.2.1 Opis upoštevanih variant in navedba razlik med variantami 192.2.2 Stroškovna in vsebinska primerjava obeh variant 19

2.3 Obseg investicije 20

2.4 Predmet projekta je v skladu z projektno dokumentacijo adaptacija sledečih prostorov 22

2.5 Namen uporabe prostorov glede na razpisne pogoje 232.5.1 Razdelitev površin v kletnih prostorih : 232.5.2 Razdelitev površin v pritličnih prostorih : 232.5.3 Razdelitev površin v nadstropnih prostorih : 23

2.6 Obstoječe stanje dvorca Sternhtal 23

2.7 Utemeljitev izbire optimalne variante 26

2.8 Navedba odgovornih oseb 262.8.1 Občinske strokovne službe odgovorne za investicijski projekt 26

2.8.2 Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta 272.8.3 Strokovni delavci, odgovorni za pripravo projektne dokumentacije 272.8.4 Strokovni sodelavci, odgovorni za pripravo projektne dokumentacije 282.8.5 Predvidena organizacija za izvedbo investicije 29

2.9 Spremljanje učinkov investicije 30

2.10 Prikaz ocenjene vrednosti investicije s predvideno finančno konstrukcijo 31

2.11 Zbirni prikaz rezultatov izračuna upravičenosti investicije 33

3 OSNOVI PODATKI O INVESTITORJU 34

3.1 Podatki o investitorju 34

3.2 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije 37

3.3 Opredelitev in podatki izdelovalca projektne dokumentacije 38

3.4 Podatki o upravljavcu 38

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA 39

4.1 Opis lokacije 39

4.2 Opis stanja 394.2.1 Pregled in analiza obstoječega stanja 39

4.3 Usklajenost investicijskega projekta s strateškimi in drugimi razvojnimi dokumenti 43

4.4 Opredelitev razvojnih ciljev glede na pogoje javnega razpisa ter določila in upravičene namene razpisne dokumentacije 43

4.4.1 Predmet projekta 434.4.2 Namen projekta 43

4.5 Cilji projekta 44

4.6 Preveritev usklajenosti operacije s strategijami, politikami in razvojnimi programi 44

4.7 Usklajenost predmetnega projekta z razvojnimi strategijami in politikami 454.7.1 Usklajenost s Strategijo razvoja Slovenije 45

4.8 Usklajenost z Državnim razvojnim programom Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 46

4.9 Usklajenost z operativnimi razvojnimi programi 46

4.10 Usklajenost z Regionalnim razvojnim programom za podravsko regijo 2007-2013 47

4.11 Usklajenost z nacionalnim strateškim načrtom razvoja podeželja 47

4.12 Zakonodaja, ki ureja predmetno področje 47

5 OPREDELITEV TRŽNIH MOŽNOSTI 49

5.1 Proizvodi in storitve 49

5.2 Obstoječa ponudba 50

5.3 Ocena tržnih možnosti 50

6 TEHNIČNO -TEHNOLOŠKI DEL 50

7 ANALIZA ZAPOSLENIH »BREZ« INVESTICIJE IN »Z« INVESTICIJO 56

8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH 57

8.1 Navedba osnov in izhodišča za oceno 57

8.2 Ocena celotnih investicijskih stroškov po stalnih cenah 588.2.1 Ocena celotnih investicijskih stroškov po stalnih cenah 58

8.3 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po stalnih cenah 598.3.1 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po stalnih cenah 59

8.4 Ocena celotnih stroškov po stalnih cenah – dinamika po letih 608.4.1 Ocena celotnih stroškov po stalnih cenah – dinamika po letih 60

8.5 Ocena celotnih investicijskih stroškov po tekočih cenah 608.5.1 Ocena celotnih investicijskih stroškov po tekočih cenah 60

8.6 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po tekočih cenah 618.6.1 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po tekočih cenah 61

8.7 Ocena celotnih stroškov po tekočih cenah – dinamika po letih 628.7.1 Ocena celotnih stroškov po tekočih cenah – dinamika po letih 62

LETO 62

9 ANALIZA LOKACIJE 63

9.1 Imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so le-ti objavljeni 63

9.2 Opis in analiza lokacije 66

10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE 68

10.1 Vplivi investicije na okolje 6810.1.1 Vpliv na okolico v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo. 6810.1.2 Vpliv na okolico v zvezi z varnostjo pred požarom 6810.1.3 Vpliv na okolico v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito in varovanjem okolja 6910.1.4 Vpliv na okolico v zvezi z varnostjo pri uporabi 7010.1.5 Vpliv na okolico v zvezi z zaščito pred hrupom 7010.1.6 Vpliv na okolico v zvezi z varčevanjem z energijo in ohranjanjem toplote 7010.1.7 Vpliv na okolico v zvezi s priključki na infrastrukturo 71

10.2 Varstvo okolja 7110.2.1 Učinkovita izraba naravnih virov 7110.2.2 Okoljska učinkovitost 7110.2.3 Trajnostna dostopnost 71

10.3 Zmanjšanje vplivov na okolje 72

10.4 Ukrepi za odpravo negativnih vplivov na okolje 72

10.5 Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov 72

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE 73

11.1 Časovni načrt 73

11.2 Okoljski omilitveni ukrepi 73

11.3 Analiza izvedljivosti 74

12 NAČRT FINANCIRANJA 76

13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA 77

13.1 Projekcija prihodkov in operativnih stroškov 77

13.2 Projekcija investicijskih stroškov 78

14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI S PRESOJO UPRAVIČENOSTI 79

14.1 Druge koristi - javno dobro 79

14.2 Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov 8014.2.1 Finančna analiza 8014.2.2 Finančni kazalniki 84

14.3 Ekonomska analiza 8514.3.1 Ekonomski kazalniki 90

14.4 Povzetek finančni in ekonomski kazalniki 9214.4.1 Finančni kazalniki 9214.4.2 Ekonomski kazalniki 93

14.5 Denarni tokovi 94

15 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ 95

15.1 Analiza občutljivosti 95

15.2 Analiza tveganj 9615.2.1 Predstavitev tveganj 97

16 PREDSTAVITEV REZULTATOV 98

1 UVOD IN POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA

1.1 Uvodno pojasnilo

Investitorka Občina Kidričevo se bo prijavila na šesti javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, in razpisno dokumentacijo tega javnega razpisa in to s projektom »Obnova Dvorca Sternthal«.

Cilj je skladen z določbami javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« .

DIIP in IP je usklajen z usmeritvami in cilji kohezijske politike EU in pravili izvajanja kohezijske politike v RS, saj je vsebinsko ustrezen razvojni prioriteti »Razvoj regij«, kot Razvojni prioriteti Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Je ustrezen glede na usmeritve Nacionalnega referenčnega strateškega okvira za programsko obdobje 2007-2013 in Državnega razvojnega programa 2007-2013.

Predmet projekta » DVOREC STERNTHAL« je obnova- adaptacija obstoječega gradu na podlagi PGD 76/12. Navedena obnova oz adaptacija bo obsegala adaptacijo kleti, pritličja in nadstropja v skupni višini 716,40 m2.

Projekt obsega: Obnovo kleti 76,05 m2, Obnovo pritličja 323,00 m2 Obnovo nadstropja 317,35 m2.

Skupaj torej 716,40 m2 od tega je 70,03 % prostorov objekta namenjeno družbenim dejavnostim in od tega več kot 50 % namenjenih kulturi, ostalih 29,97 % prostorov namenjenih gospodarstvu in turizmu.

1.2 Predstavitev investitorja in izdelovalca investicijskega programa

1.2.1 Opredelitev in podatki investitorja

7

INVESTITOR

Naziv: OBČINA KIDRIČEVO

Naslov: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo

Odgovorna oseba: Anton LESKOVAR, župan

Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19

E-pošta: [email protected]

ID za DDV: SI93796471

Transakcijski račun:

IBAN SI56 0124 5777 7000 035 Banka SlovenijeIBAN SI56 0124 5010 0017 097 Banka Slovenije

Odgovorna oseba za pripravo investicijskih dokumentov: Igor Premužič

Telefon: 02 / 799 06 22

Telefaks: 02 / 799 06 19

E-pošta:[email protected]

Odgovorna oseba za izvajanje investicije: Anton LESKOVAR, župan

Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19


1.2.2 Opredelitev in podatki izdelovalca projektne dokumentacije

IZDELOVALEC PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Naziv: MODULAR ARHITEKTI D.O.O.Naslov: Grudnovo nabrežje 23Odgovorna oseba: Mojca GregorskiTelefon: 041-523-333Telefaks: 01 252 2802E-pošta: [email protected]čna številka: SI 86142313Transakcijski račun: SI56 2420 3901 0479 453Odgovorna oseba za pripravo projektne dokumentacije: Mojca Gregorski

Telefon: 0 41 523 333Telefaks: 01 252 2802E-pošta: [email protected]

1.2.3 Opredelitev in podatki izdelovalca investicijskega programa

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Naziv: PROJEKTA INŽENIRING PTUJ D.O.O.Naslov: TRSTENJAKOVA ULICA 2

2250 PTUJOdgovorna oseba: Drago Vobner, direktor,univ.dipl.inž.str.Telefon: 02 7480710Telefaks: 02 7713591E-pošta: [email protected]čna številka: 53911750Transakcijski račun: Si56 0215-0025060390641 NLBOdgovorna oseba za pripravo investicijskih dokumentov:


Telefon: 02 7480710Telefaks: 027713591E-pošta: [email protected]

8

1.2.4 Navedba upravljavca

UPRAVLJAVEC




Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19


Datum izdelave IP-a: september 2012

9

1.3 Namen in cilj investicijskega projekta

Namen investicijskega projekta je omogočiti enake možnosti vsem nosilcem družbenega življenja v občini, gospodarskim subjektom in nosilcem javnega interesa z obnovo gradu Sternthal in jim urediti ustrezne prostore, ki jih sedaj v Občini Kidričevo ni na voljo.

Izvedba investicije bo pospešila skladen razvoj z uravnoteženjem družbenega, gospodarskega in turističnega

razvoja ter razvoj z vidika ohranjanja kulturne dediščine, z zagotavljanjem visoke življenjske ravni in kakovosti

bivanja in s tem dvig življenjskega standarda vseh občanov v Občini Kidričevo.

Več kot 50 % površin objekta bo namenjeni kulturi, katerih namen je povečanje turistične atraktivnosti regije

ter ustvarjanje novih delovnih mest v občini in regiji.

Investicija predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, turistični privlačnosti, omogočanju novih delovnih mest, ohranjanju kulturne dediščin in promocijo občine skozi kulturno dediščino.

Novi prostori, ki so predvideni v objektu, jih je 70,03 % namenjenih kulturi oz kulturnim dejavnostim, ostalih 29,07 pa gospodarstvu. Podrobnejša analiza prostorov je predstavljena v nadaljevanju.

S cilji investicije na področju obnove zgradb kulturne infrastrukture bo investitor zasledoval za sledeče namene:

zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje kulturnih aktivnosti v društvih; zagotovitev prostora za medgeneracijsko druženje; zagotovitev prostorov za kulturne, glasbene in podobne dogodke; vzpostaviti boljše pogoje za razvoj tradicije in kulturno dediščino v turistično ponudbo.

Splošna cilja projekta sta:

obnova gradu z spremembo namembnosti zagotoviti ustrezne prostore; izboljšanje stanja na področju ohranjanja kulturne dediščine in turizma.

Specifični cilj projekta je: vpliv na povečanje turistične atraktivnosti regije; vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest v regij;. celostno revitalizirati objekte kulturne dediščine ter vzpostaviti kakovostno infrastrukturo za potrebe razvoja

turizma,

Investicija se bo izvajala na ravninskem delu Dravskega polja, na parc. št k. o., v skladu z PGD projektom št, 76/2012.

10

Operacija izpolnjuje specifične kriterije prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«:enakomeren in trajnostni razvoj, ukrep razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine.

Vpliv operacije na razvoj kulture in ohranjanja kulturne dediščine :Obnova gradu Sternthal, bo zaradi spremembe namembnosti imela pozitiven vpliv na razvoj gospodarjenja s prostorom, razvoju nacionalne identitete in kulture,prepoznavanjem odgovornosti do kulturne dediščine in je tako skladna tudi z peto prednostno nalogo SRS.

Vpliv operacije na ustvarjanje delovnih mest na regionalni ravni:Obnova gradu Sternthal bo posredno vplival na turistične, gospodarske in družbene koristi in bo tako imel multiplikativni učinek na turistični in gospodarski razvoj ter s tem na ustvarjanje novih delovnih mest.

1.4 Povzetek DIIP-a s pojasnili poteka aktivnosti

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je bil narejen v mesecu avgustu 2012. DIIP je bil izdelan

v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

(Uradni list RS, št. 60/2006), po kateri je po 4. členu za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 EUR

potreben dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijski program (IP).

V tem času je prišlo do bistvenih sprememb na področju financiranja projekta , namreč povečajo se

nepovratna sredstva MGTR za 209,000,00 EUR in povečajo se površine namenjene družbenim dejavnostim

iz 58 % na 70,03 %.

. Vse predvidene aktivnosti tečejo po zastavljenem načrtu, zato je IP v ostalih aktivnostih enak povzetku IP in

DIIP.

11

2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

2.1 Cilj investicije s fizičnimi in finančnimi

2.1.1 Fizični kazalniki

Tabela:1/2 Skupne površine

12

POPISKVADRATUR

ETAŽA NAZIV

Delovne površine

Spremljajoče površine

Pomožne površine

Komunik.površine

Tehničnepovršine

Zunanjepovršine

K KLETSkupaj 15,70 m2 60,35 m2

P PRITLIČJESkupaj 65,90 m2 164,80 m2 31,40 m2 60,90 m2

N NADSTROPJESkupaj 143,65 m2 63,90 m2 34,30 m2 75,50 m2 18,35

Skupaj 209,55 m2 228,70 m2 65,70 m2 152,10 m2 60,35 m2 18,35

503,95 m2 152,10 m2 60,35 m2

NETO POVRŠINA

716,40 m2

Tabela: 2/2 Skupni prikaz razdeljenih kvadratur glede na namen

IME m2-neto NAMEN % SKUPNI PROSTORI

SKUPAJ

KLET 76,05 m2 57,90 % 44,03 44,03

PRITLJIČJE 323,00 m2 252,55 78,2 % 55,09 307.64

NADSTROPJE 317,35 m2 119,60 37,7 % 32,12 151,72

SKUPAJ 716,40 m2 372,15 131,24 503,39

SKUPAJ VSEH POVRŠIN NAMENJENIH IZVAJANJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI-KULTURI JE : KLET - 44,03 M2, PRITLIČJE-307,64 M2, NADSTROPJE 151,72 M2

Skupaj 503,39 m2, kar predstavlja 70,03 % vseh površin objekta in procentno zadostuje pogojem javnega razpisa na katerega se operacija prijavlja.

Tabela2/3: Razdelitev prostorov glede na namen

ETAŽA

ETAŽA

ETAŽA PROSTORI m2

ETAŽE SK

K KLET

K1 KOMUNIKACIJA 15,7K1.1 Hodnik

K2 STROJNICAK2.1 Strojnica 1 27,9K2.2 Strojnica 2 32,45

SKUPAJ KLET 76,05 76,05

P PRITLIČJE

P1 KOMUNIKACIJAP1.1 Vhod reprezentativen 10,4P1.2 Hodnik 11,65

13

P1.3 Vhod stranke - vetrolov 12,2P1.4 Hodnik pod stopnicami 5,2P1.5 Dvigalo 2,8P1.6 Vhod posebni 13,9P1.7 Stopnišče 4,75

SKUPAJ 60,9

P2 SERVIS IN SANITARIJE 0P2.1 Wc - invalidi 3,75P2.2 Niša pod stopnicami - čistila 2,3P2.3 Wc - moški 3,5

SKUPAJ 9,55

P3 KULTURA, TURIZEM IN PROMOCIJAP3.1 Pisarna 28,5P3.2 Turistične info / Promocija info-kultura 25,25P3.3 Sedež kulturnega društva / organizacije 12,15

SKUPAJ 65,9

P4 REPREZENTANCA-kulturaP4.1 Večnamenska kulturna dvorana 108,5P4.2 Akustika, audio, video 5,2P4.3 Galerija 36,25P4.4 Shramba eksponatov 15,3P4.5 Wc - ženske 3,85P4.6 Wc - moški 4,65P4.7 Shramba - priprava jedi 13,35

SKUPAJ 186,65 323

N NADSTROPJE

N1 KOMUNIKACIJAN1.1 Hodnik 12,1N1.2 Stopnišče 12,45N1.3 Preddverje 1 6,7N1.4 Preddverje 2 25,35N1.5 Hodnik 13,8N1.6 Stopnišče 5,1

SKUPAJ 75,5

N2 SERVIS IN SANITARIJEN2.1 Wc - ženske 3,6N2.2 Wc - moški 2,6N2.3 Wc - ženske 3,5

SKUPAJ 9,7

14

N3 KULTURA, TURIZEM IN PROMOCIJAN3.1 Pisarna 1 28,5ZN3.1 Terasa 15,1N3.2 Pisarna 2 14,7N3.3 Pisarna 3 16,15N3.4 Pisarna 4 14,45N3.5 Pisarna 5/ Javno podj. vzdrž. gradnje 20,75ZN3.5 Balkon 3,25N3.6 Pisarna 6 / Sedež zveze 11,15N3.7 Pisarna 7 / Info točka učilnice v naravi 18N3.8 Pisarna 8 19,95N3.9 Večnam. dvorana in razstavni prostor 63,9N3.10 Loža 14,75N3.11 Kopirnica in čajna kuhinja 7,7N3.12 Server 2,15

skuapj SKUPAJ 250,5 335,7

SKUPAJ 734,35

Prostori namenjeni družbenim dejavnostim- kulturi so označeni z rdečo barvo

Investicija predstavlja pomemben korak pri vzpostavitvi funkcionalnosti objekta, turistični privlačnosti, omogočanju novih delovnih mest, ohranjanju kulturne dediščin in promocijo občine skozi kulturno dediščino.

Novi prostori, ki so predvideni v objektu, jih je več kot 50 % namenjenih kulturi oz kulturnim dejavnostim:

DRUŽBENE DEJAVNOSTI- KULTURA : njenemu izvajanju je v multicentru namenjeno 70,03 % vseh prostorov objekta. V dvorcu bo sedež kulturnega društva oziroma Zaveze kulturnih društev Občine Kidričevo, ki združuje vsa kulturna društva na območju občine, kulturni center z dvorano, galerijo in prostorom za shrambo eksponatov, večnamensko dvorano ( za namene: poročna dvorana, literarni večeri, kulturni in potopisni eventi, razstavni prostor, proslave,…..) vsemi spremljajočimi prostori ki se bodo adaptirali, in bodo omogočili delovanje kulturnega centra. Operacija predstavlja veliko pridobitev tako lokalnega, regionalnega in tudi čezmejnega pomena, saj predstavljala osnovo za komuniciranje z različnimi javnostmi oziroma vzpostavljanja kulturnega dialoga iz področja delovanja etnografskih skupin. V dvorcu bo delovala Folklorna skupina Vinko Korže je ena izmed najstarejših etnografskih skupin v Sloveniji. Skupina pleše izvirne štajerske plese, ohranja pa tudi druge oblike ustnega izročila, kot so igre, šege in ljudske pesmi. Skupina je bila ustanovljena leta1931 in nemoteno deluje že od takrat.

OSTALE DEJAVNOSTI- GOSPODARSTVO, TURIZEM : njenim izvajanjem je v multicentru namenjeno 29,97 % vseh prostorov.

Podravska regija, kamor spada občina Kidričevo, ima priložnost povezati okolje z gospodarskim in družbenim razvojem in na tak način doseči trajnostni razvoj. Zagotovo ima ohranjeno okolje z ekosistemi in habitati velik potencial za izobraževalni turizem in rekreacijo, prav tako pa obstajajo potrebe po t.i. drugačni ponudbi, kamor

15

spadajo gramozne jame, ki jih imamo v Sloveniji precej. Vključevanje, povezovanje in izvajanje skupnih projektov vidimo v primerih programov za obvezno prakso naravovarstva, okoljevarstva, programov za uresničevanje ciljev okoljske vzgoje za vrtce, osnovne šole, srednje šole in fakultete. Za te potrebe bi v dvorcu uredili informacijsko pisarno za promocijo varstva okolja,urejenimi in dostopnimi podatkovnimi bazami obstoječih učilnic v naravi, turistično promocijo le teh, bokiranje terminov poletnih šol,..promocijo ekoremedijacij in povezavo z novimi dopolnilnimi dejavnostmi in turistično promocijo le teh, na način:

- Uveljaviti trajnostni razvoj podeželja, vzpodbujati dopolnilne dejavnosti- Uveljavljanje aktivne vloge mladih na področju varovanja okolja,- Motivirati mlade za okoljske programe,- Uskladiti prostorski in funkcijski razvoj podeželskih naselij,- Varovanje naravne krajine in naravnih virov z ekoremediacijami-INFO TOČKA UČILNICE V

NARAVI- Preprečevanje degradacije in onesnaževanja krajine in z vsem tem omogočanje razvoja novih turističnih

programov

- V dvorcu bodo prostori za Javno podjetje Vzdrževanje in gradnje.

Skupna obnova gradu obsega 716,40 m2. od tega je 70,03 % prostorov namenjeno izvajanju družbenih dejavnosti- kulture, 29,97 % prostorov pa turizmu in gospodarstvu.

Ob zaključku investicijskega projekta obnova Dvorca Sternthal v javni lasti in v upravljanju Občine Kidričevo .

Tabela 2/4: Stroškovni prikaz del z DDV

Zap. št.

VRSTA DELA VREDNOST brez DDV

z DDV

1. DIIP 1.000,00 1.200,002. Investicijski program 1.100,00 1.320,00

3. Projektna dokumentacija 43.969,98 52.763,97

4. GOI -dela 1.452.536,00 1.743.043,20

6. Gradbeni nadzor 20.000,00 24.000,00

7. Varnostni koordinator 6.000,00 7.200,00

9. PID 10.000,00 12.000,00

SKUPAJ VREDNOST 1.534.605,98 1.841.527,17

2.1.2 Finančni kazalniki

2.1.2.1 Finančna analiza

16

Neto sedanja vrednost

17

Aproksimativni izračun neto sedanje vrednosti s še naslednjimi podatki je sledeč:

· vrednost investicije (stalna cena) I = € 1.841.527,17· ekonomska doba investicije (v letih) i= 30· diskontna stopnja p = 7%. p= 7%

FNSV = FNSV= -1.535.823,80

Finančna interna stopnja donosnosti

FIRR= -83,399

Relativna neto sedanja vrednost

RNSV= -0,7099

Obrazložitev: Finančna neto sedanja vrednost ima oznako FNSV, V osnovnem izračunu je FNSV negativna in znaša -1.535.823,74 EUR, Eno od najpogosteje uporabljenih meril za presojanje smiselnosti investicijskega projekta je njegova neto

sedanja vrednost ali čista sedanja vrednost. Višina neto sedanje vrednosti je neposredno odvisna od uporabljene obrestne mere kot cene kapitala oziroma od uporabljenega pripadajočega diskontnega faktorja 1+i, s katerim reduciramo bodoče finančne tokove na začetni trenutek. V našem konkretnem zgledu smo vzeli obrestno mero 7 % letno. (Diskontna stopnja je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom),

Finančna interna stopnja donosa ima oznako FIRR, Relativna neto sedanja vrednost, oznaka RNSV, je negativna, kar pomeni da je donosnost projekta nižja od

uporabljene diskontne stopnje Upoštevajoč investicijsko vrednost, prihodke in stroške poslovanja smo za izračun FIRR v nadaljevanju

uporabili ekonomsko dobo trajanja projekta 30 let, Pri uporabljeni diskontni stopnji, ki je po stalnih cenah 7% iščemo v nadaljevanju projekta pozitivno neto

sedanja vrednost in interno stopnjo donosnosti višjo od uporabljene individualne diskontne stopnje 7%, s čimer bo investicija v tem primeru upravičena in ekonomsko smiselna.

2.1.2.2 Ekonomska analiza

Neto sedanja vrednost

18

11

n

i

iip

I

Aproksimativni izračun neto sedanje vrednosti s še naslednjimi podatki je sledeč:

· vrednost investicije (stalna cena) I = €, 1.841.527,17· ekonomska doba investicije (v letih) i= 30· diskontna stopnja p = 7%. p= 7%

ENSV = ENSV= 113.132,30

Ekonomska interna stopnja donosnosti

EIRR= 9,49%


RNSV= 0,112

Doba vračanja investicije

DVI= 15,21 let

Obrazložitev:

Ekonomska neto sedanja vrednost ima oznako ENSV, V osnovnem izračunu je ENSV pozitivna in znaša 113.132,20 EUR, Ekonomska doba projekta je bila narejena na 30 let; Interna stopnja donosa je pri uporabljeni 7% diskontni stopnji pozitivna in znaša 9,49 %, kar pomeni, da je

interna stopnja donosnosti višja od uporabljene individualne diskontne stopnje, s čimer je investicija v tem primeru ekonomsko upravičena in nam pove, da vsaka enota vloženega kapitala ustvari 0,094 enote akumulacije;

RNSV izračun nam kaže, da bo investicija do konca svoje ekonomske dobe projekta zbrala toliko sredstev iz amortizacije in ustvarjenega dobička, da bo takrat mogoče financirati 101,12% enako velikega projekta;

Doba vračanja investicije je 15,21 let, ki je izračunana na podlagi ekonomske analize in visoke dodane vrednosti koristi, ki jih ima regija s tem projektom, prikazane na podlagi JAVNO DOBRO.

2.1.3 Spisek strokovnih podlag

Strokovne podlage za izdelavo investicijskega dokumenta: Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD za projekt: » Obnova Gradu Sternthal- 76/2012,

19

11

n

i

iip

I

2.2 Opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante

2.2.1 Opis upoštevanih variant in navedba razlik med variantami

V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta bili upoštevani Varianta »brez« investicije ter Varianta »z« investicijo.

V primeru Variante »brez« investicije ne bi prišlo do realizacije investicijskega projekta, kar bi pomenilo za Občino Kidričevo nezmožnost zagotovitve ustreznih prostorov za družbene in gospodarske dejavnosti z namenom ohranjanja kulturne dediščine tega območja z regionalnim vplivom.

2.2.2 Stroškovna in vsebinska primerjava obeh variant

Za investicijski projekt je bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerem je bila razdelana le ena varianta.

Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obdelavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ je za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 EUR potrebno izdelati Dokument identifikacije investicijskega projekta in Investicijski program.

Pred investicijska zasnova, kjer so razdelane Variante, po Uredbi ni potrebna, zato stroškovna in vsebinska primerjava variant ni mogoča. Varianta »brez« investicije

Varianta brez investicije pomeni nespremenjeno sedanje stanje, ki pa je neskladno s potrebami ožjega in širšega okolja in zavira razvoj gospodarstva in turizma na tem področju. V primeru Variante »brez« investicije ne bi prišlo do realizacije investicijskega projekta, kar bi pomenilo za Občino Kidričevo nezmožnost gospodarskega, turističnega in družbenega razvoja, medtem, ko bo varianta »z investicijo zelo pripomogla k razvoju občine na vseh področjih predvsem pa na ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine ohranjanje tradicij, kar bo omogočalo razvoj gospodarstva predvsem pa turizma.

Varianta »z« investicijo

Obnova Gradu Sternthal- je širšega družbenega in regijskega pomena, kar narekuje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter zakonski akti in je v skladu z razvojno politiko Republike Slovenije.

Občina Kidričevo želi obnoviti grad Sternthal in s tem prispevati k ohranitvi kulturne dediščine in razvoju kulturne infrastrukture, ohranjanje in razvoj identitet.

20

.

Lokacija in obseg investicijeInvestitor Občina Kidričevo je pri projektantu MODULAR arhitekti d.o.o. naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal na zemljišču s parc. št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju.

Dvorec Sternthal s pripadajočim posestvom leži na JZ obronku naselja Kidričevo, neposredno ob glavni občinski cesti, katero z obeh strani krasi lipov drevored. Osrednje mesto na zemljišču ima dvorec, za njim pa se na JZ delu parcele nahajajo pritlični gospodarski objekti, nekoč v funkciji dvorca in danes niso predmet projektne dokumentacije. Celotna zemljiška parcela je velikosti 16.926 m2. Lokacija je utrjen teren z rahlim padcem proti občinski cesti. Z izjemo dvorišča za dvorcem in dovoznih poti je parcela v celoti ozelenjena s travo in listnatim drevjem.

2.3 Obseg investicije

Tabela:2/5 Obseg investicije

ETAŽA

ETAŽA

ETAŽA PROSTORI m2

ETAŽE SK

K KLET

K1 KOMUNIKACIJA 15,7K1.1 Hodnik

K2 STROJNICAK2.1 Strojnica 1 27,9K2.2 Strojnica 2 32,45

SKUPAJ KLET 76,05 76,05

P PRITLIČJE

P1 KOMUNIKACIJAP1.1 Vhod reprezentativen 10,4P1.2 Hodnik 11,65P1.3 Vhod stranke - vetrolov 12,2P1.4 Hodnik pod stopnicami 5,2P1.5 Dvigalo 2,8P1.6 Vhod posebni 13,9P1.7 Stopnišče 4,75

SKUPAJ 60,9

21

P2 SERVIS IN SANITARIJE 0P2.1 Wc - invalidi 3,75P2.2 Niša pod stopnicami - čistila 2,3P2.3 Wc - moški 3,5

SKUPAJ 9,55

P3 KULTURA, TURIZEM IN PROMOCIJAP3.1 Pisarna 28,5P3.2 Turistične info / Promocija info 25,25P3.3 Sedež kulturnega društva / organizacije 12,15

SKUPAJ 65,9

P4 REPREZENTANCAP4.1 Večnamenska kulturna dvorana 108,5P4.2 Akustika, audio, video 5,2P4.3 Galerija 36,25P4.4 Shramba eksponatov 15,3P4.5 Wc - ženske 3,85P4.6 Wc - moški 4,65P4.7 Shramba - priprava jedi 13,35

SKUPAJ 186,65 323

N NADSTROPJE

N1 KOMUNIKACIJAN1.1 Hodnik 12,1N1.2 Stopnišče 12,45N1.3 Preddverje 1 6,7N1.4 Preddverje 2 25,35N1.5 Hodnik 13,8N1.6 Stopnišče 5,1

SKUPAJ 75,5

N2 SERVIS IN SANITARIJEN2.1 Wc - ženske 3,6N2.2 Wc - moški 2,6N2.3 Wc - ženske 3,5

SKUPAJ 9,7

N3 KULTURA, TURIZEM IN PROMOCIJAN3.1 Pisarna 1 28,5ZN3.1 Terasa 15,1N3.2 Pisarna 2 14,7N3.3 Pisarna 3 16,15N3.4 Pisarna 4 14,45N3.5 Pisarna 5/ Javno podj. vzdrž. gradnje 20,75

22

ZN3.5 Balkon 3,25N3.6 Pisarna 6 / Sedež zveze 11,15N3.7 Pisarna 7 / Info točka učilnice v naravi 18N3.8 Pisarna 8 19,95N3.9 Večnam. dvorana in razstavni prostor 63,9N3.10 Loža 14,75N3.11 Kopirnica in čajna kuhinja 7,7N3.12 Server 2,15

skupaj SKUPAJ 250,5 335,7

SKUPAJ 734,35

2.4 Predmet projekta je v skladu z projektno dokumentacijo adaptacija sledečih prostorov

adaptacija kleti 76,05 m2 adaptacija pritličja 323 m2 adaptacija nadstropja 317,35 m2

Skupaj torej 716,40 m2, ki je osnova za izračun deležev. Podrobnejša analiza je razvidna iz tabele št: 3/3

v dvorcu je vseh skupnih prostorov objekta 716,40 M2 kar predstavlja 100 % operacije in je osnova za izračun koriščenja prostorov po vsebini in namembnosti.

2.5 Namen uporabe prostorov glede na razpisne pogoje

2.5.1 Razdelitev površin v kletnih prostorih:

tehnične površine, ki so predvidene v kleti v znašajo 76,05 m2, za izračun razdelitve prostorov operacije smo upoštevali povprečni faktor razdelitve površin po

etažah , ki znaša 57,90 %, in dobili prostore , ki spadajo v področje družbenih dejavnosti torej namenjeni izvajanju kulture

v velikosti 44.03 m2.

23

2.5.2 Razdelitev površin v pritličnih prostorih:

v pritlični etaži je vseh površin skupaj 323 m2, za družbene dejavnosti namenjene kulturi smo jih upoštevali P3 65,90 m2, 186,65 m2 spremljajočih

P4 . Skupaj torej 252,55 m2, kar predstavlja 78,2 % celotnih površin etaže objekta, ta procentni delež smo upoštevali pri izračunu ostalih tehničnih in komunikacijskih površin in

dobili površine 55,09 m2 objekta, skupnih površin v etaži namenjenim kulturnim aktivnostim je predvidenih 307,64 m2.

2.5.3 Razdelitev površin v nadstropnih prostorih :

vseh površin v nadstropju objekta je 317,35 m2, družbenim dejavnostim oz kulturi so namenjeni sledeči prostori del N3 63,90 m2, N 3.6 11,15 m2, N

3.8 19,95 m2 in pomožni prostori 24,60 m2 skupaj površin 119,60 m2 , kar predstavlja 37,7 % vseh površin etaže. ta procentni delež uporabimo pri pripadajočem znesku ostalih površin v etaži in dobimo velikost

32,12 m2 skupnih površin v etaži namenjenih družbenim dejavnostim oz kulturi je 151,72 m2.

Skupna obnova dvorca Sternthal znaša neto 716,40 m2.

2.6 Obstoječe stanje dvorca Sternhtal

OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA – NOTRANJOSTPrutličje objekta je sestavljeno iż dveh traktov (sklopov), dostopnih preko dveh različnih vhodov. Glavni večji trakt predstavlja osrednji podolgovati volumen objekta, drugi trakt je volumen „zalomljen” v L.KLETKlet ni v uporabi, polovica kleti zaradi zazidanega dostopa ni dostopna, zato meritve niso bile izdelane!PRITLIČJEGlavni trakt pritličja sestoji iż:

večja dvorana v severni polovici trakta – trenutno zanemarjena „ropotarnica” stanovanje št.1 na JV delu trakta vhod, vhodni hodnik in stopnišče na JZ delu trakta večja shramba oz.skladišče na JZ vogalu trakta, kurilnica med stanovanjem in dvorano (vzhodni rob

trakta) prizidan pritličen volumen SV vogala – neurejeno skladišče

Pomožni trakt pritličja (SZ del objekta) sestoji iż: stanovanje št.2 sanitarije, kopalnica ,vezni hodnik in enoramne stopnice v nadstropje

24

Glede na izmere predpostavljamo, da je bil glavni vhod organiziran iż vhodne fasade, mesto vhodnih vrat je predelano in spremenjeno v okno. V prostorih obeh stanovanj so dodani novi predelni zidovi, originalno je imel objekt večje prostore, katerih struktura je razvidna iż posnetka.Stopnišče je dvoramno, s kamnitimi stopnicami in kovinsko ograjo. Prva stopnica je zaobljena. V stropu podestov so razvidne profilacije oz.obrobe.

NADSTROPJEGlavni trakt nadstropja sestoji iż:

stanovanja št.3 južno in vzhodno od stopnišča z dodatno sobo z balkonom na vzhodnem delu nasproti stopnic

stanovanja št.4 severno od stopnišča, zavzema prostor nad obokano dvorano v pritličjuodprta terasa v severovzhodnem vogalu objekta, na prizidanem volumnu loži na zahodne robu objekta, 1 vezana

na stanovanje 4, druga na stanovanje 5Pomožni trakt nadstropja (SZ del objekta) sestoji iż:

stanovanja št.5, ki zavzema celoten trakt, z eno sobo sega v območje glavnega trakta. Stanovanje je dostopno preko enoramnih stopnic, ki se nadaljujejo na podstrešje

Glede na izmere predpostavljamo, da je bil v severnem delu osrednjega trakta nadstropja večji odprt prostor ali dvorana, podobno kot v pritličju, kar nakazuje odsotnost nosilnih sten v stanovanju št.4. Stanovanje 5 je prazno in že nekaj časa ni bilo uporabljeno, zato je v slabšem stanju kot ostali prostori.

OBSTOJEČE STANJE OBJEKTA – STREHADostop na podstreho je omogočen preko osrednjih dvoramnih stopnic osrednjega trakta ali preko pomožnih enoramnih stopnic pomožnega L trakta (fizično trenutno ni mogoč zaradi smeti na stopnišču). Tla na podstrehi so kombinacija betonskih površin (oz.estrih) in lesenih. Podstreha je delno v uporabi stanovalcev, zato so tla očiščena, prostor pa prehoden in večinoma dostopen. Izjema je nadkritje nad stopniščem, kjer točne izmere zaradi lesenega stropa (ocenjeno, da ni stabilen) niso bile izvedene.Celotna streha je bila v okviru meritev razdeljena na več sklopov, definiranih na podlagi zasnove konstrukcije in višinskih delitev. Tla podstrehe niso v istem nivoju, pri izmerah je za izhodišče definirana višina tal na vrhu stopnic, ki je označena s koto 0.00. Osrednji del strehe na vrhu stopnic je najvišji in zasnovan kot štirikapnica, podprta s 4 izstopajočimi podpornimi konstrukcijami v vogalih tlorisnega kvadrata. Ta del strehe je najvišji, izstopajoč tudi iż zunanjega pogleda. Na vrhu štirikapne strehe je montirana nekaj metrska kovinska špica. Špica ima na sredini „bulo” . Pri prenovi strehe je potrebno biti pozoren na omenjeno „bulo”, saj je možno, da so v njej spravljeni dokumeti oziroma časipisi iż časa nastanka ali prenove strehe, kot se je to delalo po drugih podobnih objektih v Evropi. Desno od stopnišča (južni del strehe) se streha nadaljuje kot nekoliko nižja dvokapnica, ki se na južnem robu zaključi s kapjo proti jugu.Levo od stopnišča je streha pav tako nižja dvokapnica. To je tudi edini del strehe, ki ima slemensko lego. Glede na konstrukcijski sistem prepostavljamo, da je bil objekt v preteklosti originalno iż osrednjega trakta in je bil L krak prizidan. To je najbolj opazno na stiku lesene konstrukcije glavnega trakta in nadaljevanju v L, kjer je streha prav tako dvokapna, vendar je stik med obema traktoma izveden kot stik med primarno kosntrukcijo in dodanimi legami in špirovci. Prav tako je med traktoma višinska razlika tal.Na zahodnem robu strehe se primarna streha podaljša in sega preko odprtih lož na zahodni fasadi. Stopnišče je pokrito z dvokapno konstrukcijo z zatrepom, ki se „zaleti” v osrednjo štirikapnico.

Celotna streha ima po zunanjem robu zidani okrasni venec, ki je na vseh delih enako izmaknjen iż ravnine strehe, kljub temu, da se streha zaključuej na različnih višinah.

V strehi so izvedena tudi strešna okna: 6 manjšin polkrožnih oken in eno večje oglato. Trti okrogla okna so v parapetnem zidu osrednjega dela podstrehe in se z zunanje strani kažejo kot 3 odprtine v fasadi.

25

Strešna okna so izvedena kot dekorirani elementi iż tanke pločevini, zavihane preko špirovcev. Na tleh podstrešja leži dodatno okno, vendar na strehi ni razvidno, kje je bila njegova lokacija! Okno je potrebno čim prej spraviti na varen kraj, da se ga bo lahko uporabilo v prenovoljeni strehi ali izvedlo posnetek.

Streha ima po celotnem obodu viseči žleb, pritrjen z dekoriranimi pritrdilnimi elementi. Vogali žlebov imajo kovinske „nadvišane” vogalnike, ki preprečujejo špricanje vode preko roba žleba.

Streha je krita z oglatimi zarezniki v dveh dimenzijah. Manjši se pojavljajo na nekaterih spodnjih delih strehe.Značilnost strehe je tudi značilen lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg. Prav tako se naklon spremeni na mestu kapnih leg, kjer so špirovci nadvišani z dodatno „kajlo”, kar povzroči spremembo naklona (od zunaj streha deluje kot zavihana navzgor).Streha ima več dimnikov, eden je prizidan k objektu. Točna višina dimnikov ni izmerjena.

Varianta »z« investicijo je za realizacijo projekta edina možna, saj je tako z vidika varovanja okolja kot ekonomskega vidika povsem ustrezna.

Ekonomska analiza

EIRR= 9,49% ENSV= 113.132

RNSV= 0,112

DVI= 15,21

Finančna analiza

Dinamična metoda:

FIRR= - 83,39 % FNSV= - 1.535.823,80 RNSV= -0,9844

Statična metoda:

FIRR= - 76,69 % FNSV= - 1.412.269,17 RNSV= - 0,7689

2.7 Utemeljitev izbire optimalne variante

V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelal Modular arhitekti d. o. o., je razdelana le ena varianta, saj zaradi narave investicije ni predvidenih opcij. Tako je kot optimalna varianta bila izbrana varianta,

26

ki je predstavljena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo Dvorca Sternhtal- Multicenter Kidričevo.

Pri izbiri med Varianto »brez« investicije in varianto »z« investicijo je kot optimalna varianta »z« investicijo, saj bi varianta »brez« investicije predstavljala ne realizacijo investicijskega projekta, kar pa je za razvoj Občine Kidričevo in širšega okolja, tj. regije, nesprejemljivo.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbenem področju: Povečanje kakovosti življenja prebivalcev na predmetnem področju kar posredno vpliva na večjo rast

prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo možnosti enakomernega trajnostnega razvoja, razvoja kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju: Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo objekta kulturne dediščine

vzpostavljena kakovostna kulturna infrastruktura za potrebe razvoja turizma, Vključevanje tradicije in kulture v turistično ponudbo.

Tako je varianta »z« investicijo optimalna in edina možna. Varianta »brez« investicije ni bila ocenjena kot upravičena.

2.8 Navedba odgovornih oseb

2.8.1 Občinske strokovne službe odgovorne za investicijski projekt

Tabela 2/6: Preglednica občinske strokovne službe

Ime in priimek Izobrazba Leta del. izkušenj

Strokovno področje, ki ga

pokriva

OdgovornostPri

investiciji

Anton LESKOVAR dipl. ekon. 25 županUsmerjanje in nadziranje

Herbert GLAVIČuniv. dipl. inž. grad.

28Oddelek za

gospodarsko infrastrukturo

Potek izvajanja

2.8.2 Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta

Tabela 2/7 Preglednica vodja projekta

VODJA PROJEKTA IN REFERENCE

Ime in priimek: Herbert GLAVIČ

27

Izobrazba in položaj: univ. dipl. inž. grad.

Področje dela: Oddelek za investicije in režijski obrat

Delovne izkušnje (leta): 28

Izkušnje na primerljivih projektih (naziv investicije, vrednost in kdaj je bila zaključena):

Med primerljivimi izkušnjami je:Izgradnja komunalne infrastrukture v obrtni coni Kidričevo – 779.840,48 € - 31.7.2006Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja I. faza - izgradnja primarne kanalizacije in vodovoda v občini – 2.172.743,87 € - v zaključni faziSekundarna kanalizacija v naselju Strnišče - 701.974,65 €- avgust 2010

Splošno:Strokovna usposobljenost pri vodenju projektov za izgradnjo javne infrastrukture, praktična znanja pri vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev, delavnost, natančnost.

2.8.3 Strokovni delavci, odgovorni za pripravo projektne dokumentacije

Tabela 2/8 Preglednica strokovnih delavcev za pripravo projektne dokumentacije

ČLANI PROJEKTNE SKUPINE – PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

Ime in priimek Izobrazba Leta del. izkušenjStrokovno področje,

ki ga pokriva

Zadolžitev v okviru predloženega

projekta

Mojca Gregorski u.d.i.a. 10Prostorsko projektiranje

Tehnična in strokovna podpora

2.8.4 Strokovni sodelavci, odgovorni za pripravo projektne dokumentacije

Tabela 2/5: Preglednica strokovnih delavcev za pripravo investicijske dokumentacije

ČLANI PROJEKTNE SKUPINE – INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA

Ime in priimek Izobrazba Leta del. izkušenj

Strokovno področje, ki ga

Zadolžitev v okviru predloženega

28

pokriva projekta

Darinka Ratajc mag.up.znanosti 10 Projektno vodenjeIzdelava

investicijske dokumentacije

29

2.8.5 Predvidena organizacija za izvedbo investicije

Izvedba operacije bo organizirana in strokovno spremljana znotraj občinske uprave Občine Kidričevo, v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Prav tako bo občinska uprava spremljala učinke investicije. Odgovorna oseba Občine Kidričevo je župan Anton LESKOVAR. Odgovorna oseba za izvedbo investicijskega projekta pa je višji svetovalec župana in vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo Herbert GLAVIČ. Po potrebi bodo pri izvajanju projekta sodelovali tudi sodelavci zaposleni v občinski upravi in v kolikor bo to potrebno tudi zunanji sodelavci. V času izvedbe se ne predvideva dodatno zaposlovanje.

Po izvedbi investicijskega projekta bo z Dvorcem Sternthal- večnamenskim centrom upravljala Občina Kidričevo.

Slika 2/1: Kadrovsko-organizacijska shema

30

Investicija Občina Kidričevo

izdelovalci projektne in investicijske dokumentacije

izdelovalci razpisne dokumentacije

Gradnja - izvajalci gradbenih del nadzor nad gradnjo

izdelovalci vloge za pridobitev nepovratnih sredstev

Občina KidričevoEU strukturni

sklad

Projekt: »OBNOVA GRADU ŠTERNHTAL«

Upravljanje: Občina Kidričevo

2.9 Spremljanje učinkov investicije

Učinki investicije se bodo spremljali skozi izvedbena dela (fizični učinki – mejniki) in skozi učinke doseganja finančnih kazalnikov investicije.

Fizični kazalniki – mejniki

ŠT. MEJNIKA AKTIVNOST

1 OBNOVA GRADU V SKUPNI VIŠINI 716,40 M2

2 ZAGOTOVITEV PROSTOROV KULTURNI ZVEZI KIDIRČEVO

3 ZAGOTOVITEV PROSTOROV GOSPODARSTVU IN UPRAVI

Finančni kazalniki – mejniki

ŠT. MEJNIKA AKTIVNOST

1 doseganje ENSV

2 doseganje EIRR

3 doseganje RNSV

4 doseganje EDVI

31

2.10 Prikaz ocenjene vrednosti investicije s predvideno finančno konstrukcijo

Tabela 2/6: Obseg in specifikacija investicijske naložbe v stalnih oz tekočih cenah

Leto Vrsta specifikacije

Vrednost v stalnih cenahv EUR, brez

DDV

Vrednost v stalnih cenah

v EUR,z DDV*

Vrednost v tekočih cenah

v EUR,brez DDV

Vrednost v tekočih cenah

v EUR,z DDV*

2012

DIIP 1.000,00 1.200,00 1.000,00 1.200,00

Investicijski program 1.100,00 1.320,00 1.100,00 1.320,00

Projektna dokumentacija 43.969,98 52.763,97 43.969,98 52.763,97

Skupaj: 46.069,95 55.283,97 46.069,98 55.283,97

2013

GOI 720.333,00 864.400,00 733.299,00 879.958,80

nadzor 10.000,00 12.000,00 10.180,00 12.216,00Varnostni

koordinator 3.000,00 3.600,00 3.054,00 3.664,80

Skupaj: 733.333,40 880.000,00 746.533,00 895.839,60

2014 GOI 732.202,63 878.643,16 745.382,27 894.458,73

NADZOR 10.000,00 12.000,00 10.180,00 12.216,00

VARSTVENI KOORDINATO 3.000 3.600,00 3.054,00 3.664,80

PID 10.000,00 12.000,00 10.180,00 12.216,00

Skupaj 755.202,63 906.243,20 768.796,27 922.555,53

Skupaj 1.534.605,98 1.841.527,17 1.561.399,25 1.873.679,10

32

Tabela 2/7: Viri financiranja tekočih cenah v EUR

Viri financiranja po tekočih cenah v EURLeto Vrednost 2012 2013 2014 Delež

Nepovratna sredstva –

Služba vlade RS za lokalno

samoupravo in regionalno

politiko

923.914,00 504.500,00 419.414,00 49,31 %

Lastna sredstva - Občina

Kidričevo949.765,10 55.283,97 391.339,60 503.141,53 50,69 %

SKUPAJ 1.873.679,10 55.283,97 895.839,60 922.555,53 100 %

Za izvedbo investicije je Občina Kidričevo zagotovila 949.765,10 EUR lastnih sredstev iz občinskega proračuna in s tem v primeru pridobitve nepovratnih sredstev Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zagotovila zaprto finančno konstrukcijo. Lastna sredstva za izvedbo operacije so bila zagotovljena s sprejemom proračuna Občine Kidričevo za leto 2012 in 2013 in 14 v posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov.

33

2.11 Zbirni prikaz rezultatov izračuna upravičenosti investicije

Po ekonomski analizi sta izračuna upravičenosti projekta sledeča:

EIRR= 9,49% ENSV= 113.132

RNSV= 0,1120 DVI= 15,21

Obrazložitev: Ekonomska neto sedanja vrednost ima oznako ENSV, V osnovnem izračunu je ENSV pozitivna in znaša 113.132 EUR, Interna stopnja donosa ima oznako EIRR, je pozitivna in znaša 9,49 %, kar pomeni, da je donosnost projekta

višja od uporabljene diskontne stopnje in je izvedba projekta s tega izračuna ekonomsko upravičena in nam pove, da vsaka enota vloženega kapitala ustvari 0,0949 enote akumulacije.

Doba vračanja investicije je 15,21 leta, ki je izračunana na podlagi ekonomske analize in visoke dodane vrednosti koristi, ki jih ima regija s tem projektom, prikazane na podlagi JAVNO DOBRO.

RNSV izračun nam kaže, da bo investicija do konca svoje ekonomske dobe projekta zbrala toliko sredstev iz amortizacije in ustvarjenega dobička, da bo takrat mogoče financirati 101,12% enako velikega projekta.

34

3 OSNOVI PODATKI O INVESTITORJU

3.1 Podatki o investitorju

INVESTITOR




Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19



Transakcijski račun:IBAN SI56 0124 5777 7000 035 Banka SlovenijeIBAN SI56 0124 5010 0017 097 Banka Slovenije

Odgovorna oseba za pripravo investicijskih dokumentov:

Herbert GLAVIČ

Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19


Odgovorna oseba za izvajanje investicije:

Anton LESKOVAR, župan

Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19


DEJAVNOST IN ORGANIZIRANOST

Občina Kidričevo je organizirana po Zakonu o lokalni samoupravi in je temeljna lokalna samoupravna skupnost prebivalcev naselij na območju Občine Kidričevo, ki so povezana zaradi skupnih potreb in interesov njihovih prebivalcev.

Dejavnost in organiziranost investitorja je opredeljena v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in ostalo veljavno zakonodajo. Ena izmed nalog občine je tudi skrb za razvoj lokalne infrastrukture.

35




LASTNA SREDSTVA ZA IZVEDBO INVESTICIJE

Občina Kidričevo bo imela v proračunskih letih 2012 , 2013 in 14 zagotovljen svoj del sredstev za izvedbo in dokončanje investicije. Ker se investicija nanaša na občinsko okoljsko infrastrukturo, občina računa, da bo pridobila del sredstev tudi s prijavo na javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« in razpisno dokumentacijo tega javnega razpisa.

OBČINA KIDRIČEVO

Občina Kidričevo je bila ustanovljena 26. 12. 1994 v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi.

Površina: 71,5km²Prebivalci: 6.673Gospodinjstev: 2.225Delovno aktivnih: 3.542

Občina Kidričevo je občina in naselje v Republiki Sloveniji. Kraj se je pred drugo svetovno vojno imenoval Strnišče (nemško Sternthal; Šterntal), nato pa so ga preimenovali po tedanjem slovenskemu politiku, Borisu Kidriču. Kidričevo je znano po tovarni aluminija Talum.

Naselja v občini Kidričevo so: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.

Občina Kidričevo se ponaša s številnimi krajevnimi znamenitostmi, pa naj gre za naravno ali kulturno dediščino. Večina kulturno zgodovinskih objektov je povezanih s sakralno arhitekturo in umetnostjo. Naj izpostavimo le nekatere objekte: Imenitno veliko cerkev Marijinega vnebovzetja v Cirkovcah, poznogotsko cerkev sv.

36

Kunigunde v Kungoti pri Ptuju, župno cerkev sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju z ladjo iz leta 1662, cerkev iz 17. stoletja sv. Antona Padovanskega v Mihovcih in druge.

V občini je tudi več znamenj in kapelic, grad(ič) v Kidričevem iz 1890 ter močno uničen grad Ravno polje iz 17. stoletja, ki je sodil med najkvalitetnejše graščine svoje vrste na Slovenskem. Posebne pozornosti je deležna kapelica iz 1917, ki sodi v sklop zgodovinsko pomembnega vojaškega pokopališča z ohranjenimi štirimi grobovi. Ohranjenih je tudi nekaj spomenikom iz druge svetovne vojne v Cirkovcah in Kidričevem. Na omenjenem ozemlju lahko najdemo tudi nekaj lepo ohranjenih spomenikov ljudskega stavbarstva, pa naj gre za staro ohranjeno kovačijo v Lovrencu na Dravskem polju ali tipično kmečko hišo s pripadajočim dvoriščem. Med naravnimi znamenitostmi kaže izpostaviti zaščiten drevored pri gradu Ravno polje in pri gradu v Kidričevem, kot tudi okrog 150 let stari apaški hrast ter 80 let staro cirkovško lipo.

V nadaljevanju prikazujemo naselja v Občini Kidričevo. Zraven posameznega naselja je navedeno število prebivalcev in število gospodinjstev po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2002.

Tabela 3/1: Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih občine

NASELJE GOSPODINJSTVA PREBIVALCIApače 254 785Cirkovce 130 403Dragonja vas 53 174Kidričevo 501 1273Kungota pri Ptuju 130 386Lovrenc na Dravskem polju 231 657Mihovce 73 224Njiverce 202 602Pleterje 80 262Pongrce 43 133Spodnje Jablane 68 224Spodnji Gaj pri Pragerskem 46 133Starošince 70 224Stražgonjca 62 180Strnišče 42 105Šikole 102 311Zgornje Jablane 56 175Župečja vas 82 251

SKUPAJ 2.225 6.673

*Vir: Statistični urad RS, julij 2010 (www.stat.si).

37

3.2 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Naziv: PROJEKTA INŽENIRING PTUJ D.O.O.Naslov: TRSTENJAKOVA ULICA 2

2250 PTUJOdgovorna oseba: Drago Vobner, direktor,univ.dipl.inž.str.Telefon: 02 7480710Telefaks: 02 7713591E-pošta: [email protected]čna številka: 53911750Transakcijski račun: Si56 0215-0025060390641 NLBOdgovorna oseba za pripravo investicijskih dokumentov:


Telefon: 02 7480710Telefaks: 027713591E-pošta: [email protected]

38

3.3 Opredelitev in podatki izdelovalca projektne dokumentacije

IZDELOVALEC PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Naziv: MODULAR ARHITEKTI D.O.O.Naslov: Grudnovo nabrežje 23Odgovorna oseba: Mojca GregorskiTelefon: 041-523-333Telefaks: 01 252 2802E-pošta: [email protected]čna številka: SI 86142313Transakcijski račun: SI56 2420 3901 0479 453Odgovorna oseba za pripravo projektne dokumentacije: Mojca Gregorski

Telefon: 0 41 523 333Telefaks: 01 252 2802E-pošta: [email protected]

3.4 Podatki o upravljavcu

UPRAVLJALEC




Telefon: 02 / 799 06 10

Telefaks: 02 / 799 06 19



Transakcijski račun:IBAN SI56 0124 5777 7000 035 Banka SlovenijeIBAN SI56 0124 5010 0017 097 Banka Slovenije

39


4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA

4.1 Opis lokacije

Predmet projekta je OBNOVA OBSTOJEČEGA GRADU STERNHTAL V MULTICENTER KIDRIČEVO.

Investitor Občina Kidričevo je pri projektantu MODULAR arhitekti d.o.o. naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal na zemljišču s parc. št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju.


Obnova celotnega dvorca Sternhtal znaša 716,40 m2.

4.2 Opis stanja

4.2.1 Pregled in analiza obstoječega stanja

Občina Kidričevo si s financiranjem kulturnih, športnih in humanitarnih društev, vključno z društvi upokojencev prizadeva za večjo dejavnost mladih in starejših na vseh področjih. Za delovanje kulturnih društev potrebuje primerno infrastrukturo s prostori, ki bodo omogočali udejstvovanje širšega kroga uporabnikov .Prizadevamo si, da bi sledili sodobnim smernicam in občanom zagotovili prostore za medgeneracijsko druženje, ohranjali snovno in nesnovno kulturno dediščino in omogočali razvoj turističnih produktov naše občine.Že letni program kulture Občine Kidričevo zajema celostno organizirano dejavnost kulture, to je petje, plesi, snovna in nesnovna kulturna dediščina ki je v javnem interesu in se sofinancira iz javnih sredstev. Pozornost želimo nameniti interesnim programom za občane in prebivalce širše regije z namenom spodbujati kakovosten način preživljanja prostega časa in spodbujanja turizma skozi ohranjanje kulturnega potenciala občine Kidričevo.

Osnovna šola z vrtcem in različna društva so nosilci prostočasnega družbenega življenja v občini za ciljne skupine, ki smo si jih odločili podpreti. Omenjeni nosilci spodbujajo druženje in ohranjanje kulturne dediščine ter s tem omogočajo razvoj turizma.

40

Lokalne skupnosti kot najpomembnejši financer, sofinancirajo predvsem gradnjo objektov in skrbijo za njihovo vzdrževanje. Brez izgradnje kulturnih ali večnamenskih objektov je težko zagotavljati primerne prostore za ohranjanje snovne in nesnovne kulturne dediščine ter spodbujanje turističnega potenciala za bodo razvoj generacij.

V občini Kidričevo delujejo:

Zveza kulturnih društev Občine Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju 8,2324 Lovrenc na Dr. Polju.

ZKD Občine Kidričevo so ustanovila društva:

Kulturno društvo Lovrenc na Dr. polju, Lovrenc na Dr. polju 8,2324 Lovrenc na Dr. polju,DPD Svoboda Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo,Društvo Pihalni orkester Talum Kidričevo, Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo,Kulturno društvo MoPZ Talum Kidričevo, Tovarniška c. 10, 2325 Kidričevo,KKD Zvezdni dol Kidričevo, Njiverce vas 32, 2325 Kidričevo,Turistično društvo Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo,Prosvetno društvo Cirkovce, Cirkovce 48, 2326 Cirkovce.

Razlog za nameravano izvedbo operacije obnova Dvorca Sternthal je neustreznost prostorov namenjenih kulturi, s tem pa ohranjanje kulturne dediščine z vplivom povečanja turistične atraktivnosti občine Kidričevo in regije. Tako bo predmet projekta ureditev »Dvorca Sterthal«- Multicenter Kidričevo. Predvidena je adaptacija in obnova dvorca., ki mu bo dodana tudi nova namembnost-vsebina in s tem dodana vrednost.Dvorec Sternthal je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in je zavarovan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Kidričevo.Spada med nepremično kulturno dediščino in se vodi pod EDŠ: 23737.

Pregled preteklosti dvorca Sternthal :Dvorec Sternthal s pripadajočimi gospodarskimi poslopji je najstarejša stavba v kraju Kidričevo. Nastal je na osnovi pristave, ki jo je leta 1830 dal postaviti Adolf Schönfeld. Osrednjo stavbo dvorca je okrog leta 1870 dal sezidati novi lastnik posestva grof Schöndorf. Po končni izgradnji novega dvorca Sternthal se je Schöndorf z družino vanj preselil. V tri gospodarska poslopja dvorca pa so se nastanili delavci in delavske družine. Leta 1890 je imel tako kraj Sternthal (današnje Kidričevo) 3 hiše in 19 prebivalcev, leta 1910 pa je imel del Sternthala, ki se v virih navaja kot zaselek že 35 prebivalcev s tem, da se število zgradb v kraju ni povečalo. Tako izgradnja dvorca praktično pomeni začetek nastajanja naselja Sternthal ali Strnišče, torej današnjega Kidričevega, saj so pred tem na tem območju bili le ovčji hlevi. Leta 1896 je dvorec skupaj s posestvom, velikim približno 331 hektarjev, kupil Ptujčan Franc von Hellin. Ta je do dvorca dal speljati tudi ozkotirno železnico, ki je peljala proti železniškemu postajališču Sternthal na progi Ptuj-Pragersko. Med prvo svetovno vojno je nato Hellin dal del svojega strniškega posestva in dvorec Sternthal v najem avstro-ogrski vojski. V dvorec Sternthal se je takrat nastanil štab avstrijske vojaške uprave, na najetem posestvu pa se je nato v začetku aprila 1915 pričela gradnja barak za ruske vojne ujetnike. Načrtovalo se je, da bi v to taborišče privedli kar 35.000 vojnih ujetnikov. Po pristopu Italije k silam antante in njenem napadu na Avstro-ogrsko se je namembnost posestva spremenila. Poleg taborišča za ruske vojne ujetnike so se v Strnišče začeli naseljevati tudi begunci iz Posočja. Zaradi povečanega števila ranjencev pa so v Strnišču uredili še barake v katerih so namestili rezervne vojaške bolnišnice. Leta

41

1915 so tako v neposredni bližini dvorca Sternthal stale avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice: Klatovo, Dunaj XIX in Halic.Po končani 1. svetovni vojni se je leta 1919 za nakup Hellinovega dvorca in posestva z gospodarsko komisijo pri Deželni vladi za Slovenijo pogajal Franc Čuček proizvajalcu šampanjca ter veleposestniku iz Ptuja. Na posestvu je namreč na podlagi obstoječe infrastrukture avstro-ogrskega ujetniškega taborišča in rezervnih vojaških bolnišnic nameraval odpreti več industrijskih obratov. Ker pa so Čučka pestili poslovni neuspehi, je bil 1. januarja 1926 prisiljen v stečaj. 22. avgusta 1928 je kot glavna upnica Strnišče prevzela Ljudska posojilnica v Ljubljani. Ta je odpravila vsa podjetja in začela podirati barake. Po izselitvi zadnji prebivalcev nekdanjega taborišča, je na posestvu dvorca Sternthal ostalo še okoli 50 delavcev.Ob začetku 2. svetovne vojne v Jugoslaviji je aprila 1941 nemški okupator v Strnišču dvorec in okoliško posest zaplenil v korist državnega komisariata za utrjevanje nemštva. V dvorec se je nato naselilo nemško vojaško poveljstvo, ki je začelo graditi vojaško ujetniško taborišče. V povojni Jugoslaviji se je do leta 1947 vse življenje v Strnišču odvijalo v okolici dvorca Sternthal. Tam so v barakah in nekdanjem gospodarskem poslopju živeli delavci in uslužbenci nastajajoče tovarne. V samem dvorcu je bila urejena menza za delavce, v nekdanji konjušnici pa kinodvorana, ki je delovala že vsaj med 2. svetovno vojno. V eni izmed lesenih barak pri dvorcu, ki je bila last gradbenega podjetja Gradis so usposabljali kvalificirani kader za potrebe tovarne. Šola je delovala do leta 1954. Grajska posest je po 2. svetovni vojni služila najprej kot kmetijsko gospodarstvo, ki je skrbelo za oskrbovanje s hrano delavcev pri gradnji tovarne aluminija v Kidričevem. Leta 1959 je bilo nekdanje posestvo dvorca skupaj s stavbami vključeno v Kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje«, po letu 1961 pa je postalo del Kmetijskega kombinata Ptuj.

Dvorec Sternthal pred 1. svetovno vojno (arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož).

42

Razglednica dvorca Sternthal na kateri je vidno nekdanje dvorišče, spalni in dnevni prostor (Zbirka razglednic Knjižnice Ivana Potrča Ptuj).

Analiza dosedanjih aktivnosti na operaciji z analizo stanja dvorca

Investitor Občina Kidričevo je pri projektantu MODULAR arhitekti d.o.o. naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal na zemljišču s parc. št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju.Projektno dokumentacijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je projektant pripravil na podlagi projektne dokumentacije idejne zasnove (IDZ) in posnetka obstoječega stanja objekta št. 76/11, oktober 2011, v izvedbi podjetja MODULAR arhitekti d.o.o. V dvorcu so predvideni novi prostori za delovanje Zveze Kulturnih društev Kidričevo, uprave, krajevnega urada, informacijskih pisarn, razstavni in prireditveni prostori namenjeni promociji in razvoju kulture in turizma.

Projektna dokumentacija se nanaša na rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal, ki je z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo razglašen za SPOMENIK LOKALNEGA POMENA (pod oznako EŠD 23737). Za potrebe obnove oziroma zamenjave strehe so bili s strani omenjenega Zavoda izdani kulturnovarstveni pogoji št. ES/1983/2011, 12.7.2011 in soglasje št. ES/3510-0531-2011-1.

Obravnavani objekt je enonadstropen, podkleten, zasnovan v obliki črke L. Ima klet, pritličje, nadstropje in neizkoriščeno podstreho. Streha je sestavljena iz osrednje štirikapne strehe ter dvokapnice, ki se „lomi” v tlorisno L obliko. Krita je z opečnatimi zarezniki. Značilnost strehe je lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg. Podstrešje je dostopno po glavnem stopnišču kot tudi po „stranskih” enoramnih stopnicah v severozahodnem delu objekta. V objektu so trenutno naseljena stanovanja, zato je bil predmet številnih predelav in prilagoditev. Fasada je ne obnovljena, odpadajoča, stavbno pohištvo je ponekod zamenjano in prezidano. Vhod v objekt je ż zahodne strani, vezan na glavno stopnišče, ki povezuje večino stanovanj. Na skrajnem SZ robu objekta je dodatno enoramno stopnišče, ki prav tako povezuje vse etaže. Trenutno funkcionira kot notranje zasebno stopnišče dveh stanovanjskih enot.

43

V kleti so shrambe stanovalcev. V pritličju se nahajata dve stanovanji, ostale površine so namenjene komunikaciji, shrambam in skladiščem. V nadstropju so tri stanovanja, mansarda ni izkoriščena. Ostrešje je leseno, streha dvokapnica z zatrepi, nad osrednjim volumnom objekta pa je štirikapnica. Streha je krita je z opečnimi zarezniki.

4.3 Usklajenost investicijskega projekta s strateškimi in drugimi razvojnimi dokumenti

Izdelani investicijski dokument je usklajen z usmeritvami in cilji strukturne politike EU in pravili izvajanja strukturne politike v Republiki Sloveniji in je sestavni del regijskega razvojnega programa za prednostno usmeritev »Enakomeren in trajnostni razvoj« na področju javne infrastrukture v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih., Ukrep RRP 6.3.7 program III.7: razvoj kulture in ohranjanja kulturne dediščine.

Investicija je skladna z naslednjimi programskimi dokumenti:

Operativnim programom razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013;

Strategijo razvoja Slovenije;

Državnim razvojnim programom 2007-2013,

Nacionalnim strateškim referenčnim okvirom 2007-2013,

Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013.

4.4 Opredelitev razvojnih ciljev glede na pogoje javnega razpisa ter določila in upravičene namene razpisne dokumentacije

Predmet IP projekta » OBNOVA GRADU STERNHTAL « je nadaljnja opredelitev projekta na podlagi finančne in ekonomske analize.

4.4.1 Predmet projekta

Predmet projekta »OBNOVA GRADU STERNHTAL« je nadaljnja opredelitev projekta in izbira optimalne variante na podlagi finančne in ekonomske analize. Predmet projekta je obnova gradu Sternthal v Multicenter Kidričevo ter s tem družbeni in gospodarski razvoj občine.

4.4.2 Namen projekta

Namen predvidene investicije je, da se zagotovi urejen prostor za izvajanje kulturne in podjetniške dejavnosti v občini.

Namen investicije je pospešiti skladen kulturen in podjetniški razvoj z uravnoteženim družbenim, gospodarskim in turističnim razvojem ter razvoj z vidika okolja, z zagotavljanjem visoke življenjske ravni in kakovosti zdravja ter bivalnega okolja, in s tem dvig življenjskega standarda vseh občanov v občini Kidričevo.

44

4.5 Cilji projekta

S cilji investicije na področju obnove gradu Sternthal bo investitor zasledoval sledeče namene: izvajanje strateške usmeritve države na področju javne infrastrukture; implementacija veljavnih predpisov s področja urejanja javnih površin; drugo.

Z namenom doseganja sledečih ciljev: izboljšanje družbenega okolja- predvsem kulture občine Kidričevo, ureditev neurejenega objekta, katera kulturna dediščina propada, ureditev razvoja kulturne in ohranjanje kulturne dediščine v občini Kidričevo, izboljšanje pogojev za krepitev regionalnega razvojnega potenciala, povečanje možnosti razvoja podeželja.

4.6 Preveritev usklajenosti operacije s strategijami, politikami in razvojnimi programi

V tej točki bomo prikazali preveritev usklajenosti operacije s strategijo razvoja Slovenije, operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, z regionalnim razvojnim programom in drugimi strateškimi in izvedbenimi dokumenti Republike Slovenije, razvojne regije in samoupravne lokalne skupnosti.

Vizija regionalnega razvoja v Sloveniji je skladen razvoj z uravnoteženimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki v vseh slovenskih regijah, kar bo zagotovilo visoko življenjsko raven in kakovost zdravja ter bivalnega okolja vseh prebivalcev Slovenije. Vizija stremi k trajnostnemu razvoju v najširšem pomenu, ki optimalno izrablja vse regionalne potenciale, pri tem pa ne zmanjšuje virov in možnosti razvoja prihodnjih generacij.

Zakonska podlaga: Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Ur. l. RS, št. 93/2005, Zakon o financiranju občin, Ur. I. RS, št. 123/06, 101/07, Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04, Uredbo o prostorskem redu Slovenije, Uradni list RS, št. 122/04, Uredba o regionalnih razvojnih programih, Ur. l. RS, št. 31/2006, Uredba o pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj , Uradni list RS,

št. 110/04, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Ur.l. RS, št. 81/2007, Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij občin (Uradni

list RS, št. 19/07, 16/08), Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št.

23/06).

Obnova gradu Sternthal je usklajena z usmeritvami in cilji naslednjih strateških dokumentov: s Strategijo razvoja Slovenije in sicer peto razvojno prioriteto Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega

razvoja;

45

z Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 in to s tretjo razvojno prioriteto, katere cilj je skladnejši regionalni razvoj;

z regionalnim razvojnim programom razvojne regije Podravje v obdobju 2007-2013; z območnim razvojnim programom statistične regije Spodnje Podravje; z Zakonom o graditvi objektov (ZGO)

Druge podlage: Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

Projekt je skladen s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, in sicer s četrtim ciljem Kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij ter 4. 3. težnjo Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.

4.7 Usklajenost predmetnega projekta z razvojnimi strategijami in politikami

Projekt » DVOREC STERNTHAL« je usklajen z razvojnimi strategijami: Strategija razvoja Slovenije; Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (DRP, marec 2008); Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (Ljubljana 16. februar

2007); Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, maj 2007;

Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja (Ljubljana, junij 2007); Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (MKGP, julij 2007).

4.7.1 Usklajenost s Strategijo razvoja Slovenije

Strategija razvoja Slovenije opredeljuje vizijo in cilje razvoja Slovenije ter pet razvojnih prioritet z akcijskimi načrti:

konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast, učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za

gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, učinkovita in cenejša država, moderna socialna država in večja

zaposlenost ter povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.

Predmetni projekt je skladen predvsem s peto razvojno prioriteto Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega

razvoja«, saj je osnovni namen obnove gradu teži k skladnejšemu trajnostnemu razvoju, z krepitvijo razvoja

regionalnih središč, k izboljšanju gospodarjenja s prostorom in razvoju nacionalne identitete in kulture, in sicer z

razvijanjem kulturne raznolikosti, razvijanjem zavesti, da je kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete, z

ohranjanjem kulturne dediščine ter prepoznavanjem odgovornosti do kulturne dediščine. Projekt je delno v skladu tudi

46

z ostalimi prioritetami, predvsem pa z osnovnim ciljem Strategije razvoja Slovenije, ki je investiranje v finančni ali

fizični kapital ne le v gospodarskem smislu, ampak tudi vlaganje v okoljski in družbeni kapital. Slednji vključuje

kategorije človeškega kapitala, socialnega kapitala in kulturnega kapitala.

Štirje temeljni cilji, ki naj bi jih Slovenija dosegla do leta 2013, so:

- Gospodarski razvojni cilj

- Družbeni razvojni cilj

- Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj

- Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju

4.8 Usklajenost z Državnim razvojnim programom Republike Slovenije za obdobje 2007-2013

DRP je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja. Sprejete strateške usmeritve in razvojne prioritete operativno

razdela na indikativno finančno ovrednotene programe, pri čemer upošteva oziroma zajame tudi vse druge dokumente

razvojnega načrtovanja, ter za njih

predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire financiranja. Je instrument za prevedbo

strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne razvojno-investicijske programe.

Projekt v svoji osnovi, to je dokument identifikacije investicijskega projekta, v celoti zasleduje strateške usmeritve

DRP, s svojo osnovo v občinskem proračunu in načrtu razvojnih programov za leta 2010-2013 pa projekt zaključuje

svojo finančno konstrukcijo, ko lahko preide v fazo izvedbe. Predmetni projekt je skladen predvsem s peto razvojno –

investicijsko prioriteto »povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«, saj je osnovni namen izgradnje

infrastrukture prav socialna povezanost in medgeneracijsko druženje, kar je temelj moderne socialne države. Projekt je

delno v skladu tudi z ostalimi prioritetami, predvsem pa z osnovnim ciljem Strategije razvoja Slovenije, ki je

investiranje v finančni ali fizični kapital ne le v gospodarskem smislu, ampak tudi vlaganje v okoljski in družbeni

kapital. Slednji vključuje kategorije človeškega kapitala, socialnega kapitala in kulturnega kapitala.

Cilj pete razvojno-investicijske prioritete je zagotoviti visoko kakovost življenja, ki temelji na razvoju kulturne in

nacionalne identitete, skladnejšem razvoju regij, varnosti, gospodarjenju s prostorom in trajnostni mobilnosti ter

izboljšani kakovosti okolja in ustrezni komunalni infrastrukturi.

4.9 Usklajenost z operativnimi razvojnimi programi

Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013: slednji namreč v okviru razvojne prioritete pet: Povezovanje ukrepov trajnostnega razvoja, saj tako ukrepi kot tudi prednostna naloga težijo k skladnejšemu trajnostnemu razvoju, z krepitvijo razvoja regionalnih središč, z zagotavljanjem oskrbe s čisto pitno vodo, z izboljšanjem prometne povezanosti, Prav tako ukrepi kot peta prednostna naloga težijo k zagotavljanju optimalnih pogojev za zdravje, k izboljšanemu gospodarjenju z prostorom in razvoju nacionalne kulture…Projekt je skladen z Osrednjimi projekti Slovenije: Razvojna mreža Slovenije, mreženje naravnih in kulturnih potencialov za razvoj storitev: razvoj kulturnih festivalov, etnografskih in drugih prireditev.Projekt je skladen s strategijo Prostorskega razvoja Slovenije , saj prispevajo k zagotavljanju kvalitete bivanja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje prenovo in oživljanje mest in drugih naselij.

47

4.10 Usklajenost z Regionalnim razvojnim programom za podravsko regijo 2007-2013

Regionalni razvojni program je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti

razvojne regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v

razvojni regiji. Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo predstavlja dogovor med 41 občinami

Podravske razvojne regije in Vlado RS o razvoju Podravske razvojne regije v programskem obdobju 2007-2013.

Projekt je skladen z projektnim predlogom izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa regije

Podravje:prioritete 6.3.7 - Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov ugotavlja, da je razvoj kulture nujen za

ohranjanje kulturne dediščine.

Projekt je skladen z cilji, da bo prihodnji razvoj regije v veliki meri odvisen prav od strateških partnerjev med turizmom in kulturno dediščino oz med turističnim gospodarstvom ter dediščinskimi in kulturnimi institucijami, podjetji in društvi. Objekti kulturne dediščine – gradovi, dvorci, so potrebni celostne vsebinske in programske revitalizacije in vpetosti v sooblikovanje turistične infrastrukture.

4.11 Usklajenost z nacionalnim strateškim načrtom razvoja podeželja

Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja opredeljuje prednostne naloge na področju politike razvoja podeželja.

Prednostne naloge so zasnovane v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju politike razvoja podeželja.

NSNRP je pripravljen za obdobje 2007-2013 in se bo, če posamezne prednostne naloge ne opredeljujejo drugače,

izvajal na celotnem območju Republike Slovenije. Dokument je pripravljen v skladu z izhodišči, podanimi v 11. členu

Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

(EKSRP). Nacionalne prednostne naloge in aktivnosti so izbrane na način in v obliki, ki omogoča ustvarjanje sinergij z

drugimi javnofinančnimi inštrumenti na področju kmetijske politike, pa tudi na področju ekonomske in socialne

kohezije ter prostora in okolja.

Investicija zasleduje cilje 3. osi, in sicer izboljšanje kakovosti življenja na podeželju z oživitvijo vaških jeder, obnovo in

izgradnjo večnamenskih objektov, urejanjem tematskih poti, obnovo kulturne in naravne dediščine. Izpolnjeni cilji

lahko služijo opravljanju raznih storitev in prispevajo k višji kakovosti življenja na podeželju. Spodbude so namenjene

predvsem obnovi in izgradnji skupnih javnih objektov in prostorov z namenom izboljšati družbene, kulturne in druge

aktivnosti v vasi. Poseben poudarek je dan tudi ohranitvi in obnovi kulturnih spomenikov značilnih za podeželje. Z

namenom spodbujanja turizma se ohranjajo naravne vrednote, urejajo razne tematske poti in ostala potrebna

infrastruktura. Spodbude prispevajo predvsem k zmanjševanju razlik med urbanim in ruralnim prostorom ter h

kvalitetnejšemu življenju na podeželja.

4.12 Zakonodaja, ki ureja predmetno področje

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 57/2012), ta zakon ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja

48

inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov ter določa, da graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta.

Zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 110/02, 8/2003), Ta zakon ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem.

Cilj prostorskega načrtovanja je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogoča: 1. trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, 2. kakovostne bivalne razmere, 3. prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, 4. prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega, 5. ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, 6. sanacijo degradiranega prostora, 7. varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave, 8. celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino, 9. zagotavljanje zdravja prebivalstva, 10. funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter 11. obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu.Zakon o javnih naročilih ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06). Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju.

Načrtovana investicija v javno infrastrukturo je v javnem interesu in ne predstavlja državne pomoči.

49

5 OPREDELITEV TRŽNIH MOŽNOSTI

5.1 Proizvodi in storitve

Obnovljene površine dvorca Sternthal v večnamenski center, bodo namenjene izvajanju naslednjih aktivnosti:

Zveza kulturnih društev občine Kidričevo:

Novoletni dobrodelni koncert Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku Prireditev ob občinskem prazniku Prireditve na tržnici Novoletni sejem Druge občinske prireditve Koncerti manjših glasbenih skupin (ljudski pevci, komorne manjše skupine, pevski zbori…), prostor v

dvorcu bo omogočal samostojne koncerte manjših glasbenih skupin še posebej manjših komornih zasedb, saj dvorane, ki sicer v občini so, so prevelike in za male zasedbe neaktualne.

Stalne razstave likovnih del (v občini in okolici imamo veliko ljubiteljskih slikarjev, ki niso imeli priložnosti razstaviti svoja dela. V prostoru bi jim tako omogočili stalne razstave ljubiteljskih slikarjev, in tudi drugih ustvarjalcev kot so kiparji…)

Razstave po ustvarjalnih delavnic odraslih in otrok. Ustvarjalne delavnice pripravljajo društva skozi vse leto. (otroci in tudi odrasli si krajšajo čas tudi v raznih ustvarjalnih delavnicah, kjer izdelujejo razne ročnodelske izdelke kot so poslikava na svilo, izdelava nakita …)

Izvajanje delavnic – tečajem drobnih izdelkov (nakita, keramike ….) Pravljične urice za najmlajše (v prostoru bi izvajali pravljične urice za najmlajše) Lutkovno ustvarjanje (lutkovne ustvarjalnosti pri nas ni bilo, saj zato ni bilo primernega prostora.

Otroci bi se lahko spoznali z lutkovno ustvarjalnostjo, izdelavo lutk, lutkovnih igric za najmlajše) Literarni nastopi (mladi ustvarjalci in tudi sodobniki bi izvajali literarne nastope) Nastopi folklornih skupin (predvsem z vidika prenašanja ljudske premične dediščine)

Društvo kmečkih žena:

degustacija in promocija avtohtonih “ dravsko- ptujskih jedi”, delavnice, tečaji, izobraževanje, predstavitve, posveti, razstave … prikazi starih običajev in navad ob praznikih, porokah in drugih družinskih dogodkih. razstave dobrot kmetij občine Kidričevo (v občini Kidričevo imamo bogato tradicijo ohranjanja dobrot

kmetij, ki se do sedaj niso imeli priložnosti predstavljali in razstavljati. Gre za dobrote iz peči naših babic, katero neguje predvsem društvo podeželskih žena in deklet)

Hodnik:

restavratorski krožki in razstave restavriranih del, občasne razstave izdelkov iz podeželja (košare, cokli, izdelki iz domače ovčje volne…)

Dvorane:

50

manjši glasbeni koncerti, literarni večeri … turistični ogledi, Večeri potopisov, razstave dvorec Sternthal skozi čas, razstave narodnih noš, pustnih likov.

5.2 Obstoječa ponudba

V občini trenutno ni organizirane ponudbe aktivnosti, katerih izvajanje bo omogočeno z realizacijo načrtovanih investicijskih posegov, saj za to ni ustreznih prostorskih pogojev.

5.3 Ocena tržnih možnosti

Glede na to, da je osnovni namen načrtovanih investicijskih posegov zagotovitev ustrezne kulturne in turistične infrastrukture v občini Kidričevo in s tem boljših pogojev za nadaljnji razvoj kulturnih, turističnih in drugih dejavnosti, s ciljem povečanja atraktivnosti občine, se z zgoraj predstavljenimi dejavnostmi ne namerava tržiti v smislu ustvarjanja dohodka in dobička.

Objekt bo služil kot prostor za izvajanje kulturnih, kulturno turističnih in s tem povezanih aktivnosti in bo le posredno vplival na ustvarjanje prihodkov v občini v dejavnostih, ki dopolnjujejo ponudbo predstavljenih aktivnosti (gostinstvo, trgovina, druge storitvene dejavnosti).

6 TEHNIČNO -TEHNOLOŠKI DEL

Investitor Občina Kidričevo je pri projektantu MODULAR arhitekti d.o.o. naročila izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal na zemljišču s parc. št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju.Projektno dokumentacijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je projektant pripravil na podlagi projektne dokumentacije idejne zasnove (IDZ) in posnetka obstoječega stanja objekta št. 76/11, oktober 2011, v izvedbi podjetja MODULAR arhitekti d.o.o.Projektna dokumentacija se nanaša na rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal, ki je z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo razglašen za SPOMENIK LOKALNEGA POMENA (pod oznako EŠD 23737). Za potrebe obnove oziroma zamenjave strehe so bili s strani omenjenega Zavoda izdani kulturno varstveni pogoji št. ES/1 983/2011, 12.7.2011 in soglasje št. ES/351 0-0531- 201 1-1.Projekt je načrtovan v s skladu:

s projektno nalogo naročnika (Občina Kidričevo) s prostorsko dokumentacija in predpisi, ki veljajo na območju nameravane gradnje - z zakoni, pravilniki,

standardi in tehničnimi predpisi, naštetimi v nadaljevanjuPri izdelavi projektne dokumentacije obnova dvorca Sternthal v Kidričevem, projekt arhitekture, so upoštevani naslednji zakoni, pravilniki, standardi in tehnični predpisi:

51

PROMET IN ZUNANJA UREDITEVObstoječe stanje:Obravnavana zemljiška parcela ima dva obstoječa cestna priključka na občinsko cesto (Kopališka ulica), eden služi dvorcu drugi pa gospodarskemu objektu. Parkiranje je urejeno na dvorišču ob objektu. Vhoda v objekt sta dva, eden v pomožni zahodni trakt in drugi v južni del glavnega trakta objekta, oba z dvorišča.

Dovozi in mirujoči promet:Obstoječi cestni priključek neposredno ob dvorcu se ukine, nadomestijo ga zelene površine. Glavni dovoz do dvorca in gospodarskih objektov, ki sicer niso predmet projektne dokumentacije, se preusmeri na cestni priključek na južnem vogalu parcele. Na novo začrtana trasa dovozne poti (ta se vzdolž parkirišča priključi na obstoječo traso dovozne poti na sosednjo parcelo št. 1012/9) vodi na novo zasnovano parkirišče, ki je umeščeno ob dvoriščni krak dvorca in se razteza do sosednjega zemljišča s poslovno stavbo Revital. Parkirišče je pretočno, na njem je predvidenih 24 pm za zaposlene in obiskovalce, od tega sta 2pm namenjeni invalidom. V vogalu parkirišča se nahaja prostor za zbiranje smeti.

Dostop do objekta:Reprezentančni dostop za pešce se uredi neposredno z občinske ceste do rekonstruiranega reprezentativnega vhoda na ulični fasadi. Drugi dostop z občinske ceste vodi mimo objekta na ploščad za njim. Dostop iz parkirišča je urejen preko javne tlakovane ploščadi z rastrsko zasaditvijo dreves na dvoriščni strani objekta. Ploščad služi kot prostor zbiranja pred in po večjih prireditvah ali kot večnamenska ploščad za druge aktivnosti prebivalcev naselja. Ploščad vzdolž objekta povezuje manjšo parkovno ureditev na jugu in večji park na severni strani. Nanjo pa se navezuje parkirišče na eni strani in intimnejši predprostor objekta z nadstrešnico na drugi strani. Suh dostop do objekta je nad krit z lahko nadstrešnico, pod katero so nameščeni glavni vhodi v objekt. Servisni vhod v objekt je na severni strani objekta, dostopen neposredno z dvorišča.Zunanja ureditevCelotna zunanja ureditev je zasnovana tako, da v največji možni meri ohranja kvalitete obstoječega prostora, predvsem zelene površine in zasaditve - drevesa. Dvorec z ene strani obdaja zelena preproga parka, z druge strani pa se ga dotika ploščad tlakovana s teraco ploščami večjih in manjših dimenzij. Obstoječi cestni priključek neposredno ob objektu se ukine, nadomestijo ga zelene površine – ponovna oživitev lipovega drevoreda. Na dvoriščni strani objekta se uredi parkirišče in javna tlakovana ploščad z rastrsko zasaditvijo dreves. Zasaditev ponazarja nadaljevanje volumna objekta proti zahodu.. Ploščad je nivojsko dvignjena od prometnih površin, hkrati ju ločuje tudi zeleni tampon nizkih grmovnic oz. drevored manjših vertikalnih dreves ob katerih se namesti linijska klop večjih dimenzij. Reprezentativni vhod na ulični fasadi je poudarjen s simetralno zasaditvijo nizkih grmovnic pravilnih geometrijskih oblik.

OBJEKTObstoječe stanje:Obravnavani objekt je enonadstropen, podkleten, zasnovan v obliki črke L. Ima klet, pritličje, nadstropje in neizkoriščeno podstreho. Streha je sestavljena iż osrednje štirikapne strehe ter dvokapnice, ki se lomi” v tlorisno L obliko. Krita je z opečnatimi zarezniki. Značilnost strehe je lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg. Podstrešje je dostopno po glavnem stopnišču kot tudi po „stranskih” enoramnih stopnicah v severozahodnem delu objekta.

52

V objektu so trenutno naseljena stanovanja, zato je bil celoten objekt predmet številnih predelav in prilagoditev. Fasada je ne obnovljena, odpadajoča, stavbno pohištvo je ponekod zamenjano in prezidano. Vhod v objekt je ż zahodne strani, vezan na glavno stopnišče, ki povezuje večino stanovanj. Na skrajnem SZ robu objekta je dodatno enoramno stopnišče, ki prav tako povezuje vse etaže. Trenutno funkcionira kot notranje zasebno stopnišče dveh stanovanjskih enot.V kleti so shrambe stanovalcev. V pritličju se nahajata dve stanovanji, ostale površine so namenjene komunikaciji, shrambam in skladiščem. V nadstropju so tri stanovanja, mansarda ni izkoriščena. Ostrešje je leseno, streha dvokapnica z zatrepi, nad osrednjim volumnom objekta pa je štirikapnica. Streha je krita je z opečnimi zarezniki. Značilnost strehe je tudi značilen lom naklona in višinski zamik strešin v ravnini vmesnih leg.Oblikovna zasnova objekta:Pri oblikovni zasnovi rekonstrukcije objekta, ki je zavarovan kot spomenik lokalnega pomena, je naše glavno vodilo vrniti objektu prvotno podobo, ki jo je imelo pred prezidavami, ki so se vrstile skozi čas, glede na različne funkcije objekta.V Projektni dokumentaciji posnetka obstoječega stanja objekta št. 76/11, oktober 2011 so izpostavljeni različni arhitekturni elementi, ki jih je vredno ohraniti in do njih smo vzpostavili še posebej občutljiv odnos.V prvi vrsti se obnovi fasada in streha po vzoru slikovne dokumentacije in posnetka obstoječega stanja ter v skladu s projektnimi pogoji ZVKDS. Vse okenske odprtine se ohrani v izvornih dimenzijah, dotrajana okna se zamenja z novimi po vzoru obstoječih. Prav tako ostalo stavbeno pohištvo. Rekonstruira se reprezentativni vhod na ulični fasadi, ki je danes spremenjeno v okno. V notranjosti se v večji meri ohrani nosilne zidove. Reprezentira se obokan opečni strop med jeklenimi traverzami. Prav tako se poudari do sedaj skrite oboke na enoramnem stopnišču. Z novimi, javnosti dostopnimi vsebinami se v dvorani predstavi obokan strop, rekonstruira se kamnito stopnišče, ki je podaljšek reprezentativnega vhoda in je dostopen javnosti, saj predstavlja glavno vertikalno komunikacijo med novimi vsebinami stavbe namenjene občemu uporabniku. Ostali vhodi v objekt so z dvoriščne strani. Vhod v krajevni urad upravne enote je krit z lahko nadstrešnico, ki je edini dodani element k objektu. Nadstrešnica je umeščena tako, da povabi mimoidočega v prostor, njena tanka konstrukcija pa ne zastira pogleda na fasado dvorca.Programska zasnova objekta:Obstoječo stanovanjsko namembnost zamenja vsebina , prostori namenjeni družbenim in gospodarskim dejavnostim. Odprtost objekta javnosti je še dodatna vrednost, ki jo bo objekt pridobil s spremembo namembnosti.Izhodišče zasnove prostorov v objektu so naslednje dejavnosti:- prostori namenjeni družbenim dejavnostim- predvsem več kot 50 % ustvarjanju dodane vrednosti na področju kulture,- protokolarni prostori (večnamenska dvorana za poroke in ostale prireditve odprtega tipa) - - uprava, krajevni in policijski urad .

Funkcionalna zasnova objekta:Glede na programsko raznolikost objekta je ta sestavljen iz več funkcionalnih sklopov, ki so za javnost odprti, selektivno odprti in zaprti.

Lega objekta

53

Dvorec Sternthal, ki je predmet projektne dokumentacije stoji na zemljišču s parcelno številko 1012/32, k.o. Lovrenc na Dravskem polju. Velikost celotne zemljiške parcele je 1 6.962 m2.Velikost objektaZazidana površina obstoječega objekta (po SIST ISO 9836:2000 navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče) je 430,70 m2. Rekonstrukcija objekta v celoti ohrani tlorisni gabarit objekta, na dvoriščni strani pa je dodana nadstrešnica nad vhodom, zato zazidana površina rekonstruiranega objekta meri 488,45 m2.Rekonstrukcija objekta v celoti ohranja tlorisne in višinske gabarite obstoječega objekta. Etažnost objekta je K+P+1.Rekonstrukcija objekta v celoti ohrani odmike od sosednjih parcel in objektov:Odmik objekta do parcelne meje: S: Parc. št. 101 2/33: 53,7 mJV: Parc. št. 1175/2: 8,4 m Z: Parc. št. 1012/33: 53,7 m J: Parc. št. 1012/9: 70,3 mMin. odmik objekta do sosednjih objektov na isti parceli: 31,6 m

Obstoječe stanje:Obravnavana zemljiška parcela ima dva obstoječa cestna priključka na občinsko cesto (Kopališka ulica), eden služi dvorcu drugi pa gospodarskemu objektu. Parkiranje je urejeno na dvorišču ob objektu. Vhoda v objekt sta dva, eden v pomožni zahodni trakt in drugi v južni del glavnega trakta objekta, oba z dvorišča.Dovozi in mirujoči promet:Obstoječi cestni priključek neposredno ob dvorcu se ukine, nadomestijo ga zelene površine. Glavni dovoz do dvorca in gospodarskih objektov, ki sicer niso predmet projektne dokumentacije, se preusmeri na cestni priključek na južnem vogalu parcele. Na novo začrtana trasa dovozne poti (ta se vzdolž parkirišča priključi na obstoječo traso dovozne poti na sosednjo parcelo št. 1012/9) vodi na novo zasnovano parkirišče, ki je umeščeno ob dvoriščni krak dvorca in se razteza do sosednjega zemljišča s poslovno stavbo Revital. Parkirišče je pretočno, na njem je predvidenih 24 pm. za zaposlene in obiskovalce, od tega sta 2pm namenjeni invalidom. V vogalu parkirišča se nahaja prostor za zbiranje smeti.

Dostop:Reprezentančni dostop za pešce se uredi neposredno z občinske ceste do rekonstruiranega reprezentativnega vhoda na ulični fasadi. Ta je vzdolž objekta povezan z drugim dostopom z občinske ceste, ki vodi mimo objekta na ploščad za njim. Dostop iz parkirišča je urejen preko javne tlakovane ploščadi z rastrsko zasaditvijo dreves na dvoriščni strani objekta. Ploščad služi kot prostor zbiranja pred in po večjih prireditvah ali kot večnamenska ploščad za druge aktivnosti prebivalcev naselja. Ploščad vzdolž objekta povezuje manjšo parkovno ureditev na jugu in večji park na severni strani. Nanjo pa se navezuje parkirišče na eni strani in intimnejši predprostor objekta z nadstrešnico na drugi strani. Suh dostop do objekta je nadkrit z lahko nadstrešnico. Servisni vhod v objekt je na severni strani objekta, dostopen neposredno s parkirišča.

Intervencija:Dovozna pot za intervencijska vozila bo potekala po cesti na manipulativne površine do objekta. Dovozi za intervencijske enote so zaradi lege objekta in načrtovanih komunikacij možne z več strani objekta. Delovna površina za intervencijska vozila je predvidena na zahodni strani objekta, in sicer prostor v velikosti 7 m x 12 m. Površine bodo utrjene z najmanj 10 t osnega pritiska. Višinskih ovir, ki bi onemogočale dostop ne bo.

54

ZUNANJA UREDITEV Celotna zunanja ureditev je zasnovana tako, da v največji možni meri ohranja kvalitete obstoječega prostora, predvsem zelene površine in zasaditve - drevesa. Trasa dovozne poti je zasnovana tako, da v največji možni meri ohrani obstoječa markantna drevesa v prostoru. Dvorec z ene strani obdaja zelena preproga parka, z druge strani pa se ga dotika ploščad tlakovana s teraco ploščami večjih in manjših dimenzij. Obstoječi cestni priključek neposredno ob objektu se ukine, nadomestijo ga zelene površine – ponovna oživitev lipovega drevoreda. Na dvoriščni strani objekta se uredi parkirišče in javna tlakovana ploščad z rastrsko zasaditvijo dreves. Zasaditev ponazarja nadaljevanje volumna objekta proti zahodu. Ploščad je nivojsko dvignjena od prometnih površin, hkrati ju ločuje tudi zeleni tampon nizkih grmovnic oz. drevored manjših vertikalnih dreves ob katerih se namesti linijska klop večjih dimenzij. Reprezentativni vhod na ulični fasadi je poudarjen s simetralno zasaditvijo nizkih grmovnic pravilnih geometrijskih oblik.

PRIKLJUČKI NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO

elektro vod :Obstoječi objekt je že priključen na NN omrežje. Obstoječi NN vodi na parceli se zakoličijo in odstranijo. Za novo priključno moč (3x100A / 66 kW in 1x25A / 5 kW) bo zgrajen nov lasten izvod iz obstoječe TP Kidričevo – Grad na parc. št. 1012/9 k.o. Lovrenc na Dravskem polju. Na objektu bo na fasadi (ob servisnem vhodu) locirana priključna omara, v kateri bosta nameščena dva števca električne energije (občina in policijski urad).vodovodObstoječi objekt je že priključen na javno vodovodno omrežje. Obstoječi vodovodni priključek se rekonstruirafekalna kanalizacija:Ob južnem robu križišča lokalne ceste in Kopališke ulice se nahaja obstoječi revizijski jašek, na katerega se moramo priključiti s fekalno kanalizacijo v skladu s projektnimi pogoji upravljalca (Komunalno podjetje Ptuj). V ta jašek se priključuje tlačni fekalni kanal iz smeri Strnišča, iztok poteka v smeri Kopališke ulice s končno dispozicijo na ČN Apače. Oba glavna kraka ob objektu (severni in zahodni) se združita v jašku J1, od koder se izvede priključek na obstoječi jašek. Prečkanje lokalne ceste se izvede s prekopom.

meteorna kanalizacija:Vso meteorno vodo novih projektiranih zunanjih površin in vodo s strehe novega objekta vodimo v naprave za ponikanje, kar je usklajeno s projektnimi pogoji upravljalca. Predvideno je eno ponikovalno polje, locirano v zelenici, severno od parkirišča.Odvodnja iz voznih in parkirnih površin je predvidena preko točkovnih cestnih požiralnikov, ki imajo integrirane peskolovilce. Pred iztokom v ponikanje je potrebno vso vodo z voznih in parkirnih površin očistiti v ustrezno dimenzioniranem koalescentnem oljnem separatorju (lovilcu olja), ki ima integriran vsedalnik trdnih delcev.Meteorna kanalizacija strehe in ostalih urejenih površin predstavlja čisto meteorno vodo, zato jo vodimo direktno v ponikanje. Odvodnja poteka preko linijskega in točkovnih požiralnikov z integriranimi peskolovilci. Ob strešnih odtokih so nameščeni peskolovilci.

Telefon:

55

Telefonski priključek bo izveden v drugi fazi. V prvi fazi se bo namreč izvedla zgolj kabelska kanalizacija, v katero bo možno naknadno položiti priključni telefonski kabel. Prav tako bo izvedena priključna TK omarica na fasadi objekta.CATV priključek:Po obravnavani parceli poteka nadzemeljski kabel CATV. Mesto priključitve objekta na CATV omrežje je bližnji drog CATV omrežja (upravljalec Telemach d.o.o.). Od droga pa dfo priključitve CATV omarice (ta je locirana na fasadi objekta) bo v zemljo položen zemeljski koaksialni kabel.Toplovod:Vir ogrevanja je daljinsko toplovodno ogrevanje.komunalni odpadki :Odpadke se bo zbiralo na zato predvidenem zbirnem in odjemnem ob parkirišču, ki omogoča dostop komunalnim vozilom. Na lokaciji bodo nameščene ločene posode za zbiranje papirja, stekla, embalaže in ostalih odpadkov.Cestni priključek:Območje se z novim priključkom navezuje na lokalno cesto LC 165 141. Priključek je lociran cca. 55 m južno od križišča Kopališka ulica. To križišče ostaja nespremenjeno.

ELEMENTI ZA ZAKOLIČENJE OBJEKTA IN PODATKI O ZEMLJIŠKI PARCELIGrafična priloga LIST 3: » Elementi za zakoličenje in grafični prikaz območja gradbišča «Zemljiška parcela je veli kosti 1 6.962 m2. Predmet projektne dokumentacije je le del zemljiške parcele (dvorec s parkom). Zakoličbene točne so razvidne iz grafičnega dela načrta. Objekt se rekonstruira po zgledu obstoječega, ohranijo se vsi tlorisni in višinski gabariti. Točke zakoličbe so podane le za zunanjo in prometno ureditev.

56

7 ANALIZA ZAPOSLENIH »BREZ« INVESTICIJE IN »Z« INVESTICIJO

Izbira alternative »z« investicijo glede na alternativo »brez« investicije ne vpliva na povečanje števila zaposlenih pri investitorju. Izvedba operacije bo organizirana in strokovno spremljana znotraj občinske uprave Občine Kidričevo, v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Prav tako bo občinska uprava spremljala učinke investicije. Odgovorna oseba Občine Kidričevo je župan Anton LESKOVAR. Odgovorna oseba za izvedbo investicijskega projekta pa je višji svetovalec župana in vodja oddelka gospodarske infrastrukture Herbert GLAVIČ. Po potrebi bodo pri izvajanju projekta sodelovali tudi sodelavci zaposleni v občinski upravi in v kolikor bo to potrebno tudi zunanji sodelavci. V času izvedbe se ne predvideva dodatno zaposlovanje.

Investicija obravnavanega projekta ne bo zahtevala novih delovnih mest oz. nikakršne kadrovske širitve, razen v primeru, ki ga v tem trenutku ni mogoče predvideti. Po zaključku investicije bo investitor – občina Kidričevo predmet investicije prenesla v svoje poslovne knjige in ga tudi opravljala.

Če bo upravljavec dvorca ugotovil, da mu primanjkuje osebja za vzdrževanje in obratovanje DVORCA STERNTHAL, bo navedeno uredil z zaposlovanjem novih oseb. Brez investicije ne bo zaposlena nobena nova oseba.

Skrbnik investicijskega projekta in odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta bo višji svetovalec

župana in vodja oddelka gospodarske infrastrukture Herbert GLAVIČ.

Tabela:7/1: Preglednica vodje projekta in reference

VODJA PROJEKTA IN REFERENCE

Ime in priimek: Herbert GLAVIČ

Izobrazba in položaj: univ. dipl. inž. grad.

Področje dela: Oddelek za investicije in režijski obrat

Delovne izkušnje (leta): 28

Izkušnje na primerljivih projektih (naziv investicije, vrednost in kdaj je bila zaključena):

Med primerljivimi izkušnjami je:Izgradnja komunalne infrastrukture v obrtni coni Kidričevo – 779.840,48 € - 31.7.2006Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja I. faza - izgradnja primarne kanalizacije in vodovoda v občini – 2.172.743,87 € - v zaključni faziSekundarna kanalizacija v naselju Strnišče - 701.974,65 €- avgust 2010

Splošno:Strokovna usposobljenost pri vodenju projektov za izgradnjo javne infrastrukture, praktična znanja pri vzpostavljanju javno-zasebnih partnerstev, delavnost, natančnost.

57

8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH

8.1 Navedba osnov in izhodišča za oceno

Podlaga za oceno investicijske vrednosti je že izdelana projektna dokumentacija oz. povprečne tržne cene za tovrstne posege. Investicijske stroške smo prikazali kot vse izdatke in vložke v denarju, ki so neposredno vezani na investicijski projekt, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav in so neposredno vezane na investicijski projekt. Za izračun upravičenih stroškov smo upoštevali stroške celotne investicije obnova gradu Sternthal - Multicenter Kidričevo.

Za obseg potrebne vsebine investicijske dokumentacije smo upoštevali Uredbo o enotni metodologiji za pripravo

investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006) ter Delovni dokument 4 –

navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi (08/2006).

Strokovna podlaga za pripravo ocene vrednosti investicije je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, številka projekta: 76/2012, ki ga je izdelalo podjetje Modular arhitekti d. o. o.

Skupna vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah znaša 1.534.605,98 (brez DDV), po tekočih cenah pa znaša 1.561.399,25 EUR (brez DDV). DDV znaša 306.921,19 EUR po stalnih cenah in 312.279,85 EUR po tekočih cenah.

58

8.2 Ocena celotnih investicijskih stroškov po stalnih cenah

8.2.1 Ocena celotnih investicijskih stroškov po stalnih cenah

Tabela 8/1: Celotna investicijska vrednost projekta po stalnih cenah brez DDV in 20 %-im DDV (v EUR)

Zap. št.

VRSTA DELA VREDNOST brez DDV

z DDV

1. DIIP 1.000,00 1.200,002. Investicijski program 1.100,00 1.320,00


4. GOI -dela 1.452.536,00 1.743.043,20

6. Gradbeni nadzor 20.000,00 24.000,00


9. PID 10.000,00 12.000,00

SKUPAJ VREDNOST 1.534.605,98 1.841.527,17SKUPAJ VREDNOST brez DDV

1.534.605,98

DDV - 20% 306.921,19SKUPAJ VREDNOST z DDV 1.841.527,17

Skupna vrednost investicije po stalnih cenah:- brez DDV-ja: 1.534.605,98 EUR, - z DDV: 1.841.527,17 EUR.

59

8.3 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po stalnih cenah

8.3.1 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po stalnih cenah

Tabela 8/2: Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov, v stalnih cenah v EUR

VRSTA DEL UPRAVIČENI STROŠKI

NEUPRAVIČENI STROŠKI SKUPAJ

1. DIIP 1.200,00 1.200,00

2. Investicijski program 1.100,00 220,00 1.320,00


5. GOI – 1.452.536,00 290.507,20 1.743.043,20

6. Gradbeni nadzor 20.000,00 4.000,00 24.000,00

7. Varnostni koordinator 6.000,00 1.200,00 7.200,00

9. PID 10.000,00 2.000,00 12.000,00

SKUPAJ 1.489.636,00 351.891,17 1.841.527,17


1. Investicijski program 1.100,00

4. GOI 1.452.536,00

5. Gradbeni nadzor 20.000,00

6. Varnostni koordinator 6.000,00

8. PID 10.000,00

SKUPAJ 1.489.636,00

60

8.4 Ocena celotnih stroškov po stalnih cenah – dinamika po letih

8.4.1 Ocena celotnih stroškov po stalnih cenah – dinamika po letih

Tabela 8/3: Ocena celotnih stroškov-dinamika po letih, v stalnih cenah

Leto 2012 2013 2014 Skupaj

Letni korektor 1,000 1,000 1,000

INVESTICIJA 2012 2013 2014

Upravičeni stroški 1.100,00 733.333,40 755.202,63 1.499.536,00

Neupravičeni stroški54.183,9

7 146.666,60 151.040,57 351.891,17

Skupaj (celotna inv. vrednost)55.283,9

7 880.000,00 906.243,20 1.841.527,17

8.5 Ocena celotnih investicijskih stroškov po tekočih cenah

8.5.1 Ocena celotnih investicijskih stroškov po tekočih cenah

Tabela 8/4: Celotna investicijska vrednost projekta po tekočih cenah brez DDV in 20 %-im DDV (v

EUR)

Zap. št. VRSTA DELA VREDNOST brez DDV z DDV1. DIIP 1.000,00 1.200,00

2. Investicijski program 1.100,00 1.320,00


4. GOI 1.478.681,27 1.774.417,53

5. Gradbeni nadzor 20.360,00 24.432,00


7. PID 10.180,00 12.216,00

SKUPAJ VREDNOST 1.561.399,25 1.873.679,10

SKUPAJ VREDNOST brez DDV 1.561.399,25

DDV - 20% 312.279,85SKUPAJ VREDNOST z 1.873.679,10

61

DDV

Skupna vrednost investicije po tekočih cenah:- brez DDV-ja: 1.561.399,25EUR, - z DDV: 1.873.679,10EUR.

8.6 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po tekočih cenah

8.6.1 Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov po tekočih cenah

Tabela 8/5: Ocena upravičenih in neupravičenih stroškov, v tekočih cenah v EUR

VRSTA DEL UPRAVIČENI STROŠKI NEUPRAVIČENI STROŠKI SKUPAJ

1. DIIP 1.200,00 1.200,00


3. Investicijski program 1.100,00 220,00 1.320,00

4. GOI 1.478.681,27 295.736,26 1.774.417,53

5. Gradbeni nadzor 20.360,00 4.072,00 24.432,00

6. Varnostni koordinator 6.108,00 1.221,60 7.329,60

7. PID 10.180,00 2.036,00 12.216,00

SKUPAJ 1.516.429,27 357.249,83 1.873.679,10


1. Investicijski program 1,100,00

2. GOI 1.478.681,27

3. Gradbeni nadzor 20.360,00

4. Varnostni koordinator 6.108,00

5. PID 10.180,00

SKUPAJ 1.516.429,27

62

8.7 Ocena celotnih stroškov po tekočih cenah – dinamika po letih

8.7.1 Ocena celotnih stroškov po tekočih cenah – dinamika po letih

Tabela 8/6: Ocena celotnih stroškov-dinamika po letih, v tekočih cenah

LETO 2012 2013 2014 skupaj

Letni korektor 1,000 1,018 1,00

INVESTICIJA 2012 2013 2014

Upravičeni stroški 1.100,00 746.533,00 768.796,27 1.516.429,27

Neupravičeni stroški 54.183,97 149.306,60 153.759,26 357.249,83

Skupaj (celotna inv. vrednost) 55.283,97 895.839,60 922.555,53 1.873.679,10

63

9 ANALIZA LOKACIJE

9.1 Imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so le-ti objavljeni

Za območje lokacije investicije veljajo naslednji prostorski akti:

Prostorske sestavine Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94);

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Kidričevo, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97);

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990, za območje občine Kidričevo, dopolnjen v letu 2001 (Uradni list RS, št. 83/04);

Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica-Draženci (Uradni list RS, št. 73/05); Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št.

20/2007). Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju

Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2007).

Opis prostorskih ureditvenih pogojev (PUP)

1 .Vrste dopustnih objektov glede na namenOsnovna namenska raba:Zemljiška parcela št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju se nahaja v območju Druga proizvodnja območja, št. območja P16-P1. Po osnovni namenski rabi spada zemljišče pod območja proizvodnih dejavnosti, hkrati pa je po evidenci GURS opredeljeno kot travnik, za kar je z zakonom (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), predvidena visoka boniteta zemljišča (travnik razred 41 do 60). Kar posledično pomeni visoka odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.2. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor5. členPUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim družbenim planom Občine Kidričevo.V naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma vzpostavljati v skladu s temi zasnovami(prevladujoča raba območja)a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi območja PUP.(urbanizirana naselja)b) Kidričevo se opredeli kot urbanizirano naselje.Naselje Kidričevo svojo prepoznavno podobo že ima. Je kompleksno načrtovano ter organizirano grajeno mesto v gozdu. To prepoznavnost je potrebno ohranjati in negovati tradicijo bivanja znotraj parkovnega gozda. Možno jo je zagotoviti predvsem z nadaljevanjem modela mesta v gozdu in dokončnim izoblikovanjem osnovne ideje izgradnje mesta Kidričevo. Izkazuje se namreč, da je bilo mesto v skladu z osnovnimi načrti zasnovano veliko

64

širše kot je dejansko izvedeno. Širitev v prvotnem zasnovanem konceptu je možna in izvedljiva, oblikovne in vsebinske značilnosti pa je potrebno prilagoditi današnjim standardom. Predvsem je potrebno skrbeti za kontinuiteto zasnove in za spremljanje parcialnih posegov v prostor (ti naj bodo čim kompleksnejši) v vidu izgradnje celotnega mesta. Možnosti za zagotavljanje primernega bivalnega okolja so idealne.(stanovanjsko-kmečki deli poselitve območja)c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo se opredeljuje kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja.(območja, namenjena za industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti)3. Podatki o območjih varovanj in omejitevOhranjanje narave: - varovanja narave – v ekološko pomembnem območju EPO Dravsko polje.- vodovarstvenem območju državnega nivoja ; naziv VGO Maribor; kategorija 2- podzemnih vodaOhranjanje kulturne dediščine: Dvorec Sternthal, gospodarsko poslopje, drevored in marof spadajo v nepremično kulturno dediščino pod evidenčno številko EDŠ :23737 Kidričevo. Dvorec Sternthal je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena in je zavarovan z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin št. 1 7/2007).(2)- Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin), št. 21/06)e1) spomeniki oziroma območja kulturne dediščine10. člen (kaj se dopušča)Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja.Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.e2) Spomeniki oziroma območja ohranjanja narave10. a členNa spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi, dovoljeni po tem odloku in predpisih, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave.Za območja in objekte naravnih vrednot, ki so evidentirane v naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin plana občine Kidričevo (izdelal jih je Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor) ter enako podane v smernicah za PUP, se naj upoštevajo razvojne in varstvene usmeritve ter usmeritve za posamezne dejavnosti v prostoru in naravovarstveni pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot.Za načrtovanje gradenj in prostorskih ureditev na območju ohranjanja narave oziroma za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotopsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovano območje in ekološko pomembno območje opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah, je po 104. in 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/0-UPB) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor.Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja16a. člen

65

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani1. prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 mkabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m

merjeno od osi skrajnih vodov;6. vodovoda; toplovoda oziroma vročevoda: voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam; vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov , ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje1,5 m merjeno od osi posameznega vodaSoglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov. (3)- Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin , št.17/2007)Za vsako spremembo funkcije spomenikov ali njihovih delov in vplivnega območja spomenikov ter za vsak poseg so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.Za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti Dvorca Sternthal so bili v skladu 10. člena (2) in 4. člena(3) v fazi projektiranja pridobljeni kulturnovarstveni pogoji, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.V skladu z 1 0a. členom smo zaprosili za projektne pogoje Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor. Ta je izdal obvestilo, da za predviden poseg ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.

4. Pogoji za urbanistično oblikovanje območja (2)- Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin), št. 21/06)Osnovna urbanistična načela15. člen1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo posameznega naselja. Celotna občina Kidričevo se nahaja v ravninskem delu Dravskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, z izjemo naselij Njiverce in Kidričevo. Zato se dopušča le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh obcestnih naselij.V območju obcestne pozidave naselij Dravskega polja mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz krajevnih tradicionalnih značilnosti.17. členPrenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.Urejanje prostega prostora21. členNa posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.

66

Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije.Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.Ograje morajo biti praviloma lesene, v čim bolj avtohtoni izvedbi, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan, leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno.V čim večji meri se bodo ohranila markantnejša drevesa. Ohrani se drevored vzdolž občinske ceste. Objekt bo rekonstruiran po zgledu obstoječega. Sprememb tlorisnih ali višinskih gabaritov ne bo. Zemljiška parcela ne bo ograjena. Kot del krajinske ureditve bodo nasajene grmovnice.V projektni dokumentaciji so upoštevana določila 24. člena PUP.

9.2 Opis in analiza lokacije


Lega objektaDvorec Sternthal, ki je predmet projektne dokumentacije stoji na zemljišču s parcelno številko 1012/32, k.o. Lovrenc na Dravskem polju. Velikost celotne zemljiške parcele je 1 6.962 m2.

Velikost objektaZazidana površina obstoječega objekta (po SIST ISO 9836:2000 navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče) je 430,70 m2. Rekonstrukcija objekta v celoti ohrani tlorisni gabarit objekta, na dvoriščni strani pa je dodana nadstrešnica nad vhodom, zato zazidana površina rekonstruiranega objekta meri 488,45 m2.Rekonstrukcija objekta v celoti ohranja tlorisne in višinske gabarite obstoječega objekta. Etažnost objekta je K+P+1.Rekonstrukcija objekta v celoti ohrani odmike od sosednjih parcel in objektov:Odmik objekta do parcelne meje: S: Parc. št. 101 2/33: 53,7 mJV: Parc. št. 1175/2: 8,4 m Z: Parc. št. 1012/33: 53,7 m J: Parc. št. 1012/9: 70,3 mMin. odmik objekta do sosednjih objektov na isti parceli: 31,6 m

67

Slika 9/1: Prikaz v širšem območju

Pregledna situacija lokacije investicije obnova dvorca Sternthal

Obravnavana investicija predstavlja ekonomsko nedeljivo ter zaključeno celoto aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in ima jasno opredeljene cilje in kazalnike, skladne z javnim pozivom in dokumentacijo poziva oz. predstavlja enotno, celovito operacijo, ki zasleduje isti namen in cilje operacije.

68

10 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE

10.1 Vplivi investicije na okolje

10.1.1 Vpliv na okolico v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo.

V času rekonstrukcije: obravnavani objekt je od okoliških objektov oddaljen min. 31,6 m in ne bo povzročil porušitve celotnega ali del

gradbenega objekta v okolici, na objektih v okolici obravnavanega objekta rekonstrukcija ne bo povzročila deformacij, večjih od dopustne

ravni, vse morebitne poškodbe na okoliških objektih bodo sanirane. Rekonstrukcija ne bo povzročila škode na delih objektov v okolici ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi

zaradi večjih deformacij, ki bi nastale v njihovih nosilnih konstrukcijah. Rekonstrukcija ne bo na objektih v okolici povzročila škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je

nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.V času obratovanja:Obravnavani objekt in zunanja ureditev, ki bosta zgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, ne bosta povzročila porušitve okoliških objektov ali njihovih delov, nedopustnih deformacij okoliških objektov ali njihovih delov, niti škode na njih, njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali nesorazmerno škodo na njih glede na osnovni vzrok nekega dogodka v zvezi z obravnavanim objektom. Z vidika mehanske odpornosti in stabilnosti nepremičnin v okolici tako obravnavana rekonstrukcija nima vplivnega območja.

ne bo oviralo interventnih in urgentnih poti sosednjih objektov.

10.1.2 Vpliv na okolico v zvezi z varnostjo pred požarom

V času rekonstrukcije: Vplivi na okolico v zvezi z varnostjo pred požarom se lahko pojavijo v času rekonstrukcije, če pride med gradnjo

do požara zaradi malomarnosti ali nepravilne uporabe mehanizacije in strojne opreme. Ob izbruhu požara na rekonstruiranem objektu bo nosilna konstrukcija objektov v okolici določen čas ohranila svojo nosilno sposobnost (v kolikor so grajeni v skladu s predpisi o požarni varnosti)

omejeno bo širjenje požara na objekte v okolici nameravane rekonstrukcije, na gradbišču bo poskrbljeno za ustrezne gasilne pripomočke.osebam v objektih v okolici rekonstruiranega objekta bo omogočeno, da objekt zapustijo in da bo omogočena varnost reševalnih ekip. V času rekonstrukcije gradbiščeV času obratovanja:Pričakovani vplivi na okolico se določijo glede na lastnosti nameravane gradnje ob upoštevanju gradbenih in drugih predpisov ter pogojev za gradnjo, predvideno dopustno emisijo snovi ali energije iz objekta v okolico in druge vplive objekta na sosednje objekte ter na zdravje ljudi, ki se v njih nahajajo. Pri določevanju vplivnega območja varstva pred požarom so pomembni predvsem podatki o vgrajenih gradbenih proizvodih, njihovemu odzivu na ogenj ter količini, odmikih od sosednjih objektov, tehnologiji gradnje in organizacijskih ukrepih varstva pred požarom, da ne bi ogrožal ljudi sosednjih objektov ter da ne bi bilo ogroženo njihovo premoženje. Največjo nevarnost za prenos požara na nasproti stoječ objekt predstavlja toplotno sevanje, ki z goreče stavbe seva na gorljiv material na ali v sosednji objekt. Z zadostnimi odmiki med objekti se zmanjša nevarnost širjenja

69

požara z enega na drugi objekt zaradi toplotnega sevanja. Bližina meje omejuje velikost požarno neodpornih površin v zunanjih stenah. Predpostavlja se, da je intenzivnost požara odvisna od velikosti požarnega sektorja. Požar lahko zajame celoten požarni sektor, ne bo pa se razširil preko njegovih meja.Na podlagi preveritvenih metod (Tehnična smernica TSG-1-001:2010 →POŽARNA ugotovljeno, da vplivno območje varstva pred požarom v času uporabe objekta ne bo posegalo na sosednje nepremičnine (objekte), ki niso v lasti investitorja.

10.1.3 Vpliv na okolico v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito in varovanjem okolja

V času rekonstrukcije:Obravnavani objekt ne bo ogrožal higiene zdravja in oseb sosedov saj projektna dokumentacija upošteva da: - ne bodo uhajali strupeni plini,

v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini, -ne bo emisij nevarnega sevanja, ne bo onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov.

EMISIJE ODPADNIH VOD: na gradbišču bo manjša količina odpadnih vod zaradi dnevnega čiščenja dela mehanizacije, ki uporablja mikro gradbene materiale (npr.mešalcev betona ali malte, strojev za ometavanje...). Izvajalec gradbenih del je dolžan te emisije fekalij omejiti na najmanjšo možno mero z ustrezno ureditvijo gradbiščnih sanitarij (namestitvijo wc kabin s kemičnimi wc-ji) in njihovim ustreznim vzdrževanjem, ter z ureditvijo zajemanja odpadnih vod iz čiščenja mehanizacije v začasno ustrezno velik usedalnik, v katerem se bodo lahko izločili delci izpranega peska in druge umazanije; umazanije iz tega usedalnika je dolžen občasno očistiti in skupaj z ostalimi gradbenimi odpadki odvažati na odlagališče gradbenih odpadkovGRADBENI ODPADKI: ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali pri rušitvi delov obravnavanega objekta je obravnavano v projektni dokumentaciji PGD načrta arhitekture, projektant MODULAR arhitekti d.o.o., Grudnovo nabrežje 23, 1000 Ljubljana , odg. proj. Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh. ( A-1 222 ), številka proj. A76-1 1 z dne junij 2012).V primeru, da bo izvajalec del gradbena dela izvajal v skladu s predpisanimi okoljskimi zahtevami in zahtevami z vidika varnosti in zdravja pri delu, med gradnjo po pričakovanju ne bo prišlo do drugih vplivov na okolje (kot so vplivi na tla in emisije elektromagnetnega sevanja)EMISIJE PRAHU med delom z gradbenimi materiali, iz deponij gradbenih odpadkov ali med transportom materiala in odpadkov: Izvajalec del je dolžan te emisije omejiti na najmanjšo možno mero z uporabo načinov dela, ki povzročajo najmanjše prašenje ter predvsem v sušnem ali poletnem času po potrebi tudi z vlaženjem (škropljenjem) delov objekta, začasnih deponij gradbenih odpadkov in transportnih poti z vodo.

ne bo prisotna vlaga, ki bi povečala prisotnost vlage v ali na površinah znotraj sosednjih objektov, v obravnavanem objektu bo opravljena sanacija kapilarne vlage v obstoječih zidovih.V času obratovanja:Iz obravnavanega objekta, ki bo rekonstruiran v skladu s projektno dokumentacijo, ne bodo uhajali strupeni plini, nevarni delci, v njem ne bo emisij nevarnega sevanja, onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdih ali tekočih odpadkov, niti zaradi njega ne bo na objektih v okolici ali na površinah znotraj njih prisotna vlaga. Iz navedenih vidikov higienske in zdravstvene zaščite objektov v okolici tako obravnavana rekonstrukcija nima vplivnega območja.

70

10.1.4 Vpliv na okolico v zvezi z varnostjo pri uporabi

V času rekonstrukcije:V zvezi z varnostjo pri uporabi nepremičnin v okolici med rekonstrukcijo obravnavanega objekta projekt upošteva, da njihova varnost pri uporabi ali obratovanju ne bo zmanjšana. Rekonstrukcija objekta tako ne predstavlja tveganja za nastanek nezgod, kot so zdrs, padec, trčenje, opekline, udar el. toka oziroma poškodb zaradi eksplozije na sosednjih objektih.V času obratovanja:Pri uporabi rekonstruiranega objekta in zunanje ureditve, ki bosta zgrajena v skladu s projektno dokumentacijo, na nepremičninah v okolici ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod kot so zdrs, padec, trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi eksplozije. Z vidika varnosti nepremičnin v okolici tako obravnavana rekonstrukcija nima vplivnega območja.

10.1.5 Vpliv na okolico v zvezi z zaščito pred hrupom

V času rekonstrukcije: bo hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektih v okolici nameravane rekonstrukcije in ljudje v okolici, zmanjšan na

raven, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive zahteve za spanje počitek in delo. hrup, ki ga bo povzročala uporabljena gradbena mehanizacija: Izvajalec gradbenih del je dolžen ta hrup omejiti

na najmanjšo možno mero z uporabo mehanizacije, ki je po velikosti (in s tem emitiranim hrupom) sorazmerna velikosti gradbenih del in ki ustreza predpisanim okoljskim zahtevam ter je ustrezno vzdrževana. Uporabljena mehanizacija mora biti skladna z določili Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS 106/2002, 50/2005). Pri njeni uporabi in pri izvajanju gradbenih del nasploh ne smejo biti presežene vrednosti, ki jih za emisije hrupa v bivalnem okolju določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l.RS 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). Glede na merila občutljivosti za škodljive učinke hrupa, določena v 4. členu (prvi odstavek, točka c, druga alineja) Uredbe, se obravnavano območje razvršča v III. območje varstva pred hrupom (na območju družbene infrastrukture: površine za vzgojo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov), za to območje pa je določena mejna raven celotne emisije hrupa 60dBA podnevi (Ldvn) in 50dBA ponoči (Ldvn) ter kritična raven 69dBA podnevi (Ldvn) in 59dBA ponoči (Ldvn) .V času obratovanja:Obravnavani objekt in zunanja ureditev, ki bosta zgrajena v skladu s projektno dokumentacijo in katerega uporaba bo potekala v skladu s predpisi, bosta hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektih v okolici ali ljudje v okolici obravnavanega objekta, ohranjala na ravni, ki ne bo ogrožala zdravja teh ljudi in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo. Objekt se nahaja na robu spalnega naselja v bližini kmetijskih površin.Z vidika zaščite objektov pred hrupom v okolici tako obravnavana rekonstrukcija nima vplivnega območja.

10.1.6 Vpliv na okolico v zvezi z varčevanjem z energijo in ohranjanjem toplote

V času rekonstrukcije:Ne bo vpliva na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.Zgrajen bo nov toplovodni priključek do obstoječega omrežja na Kopališki ulici, ki bo potekal po parc. št. 1012/32, 1175/2, 1179 in 1011/46 k.o. Lovrenc na Dravskem polju.V času obratovanja:

71

Obravnavani objekt ter njegove naprave za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje bodo v skladu s projektno dokumentacijo projektirani in grajeni tako, da je količina energije, potrebna pri uporabi gradbenega objekta majhna, ob upoštevanju lokalnih klimatskih razmer ter oseb v tem objektu.Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, ker je stavba z več kot 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja (PURES, Ur. l .52/10).Z vidika varčevanja z energijo in ohranjanjem toplote obravnavana rekonstrukcija nima vplivnega območja.

10.1.7 Vpliv na okolico v zvezi s priključki na infrastrukturo

V času rekonstrukcije in obratovanja elektro vod: parc.št. 1012/32 in 1012/9 k.o. Lovrenc na Dravskem polju vodovod: parc.št. 101 2/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju,fekalna kanalizacija: parc.št. 1012/32, 1175/2 in 1179 k.o. Lovrenc na Dravskem polju, meteorna kanalizacija: parc.št. 1012/32 k.o. Lovrenc na Dravskem polju,

10.2 Varstvo okolja

Predmetna investicija je namenjena tudi varovanju okolja in preprečevanju njenega onesnaževanja. Načrtovana investicija ne bo imela negativnega vpliva na okolje. Neposredne koristi izgradnje večnamenske zgradbe se bodo odrazile v manjšem obremenjevanju okolja, v smislu ureditve površin ter skrbi za ohranjanje njene urejenosti.

10.2.1 Učinkovita izraba naravnih virov

Z izgradnjo večnamenske zgradbe se bodo izrabile vse naravne površine, katerih potenciali do sedaj niso bili 100% izkoriščeni, za turistično , izobraževalne in sprostitvene aktivnosti, kar ugodno vpliva na zdravje ljudi. Zraven učinkovite rabe neuporabnih in neplodnih površin, je pomembna tudi energetska učinkovitost.

10.2.2 Okoljska učinkovitost

Izvajanje investicije ne bo ustvarjalo industrijskih odpadnih vod. Pri gradnji bodo uporabljeni naravni in okolju prijazni materiali - pesek, les, prav tako vgrajena oprema iz lesa, ki ne bo povzročala prekomernega hrupa in vibracij v okolju.

Investicija je zasnovana in bo izvedena v skladu z veljavnimi okoljevarstvenimi standardi in bo upoštevala vse zahteve, ki izhajajo iz pridobljenega gradbenega dovoljenja, v času obratovanja pa bo vpliv objekta na okolje pod dopustno stopnjo obremenjevanja.

10.2.3 Trajnostna dostopnost

Trajnostna dostopnost se z obnovo gradu kaže predvsem v tem, da bo zaradi razvoja novih uporabnih prostorov prišlo do izboljšanja življenjskega standarda občanov in vpliva na večje preseljevanje mladih družin v občino.

Vpliv na turizem in kulturno druženje bo pozitiven, saj bo Občina Kidričevo zaradi zagotovitve prostorov še bolj privlačna za aktivno preživljanje prostega časa v času počitnic, praznikov in dopustov.

72

10.3 Zmanjšanje vplivov na okolje

Tla

Neposrednega vpliva na tla ne bo. Zaradi izvajanja projekta ne bo prišlo do spremembe rabe in dodatnega

obremenjevanja tal. Urejena komunalna infrastruktura bo preprečila onesnaževanje tal.

Voda

Vpliva na površinske vode z vidika sprememb morfoloških značilnosti ne bo. Z urejenostjo okolice in

komunalne infrastrukture se bo preprečil vdor fekalnih voda v podtalnico, ki bi povzročil onesnaženje tal ter

pitno vodo. Tudi ostali posegi v okolico ne bodo imeli negativnih vplivov na okolje in podtalnico.

Emisije v zrak

Večje emisije v zrak se ne pričakujejo. Izvedeni bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjševali emisije v zrak. Z

ustreznimi svetili in najsodobnejšo tehnologijo bodo negativni vplivi na naravni habitat zmanjšani na minimum

in bodo zanemarljivi.

Hrup

Obremenitev okolja s hrupom je predpisana z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005).

V času izgradnje večnamenske zgradbe bo hrup povečan, vendar ne bo presegal dopustnih ravni hrupa na poseljenih območjih in naravovarstveno pomembnih območjih. Tudi kumulativni vpliv hrupa ob izvedbi plana je sprejemljiv.

10.4 Ukrepi za odpravo negativnih vplivov na okolje

Dodatni omilitveni ukrepi za odpravo negativnih vplivov na okolje niso potrebni, ker predmetna investicija ne bo presegala dovoljenih negativnih vplivov na okolje.

10.5 Ocena stroškov za odpravo negativnih vplivov

Ocena vpliva na okolje za projekt »ADAPTACIJA DVORCA STENTHAL-MULTICENTER KIDRIČEVO ni bila izdelana, saj negativni vplivi ne bodo presegali mejnih vrednosti.

73

11 ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE

11.1 Časovni načrt

Tabela 11/1: Terminski plan

AKTIVNOST ZAČETEK KONECProjektna dokumentacija Avgust 2012Izdelava investicijske dokumentacije - DIIP julij 2012 avgust 2012Potrditev investicijske dokumentacije - DIIP september 2012 september 2012Izdelava investicijske dokumentacije – IP avgust 2012 avgust 2012Potrditev investicijske dokumentacije - IP september 2012 september 2012Pridobitev gradbenega dovoljenja september 2012 september 2012Uskladitev NRP 2012 2012Pogodba o sofinanciranju 2012 2013Razpis – izbira izvajalca januar 2013 marec 2013Gradnja april 2013 0pril 2014Končni obračun april 2014 avgust 2014Prenos med osnovna sredstva september 2014 september 2014

11.2 Okoljski omilitveni ukrepi

Izvedba investicije bo organizirana in strokovno spremljana znotraj občinske uprave Občine Kidričevo, v okviru svojih rednih delovnih obveznosti. Prav tako bo občinska uprava spremljala učinke investicije. Odgovorna oseba Občine Kidričevo je župan Anton LESKOVAR. Odgovorna oseba za izvedbo investicijskega projekta pa je višji svetovalec župana in vodja oddelka gospodarska infrastruktura Herbert GLAVIČ. Po potrebi bodo pri izvajanju projekta sodelovali tudi sodelavci zaposleni v občinski upravi in v kolikor bo to potrebno tudi zunanji sodelavci. V času izvedbe se ne predvideva dodatno zaposlovanje. Po končanju izvedbe investicijskega projekta Multicenter Kidričevo bo opravljala občina Kidričevo.

Iz zgornjega časovnega načrta izvedbe investicije je razvidno, da ima investicija v naprej določeno trajanje ter določen začetek in konec. Investicija se je pričela z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in bo zaključena v mesecu oktobru 2012. Pričetek gradbenih del je predviden v mesecu aprila 2013, zaključek del pa predvidevamo v mesecu aprila 2014. Zahtevek za izplačilo nepovratnih namenskih sredstev bo lahko predložen najkasneje do 30.09.2014.Obnovljen DVOREC bo po zaključku operacije polno funkcionalni večnamenski –kulturni center in v lasti Občine Kidričevo.

Investicija je izvedljiva tako v fizičnem kot finančnem smislu in bo zaključena najkasneje do septembra 2014.

74

11.3 Analiza izvedljivosti

Podrobnejša analiza izvedljivosti bo lahko izdelana na osnovi rezultatov razpisa za izbor izvajalcev.

Občina je v letu 2012 izvedla nekatere aktivnosti za nadaljevanje projekta in sicer: Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD, Priprava investicijske dokumentacije – DIIP, Investicijski program.

Tehnične lastnostiPo tehnični plati bo investicija takšna, da bo omogočila pridobitev obnovljenih prostorov in s tem ohranjanje kulturne dediščine občine Kidričevo pred njenim propadom.

Analiza variantDoločitev variante brez investicije in z investicijo je osnova za celotno analizo projekta v nadaljevanju.

Obstaja ena varianta, saj je po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, za investicijski projekt nad vrednostjo 500.000 EUR potrebno izdelati Dokument identifikacije investicijskega projekta in Investicijski program, zato v projektni dokumentaciji – Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni predvidena druga varianta.

V investicijskem dokumentu sta razdelani varianta »brez« investicije ter varianta »z« investicijo.

Varianta »brez« investicijeVarianta brez investicije pomeni nespremenjeno sedanje stanje, ki pa je neskladno s potrebami ožjega in širšega okolja in zavira razvoj gospodarstva in turizma na tem področju. V primeru Variante »brez« investicije ne bi prišlo do realizacije investicijskega projekta, kar bi pomenilo za Občino Kidričevo nezmožnost gospodarskega, turističnega in družbenega razvoja, medtem, ko bo varianta »z investicijo zelo pripomogla k razvoju občine na vseh področjih.

Varianta »z« investicijoOperacija obnova dvorca Sternthal Kidričevo –večnamenski kulturni center je širšega družbenega in regijskega pomena, kar narekuje Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ter zakonski akti in Strategija trženja Slovenskega turizma 2007/2013 in je v skladu z razvojno politiko Republike Slovenije.

Namen projekta je z obnovo zgraditi javno infrastrukturo v območju z posebnimi varstvenimi režimi za ukrep ohranjanje kulturne dediščine.

Namen projekta je obnoviti propadli kulturni spomenik grad Sternthal in mu spremeniti namembnost in s tem omogočiti urejeno okolje in ohranitev kulturne dediščine, dodati novo vrednost za razvoj turističnih produktov.

75

Varianta »z« investicijo je mnogo ugodnejša tako z vidika družbenega, turističnega, ekonomskega in gospodarskega razvoja prebivalcev in občine ter širšega slovenskega prostora.

76

12 NAČRT FINANCIRANJA

Tabela 12/1: Viri financiranja po tekočih cenah v EUR

Viri financiranja po tekočih cenah v EURLeto Vrednost 2012 2013 2014 Delež

Nepovratna sredstva –

Služba vlade RS za lokalno

samoupravo in regionalno

politiko

923.914,00 504.500,00 419.414,00 49,31 %

Lastna sredstva - Občina

Kidričevo949.765,10 55.283,97 391.339,60 503.141,53 50,69 %

SKUPAJ 1.873.679,10 55.283,97 895.839,60 922.555,53 100 %

Občina Kidričevo bo za izvedbo investicijskega projekta »OBNOVA GRADU STERNTHAL-MULTICENTER KIDRIČEVO« kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev MGRT 923.914,00 EUR. Investicija je vključena v izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa.

Za izvedbo investicije je Občina Kidričevo zagotovila 949.765,10 EUR lastnih sredstev (po tekočih cenah) iz občinskega proračuna, kar predstavlja več kot 15% vseh upravičenih izdatkov financiranih iz javnih virov oz. iz virov samoupravnih lokalnih skupnosti, in je s tem v primeru pridobitve nepovratnih sredstev Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zaprla finančno konstrukcijo. Lastna sredstva za izvedbo operacije so bila zagotovljena s sprejemom proračuna Občine Kidričevo za leto 2012,2013 IN 2014 v posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov, ki jih bo občina Kidričevo uskladila do izplačila prvega zahtevka.

77

13 PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA

13.1 Projekcija prihodkov in operativnih stroškov

78

Leto

Operativni PRIHODKI IN STROŠKI

NajemnineSkupaj

Vzdrževanje

objekta

Ostali stroški

Skupaj

2015 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2016 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2017 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2018 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2019 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2020 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2021 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2022 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2023 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2024 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2025 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2026 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2027 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2028 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2029 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2030 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2031 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2032 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2033 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2034 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2035 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2036 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2037 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2038 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2039 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2040 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2041 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

2042 5.000 5.000 1.400 8.000 9.400

Skupaj 140.000 140.000 39.200 224.000 263.200

Obrazložitev: prihodki iz naslova NAJEMNINE: Od leta 2014 smo upoštevali prihodke od najemnin društev in

posameznikov cca 500 m2 x 10 EUR, Operativni stroški predstavljajo, stroške vzdrževanja objekta. Upoštevali smo minimalne vzdrževalne

stroške, ki izhajajo predvsem iz naslova manjših popravil 1.400,00 EUR letno. Pod obratovalne stroške smo šteli stroške električne energije in ogrevanja ter čiščenja, v skupni vrednosti 8.000,00 EUR letno.

13.2 Projekcija investicijskih stroškov

Tabela 13/2: Projekcija stroškov investicije po stalnih cenah

LETO DIIP Investicijski program Projektna GOI Nadzor Varnostni

koordinator PID stroški skupaj

2012 1.200 1.320 52.763,97 55.283,97

2013 864.400,00 12.000 3.600,00 880.000

2014 878.643,20 12.000 3.600,00 12.000 906.243,20

Skupaj 1.200 1.320 52.763,97 1.743.043,20 24.000,00 7.200,00 12.000,00 1.841.527,17

Obrazložitev: ocenjeni strošek investicije v višini 1.841.527,17 EUR po stalnih cenah.

Tabela 13/3: Projekcija stroškov investicije po tekočih cenah

LETO DIIP Investicijski program

Projektna dok. GOI - dela Nadzor Varnostni

koordinator pid stroški skupaj

2012 1.200,00 1.320,00 52.763,97 55.283,97

2013 879.958,80 12.216,00 3.054,00 895.839,60

2014 894.458,73 12.216,00 3.054,00 12.216,00 922.555,53

Skupaj 1.200,00 1.320,00 52.763,97 1.774.417,53 24.432,00 6.108,00 12.216,00 1.873.679,10

Obrazložitev: ocenjeni strošek investicije v višini 1.873.679,10 EUR po tekočih cenah.

79

14 VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI S PRESOJO UPRAVIČENOSTI

14.1 Druge koristi - javno dobro

Ekonomska analiza utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, razvojno-gospodarskega in socialnega vidika. Za izračun ekonomske analize vključimo učinke investicije na družbeno koristnost oz. javno dobro. V tem primeru lahko opredelimo več vplivov na javno dobro in ga ovrednotimo kot prikazuje tabela 14/1.

Tabela 14/1: Prikaz izračuna prihodkov iz naslova javno dobro

Leto Delovna mestaGospodarski

vplivPoraba gostov

Povečanje BDP

Skupaj

2015 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2016 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2017 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2018 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2019 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2020 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2021 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2022 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2023 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2024 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2025 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2026 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2027 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2028 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2029 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2030 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2031 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2032 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2033 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2034 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2035 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2036 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2037 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2038 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2039 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2040 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2041 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2042 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

Skupaj 59.400 2.980.800 94.500 136.404 3.271.104

80

Javno dobro –gospodarski vpliv - poraba gostovZ razvojem nove infrastrukture, se bo na podlagi izvajanja prireditev povečal obisk gostov iz drugih občin in regij. Ti gosti predstavljajo tudi potencialne kupce v naši občini, predvsem na področju gostinstva in trgovine. Višja dodana vrednost in dobiček obstoječih podjetij. Povprečen kosmati dobiček v lokalih in trgovinah v letni višini 110,400 EUR letno in ddv gostov-poraba 3,500.00 EUR.

Pričakujemo večje število delovnih mest tako pri investitorju, kakor v občini in iz tega naslova povečana dohodnina v višini 2.200,00 EUR letno.

Javno dobro – Dvig BDP Povečanje BDP v Občini Kidričevo (izboljšanje kvalitete turistične ponudbe bo imelo pozitiven vpliv na gospodarski razvoj območja) – v Občini Kidričevo živi 6.502 prebivalcev (Popis prebivalstva 2002). Letni BDP na prebivalca v Podravju znaša 11.100 evrov in ga uporabimo kot osnovo za izračun BDP v Občini , ki je ena izmed občin podravske regije. BDP Občine Kidričevo tako znaša 72.172.200 evrov (11.100 eur/prebivalca x 6.502 prebivalcev). Za oceno deleža, ki ga v BDP prispeva oživitev območja zaradi predmetne investicije, smo uporabili predpostavko, da se bo ta povečal v obdobju od 2015 - 2045 za 30 %. Nadalje predpostavljamo, da je delež doprinosa investicije v tem povečanju BDP 0,70%. Na podlagi opredeljenih predpostavk znaša letno povečanje BDP Občine Kidričevo zaradi predmetne investicije 5.052,05 EUR.

14.2 Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov

14.2.1 Finančna analiza

Tabela 14/1: Preglednica stroškov in prihodkov investicije – finančna analiza

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica

)

Investicijskistroški v stalnih

cenah

Operativnistroški Prihodki Ostanek

vrednostiNeto

denarni tok

0 2011 0,001 2012 55.283,97 -55.283,972 2013 880.000,00 -880.000,003 2014 906.243,20 -906.243,204 2015 9.400,00 5.000,00 -4.400,005 2016 9.400,00 5.000,00 -4.400,006 2017 9.400,00 5.000,00 -4.400,007 2018 9.400,00 5.000,00 -4.400,008 2019 9.400,00 5.000,00 -4.400,009 2020 9.400,00 5.000,00 -4.400,0010 2021 9.400,00 5.000,00 -4.400,0011 2022 9.400,00 5.000,00 -4.400,0012 2023 9.400,00 5.000,00 -4.400,0013 2024 9.400,00 5.000,00 -4.400,0014 2025 9.400,00 5.000,00 -4.400,0015 2026 9.400,00 5.000,00 -4.400,0016 2027 9.400,00 5.000,00 -4.400,00

81

17 2028 9.400,00 5.000,00 -4.400,0018 2029 9.400,00 5.000,00 -4.400,0019 2030 9.400,00 5.000,00 -4.400,0020 2031 9.400,00 5.000,00 -4.400,0021 2032 9.400,00 5.000,00 -4.400,0022 2033 9.400,00 5.000,00 -4.400,0023 2034 9.400,00 5.000,00 -4.400,0024 2035 9.400,00 5.000,00 -4.400,0025 2036 9.400,00 5.000,00 -4.400,0026 2037 9.400,00 5.000,00 -4.400,0027 2038 9.400,00 5.000,00 -4.400,0028 2039 9.400,00 5.000,00 -4.400,0029 2040 9.400,00 5.000,00 -4.400,0030 2041 9.400,00 5.000,00 -4.400,0031 2042 9.400,00 5.000,00 552.458,00 548.058,00

Skupaj 1.841.527,17 263.200,00 140.000,00 552.458,00 -1.412.269,17

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijskistroški


vrednostiNeto

denarni tok

0 2011 0,00 0,00 0,00 0,00 0,001 2012 51.667,26 0,00 0,00 0,00 -51.667,262 2013 768.626,08 0,00 0,00 0,00 -768.626,083 2014 739.764,40 0,00 0,00 0,00 -739.764,404 2015 0,00 7.171,21 3.814,48 0,00 -3.356,745 2016 0,00 6.702,07 3.564,93 0,00 -3.137,146 2017 0,00 6.263,62 3.331,71 0,00 -2.931,917 2018 0,00 5.853,85 3.113,75 0,00 -2.740,108 2019 0,00 5.470,89 2.910,05 0,00 -2.560,849 2020 0,00 5.112,98 2.719,67 0,00 -2.393,3110 2021 0,00 4.778,48 2.541,75 0,00 -2.236,7411 2022 0,00 4.465,87 2.375,46 0,00 -2.090,4112 2023 0,00 4.173,71 2.220,06 0,00 -1.953,6513 2024 0,00 3.900,67 2.074,82 0,00 -1.825,8414 2025 0,00 3.645,48 1.939,09 0,00 -1.706,4015 2026 0,00 3.406,99 1.812,23 0,00 -1.594,7616 2027 0,00 3.184,11 1.693,67 0,00 -1.490,4317 2028 0,00 2.975,80 1.582,87 0,00 -1.392,9318 2029 0,00 2.781,12 1.479,32 0,00 -1.301,8019 2030 0,00 2.599,18 1.382,54 0,00 -1.216,6420 2031 0,00 2.429,14 1.292,10 0,00 -1.137,0421 2032 0,00 2.270,22 1.207,57 0,00 -1.062,6622 2033 0,00 2.121,70 1.128,57 0,00 -993,1423 2034 0,00 1.982,90 1.054,73 0,00 -928,1724 2035 0,00 1.853,18 985,73 0,00 -867,4525 2036 0,00 1.731,94 921,25 0,00 -810,7026 2037 0,00 1.618,64 860,98 0,00 -757,6627 2038 0,00 1.512,75 804,65 0,00 -708,0928 2039 0,00 1.413,78 752,01 0,00 -661,7729 2040 0,00 1.321,29 702,81 0,00 -618,4830 2041 0,00 1.234,85 656,84 0,00 -578,02

82

31 2042 0,00 1.154,07 613,87 67.826,93 67.286,73Skupaj 1.560.057,74 93.130,48 49.537,49 67.826,93 -1.535.823,80

Ostanek vrednosti - pri investicijskem projektu imamo poleg periodičnih donosov preostanka vrednosti ob koncu življenjske dobe. V naših izračunih smo upoštevali ostanek vrednosti, ki še ni amortiziran na ekonomsko dobo investicije 30 let in znaša 552.458,00 EUR

Glede na vrsto investicije smo upoštevali 7% stopnjo za diskontiranje Denarni tok je v finančni analizi negativen

IZRAČUN NAJVIŠJEGA ZNESKA SUBVENCIJE IZ NASLOVA STRUKTURNEGA SKLADA

v EUR

Skupni investicijski stroški (nediskontirani)1.841.527,1

7

Od tega upravičeni stroški (EC) - v TEKOČIH cenah1.516.429,2

7

Diskontirani investicijski stroški (DIC)1.560.057,7

4Diskontirani neto prihodki (DNR) 24.233,94

če je DNR>0: če je DNR<0:1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 1.535.823,80 1.535.823,801b) Finančna vrzel (R=EE/DIC): 98,45% 100,00%2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 1.492.873,05 1.516.429,273a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 85% 85%3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): 1.268.942,09 1.288.964,88

Obrazložitev: Upravičeni stroški po tekočih cenah znašajo 1.516.429,27 EUR Najvišja stopnja financiranja EU iz strukturnih skladov znaša 85% upravičenih stroškov DNR je večji od 0 (nič) Glede na vse upoštevane prihodke iz naslova investicije in višino upravičenih izdatkov, finančno vrzel

in DNR smo prišli do maksimalne subvencije 1.268.942,09 EUR

Izračun upravičenosti investicije z vidika subvencije smo izračunali v skladu z Dokumentom 4, kjer smo ustvarjene prihodke na projektu prikazali v investicijskem dokumentu, ki upošteva določila 55. člena Uredbe 1083/2006 ter iz tega izhajajoče obveze za pripravo analize stroškov in koristi skladno z Delovnim dokumentom št. 4.

83

IZRAČUN FINANČNE VRZELIR=maks.EE/DIC

R=(1.535.823,80/1.560.057,74)*100= 98,45%

Za izračun finančne vrzeli smo upoštevali upravičene stroške investicije (EE), ki znašajo 1.535.823,80 EUR in jih razdelili z diskontiranimi investicijskimi stroški (DIC), ki znašajo 1.560.057,74 EUR in tako izračunali, da znaša finančna vrzel 98,45%.

KORAKI ZA DOLOČITEV ZNESKA SUBVENCIJE EU

korak: Izračun stopnje primanjkljaja v financiranju (R):

R=maks.EE/DIC

R=(1.535.823,80/1.560.057,74)*100= 98,45%

Pri čemer so:

maks. EE najvišji upravičeni stroški = DIC-DNR

DIC (diskontirani stroški naložbe),

DNR (diskontirani neto prihodki) = diskontirani prihodki - diskontirani operativni stroški +

diskontirana preostala vrednost

korak: Izračun zneska (DA) »decision amount« na podlagi določitve Komisije, tj. »zneska, za katerega

se uporablja stopnja sofinanciranja za prednostno os«

DA=EC*R

DA=1.535.823,80 *98,45%= 1.492.873,05

Pri čemer so:

EC upravičeni stroški.

korak: Izračun najvišjega zneska EU:

donacija EU=DA*maks.CRpa

donacija EU=1.492.873,05*85%=1.268.942,09

Pri čemer je:

maks. CR najvišja stopnja sofinanciranja, ki je določena za prednostno os v odločitvi Komisije o

sprejetju operativnega programa.

Finančna vrzel (R) je 98,45%, upravičeni izdatki (EE) znašajo 1.516.429,27 EUR , diskontirani investicijski

stroški (DIC) pa 1.560.057,74 EUR .

Na podlagi tega znaša znesek DA 1.492.873,05 EUR in najvišji znesek sofinanciranja EU 1.268.942,09 EUR.

84

Občini Kidričevo za predmetni projekt na podlagi sklepa sveta regije pripada 923.914,00 EUR, kar je manj kot

izhaja iz izračuna finančne vrzeli in najvišjega zneska sofinanciranja projekta.


Aproksimativni izračun neto sedanje vrednosti na podlagi podatkov iz zgornje preglednice in še z nekaterimi vhodnimi podatki je sledeč:

vrednost investicije= 1.841.527,17 € , ekonomska doba investicije i = 30 let,

diskontna stopnja p = 7%.

FNSV = = --1.535.823

Kot pričakovano je neto finančna sedanja vrednost investicije negativna in znaša -1.535.823,80 €, finančna stopnja donosnosti pa je prav tako negativna.

Finančna interna stopnja donosnosti

FIRR= -83.399 %


RNSV= -0,9844

Obrazložitev: Finančna neto sedanja vrednost ima oznaka FNSV, V osnovnem izračunu je FNSV negativna in znaša –1.535.823,80 EUR, Eno od najpogosteje uporabljenih meril za presojanje smiselnosti investicijskega projekta je njegova neto

sedanja vrednost ali čista sedanja vrednost. Višina neto sedanje vrednosti je neposredno odvisna od uporabljene obrestne mere kot cene kapitala oziroma od uporabljenega pripadajočega diskontnega faktorja 1+i, s katerim reduciramo bodoče finančne tokove na začetni trenutek. V našem konkretnem zgledu smo vzeli obrestno mero 7 % letno. (Diskontna stopnja je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom),

Finančna interna stopnja donosa ima oznako FIRR, Upoštevajoč investicijsko vrednost, prihodke in stroške poslovanja smo za izračun FIRR v nadaljevanju

uporabili ekonomsko dobo trajanja projekta 30 let, Pri uporabljeni diskontni stopnji, ki je po stalnih cenah 7% iščemo v nadaljevanju projekta pozitivno neto

sedanja vrednost in interno stopnjo donosnosti višjo od uporabljene individualne diskontne stopnje 7%, s čimer bo investicija v tem primeru upravičena in ekonomsko smiselna.

85

∑i=1

n I i

(1+ p )i

14.3 Ekonomska analiza

Pri ekonomski analizi smo upoštevali konverzijske faktorje, ki so podani za stroške. Obrazložitev je podana v naslednjih vrsticah.

Izračun standardnega konverzijskega faktorja za popravek popačenih cen in autputov.

Pri upoštevanju SCF je 1.

Izhodišča za izračun – obnova gradu Sternthal- večnamenski kulturni center Kidričevo (100% celotne investicije): Ocenjujemo, da struktura investicije v obnovo gradu Sternthal predstavlja 100% vseh stroškov in od tega je v izgradnjo vključenih 50 % materiala in 50 % delovne sile.

Izračun delovna sila:V stroških delovne sile je 40 % davkov in prispevkov. Delež davkov in prispevkov v celoti je 0,60*0,50*0833 = 0,25.

Izračun material:Stroških materiala vsebujejo 20% DDV (100/1,2 =0,833). Konverzijski faktor za naložbene izdatke je tako 0,50*0,833 = 0,4165.

Skupaj konverzijski faktor za investicijo v izgradnjo je 0,25 + 0,42 = 0,67

Izračun za stroške materiala, vzdrževanje in obratovanje:Stroških materiala, vzdrževanja in obratovanja vsebujejo 20% DDV (100/1,2 =0,833). Konverzijski faktor za stroške materiala je tako (1*0,833= 0,833).

86

UPRAVIČENI IN NEUPRAVIČENI STROŠKI

Tabela 14/2: Brez konverzijskega faktorja -100 %

LetoStroški operacije

Obnova gradu Sternthal Skupaj2012 55.283,97 55.283,97

2013 880.000 880.000,00

2014 906.243,20 906.243,20

Skupaj 1.841.527,17 1.841.527,17

Tabela 14/3: S konverzijskimi faktorji 0,67 %

LetoStroški operacije

Obnova gradu Sternthal Skupaj2012 55.283,97 55.283,97

2013 589.600,00 589,600,00

2014 607.182,94 607.182,94

Skupaj 1.252.066,91 1.252.066,91

87

OPERATIVNI STROŠKITabela 14/4: S konverzijskimi faktorji 0,83

88

Leto Vzdrževanje objekta

Ostali stroški

Skupaj

2015 1.162 6.640 7.8022016 1.162 6.640 7.8022017 1.162 6.640 7.8022018 1.162 6.640 7.8022019 1.162 6.640 7.8022020 1.162 6.640 7.8022021 1.162 6.640 7.8022022 1.162 6.640 7.8022023 1.162 6.640 7.8022024 1.162 6.640 7.8022025 1.162 6.640 7.8022026 1.162 6.640 7.8022027 1.162 6.640 7.8022028 1.162 6.640 7.8022029 1.162 6.640 7.8022030 1.162 6.640 7.8022031 1.162 6.640 7.8022032 1.162 6.640 7.8022033 1.162 6.640 7.8022034 1.162 6.640 7.8022035 1.162 6.640 7.8022036 1.162 6.640 7.8022037 1.162 6.640 7.8022038 1.162 6.640 7.8022039 1.162 6.640 7.8022040 1.162 6.640 7.8022041 1.162 6.640 7.8022042 1.162 6.640 7.802

Skupaj 31.374 179.280 210.654

JAVNO DOBRO

Tabela 14/5: S konverzijskimi faktorji

LetoDohodnina

Gospodarski vpliv

Porabagostov

PovečanjeBDP

Skupaj

2015 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2016 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2017 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2018 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2019 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2020 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2021 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2022 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2023 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2024 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2025 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2026 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2027 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2028 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2029 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2030 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2031 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2032 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2033 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2034 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2035 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2036 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2037 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2038 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2039 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2040 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2041 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

2042 2.200 110.400 3.500 5.052 121.152

Skupaj 59.400,00 2.980.800,00 94.500,00 136.404,00 3.392.256,00

89

Tabela 14/6: Preglednica stroškov in prihodkov s konverzijskimi faktorji– ekonomska analiza

VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijskistroški v stalnih

cenah

Operativnistroški

Prihodki Ostanekvrednosti

Netodenarni tok

0 2011 0,001 2012 55.283,97 -55.283,972 2013 529.600,00 -529.600,003 2014 607.182,94 -607.182,944 2015 7.802,00 121.152,00 113.350,005 2016 7.802,00 121.152,00 113.350,006 2017 7.802,00 121.152,00 113.350,007 2018 7.802,00 121.152,00 113.350,008 2019 7.802,00 121.152,00 113.350,009 2020 7.802,00 121.152,00 113.350,0010 2021 7.802,00 121.152,00 113.350,0011 2022 7.802,00 121.152,00 113.350,0012 2023 7.802,00 121.152,00 113.350,0013 2024 7.802,00 121.152,00 113.350,0014 2025 7.802,00 121.152,00 113.350,0015 2026 7.802,00 121.152,00 113.350,0016 2027 7.802,00 121.152,00 113.350,0017 2028 7.802,00 121.152,00 113.350,0018 2029 7.802,00 121.152,00 113.350,0019 2030 7.802,00 121.152,00 113.350,0020 2031 7.802,00 121.152,00 113.350,0021 2032 7.802,00 121.152,00 113.350,0022 2033 7.802,00 121.152,00 113.350,0023 2034 7.802,00 121.152,00 113.350,0024 2035 7.802,00 121.152,00 113.350,0025 2036 7.802,00 121.152,00 113.350,0026 2037 7.802,00 121.152,00 113.350,0027 2038 7.802,00 121.152,00 113.350,0028 2039 7.802,00 121.152,00 113.350,0029 2040 7.802,00 121.152,00 113.350,0030 2041 7.802,00 121.152,00 113.350,0031 2042 7.802,00 121.152,00 0,00 113.350,00

Skupaj 1.192.066,91 218.456,00 3.392.256,00 0,00 1.981.733,09

Tabela 14/7: Preglednica diskontiranih vrednosti stroškov in prihodkov

90

DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR) 7%

Leto (zap.št.)

Leto (letnica)

Investicijskistroški


vrednostiNeto

denarni tok

0 2011 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1 2012 51.667,26 0,00 0,00 0,00 -51.667,26

2 2013 462.573,15 0,00 0,00 0,00 -462.573,15

3 2014 495.642,14 0,00 0,00 0,00 -495.642,14

4 2015 0,00 5.952,11 92.426,28 0,00 86.474,17

5 2016 0,00 5.562,72 86.379,70 0,00 80.816,98

6 2017 0,00 5.198,80 80.728,69 0,00 75.529,89

7 2018 0,00 4.858,69 75.447,38 0,00 70.588,68

8 2019 0,00 4.540,84 70.511,57 0,00 65.970,73

9 2020 0,00 4.243,77 65.898,66 0,00 61.654,89

10 2021 0,00 3.966,14 61.587,53 0,00 57.621,39

11 2022 0,00 3.706,67 57.558,44 0,00 53.851,77

12 2023 0,00 3.464,18 53.792,94 0,00 50.328,76

13 2024 0,00 3.237,55 50.273,77 0,00 47.036,22

14 2025 0,00 3.025,75 46.984,83 0,00 43.959,08

15 2026 0,00 2.827,80 43.911,06 0,00 41.083,26

16 2027 0,00 2.642,81 41.038,37 0,00 38.395,57

17 2028 0,00 2.469,91 38.353,62 0,00 35.883,71

18 2029 0,00 2.308,33 35.844,51 0,00 33.536,17

19 2030 0,00 2.157,32 33.499,54 0,00 31.342,22

20 2031 0,00 2.016,19 31.307,98 0,00 29.291,79

21 2032 0,00 1.884,29 29.259,79 0,00 27.375,51

22 2033 0,00 1.761,01 27.345,60 0,00 25.584,59

23 2034 0,00 1.645,81 25.556,64 0,00 23.910,83

24 2035 0,00 1.538,14 23.884,71 0,00 22.346,57

25 2036 0,00 1.437,51 22.322,16 0,00 20.884,64

26 2037 0,00 1.343,47 20.861,83 0,00 19.518,36

28 2039 0,00 1.173,44 18.221,53 0,00 17.048,09

29 2040 0,00 1.096,67 17.029,47 0,00 15.932,80

30 2041 0,00 1.024,93 15.915,39 0,00 14.890,46

31 2042 0,00 957,87 14.874,20 0,00 13.916,32

Skupaj 1.009.882,56 77.298,30 1.200.313,22 0,00 113.132,36

EIRR= 9,49 ENSV= 113.132,30

RNSV= 0,112

91

14.3.1 Ekonomski kazalniki

EIRR= 9,49% ENSV= 113.132,36

RNSV= 0,112 DVI= 15,21

Obrazložitev: Ekonomska neto sedanja vrednost ima oznako ENSV, V osnovnem izračunu je ENSV pozitivna in znaša 113.132,36 EUR, Interna stopnja donosa, oznaka EIRR, je pozitivna in znaša 9,49%, kar pomeni, da je donosnost projekta višja od

uporabljene diskontne stopnje in je izvedba projekta s tega izračuna ekonomsko upravičena in nam pove, da vsaka enota vloženega kapitala ustvari 0,949 enote akumulacije.

Doba vračanja investicije je 15,21 leta, ki je izračunana na podlagi ekonomske analize in visoke dodane vrednosti koristi, ki jih ima regija s tem projektom, prikazane na podlagi JAVNO DOBRO.

RNSV izračun nam kaže, da bo investicija do konca svoje ekonomske dobe projekta zbrala toliko sredstev iz ustvarjenega dobička, da bo takrat mogoče financirati 101,12 % enako velikega projekta.

92

14.4 Povzetek finančni in ekonomski kazalniki


Tabela 14/12: Finančni kazalniki

Dinamična metoda:

FIRR= -83,39 FNSV= -1.535.823 RNSV= 0,070

Statična metoda*:

FIRR= -76,69 FNSV= -1.4712.269 RNSV= -0,766

Kazalniki so negativni, kar nam da na znanje, da je investicija neupravičena. Vendar, ker gre za investicijo, ki bo prinašala javno dobro, nam upravičenost investicije prikazujejo ekonomski kazalniki.

Statične metode *

Te metode je zahodna teorija že zdavnaj (1950–1960) povsem zavrnila, pa tudi naši ekonomisti so še globoko v samoupravnem socializmu opozarjali na njihovo neustreznost, ki se najpogosteje izraža kot

neupoštevanje skupnih donosov investicije,

neupoštevanje časovne razporeditve donosov in investicijskih vložkov,

napačna obravnava časovnega horizonta.

Zakaj potem z njimi sploh izgubljati čas? Odgovor je relativno preprost. Ker je njihova skupna značilnost podcenjevanje diskonta bodočih donosov in s tem precenjevanje uspešnosti investicije, nam lahko statični kriteriji zadoščajo vsaj za primarno selekcijo med potencialnimi naložbami, s katero izločimo najslabše možnosti, ki ne prenesejo niti tako "nežnih" kriterijev; s tem si prihranimo dosti dela, saj so dinamične metode v osnovi zahtevnejše tako glede tehnik kot porabe časa.

*Vir: Jože Andrej Čibej 2006 (http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/JAC_ppo/JAC_E-REVIR_060516_Investicije.pdf)

Zato smo statično metodo uporabili samo za osnovne izračune in je nismo uporabili pri analizah občutljivosti in tveganja, saj je pri slednjem neustrezna. Prav tako nismo podali obrazložitve statičnih metod, saj so dinamične metode tiste, ki nam dajo natančnejše podatke in jih je smiselno upoštevati pri načrtovanju investicije.

93

14.4.2 Ekonomski kazalniki

Tabela 14/13: Ekonomski kazalniki

Dinamična metoda:

EIRR= 9,490% ENSV= 113,132,30 RNSV= 1,112

Doba vračanja investicije = DVI –dinamična metoda

DVI= 15,21

Obrazložitev dinamične metode: Ekonomska doba projekta je bila narejena na 30 let Neto sedanja vrednost je ob uporabljeni 7% letni obrestni meri (diskontni stopnji) pozitivna. Interna stopnja donosa je pri uporabljeni diskontni stopnji pozitivna in znaša 9,49% Pomeni, da je interna stopnja donosnosti višja od uporabljene individualne diskontne stopnje, s čimer je

investicija v tem primeru ekonomsko upravičena in nam pove, da vsaka enota vloženega kapitala ustvari 0,949 enote akumulacije.

Doba vračanja investicije znaša 15,21 leta, ki je izračunana na podlagi ekonomske analize in visoke dodane vrednosti koristi, ki jih ima regija s tem projektom, prikazane na podlagi JAVNO DOBRO.

Notranja stopnja donosa (IRR) =9,49 % je diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost investicije enaka nič.

RNSV izračun nam kaže, da bo investicija do konca svoje ekonomske dobe projekta zbrala toliko sredstev iz ustvarjenega dobička, da bo takrat mogoče financirati 101% enako velikega projekta.

94

14.5 Denarni tokoviODLIVI PRILIVI

LetoR

efer

enčn

a le

ta

Stro

ški i

nves

ticije

v

teko

čih

cena

h (€

)

Ope

rativ

ni st

rošk

i vz

drže

vanj

a (€

)

Plač

ilo a

nuite

te

kred

ita (

€)

Prih

odki

(€)

Subv

enci

ja (

€)

Pror

ačun

Obč

ine

(€)

Net

o pr

iliv

A B C A B C D

2012 0 55.283,97 0 0 0 55.283,97 0

2013 1 895.839,60 0 0 504.500,00 391.339,60 0

2014 2 922.555,53 0 0 419.414,00 503.141,53 0

2015 3 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2016 4 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2017 5 0 9.400 0 5.000 0 4,400 0

2018 6 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2019 7 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2020 8 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2021 9 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2022 10 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2023 11 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2024 12 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2025 13 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2026 14 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2027 15 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2028 16 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2029 17 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2030 18 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2031 19 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2032 20 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2033 21 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2034 22 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2035 23 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2036 24 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2037 25 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2038 26 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2039 27 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2040 28 0 9.400 0 5.000 0 4.4000

2041 29 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0

2042 30 0 9.400 0 5.000 0 4.400 0Skupaj 1.873.679,10 263.200 0 140.000 923.914,00 949.765,10 0

15 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ

15.1 Analiza občutljivosti

V okviru analize občutljivosti ugotavljamo mogoče spremembe ključnih spremenljivk, ki vplivajo na izvedbo projekta. V okviru tega projekta bomo predpostavili:

Povečanje investicije za 5%, Povečanje investicije za 10%, Zmanjšanje investicije za 5%, Zmanjšanje investicije za 10%, Povečanje operativnih stroškov za 5%, Povečanje operativnih stroškov za 10%, Zmanjšanje operativnih stroškov za 5% Zmanjšanje operativnih stroškov za 10% Povečanje prihodkov za 5%, Povečanje prihodkov za 10%, Zmanjšanje prihodkov za 5%, Zmanjšanje prihodkov za 10%, Povečanje investicijskih stroškov za 10% in hkrati zmanjšanje pričakovanih učinkov za 10%.

Tabela 15/1: ENSV in EIRR ob spreminjanju ključnih spremenljivk

Element ENSV % odmika od osnove EIRR % odmika

od osnove

OSNOVNI IZRAČUN 113.132 100,00% 8,073% 100,00%Povečanje investicije za 5% 65.221 57,60 5,47 62,70Povečanje investicije za 10% 17.311 15,30 1,45 16,60Zmanjšanje investicije za 5% 162.044 1 43,00 13,50 154,00Zmanjšanje investicije za 10% 208.955 154,00 17,52 217,00Povečanje operativnih stroškov za 5% 109.269 96,50 9,16 113,50

Povečanje operativnih stroškov za 10% 105.405 93,02 8,84 109,50Zmanjšanje operativnih stroškov za 5% 117.006 103,00 8,81 109,10Zmanjšanje operativnih stroškov za 10% 120.870 106,00 10,13 125,50Povečanje prihodkov za 5% 176.977 156,00 14,84 184,00Povečanje prihodkov za 10% 233.162 206,00 19,57 242,00Zmanjšanje prihodkov za 5% 53.113 46,90 4,65 5,80Zmanjšanje prihodkov za 10% 6.906 6,10 0,57 0,70

15.2 Analiza tveganj

V okviru analize tveganj ugotavljamo mogoče spremembe ključnih spremenljivk, ki vplivajo na izvedbo projekta. V okviru tega projekta bomo predpostavili:

Povečanje investicije za 1%, Zmanjšanje investicije za 1%, Povečanje operativnih stroškov za 1%, Zmanjšanje operativnih stroškov za 1% Povečanje prihodkov za 1%, Zmanjšanje prihodkov za 1%.

Tabela 15/2: ENSV in EIRR ob spreminjanju ključnih spremenljivk za 1%

Element ENSV % odmika od osnove EIRR % odmika

od osnove

OSNOVNI IZRAČUN 113.132100,00% 9,49 100,00%

povečanje investicije za 1% 103.550 91,50 8,68 91,50Zmanjšanje investicije za 1% 122.715 108,5 10,29 108,4povečanje operativnih stroškov za 1% 112.359 99,30 9,42 101,00Zmanjšanje operativnih stroškov za 1% 121.575 107,50 10,19 107,4Povečanje prihodkov za 1% 125.135 110,6 10,49 110,5Zmanjšanje prihodkov za 1% 101.124 89,40 8,48 89,4

Obrazložitev:Naredili smo izračun kritične spremenljivke. Upoštevali smo 1% odstopanje investicije, operativnih stroškov in prihodkov (povečanje oziroma zmanjšanje spremenljivk) ter ugotovili, da ni večjih odklonov od 5% glede, na osnovno neto sedanjo stopnjo in spremenjeno neto sedanjo stopnjo v tabeli.

Prav tako smo ugotovili, da 1% odstopanja spremenljiv bistveno ne vpliva na interno stopnjo donosa v tabeli.Glede na te dve postavki lahko ugotovimo, da v tej investiciji, pri upoštevanju 1% odstopanja ni kritičnih spremenljivk.

15.2.1 Predstavitev tveganj

Izpostavljenost različnim oblikam tveganja tako poslovnim, finančnim, kakor tudi ekološkim, je stalnica v poslovanju občin, zato področju obvladovanja tveganj namenjamo posebno pozornost.

1. Poslovna tveganja

Na področju poslovnih tveganj je občina izpostavljena prodajnemu tveganju, obratovalnemu tveganju,

investicijskemu tveganju in drugim različnim zunanjim tveganjem. Ocenjujemo, da je izpostavljenost v

obratovalnemu tveganju, zaradi lastnega opravljanja dvorca ne bo prisotna.

2. Finančna tveganja

Pokritje investicije in zaprta finančna konstrukcija pomeni veliko tveganje za občino, saj brez nepovratne

pomoči ne bo mogla zaprti finančne konstrukcije, saj je za tovrstno investicijo zelo težko pridobiti privatnega

investitorja. Da omejimo tveganje in zapremo finančno konstrukcijo smo se prijavili na razpis za nepovratna

sredstva.

Kreditno tveganje ni prisotno, saj si občina za to investicijo ne bo najela kredita. S tem tudi ne bo imela

valutnega tveganja.

Tveganje plačilne sposobnosti (likvidnostno tveganje), bomo poskušali obvladovati z načrtovanjem denarnih

tokov in usklajevanjem ročnosti obveznosti in terjatev. Veliko enot, ki bodo priklopljena na kanalizacijsko

omrežje pomeni tudi veliko možnosti primanjkljaja denarnih sredstev za pokrivanje tekočih obratovalnih

stroškov. S tem namenom se bodo ti stroški pokrivali iz naslova zamika plačilu vzdrževalcu in po potrebi z

najetjem kratkoročnih posojil.

3. Tveganje javnega interesa

Javni interes za izvedbo projekta je velik, saj gre za projekt, ki bo izboljšal kvaliteto okolja, po drugi strani pa bo

izboljšal blaginjo prebivalcev.

4. Organizacijska struktura projekta

Strokovno podkovani vodja investicije Herbert Glavič univ. dipl. inž. grad. ima zadostne reference za

gospodarno ravnanje in učinkovito poslovno odločanje

98

16 PREDSTAVITEV REZULTATOV

Aktivnosti za izvedbo investicije se odvijajo po načrtovanem časovnem planu. Izdelana je bila projektna dokumentacija in investicijska dokumentacija.

Investicijska dokumentacija (DIIP) je prikazala kot optimalno izbiro variante Varianto »z« investicijo, tako je investicijski program (IP) izdelan za to Varianto.

IP nam je podal sledeče rezultate: Analiza obstoječega stanja in potreb je pokazala potrebo po izvedbi investicije, saj bo le ta pozitivno

vplivala na razvoj gospodarjenja s prostorom, razvoju nacionalne identitete in kulture, s prepoznavanjem odgovornosti do kulturne dediščine in je tako skladna Operativnim razvojnim programom in Regionalnim razvojnim programom….

Predstavitev tehnično – tehnološkega dela je predstavljena na podlagi izdelane projektne dokumentacije, za katero bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in prikazuje usklajenost s potrebnimi akti.

Vrednost projekta je podana po stalnih in tekočih cenah. Skupni stroški znašajo po tekočih cenah 1.873.679,10 EUR, od tega zagotovi občina Kidričevo 949.765,10 EUR, MGRT pa 923.914,00 EUR

Analiza lokacije je prikazala primernost izbranih lokacij in usklajenost s prostorskimi akti, kar bo potrjeno v pridobljenem gradbenem dovoljenju.

Analiza vplivov na okolje ni prikazala negativnih vplivov na okolje. Finančna konstrukcija je zaprta s sredstvi proračuna Občine Kidričevo in nepovratnimi sredstvi

Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Razdelani so prihodki in prihodki – javno dobro, ki so potrebni za izdelavo finančne analize in

ekonomske analize. Rezultati finančne analize nam prikažejo upravičenost do sofinanciranja s strani MGRT. Rezultati ekonomske analize nam prikazujejo upravičenost izvedbe investicije z družbenoekonomskega vidika. Ovrednoteni so vsi stroški, ki bodo nastali tekom izvajanja investicije in delovanja investicije in so prav tako prikazani v finančni in ekonomski analizi. Na podlagi finančne in ekonomske analize so izračunani finančni in ekonomski kazalniki, ki kažejo na upravičenost sofinanciranja investicije in ekonomsko upravičenost izvedbe investicije.

Analiza občutljivosti je prikazala, da je investicija srednje občutljiva na spremembo izbranih spremenljivk. Projekt je najbolj občutljiv na spremembo znižanja prihodkov.

Analiza tveganj je pokazala, da pri investiciji ni večjih odstopanj pri spremembi izbranih spremenljiv za 1%.

Investicijski program je prikazal upravičenost izvedbe investicije. Predlaga se izvedba investicije, odločitev za izvedbo je odvisna od investitorja.

99

ip dvorec sternthal · web viewinvestitorka občina kidričevo se bo prijavila na šesti javni...

Documents