0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

I R T 3 0 0 0 a v g u s t 2 0 0 8

1 9 . a v g u s t 2 0 0 8 1 3 : 2 0 : 3 4

5Avgust 16 III

6 Avgust 16 III

Intervju: prof. dr. Andreja KocijaniUniverza je vredna toliko, kot je vredno njeno raziskovalno deloNa tevilnih sreanjih od predstavnikov vlade, znanstveno-raziskovalnih ustanov ali industrije pogosto sliimo, kako pomembno je povezovanje znanja in prakse ter skupno reevanje zapletenih problemov, s katerimi se dnevno sreuje gospodarstvo. Zdi se, da bi si vsi vpleteni tovrstnega sodelovanja eleli e ve, a oitno to ni tako. Univerza si je zadnja leta precej prizadevala, da bi tovrstno sodelovanje okrepili, a so kaj kmalu opazili, da od gospodarstva skoraj ni odziva in da industrija pomo za reevanje problemov le redko poie na Univerzi v Ljubljani.

Sonja Sara LunderFoto: Gregor Eren

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1616 Ukrepajmo za ve pouka elektronike in

robotike (mehatronike) v olah! - 1. del20 Celovito obvladovanje kakovosti in

poslovna odlinost26 Priprave na iritev proizvodnje v Rusijo 28 Strokovna ekskurzija v

visokotehnoloko podjetje LPKF30 Evropske tehnoloke platforme in

Eureka - skupni cilj37 Ob evropskem patentnem forumu v

Ljubljani38 Prof. dr. Janez Kopa prejel medaljo za

ivljensko delo40 Nova sodobna naprava za nanos trdih

PVD-prevlek45 Propad med bolj in manj uspenimi

dobavitelji avtomobilske industrije

utrip tujine 7272 Simulacija postopkov kovanja s pro-

gramskim paketom DEFORM78 Razvoj tehnologije in upravljanje livarn81 Hitro, zanesljivo in otroje lahko

skladino knjienje z easyCollect 82 Ravnanje keramino vezanih brusov iz

kubinega borovega nitrida86 Izjemno natano merjenje88 8. mednarodni simpozij Hrvakega

metalurkega drutva89 Beckhoff je v Sloveniji odprl herinsko

podjetje91 Samodejna menjava estih kompletov

brusnih plo92 Velike globine vrtanja94 Rotacijski brusilni stroj je zasnovan za

ozke tolerance94 Visokoproduktivna fi na obdelava95 Stroji za rezanje z vodnim curkom96 Ustrezana kakovost obdelane povrine

avtomatizacija in informatizaija 98100 Orodje za preraun in optimizacijo

porabe stisnjenega zraka102 Inteligentna postaja za strego

avtomatskemu sistemu za sestavljanje104 Prilagodljiva robotska struktura za

lahko obdelavo in strego113 Nadzor se izplaa113 Sinhronizacija prihrani as114 Druga generacija robotov FlexPicker je

e bolj produktivna115 Programska reitev za digitalno

tovarno

nekovine 116116 Doloanje mehanskih lastnosti

- nadaljevanje118 Nov koncept zasnove embalae120 Najpogosteje napake pri predelavi

termoplastov s tehnologijo brizganja124 2K-tehnologija v malem127 Tecosov nov korak na podroju orodjarstva128 Bioplastika - material prihodnosti129 Fluorpolimeri za elektrino izolacijo

napredne tehnologije 132136 V znamenju enostavnosti in elegance140 Olimpijada tiska in medijev141 Podelili spletke za internet142 Pogoji za dobro sodelovanje med Visto

in Pro/Engineerjem143 Vesoljski radar, ki bo izboljal varnost

rudarjev

PREDSTAVLJAMO Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenje

UTRIP DOMA

Dodajalne tehnologije - nova industrijska revolucijaRapid Prototyping je izraz, ki se zadnjih 20 let uporablja v po-vezavi s tako imenovanimi dodajalnimi tehnologijami. Kljub razmeroma kratkemu obdobju in slabemu poznavanju ter zavedanju industrije o njihovi rabi pa postaja vse bolj oitno, da z dodajalnimi tehnologijami doivljamo novo industrijsko revolucijo.

Dr. Igor Drstvenek

Gradnja tiriosnega CNC-frezalnega stroja kot izziv za diplomsko nalogoSodoben nain ivljenja narekuje potrebo po hitri izdelavi izdelkov s poudarkom na ponovljivosti in zmanjanju obdelovalnega asa. Za doseganje ponovljivosti je treba najprej izkljuiti loveki dejavnik, ki se najbolje odpravi z avtomatizacijo procesa. Zaradi eksibilnosti oziroma prilagoditve se za izvajanje avtomatizacije in nadzor edalje pogosteje uporabljajo raunalniko vodeni stroji oziroma naprave, prednost katerih je predvsem dobra in hitra prilagodljivost v procesu izdelave razlinih izdelkov. To je sproilo strm razvoj tehnologije in raunalnikov, glavnih gradnikov omenjenih naprav. Danes je gradnja raunalniko vodenih strojev vedno bolj prisotna in dostopna. K temu pripomore predvsem t. i. modulna gradnja.

Vojko Andrejai

UTRIP TUJINE

22

Lahki robotiNa svetu obratuje skoraj milijon industrijskih robotov, njihovo tevilo pa se hitro poveuje. Veina jih je v vejih industrijskih obratih. Projekti Evropske unije (EU) temeljijo na razvoju novih in cenejih robotov, namenjenih za manja in srednje velika podjetja. Namen projekta je narediti robote zanimive iremu krogu uporabnikov.

Zahtevna orodja za zahtevne uporabnike

77

12

34

27

7Avgust 16 III

kazalo oglaevalcev19 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.

1, 114 ABB, d. o. o.99 A-CAM, ineniring, d. o. o

105 ALLdata EE, d. o. o. 89 Alfl eth Engineering, k. d.

3 Anni, d. o. o.137 Basic, d. o. o.

1, 5, 148, 150 BTS Company, d. o. o.8 Cajhen, d. o. o.

138 Camincam, d. o. o.139 Celjski sejem, d. o. o.

41 Center za trde prevleke IJS1, 29 CNC-PRO, d. o. o.

4 DATACOM, d. o. o.146 Drutvo vzdrevalcev Slovenije126 Dumis, d. o. o.

21 EMAG GmbH93 Energo-Info sistemi, d. o. o.94 Fakulteta za management, UP97 HGH, d.o o. o.

112 HOFER, d.o o. o.73, 121 Gazela Platit, d. o. o.

14 GR Ineniring, d. o. o.44 Hyundai avto trade, d. o. o.69 ib-CADdy, d. o. o.

62, 144 ICM, d. o. o.86 IMZ Maschinen Vertriebes GmbH

1, 107 ITS, d. o. o.108 JAPTI

80 Jernej Lokovek, s. p. 1, 57 KMS, d. o. o.106 LAMA Avtomatizacija, d. o. o.117 Lespatex, d. o. o.

81 Ka Trade, d. o. o. (HURCO GmbH)15 Mack Brooks Exhibitions Ltd. (EUROBLECH)

101 Matej Hohnjec, s. p.1, 25 Mastroj, d. o. o.

47 Merkur, d. d. 1, 50 Messer Slovenija, d. o. o. 130 Meusburger Georg GmbH & Co KG

75 Mikron, d. o. o.26 MiniTec, d. o. o.

140 Misko, d. o. o.67 Montanwerke Walter Werkzeug GmbH

111 Motoman Robotec, d. o. o.1, 33 MURNIK, d. o. o.

55 NC Servis Lovrek Ivan, s. p.60 Nubius, d. o. o.

2 Olma, d. d.83 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.37 Remic, d. o. o.64 RLS merilna tehnika, d. o. o.

naslovnica Robos, d .o. o.1, 149 Sandvik Coromat

79 Schmidt HSC, d. o. o.120 Senator, d. o. o.

31, 135 SIGA, d. o. o.43 Siming, d. o. o.76 Slovenski forum inovacij

109, 123 Socia, d. o. o.54, 63 STROJNISTVO.com

77 TBW, d. o. o.127 Tecos Celje

85 Tehna Plus, d. o. o.39 Tehnotron, d. o. o.

1, 35, 119 Teximp, d. o. o.18 TM, d. o. o.20 UL FS - revija VENTIL

125 Vivapen, d. o. o.103 Vpenjalni sistemi, d. o. o.

1, 59 Zibtr, d. o. o.

Kakovosten stisnjen zrak za uinkovito avtomatizacijo

Stisnjen zrak je pomemben vir energije v skoraj vsaki proizvodni hali ali delavnici, e posebno

pa tam, kjer se uporablja za pnevmatine pogone in pnevmatina orodja, ki so del avtoma-

tiziranih sistemov. Uinkovitost in zanesljivost sodobnih strojev in naprav, ki potrebujejo za

delovanje tudi pnevmatino energijo, sta zmeraj bolj odvisni tudi od kakovosti dobave in pripra-

ve stisnjenega zraka.

Dr. Toma Perme

Velika orodja za brizganjeV Sloveniji izdelamo najve orodij za

termoplastine izdelke z maso med 10 in 800 grami, za katere imamo tudi najvejo bazo znanja. V tem segmentu izdelkov je

najbolj razirjena predelovalna industrija, najve brizgalnih strojev pa ima zapiralno

silo med 20 in 800 ton. Tudi pri sloven-skih orodjarjih najdemo strojni park za

izdelavo orodij, velikih od 200 x 200 mm do 1200 x 600 mm. Le redke so orodjarne, ki zmorejo obdelavo plo, velikih 2000 x

1200 mm in ve.

Robert Vidergar

nekovine

Nevidna magija pametnih omreij

O pametnem povezovanju lahko govo-rimo v gradbenitvu, industrijski avto-

matizaciji, nadzoru trgovanja, logistiki, prometni telematiki, zdravstveni negi in

energetiki. Rezultat takega povezovanja so tudi internet in radijska omreja. Velika

in kompleksna IT-podjetja, kot sta na pri-mer IBM in Siemens, omogoajo razline

tehnoloke reitve na tem podroju, kar navadno vkljuuje tudi dobro poznavanje

potreb uporabnikov oziroma strank.

Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski sklopVekomponentno brizganje

- osnovno

Vekomponentno brizganje - noveje izpeljanke

GIT in WIT brizganje s plinom in vodo

Alternativni naini hlajenja orodja

Nas

lovn

a sl

ika:

RO

BOS,

d. o

. o.

98

132

122

51

8 Avgust 16 III

9Avgust 16 III 9

Rek v naslovu uvodnika dri kot pribit. eprav bi marsikdo hi-tro pripomnil, da se uimo vse ivljenje, je prav naa mladost tista, v kateri smo najbolj dojemljivi. Veina nas je imela v zgo-dnji mladosti povsem drugane elje in predstave, kaj bomo po-stali, ko odrastemo. V mislih smo se videli kot inenirji, kemiki, strojevodje ..., pristali pa smo med ekonomisti, organizatorji, pravniki ... Kdo je kriv, da je to tako?

Odgovor je na dlani naa druba. Druba je tista, ki tehninih poklicev ne ceni dovolj vse do trenutka, ko nam v gospodar-stvu zane kronino primanjkovati ustreznih kadrov. Vendar je takrat po navadi e prepozno. Izgubili smo e nekaj generacij, in e bomo tako nadaljevali, bo na razvoj vse bolj krnel, ker ne bo svee krvi in sveih zamisli. Ne bo inovatorjev.

Pozabimo na iluzijo, da bomo v asu prostega pretoka kapitala in blaga uvozili znanje. Ne bomo ga ker ga ne moremo. S podobnimi teavami se spoprijema-jo tudi druge drave, drave, katerih ekonomije so razviteje od nae in ki bodo za ustrezen kader vedno pripravljene plaati ve kot mi.

uvod

nik

Kar se Janezek naui, to Janez zna

Darko vetakurednik

9

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Zoran Jereb

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, Boris Klenovek, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik,

Franc Fritz Murgelj, dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana - rnue, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna Hren, Ale Hren s.p., LjubljanaNaklada: 4.000 izvodov Cena: 4 /5 $.

IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije

ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak, Damjan Klobar, Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara KodrunRaunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 kofl jica, SlovenijaUrednitvo: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaZasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - rnue

Resnica boli. A bolela nas bo e bolj, e ne bomo hitro ukrepali. Tehniko mora-mo otrokom predstaviti im prej. Nekateri jo bodo hitro vzljubili.

Sodobni stari za bodoe tehnike tudi ne naredijo prav veliko v zgodnji mla-dosti. e tistim, ki svojemu malku privoijo kocke Lego, lahko le zaploskam, priklon pa dobijo vsi, ki so svoj podmladek seznanili s tehnino naprednejimi hobiji, denimo z modelarstvom.

Kopja se lomijo v osnovni oli. Zaradi pomanjkanja tehninih predmetov in krokov druba veino svojih perspektivnih tehnikov izgubi e v osnovni oli. Po-zneje je za preobrazbo prepozno, tako vsaj kae praksa, fantje se zano zanimati za punce in izobrazba je postavljena na stranski tir.

e preden spet zamahnete z roko, e saj tukaj ne morem niesar storiti, se vpraajte mar res ne zmorem? Va glas teje toliko kot glas vaega sodra-vljana. Ve somiljenikov dobimo, laje nam bo vpeljati ve tehnike v osnovne ole tja, kamor ne nazadnje tudi spada. Tudi gospodarstvo nam bo hvaleno. Obvladovanje sodobnih tehnologij je namre ena kljunih konkurennih pred-nosti naprednih podjetij.

10 Avgust 16 III

novi

ce

10

Noryl GTX,* upora-ben za karoserijske delePodjetje Sabic Innovative Plastics je za podroje avtomobilske industrije izdela-lo nov termoplast, imenovan Noryl GTX* PPO. Prednosti novega materiala se kaejo v dodatnem zmanjanju mase vozila, v 25 % manjem toplotnem raztezanju, omogoa-jo natanneje spoje in prekrivanje stinih mest. Istoasno bo prisotnost novega Noryla GTX* izboljala kakovost in zmanjala po-rabo goriva.

Novo razviti material zviuje stopnjo di-menzijske stabilnosti za trdne in natanne vrste delov med izpostavljenostjo vroini in odpornost na neposredni vpliv sonnih arkov. Zaradi teh lastnosti je termoplast primeren predvsem za navpino leee dele karoserije.

www.sabic-ip.com

Delilniki z neposrednim pogonom rotacije DDRT za vertikalne centre Mori Seiki

Mori Seiki bo zael v vertikalne obdelovalne centre vgrajevati visoko-precizne in visokohitrostne delilnike z neposrednim pogonom DDRT. Neposredni pogon tako nima tornih izgub prenosa in odpravlja teavo zranosti, ki je bila prisotna pri polastih prenosih. Izboljala se je ka-kovost povrine pri obdelavi krivulj, manje so tudi zahteve po vzdre-vanju. Na voljo bodo delilniki premerov 200, 300 in 400 mm. Hitrost vrtenja delilnika je do 150 min-1.

www.moriseiki.comwww.bts-company.com

Rezanje in bruenje robov z DuoDisc-om PFERD

Nemki proizvajalec brusnega orodje PFERD je predstavil nove kombinirane diske za re-zanje in posnemanje robov ter tudi povr-insko bruenje. Brusno sredstvo je korund. Vezivno sredstvo odgovarja zahtevam DIN EN 12413:2007-09 ter ne vsebuje eleza, klora in vepla. Dobavljivi so premeri 115 in 125 mm. Priporoajo se za obdelavo jekla in inoxa. Z enim orodjem tako pokrijemo dve podroji uporabe in prihranimo pri mrtvem asu, ki je potreben za menjavo orodja.

www.pferd.comwww.bts-company.com

Dozirni sistemi za granulatNov dodajalni in me-alni dozirni sistem iz podjetja Colortronic System je z novejo verzijo opremljen z izpopolnjenim tran-sportnim (mehansko in asovno) dozira-njem. Je preprost za uporabo. Za zamenja-vo materiala je potreb-no malo asa, veja je zmogljivost skladie-nja. Dozirni sistem je primeren za zahtevne kontinuirane proizvo-dne procese, znailne za tekstilno in kemi-no industrijo, za izde-lavo veslojnih fi lmov, meanja zrn granula-tov itd. Sistem je na-menjen in primeren za kontinuirano dovajanje materialov, kot so PP, PA, PE, PS, PET in drugi. Kakovost se e posebno odraa pri uporabi, kjer je zahtevana visoka stopnja oblikovanja natannosti in homogenosti zmesi.

www.colortronic.com

11Avgust 16 III

Novosti pri horizontalnih obdeloval-nih centrih NH Mori Seiki

Mori Seiki je zael izdelovati nove generacije horizontalnih centrov NH 6300 DCG II in NH 8000 DCG II, ki spadajo med srednje in velike visokoprecizne centre. Horizontalna centra z velikostjo palete 630 in 800 mm imata konstruk-cijo privzeto od predhodne serije, kar omogoa razpon od teke do visokohi-trostne obdelave. Vgrajena je tehnologija DCG (pogon v srediu tenosti) in DDM (direktni pogon rotacijske mize). Nova NH Serija ima poveano nosil-nost palete, veji hod v x- in y-osi, znatno veji pospeek v vseh oseh in manj-o tlorisno povrino. Predvidena je proizvodnja tridesetih centrov meseno.

www.moriseiki.comwww.bts-company.com

novice

11

Izdelovanje drsne sonne strehePodjetje Krauss Maff ei je korejskemu proizvajalcu avtomobilskih kompo-nent dostavilo proizvodno linijo za iz-delovanje drsne sonne strehe. Namen uporabe avtomatizirane proizvodnje je znianje strokov dela, doseganje visoke kakovosti izdelkov in skrajanje delov-nega cikla. Sam drsni sistem pomine strehe kot notranja komponenta inte-rierja morata zagotavljati dovolj visoko trdnost pri nizki koliini mase. Izdelek je s tem namenom med dvema ploskva-ma zapolnjen s PUR peno in pod tla-kom stisnjen v konno obliko. Proces izdelave poteka na rotirajoi mizi s tre-mi enotami. Po konanem ciklu orodja ni treba istiti. Pred naslednjim ciklom se na povrino nanese tanka plast loila iz posebnega spreja.

www.kraussmaff ei.com

Grafi t za elektroerozijsko obdelavo Carbone Lorraine

Grafi t nedvomno postaja kljuna surovina za izdela-vo EDM-elektrod ter tako spodriva baker in bakrene zlitine. Carbone Lorrai-ne ponuja irok spekter EDM-grafi tov pod blagov-no znamko ELLOR. Stan-dardni paleti +18 (obdelava od 39 do 33 po VDI 3400), +20, +25, +30 in +50 (ob-delava od 24 do 15 po VDI 3400) se je pridruil Ellor +40 (obdelava od 27 do 21 po VDI 3400), ki uporabniku daje izboljano raz-merje med ceno, hitrostjo in kakovostjo obdelave. Do konca leta je napovedan tudi izdelek v razredu najzahtevnejih konnih obdelav pod oznako Ellor DS4. Da bi svoje izdelke pribliali konnim uporabnikom, se je podjetje Carbone Lorraine odloilo raziriti svojo regionalno mreo. Zato je v prvi polovici le-tonjega leta za svojega zastopnika pri prodaji elektroerozijskega grafi ta na slovenskem trgu in na trgih republik nekdanje Jugoslavije imenovalo podjetje iMold, d. o. o., iz Ljubljane.

www.imold.si

Strune ploice za teko obdelavoSumitomo je priel z izdelavo no-vih strunih ploic za velike globine reza in teko obdelavo. Namenjene so za struenje velikih obdelovancev v jeklarski industriji, ladjedelnitvu ipd. Dobavljive so oblike CNMM in SNMM z novimi lomilci NHW (nizka rezalna sila) ter NHU (odlina kontro-la odrezka). Za fi no obdelavo so na vo-ljo ploice RCMT z lomilci NRX.

Kombinacija novih lomilcev in prevlek zagotavlja izjemno stabilnost obdelave, nije rezalne sile in nije temperature pa omogoajo daljo ivljenjsko dobo ploice. Primerne so za obdelavo je-kla, inoxa in sive litine.

www.sumitomotool.comwww.bts-company.com

12 Avgust 16 III

inte

rvju

12

Intervju: Rektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijani

Na tevilnih sreanjih od predstavnikov vlade, znanstveno-raziskoval-

nih ustanov ali industri-je pogosto sliimo, kako pomembno je povezo-

vanje znanja in prakse ter skupno reevanje

zapletenih problemov, s katerimi se dnevno sre-uje gospodarstvo. Zdi se, da bi si vsi vpleteni

tovrstnega sodelovanja eleli e ve, a oitno

to ni tako. Univerza si je zadnja leta precej pri-

zadevala, da bi tovrstno sodelovanje okrepili, a

so kaj kmalu opazili, da od gospodarstva skoraj ni odziva in da industri-ja pomo za reevanje

problemov le redko poie na Univerzi v

Ljubljani. Naa sogovor-nica, rektorica Univerze

v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijani,

ob tem poudarja, da univerza uspeno reuje razline probleme in da je glavna mo univerze

v pogledu na problem z razlinih zornih kotov.

Sonja Sara LunderFoto: Gregor Eren

Univerza je vredna toliko, kot je vredno njeno raziskovalno delo

Univerza v Ljubljani (UL) je najveja in najbolja znanstveno-raziskovalna in akademska institucija v Sloveniji. Kaj je po vaem mnenju tisto, po em se najbolj razlikuje od drugih univerz v Sloveni-ji, predvsem pa od podobnih univerz v blinji okolici?Univerza v Ljubljani je zagotovo najstareja, najveja in najbolja univerza v Sloveniji. e jo primerjamo s primerljivimi univerzami v bliji okolici, kot so Univerza v Celovcu ter univerze v severni Italiji, je po vrednotenjih objektivnih zunanjih opazovalcev in listah, ki jih sestavljajo ti opazovalci, najbolja po kakovosti. Tudi po velikosti je v primerja-vi s sosednjimi veja, a je specifi na, saj je vanjo vkljuenih ve fakultet, kot je v nai okolici obiajno. UL je kompleksna univer-za, saj vkljuuje tudi medicinsko fakulteto in akademije, kar ji daje posebnost v na-em prostoru. Poudariti pa je treba, da se s primerljivimi univerzami ne primerjamo nikoli, kadar elimo izpostaviti kakovost raziskovalnega in pedagokega dela, saj se takrat od blinjih univerz primerjamo z univerzami, kot so dunajska, londonska mestna univerza in nekatere univerze v skandinavskih dravah.

V em je UL bolja in kje so njene po-manjkljivosti v primerjavi s podobnimi ustanovami?Teko opredelim, v em smo bolji in v em slabi, lahko pa povem, da smo drugani po sestavi ter kompleksnosti znotraj univerze, kar ji da poseben ar. To se kae e posebno zdaj, ko smo uvedli prenovljene bolonjske programe, ki prinaajo tevilne predmete in se tudentje tehninih in druboslovnih fakultet odloajo tudi za izbirne predmete na umetniki akademiji, in nasprotno.

Kakno je sodelovanje z univerzami v blinji okolici in kako bi ga lahko e okrepili? Podpisanih imamo zelo veliko pogodb o medsebojnem sodelovanju, eprav osebno

menim, da so te pogodbe le rke na papir-ju. Z univerzami, s katerimi sodelujemo in nameravamo sodelovati tudi v prihodnje, je na pedagokem delu najpomembneje sodelovanje pri skupnih programih. Pri oblikovanju tovrstnih programov namre sodelujejo strokovnjaki z razlinih univerz. Ko ga sestavijo, se ga akreditira v vseh dr-avah. tudent, ki se vpie na tak program, nekatere vsebine naredi na primer pri nas, nekatere na Dunaju in nekatere v Padovi. Ob koncu tudija pridobi diplomo, ki jo podpiejo rektorji vseh sodelujoih uni-verz. Tovrstno sodelovanje je zelo dobro-dolo tako za tudente kot uitelje, saj iri pogled na pedagoko in raziskovalno delo, drugane in podobne kulture ter jezike. Na podroju raziskovalnega dela sodelu-jemo v tevilnih evropskih projektih v 6. in 7. okvirnem programu. To sodelovanje presega naa priakovanja, raziskovalci pa si sami prizadevajo poiskati nove povezave v svetu. Je pa res, da postajajo vedno bolj izbirni in se vse pogosteje vkljuujejo v raziskave, ki imajo v raziskovalnem svetu veliko teo.

Prihodnje leto konujete mandat. Ena od vaih prednostnih nalog je bila tudi prenos akademskega znanja v prakso oziroma industrijo. Kako lahko pri tem sodeluje UL?Univerza ima za spodbujanje prenosa znanja z univerze v industrijo in za samo sodelovanje vzpostavljene neke mehaniz-me. Naredili smo veliko, da bi tovrstno sodelovanje e okrepili, a sem kmalu opa-zila, da od industrije skoraj ni odziva. Med posameznimi raziskovalnimi skupinami, katedrami, fakultetami in industrijo sicer poteka vrsta individualnih projektov, samo lani jih je bilo priblino 900, vendar pa to sodelovanje poteka po ustaljenem nai-nu, ki ne ustrezal povsem niti industriji niti univerzi, saj je bilo vsako sodelovanje namenjeno reevanju le enega vpraanja

13Avgust 16 III

oziroma problema. Da bi se lahko odzva-li na multidisciplinarne izzive industrije, smo ustanovili javno-zasebni zavod IRI UL (Inovacijsko razvojni intitut Univerze v Ljubljani, op. p.), ki zbira elje in potrebe industrije, jih predstavi univerzi ter izbere najbolje raziskovalce z razlinih podroij, ki imajo znanje za reitev posameznih pro-blemov industrije. al pa opaamo, da teh problemov, ki bi jih industrija prinaala na univerzo, ni. Torej smo mi tisti, ki sprauje-mo podjetja, ali imajo kaken problem. Na UL vemo, da znamo reiti marsikaterega, saj nas je veliko in smo resnino dobri. Mi-slim, da bo minilo e kar nekaj asa, pre-den nas bodo iz industrije spraevali, ali ji lahko pomagamo, in da ne bomo mi tisti, ki bomo industriji vsiljevali zamisli. Zdaj se namre zdi, kot da si elimo projektov le zato, da bi pridobili sredstva za reevanje problema. Tega nismo eleli, eleli smo biti le servis za reevanje problemov, ki bi nam jih posredovala industrija.

Kje vidite reitev za nastali poloaj? Reitve ne bo ez no. Zamisel je treba raz-vijati. Razvijati so jo zaeli e pred mojim mandatom z ustanovitvijo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja LUI, ki je bil nekakna prva stopnica. Inkubator dela zelo dobro, kar pomeni, da moramo vse, ki se izobraujejo na posameznih fakultetah univerze, med dodiplomskim in podiplom-skim tudijem usmeriti tako, da lahko za-misli oblikujejo in udejanjijo. Vsi ti, ki bodo spoznali inkubator in se lotili podjetnitva oziroma se zaposlili v podjetjih, bodo na-tanno vedeli, kdo so tisti, ki jim lahko pomagajo, ko se bodo znali pred vejim problemom. To je proces, zato moramo biti potrpeljivi, a smo na zelo dobri poti. Do konca leta nameravamo z LUI dodelati pravila o odnosu univerze oziroma fakultet do tistih, ki ustavljajo podjetja spin-off , saj so se znotraj fakultet in LUI-ja pojavile te-nje po tovrstnih podjetjih. elimo, da taka podjetja ostanejo pri nas in ustvarjajo nove zamisli. Zakonodaja trenutno ni povsem naklonjena podjetjem spin-off , a ko bodo zaivela prva, se bo okrepilo tudi sodelova-nje med univerzo in industrijo. Vendar pa bo minilo kar nekaj asa, da bodo tisti, ki so sami sodelovali v procesu pridobljenega materializiranega znanja v spin-off u in nato v podjetju, na odgovornih mestih v indu-striji in bodo ob nastalem problemu za po-mo zaprosili univerzo.

Bi morda izpostavili kaken uspeen pro-jekt, na katerega ste bili pri povezovanju znanja z industrijo na UL v zadnjem asu e posebno ponosni?Imamo dva centra odlinosti, ki jih vodijo nai profesorji, in enajst centrov odlinosti, v katerih sodelujejo. Ponosni smo predvsem na prva dva; eden je na Medicinski fakulte-ti, drugi pa na Fakulteti za elektrotehniko.

Centra za odlinost sta zelo zanimiva pro-jekta, v katerem sodelujejo posamezniki iz industrije in bodo e naprej promovirali zamisel prenosa znanja v industrijo. Cilj centrov je graditi modele, ki so uporabni za industrijo, a se ne ustavijo le pri enem modelu, temve gojijo zamisel, jo nadgra-jujejo ter peljejo v krogu in spirali. Znanja pridobivajo z mnogih fakultet. Gre za pro-jekt, na katerega je univerza ponosna, saj je naa mo v pogledu na problem z razlinih zornih kotov.

UL naj bi se v drubo najboljih evropskih univerz uvrstila tudi z raziskovalnim de-lom. Kolikno pozornost ste med manda-tom na univerzi namenili raziskovalnemu delu?Univerza je vredna toliko, kot je vredno njeno raziskovalno delo, zato je najveji po-udarek znotraj univerze na raziskovalnem

delu. Tudi mednarodna javnost nas ocenju-je po izsledkih naega raziskovalnega dela. To ne pomeni, da zanemarjamo pedagoko delo, temve da uimo tudi to, kar razisku-jemo, in da mora, e eli predavati na UL, imeti tudi raziskovalne izkunje. tevilo lankov, ki jih citirajo mednarodne baze uspenih lankov, iz leta v leto naraa. Tudi citiranost je iz leta v leto veja tako pri teh-ninih in druboslovnih fakultetah kot pri humanistiki. e se primerjamo z univer-zo na Dunaju, je glede na tevilo uiteljev raziskovalcev mo naega raziskovanja, ki se kae v publikacijah, priblino enaka. Se-veda pa sredstva, ki jih dobimo za to, niso enaka. Vasih se zdi prav neverjetno, s kako majhnimi sredstvi lahko veliko naredimo. Napiemo veliko lankov, oblikujemo ve-liko zamisli, ki so spotovane in citirane v svetu. Tudi nain habilitiranja nae univer-ze sili visokoolske uitelje, da raziskujejo

14 Avgust 16 III

intervju: prof. dr. Andreja Kocijaniin

terv

ju in objavljajo. Prav zdaj smo pred vnovinim zaostrovanjem habilitacijskih pogojev, kjer bomo dali e veji poudarek na mednaro-dno citiranje raziskovalnih dosekov. To je gotovo eden pomembnejih stimulatorjev za uspeno raziskovalno delo na univerzi.

Koliko se povezujete z drugimi raziskoval-nimi institucijami, na primer z Institu-tom Joef Stefan?Sporazume imamo podpisane z Institutom Joef Stefan, s Kemijskim intitutom ter In-titutom za biologijo. Fizike si zagotovo ne predstavljamo brez sporazumov z Institu-tom Joef Stefan. Nai tudentje kemije razi-skujejo na Kemijskem intitutu in so za svoja dognanja prejeli zelo prestine mednarodne nagrade. Zaposleni na univerzi so zelo zain-teresirani za raziskovanje na intitutih, med-tem ko zaposleni na intitutih ne utijo elje po predavanjih na fakultetah. Pred kratkim smo vzpostavili mehanizme, s katerimi naj bi stimulirali raziskovalce, da bi opravljali tudi pedagoke obveznosti na fakultetah.

Kakno je sodelovanje med posameznimi fakultetami na podroju raziskovanja? Raziskovalno delo je zelo vezano na dokto-rate. Ob doktoratu se sreata mladi razisko-valec doktorant in mentor. Najbolj nazorno vam bom predstavila, kako sodelujejo, se usklajujejo in dopolnjujejo raziskovalci z razlinih fakultet, e vam povem, da bomo imeli znotraj univerze v Ljubljani verjetno priblino petnajst doktorskih programov in ni ve. Lep primer zdruevanja znanj je biomedicina. Kot doktorski tudij poteka e esto ali sedmo leto, znotraj nje pa se na dok-torskem tudiju sreujejo raziskovalci s Fa-kultete za medicine, Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo, Katedre za biokemi-jo, Instituta Joef Stefan, Fakultete za kemijo, Fakultete za fi ziko in najverjetneje e kdo. Verjetno je tudi zato prav klinina medicina ena od vodilnih raziskovalnih panog znotraj

nae univerze na podlagi tevila citatov in mednarodnih uspehov, ki jih dosega.

Na UL se zavedate pomena uporabnosti znanja in sposobnosti pridobivanja la-stnih virov, zato vsako leto bolj razvijate trno dejavnost. Koliko sredstev, ki jih letno porabite, pridobite iz tega naslova in koliko iz prorauna? Kot javna univerza dobimo za pedagoko dejavnost priblino 65 odstotkov sredstev z ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo. Nekaj, priblino 20 odstotkov sredstev iz prorauna, pridobimo tudi za raziskovalno dejavnost, a moramo za to, da jih pridobimo, konkurirati, torej se mora-mo s svojim delom izkazati. Del sredstev pridobimo tudi prek izrednega tudija in pa iz naslova EU-projektov. Preostanek sredstev zasluimo na trgu.

Kakna naj bi bila po vaem mnenju UL ez 15 let? Univerza naj bi bila sestavljena iz zelo razlinih fakultet in akademij, z velikimi ambicijami posameznikov oziroma nekih skupin znotraj fakultet, ki bi si eleli uspeti, narediti nekaj, da premaknejo dogajanje na podroju, ki ga obvladujejo. V primerjavi s trenutnim poloajem bi elela, da bi bila po-vezanost fakultet v neko mreo bolj trdna, da bi skupine znotraj fakultet, bolj kot do sedaj obutile, da iveti v skupnosti pomeni sodelovati, saj sodelovanje prinaa dodano vrednost. Skupaj smo moneji in ve zna-mo. Skupaj ve pomenimo v svetu in se tako oplajamo in vsak posameznik v skupnosti pridobi na vrednosti. Za skupnost je treba skrbeti, jo graditi in negovati, saj kot drui-na nudi trdnost in oporo, vendar pa mora za to nekaj storiti tudi sam.

15Avgust 16 III

16 Avgust 16 III

Ukrepajmo za ve pouka elektronike in robotike (mehatronike) v olah! 1. delSte prebrali naslov lanka in se vpraali: Zakaj bi moral(a) kaj storiti rav-no jaz? Kaj pa naj storim, saj kot posameznik nimam nobenega vpliva? Kaj ne skrbi za pouk tehnike v olah drava? Tudi e so vas preinila ob prebiranju naslova kakna druga vpraanja, je potrebno, da se sezna-nite s trenutnimi problemi pouka tehnike v slovenskih olah, nato pa po svojih moeh in interesih ukrepate. Preden nadaljujem z opisom problemov, ki nastajajo dandanes pri pouku tehnike, naj najprej od-govorim na vpraanje: Zakaj ravno jaz, saj kot posameznik(ica) nimam nobenega vpliva? Naa drava res skrbi za pouk tehnike v olah. Demo-kratina drava, kot je naa, deluje v skladu z eljami in potrebami svojih dravljanov. Ve kot je dravljanov, ki izrazijo iste elje in potrebe, veja je njihova mo vplivanja na delovanje drave. Pri vplivanju na delova-nje drave teje glas vsakega dravljana, teje in pomemben je tudi va glas! Podobno velja za pouk tehnike: tudi va prispevek k izboljanju pouka tehnike teje in je pomemben!

Dr. Suzana Uran

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Dobro ivljenje dravljanov Slovenije za-gotavlja le uspeno in konkurenno go-spodarstvo. Uspenost in konkurennost gospodarstva pa je mono odvisna od teh-nologij (tj. naina izdelovanja), ki jih po-djetja uporabljajo pri izdelavi izdelkov, in dodane vrednosti, ki jo z novimi tehnolo-gijami vgradijo v izdelek. Zato ni nakljuje, da imamo v vladi Republike Slovenije Mi-nistrstvo za visoko olstvo, znanost in teh-nologijo (MVZT) in ministra (brez listnice) za razvoj dr. iga Turka. Tako MVZT kot dr. iga Turk sta zadolena za spodbujanje tehnolokega razvoja naega gospodarstva. Minister za razvoj dr. iga Turk pravi (in-tervju IRT 3000, t. 13), da so za razvoj na-ega gospodarstva kljuni trije dejavniki: (tehnika?) ustvarjalnost (in inovativnost), podjetnost in pogum oziroma samozavest. Nae otroke v osnovnih in srednjih olah moramo spodbujati k ustvarjalnemu in iz-virnemu miljenju ter samoiniciativnosti in podjetnosti, da bodo tako delovali po-zneje kot delavci. V isti tevilki (IRT 3000, t. 13) predsednik upravnega odbora Zdru-enja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dr. Bla Nardin izraa eljo, da drava s politiko razpisova-nja poskrbi za poveanje tevila vpisov na naravoslovno-tehnike usmeritve. Tehni-ne industrije, ki so v Sloveniji pomemben motor gospodarskega razvoja, se namre dolgorono sreujejo s pomanjkanjem ka-drov na vseh izobrazbenih ravneh. Zato je treba za promocijo tehnikih poklicev med mladimi narediti ve. Najve prilonosti za vzbujanje zanimanja za tehniko med mla-dimi je zagotovo v osnovni oli (O). Zato

je zelo pomembno vedeti, kako poteka pouk tehnike v O in ali vsebinsko in dru-gae ustrezno podpira hitreji tehnoloki razvoj pri nas.

Pouk tehnike v devetletni OSploni cilj osnovne ole je usposobiti uence za nadaljnje izobraevanje ter uspe-no osebno in poklicno ivljenje ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, ve-roizpoved ali narodno pripadnost. Med vzgojnimi cilji O velja posebej poudariti vzgajanje enakopravnosti med spoloma, medsebojno strpnost, spotovanje druga-nosti, spotovanje otrokovih in loveko-vih pravic ter temeljnih svoboin, zavest o dravni pripadnosti in narodni identiteti, razvijanje sposobnosti za ivljenje v demo-kratini drubi in vkljuevanje v evropsko povezovanje. Med izobraevalnimi cilji so omogoanje ustvarjalnosti, uveljavljanje monosti izbire na vseh ravneh izobraeva-nja, omogoanje im vije ravni izobrazbe in spodbujanje vseivljenjskega izobraevanja (ZOFVI 12/96). e pogledamo na cilje O s stalia potrebe drube po tehnolokem ra-zvoju, med njimi pogreamo cilj seznanjanja s sodobnimi tehnologijami in napravami.

Pouk tehnike v osnovni oli omogoa ra-zvijanje tehnike ustvarjalnosti in inovativ-

nosti uencev, uenje vein, potrebnih za znane tehnoloke postopke, in seznanjanje s sodobnimi tehnologijami. V olskem letu 1999/2000 smo v Sloveniji z uvedbo devet-letne O uvedli novosti in spremembe v O in pri tem sledili razvoju ole prihodnosti. Spremembe so bile vpeljane tudi na podro-ju pouka tehnike v O. Vsebine pouka tehnike so se iz vijih razredov selile v nije razrede (v 4. in 5. razred, predmet Naravo-slovje in tehnika) in se pri tem poenosta-vljale, v vijih razredih (6., 7. in 8. razred, predmet Tehnika in tehnologija) pa se je tevilo ur obveznega pouka tehnike zmanj-alo (Tabela 1). V konnem, 9. razredu ni v unem nartu niti ene ure obveznega pou-ka tehnike na teden (glejte predmetnik de-vetletne O na spletnih straneh Ministrstva za olstvo in port).

Hkrati z opisanimi spremembami pri pou-ku tehnike so bile uvedene v uni nart de-vetletne O novosti, kot so dnevi dejavnosti ter izbirni predmeti v 7., 8. in 9. razredu.

Med dneve dejavnosti spadajo poleg kul-turnih, portnih in naravoslovnih tudi teh-niki dnevi. Dnevi dejavnosti so namenjeni medpredmetnemu povezovanju, uporabi znanja in njegovemu nadgrajevanju s prak-tinim uenjem, izvajajo se v obliki proje-

Tabela 1: Predmeti tehnike po razredih v devetletni O in osemletni O

Predmet (ure/teden) 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razredNaravoslovje in tehnika 3 3 Tehnika in tehnologija 2 1 1 0

osemletna O 1 2 1 2

17Avgust 16 III

dogodki in dosekiutrip dom

aktnega dela in morajo biti vsebinsko pestri. Tako izvedeni dnevi dejavnosti spodbujajo vedoeljnost, ustvarjalnost in samoinici-ativnost ter pridobivanje izkuenj in spre-tnosti za samostojno reevanje problemov. Tehniki dnevi so naravnani na reevanje tehninih problemov in praktino uenje vein (Tabela 2).

Izbirni predmeti dajejo uencu mo, da vpliva na to, kaj se bo uil. S tem se poveu-jeta vedoeljnost in samoiniciativnost pri uenju. Vsak uenec si lahko izbere najve tri izbirne predmete iz nabora ponujenih iz-birnih predmetov ole, obvezno pa si mora izbrati dva izbirna predmeta. ola lahko uencem ponudi le tisti izbirni predmet, ki je bil sprejet na Strokovnem svetu Republi-ke Slovenije za splono izobraevanje. Vseh sprejetih izbirnih predmetov je osemdeset. Izbirne predmete lahko razdelimo po temi na druboslovno-humanistine ali naravo-slovno-tehnine, po asu trajanja na trile-tne ali enoletne in po vezanosti na razred na vezane ali nevezane. Vsaka O mora ponuditi najmanj est izbirnih predmetov, od tega tri z druboslovno-humanistinega in tri z naravoslovno-tehninega podroja. Ponudba pouka izbirnega predmeta o ver-stvih in etiki, retoriki in tujega jezika je ob-vezna za vsako O. Med izbirnimi predme-ti, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje, so tudi predmeti s podroja tehnike, ki so prikaza-ni v Tabeli 3.

Uni narti vseh izbirnih predmetov so ob-javljeni na spletnih straneh M.

Izbirnim predmetom predmetnik namenja eno uro na teden (32 ur na leto), izjema je le tuji jezik, ki sta mu namenjeni dve uri na teden. Izvedba izbirnega predmeta je od-visna od tevila prijavljenih uencev na iz-birni predmet. Potrebno tevilo prijavljenih uencev je praviloma petnajst, v nekaterih primerih je lahko uencev manj. Uenec, ki

Tabela 2: tevilo tehnikih dnevov v letu po posameznih razredih devetletne O

Tabela 3: Seznam izbirnih predmetov tehnike v devetletni O

se je prijavil na izbirni predmet, za katerega je premalo prijav, se najprej dodeli k izbirne-mu predmetu po njegovi drugi izbiri. e se tudi drugo izbrani izbirni predmet ne izva-ja, si uenec lahko izbere enega od izbirnih predmetov, ki se izvajajo v tekoem olskem letu. Z letonjim olskim letom ni ve ome-jitev glede podroja izbirnih predmetov, ki si jih izbere uenec. Pred nekaj leti pa se je tudi tevilo izbirnih predmetov, ki jih ue-nec mora izbrati, zmanjalo s tri na dva.

Postopno uvajanje devetletne O se z leto-njim olskim letom zakljuuje. V olskem letu 2008/2009 bodo vse O v Sloveniji izva-jale devetletne programe. Izkunje z izvaja-njem programa devetletne O od uvedbe do danes izkazujejo nekatere slabosti pri pouku tehnike, ki bi jih bilo treba popraviti.

Obvezni pouk predmeta Tehnika in tehnologijaDrutvo uiteljev tehnine vzgoje (DUTV) je v svoji Pobudi za javno razpravo o pro-blematiki tehnike in tehnologije v splo-nem izobraevanju z dne 15. januarja 2007 (http://www2.arnes.si/~mgaber6/dutv/po-buda/index.html) podalo prvo javno opo-zorilo na problematiko pouka tehnike v devetletni O. DUTV meni: tevilo ur, namenjenih tehniki in teh-

nologiji, je v O bistveno premalo, v splonem srednjem izobraevanju (gi-mnazijah) pa jih tako reko ni,

veina uencev izgubi stik s podrojem tehnike e v devetem razredu O, zato se ni uditi, da se na tehnike fakultete vpie manji del maturantov,

pomanjkanje tehnikov na vseh izobraz-benih ravneh pomeni, da bomo v teh-nolokem razvoju zaostajali in bomo uvozniki tuje delovne sile.

In utemeljuje: Primerjava v tevilu ur tehnike z razvito

evropsko dravo, kot je Finska, pokae, da imajo uenci na Finskem od petega

do devetega razreda skupaj sedem ur tehnike, pri nas pa le tiri ure.

Primerjava z osemletko pokae, da imajo uenci devetletne O od 6. do 9. razreda za 33,3 odstotkov manj ur obveznega pouka predmeta Tehnika in tehnologija, kot so jih imeli njihovi vrstniki v osemletni O.

Slovenski osnovnoolci veinoma izgu-bijo stik s podrojem tehnike eno ol-sko leto prej, preden se zane njihovo poklicno usmerjanje ob koncu O. To dejstvo lahko opredelimo kot enega od pomembnih razlogov za slabe usmer-janje mladih v tehnine poklice.

Kot reitev DUTV predlaga uvedbo doda-tnih ur obveznega pouka predmeta Tehni-ka in tehnologija v 9. razredu O v obsegu ene ure na teden. Vsebina predmeta naj bi zajemala integracijo predhodnih znanj predmeta Tehnika in tehnologija, pred-hodnih znanj iz obdelave gradiv ter novih znanj s podroja elektronike, mehatronike in merilnih sistemov v povezavi z informa-cijskimi sistemi. Predlog DUTV podpirajo vidni predstavniki vseh pedagokih izo-braevalnih ustanov v Sloveniji, npr. prof. Slavko Kocijani s Pedagoke fakultete v Ljubljani in prof. Boris Aberek s Pedago-ke fakultete v Mariboru pa tudi Zavod RS za olstvo, ki je podal pobudi DUTV po-zitivno mnenje. Kljub M do danes e ni ukrepalo in uvedli dodatno uro tehnikega pouka ali dopolnili vsebine predmeta Teh-nika in tehnologija z vsebinami s podroja elektronike in robotike.

Podpirajmo predlog DUTV, tj. poveanje tevila ur obveznega pouka tehnike ter uvedbo obveznega pouka elektronike, ro-botike in mehatronike v devetletno O, saj tak predlog neposredno prispeva k dviga-nju slovenske tehnike kulture in s tem dol-gorono k vejemu tehnolokemu razvoju naega gospodarstva.

Morda vas je v zgornjem odstavku kaj zbodlo, ko ste prebrali, da naj bi podpirali uvedbo obveznega pouka elektronike, ro-botike in mehatronike v devetletno O. In se spraujete: Mar se uenci v O ne uijo ni elektronike, ni robotike? Ter si mislite: To ne more biti res, saj imajo uenci vendar na voljo dva izbirna predmeta s podroja ro-botike in enega s podroja elektronike. A je vendar tako, razloge za to bomo predstavili v nadaljevanju.

Preden osvetlimo razloge, zakaj se v O ne uijo elektronike in robotike, spregovorimo o pomenu in prisotnosti elektronike in ro-botike (mehatronike) v dananjem asu in svetu. Tehnologija elektronike je prisotna tako v naem zasebnem kot v poklicnem ivljenju. e se ozremo okoli sebe, vidimo, da se tevilo elektronskih, mehatronskih in

Tehniki dan 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razredtevilo dni letno 4 4 4 4 4 4

Predmet Vezan na razred Trajanje izvajanjaRobotika v tehniki 8. razred eno letoElektronika z robotiko 9. razred eno letoElektrotehnika 9. razred eno letoRaunalnitvo:Urejanje besedil 7. razred eno letoRaunalnika omreja 8. razred eno letoMultimedija 9. razred eno letoObdelava gradiv: les eno letoObdelava gradiv: kovine eno letoObdelava gradiv: umetne snovi eno letoProjekti iz zike in tehnike 9. razred eno letoRisanje v geometriji in tehniki eno leto

18 Avgust 16 III

19Avgust 16 III

robotskih naprav nenehno mnoi: radio, televizor, CD-, DVD-, MP3-predvajalniki, raunalniki, prenosni telefoni, za blinjo prihodnost nam obljubljajo t. i. servisne ro-bote, ki naj bi pomagali pri sesanju, konji, strebi. V tovarnah so v ogromnem tevi-lu prisotni raunalniki, razne avtomatske naprave in CNC-stroji, samoumevni so e tudi roboti. V bolninicah nas po potrebi oskrbijo z umetnim srcem, ki je elektron-sko, nas prikljuijo na umetne ledvice in nas pregledajo z mnoico naprav, ki vse vsebu-jejo elektroniko. Obljubljajo nam tudi, da nas bodo v blinji prihodnosti v bolninici operirali roboti ter nam stregli od zdravni-ka predpisana zdravila in hrano. Za razi-skovanje vesolja, npr. Marsa, uporabljamo robote, za raziskovanje ivali uporabljamo elektronske naprave za snemanje njihove-ga gibanja in oglaanja (ivali v dungli, oglaanje kitov ). In ne nazadnje ne po-zabimo, da informacijska druba ne more obstajati brez raunalnika. Iz tega sledi, da je za sodobno drubo tehnologija elektro-nike, robotike in mehatronike izjemno po-membna in vseprisotna, zato je nujno, da jo vsi uenci ne glede na spol (!) spoznajo e v O. Za nae gospodarstvo je pomembno, da postanemo ustvarjalni nartovalci novih elektronskih in robotskih naprav, ne pa, da smo pasivni potroniki.

Pouk elektronike je bil pred uvedbo devet-letne O, tj. v nai osemletni O, prisoten pri Tehnini vzgoji v zadnjem, 8. razredu. V devetletni O pa predmet Tehnika in teh-nologija, ki je obvezni del pouka tehnike, ne vsebuje pouka elektronike. Elektronika in robotika sta zastopani le v dveh izbirnih predmetih: Robotika v tehniki (8. razred, elektronika je zastopana v manji meri) in Elektronika z robotiko (9. razred). Tudi izbirni predmeti s podroja raunalnitva ne vkljuujejo pouka elektronike, saj so usmerjeni bolj v uporabo raunalnika kot v njegovo gradnjo. e uenci torej ne izbe-rejo izbirnega predmeta Elektronika z ro-botiko ali e se izbirni predmet Elektronika z robotiko na njihovi O ne izvaja, potem med svojim osnovnim olanjem zagotovo ne bodo deleni pouka elektronike.

Tabela 4: Izvajanje izbirnega predmeta Elektronika z robotiko

Izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika z robotikoOglejmo si e dejstva o izvajanju izbirnih predmetov v devetletni O. Uradne poda-tke o izvajanju izbirnega predmeta Elektro-nika z robotiko je posredovalo M in so podani v Tabeli 4.

Tabela 5: tevilo O, ki se nahajajo v dvanajstih vejih slovenskih mestih

Tabela 6: tevilo O iz vejih mest, ki so v zadnjih treh olskih letih izvajale izbirni predmet Elektronika z robotiko

Legenda: LJ Ljubljana, MB Maribor, KP Koper, CE Celje, NM Novo mesto, KR Kranj, K Krko, NG Nova Gorica, IB Ilirska Bistrica, VE Velenje, PT Ptuj, MS Murska Sobota

Legenda: LJ Ljubljana, MB Maribor, KP Koper, CE Celje, NM Novo mesto, KR Kranj, K Krko, NG Nova Gorica, IB Ilirska Bistrica, VE Velenje, PT Ptuj, MS Murska Sobota

Vseh O v Sloveniji je okoli 450, v prika-zanih olskih letih pa je bilo v generaciji okoli 20.000 osnovnoolcev. Obe tevili sta bili uporabljeni za izraun deleev. Podatki kaejo, da je bil v vsaki generaciji manj kot odstotek osnovnoolcev deleen pouka ele-ktronike v osnovni oli.

Poglejmo e, kje se nahajajo O, ki so izvajale oziroma izvajajo izbirni predmet Elektronika z robotiko. V Tabeli 5 je podano tevilo O, ki se nahajajo v dvanajstih vejih slovenskih mestih. Mesta so namre upravna, industrij-ska in izobraevalna sredia. V drugi Tabeli 6 je podano tevilo O iz vejih mest, ki so v zadnjih treh olskih letih izvajale izbirni predmet Elektronika z robotiko.

Iz tabel 5 in 6 je razvidno, da se izbirni predmet Elektronika z robotiko ne izvaja v mestih, ki so industrijska in izobrae-

valna sredia, temve po manjih krajih, razprenih po vsej Sloveniji. Vejo zasto-panost izvajanja izbirnega predmeta Ele-ktronika z robotiko v Velenju in okolici velja pripisati delovanju olskega centra Velenje (Petru Vrkovniku s sodelavci, PTER).

Po mojih podatkih je pogostost izvajanja izbirnega predmeta Robotika v tehniki po-dobna kot pri predmetu Elektronika z ro-botiko, skratka majhna, premajhna.

Prikazani podatki o tem, kako malo osnovnoolcev se v devetletni O seznani s podrojem elektronike in robotike, so v izrazitem nasprotju s pomenom, ki ga imata obe tehnologiji v dananjem svetu. Glede na pomen elektronike v dananjem svetu je treba trenutno stanje seznanjanja osnovnoolcev z elektroniko in robotiko nujno izboljati!

Nadaljevanje lanka sledi v 17. tevilki revije IRT3000, ki bo izla konec oktobra.

Dr. Suzana Uran, FERI Maribor

dogodki in dosekiutrip dom

a

olsko leto tevilo ol tevilo uencev Dele vseh ol (%) Dele vseh uencev (%)

2007/2008 11 194 2,444 0,97

2006/2007 11 139 2,444 0,70

2005/2006 6 100 1,333 0,50

kraj LJ MB KP CE NM KR K NG IB VE PT MStevilo O 50 22 11 9 9 9 8 8 7 6 5 4

LJ MB KP CE NM KR K NG IB VE PT MS2007/2008 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 12006/2007 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 02005/2006 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0

20 Avgust 16 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Kaj sploh je kakovost? Najbolj splona opredelitev je skladnost z zahtevami, zato je najprej treba jasno opredeliti zahteve, ki jih mora izdelek oziroma storitev izpolnje-vati. Kakovosten je tisti izdelek, ki se sklada z zahtevami odjemalcev. Izpolnjevati zah-tevano pa ni vedno najlaje in najceneje. Poznamo tevilna orodja, ki podjetjem po-magajo pri obvladovanju kakovosti.

Najpomembneje pri obvladovanju kako-vosti je miljenje zaposlenih v organizaciji. Pogoj za kakovostne proizvode je najprej ustrezna miselnost vodilnih v podjetju. Samo vodstvo pa ne more dosei kakovosti, e pri tem nima podpore vseh zaposlenih. Utrditi je treba miselnost, da se kakovost vgrajuje na vse stopnje delovnega proce-sa in da pri tem sodelujejo vsi zaposleni v podjetju. Vsak zaposlen mora delati tako, kot bi delal zase. Tak nain dela je moen le, e je med vodilnimi in ostalimi zaposle-nimi vzpostavljena komunikacija z medse-bojnim spotovanjem in zaupanjem. Da se v podjetju dosee tako visoka raven razmi-ljanja, je potrebno veliko asa in napora. Gre za spreminjanje kulture podjetja, za kar je treba zaposlene spodbujati, usmerjati in nagrajevati.

Celovito obvladovanje kakovosti in poslovna odlinostZadovoljevanje lovekovih potreb je vse bolj zahteven in kompleksen pro-ces. Konkurenca slej ko prej izloi tiste organizacije, ki se niso sposobne pri-lagoditi ter kupcem ponuditi kakovostnih izdelkov in storitev, ki bi ustrezali njihovim zahtevam ali eljam in imeli primerno ceno. Danes je kakovost eno od glavnih meril, po katerem ljudje ocenjujejo organizacije.

Da bi imela organizacija kakovosten pro-izvod, mora najprej vzpostaviti sistem ka-kovosti. Zato je leta 1987 ISO (Th e Inter-national Organisation for Standardisation Mednarodna organizacija za standardi-zacijo) izdal standarde pod imenom Stan-dardi ISO 9000 za menedment kakovosti in zagotavljanje kakovosti. Zavedati se je treba, da je pridobitev tega certifi kata le prvi korak, ki je sicer potreben, na pa do-volj za zagotavljanje poslovne odlinosti in doseganje priakovanih rezultatov. Zato je treba standarde ISO nadgrajevati v smeri postopne uveljavitve celovitega obvlado-vanja kakovosti poslovanja (Total Quality Management TQM), ki povezuje strate-ke, organizacijske, tehnine in k loveku usmerjene ukrepe. Razlini avtorji TQM razlino defi nirajo, vsi pa se strinjajo, da je TQM skupek organizacijskih sprememb in orodij, s katerimi naj bi organizacija stalno izboljevala kakovost svojih procesov in proizvodov ter s tem tudi svojo uinkovi-tost, uspenost in fl eksibilnost, poveevala pa svojo konkurenno prednost na trgu. Ta proces zahteva pripadnost in obvezo najvijega vodstva ter vseh v organizaciji, stalno izboljevanje kakovosti proizvodov ali storitev, zadovoljevanje zahtev in pria-

kovanj kupcev ter doseganje priakovanih poslovnih rezultatov. Poudarjeno je pre-dvsem timsko delo zaposlenih in usmerje-nost na kupca.

V zvezi s kakovostjo ne moremo mimo izra-za poslovne odlinosti in modela odlino-sti EFQM (European Foundation for Quali-ty Management). Pojem poslovna odlinost je povezan z doseganjem velikega napredka ali izjemnih rezultatov z vidika uspenosti, uinkovitosti, konkurennosti in ugleda posamezne organizacije v daljem, to je od tri- do petletnem obdobju, z upotevanjem nael odlinosti.

Model EFQM temelji na naslednji predpo-stavki: odlini rezultati pri delovanju, odje-malcih, zaposlenih in drubi se dosegajo z voditeljstvom, ki je gonilo politike in stra-tegije, zaposlenih, partnerstev in virov ter procesov. Model kae tudi, da inoviranje in uenje pomagata izboljati dejavnike, ki vodijo k boljim rezultatom.

Sklenemo torej lahko, da so za obstoj na konkurennem trgu in proizvajanje kako-vostnih izdelkov, usposabljanje ter motivi-ranje zaposlenih kljuni dobra organizacija, uinkovito vodenje ter predvsem usmerje-nost v kupca in njegove elje.

Viri in literaturaMarolt J., Gomiek, B. 2005. Management kakovosti. Kranj: Zaloba Moderna organi-zacija, v okviru FOV Kranj.

Vidmar, S. 2007. Stroki kakovosti v podje-tju TPV Johnsons controls d.o.o. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Andreja Mlakar, PREIS SEVNICA, d. o. o.

Model odlinosti EFQM

Andreja Mlakar

21Avgust 16 IIIn

6-

0OPOLNEKOMPONENTEIZVPENJALNEGLAVE

63#6ERTIKALNASTRUwNICAPICKUPVISOKETEHNOLOGIJEZAVAsOPROIZVODNJOHIDROSTATINOVODENODELOVNOVRETENOZAPRECIZNOOBDELAVOTUDIPRITEwJIHOPRAVILIHIZREDNODOBROBLAwENJEVIBRACIJZ-INERALITPOSTELJOSTRUwNICE

STEKOINOHLAJENIMOTORVRETENAINMOTORREVOLVERSKEGLAVEAVTOMATSKONALAGANJEINRAZKLADANJEKAKORTUDIMERJENJEDELOV

6SEVENEMPAKETUZAVAsOPROIZVODNJO

0OKLIITENASNATELEFONALINAMPIsITENAINFO EMAGCOM%-!''RUPPEN6ERTRIEBSUND3ERVICE'MB(!USTRASSE$3ALACHWWWEMAGCOM

22 Avgust 16 III

pred

stav

ljam

o

22

Zahtevna orodja za zahtevne uporabnikeGorenje Orodjarna, d. o. o., sicer v stoodstotni lasti koncerna Gorenje, je v Gorenju prisotna e od njegove ustanovitve, to je od leta 1956. Pred 15 leti se je orodjarna odcepila od matine drube in postala njeno herinsko podjetje. Pomembno obletnico so v orodjarni obeleili s strateko nalobo v nove proizvodne prostore in infrastrukturno tehnoloko opremo, kar ji bo omogoilo izdelavo e zahtevnejih orodij za tako zahtevne uporabnike, kot so v avtomobilizmu in na podroju bele tehnike. Orodjarna za svoje kup-ce razvija, izdeluje, tri in vzdruje orodja za predelavo ploevine, brizganje plastike, termoformiranje in stiroporno embalao ter merilne sisteme za kontrolo in preverjanje funkcionalnih in varnostnih lastnosti razlinih aparatov.

Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenje

Sonja Sara LunderFoto: Franc Fritz Murgelj

Direktor Gorenja Orodjarne, d. o. o., dr. Bla Nardin

Gorenje Orodjarna je najveja orodjarna v Sloveniji, tako po tevilu zaposlenih kot po tevilu izdelanih orodij ter tudi po prihod-kih. Njen proizvodni program obsega tri veje sklope. V najpomembnejem, orodjih za ploevino, prevladujejo orodja za prede-lavo ploevine za industrijo bele tehnike in elektro industrije ter progresivna in trans-ferna orodja za avtomobilsko industrijo. Program za plastiko obsega orodja za bri-zganje za industrijo bele tehnike, elektro industrijo in avtomobilsko industrijo, pro-

gram orodij za stiropor in orodja za termo-formanje izdelkov. V drubi tudi razvijajo, izdelujejo in vzdrujejo merilne sisteme za preizkus in preverjanje funkcionalnih ter varnostih lastnosti velikih in malih gospo-dinjskih aparatov ter polizdelkov.

Koliinsko v orodjarni izdelajo najve oro-dij za ploevino, in sicer 64 odstotkov, sle-dijo orodja za plastiko s 30 odstotki, pre-ostalo pa predstavljajo orodja za stiropor. Proizvodni del novih orodij predstavlja

23Avgust 16 III

Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenjepredstavljam

o

57 odstotkov vseh prihodkov, preostali del prihodkov pa prinaajo merilni sistemi, vzdrevanje orodij, storitve za tretje osebe in podobno.

Izvoz orodij je namenjen avtomobilski industrijiVeino, ve kot 60 odstotkov, orodij izvo-zijo. Skoraj sto odstotkov izvoza, veinoma v Nemijo, Avstrijo, eko, Nizozemsko in Kanado, je namenjenega avtomobilski industriji. Najpomembneji kupci v tujini so Audi, Renault, Magna, Brose, Linde Wi-emann, Gedia, BMW, Electrolux in Jancox. Doma po koliini najve orodij prodajo podjetjem v skupini Gorenje, sledijo Revoz, BSH, Geberit, Danfoss in drugi.

Z lanskimi poslovnimi rezultati so zado-voljni, eprav niso povsem dosegli na-rtovanih. Dobiek so poveali za skoraj petino, isti dobiek pa za 78 odstotkov. V prvem polletju letos so dosegli stood-stotno realizacijo, v okviru nartovanja pa je tudi polletni dobiek. Dobiek je viji predvsem zaradi iskanja optimalnih rezerv, ki jih imamo v poslovanju in z iskanjem notranjih rezerv, pojasnjuje direktor pod-jetja Gorenje Orodjarna dr. Bla Nardin. Lani so v okviru reorganizacije poslovanja zdruili tehnini sektor, kljunega pomena pa je postalo projektno vodenje. Zdaj sta v orodjarni pri vsakem projektu prisotni dve osebi, ki natanno spremljata vse, kar se dogaja pri nekem projektu. To omogoa, da je v podjetju kupcu vedno nekdo na voljo za pojasnila in informacije.

Z novimi prostori ter tehnoloko opremo do vejih poslov in boljih rezultatov Ob letonji 15. obletnici je orodjarna pri-dobila novih dodatnih 3.500 kvadratnih metrov povrin, s katerimi so reili veliko

prostorsko stisko, ki so jo zadnja leta vse bolj utili ob nenehni iritvi poslov v orodjarni. Priblino enkrat vejo povrino proizvodnih kapacitet so pridobili s selitvijo v nekdanje proizvodne prostore Gorenja Indop, ki od oktobra lani deluje v otanju. V posodobi-tev proizvodne hale so investirali ve kot pol milijona evrov, priblino dva milijona evrov pa so vloili v nove tehnologije in raunal-niko opremo. Vse nalobe v podjetju so lani znaale 1,3 milijona evrov, letos pa 1,2 milijona evrov, dodaja Nardin.

Med pomembnejimi tehnolokimi nalo-bami v orodjarni v zadnjem asu je bil tudi nakup petosnega laserskega centra, ki nudi storitve laserskega rezanja vseh oblik, ter velikega obdelovalnega centra za obdelave

orodij do dimenzije pet metrov. Sicer pa tako posodobljen tehnoloki park omogo-a boljo pretonost dela, hitreji in fl eksi-bilneji odziv ter razvoj novih aplikacij in storitev.

Najhuja konkurenca prihaja iz TurijeV Sloveniji je trenutno le pet velikih orod-jarjev, a je za vse dovolj dela. Pri istih pro-jektih se le redko sreujejo, zato bi teko govorili o konkurenci na domaem trgu. Gorenje Orodjarna se trenutno z najhujo konkurenco sooa z orodjarji iz Turije, in sicer na vseh segmentih. Nardin pojasnju-je, da se Kitajske na segmentih orodij, ki jih izdelujejo, ne bojijo, saj so nekateri njihovi kupci e kupovali na Kitajskem, a so se vsi vrnili. Kitajci orodje prodajo, a ga je treba tudi znati zagnati in optimirati, to pa je do-dana vrednost, ki jo lahko ponudimo mi, saj smo blizu. Orodja lahko po potrebi tudi hitro popravimo. Turki delajo dobra orod-ja po niji ceni, a za zdaj e ne vemo, kako jih to uspeva. Tudi panci so precej mona konkurenca, pravi Nardin.

Velika konkurenna prednost orodjarne je poleg izdelave kakovostnih orodij tudi po-nudba celovitih orodjarskih storitev. Zelo pomemben segment konkurenne predno-sti so merilni sistemi, saj v orodjarni izde-lujejo elektrine, mehanske, hidravline in pnevmatine merilne sisteme, ki nadzirajo razline procese. Nardin med konkuren-nimi prednostmi izpostavi e velike proi-zvodne kapacitete, ki omogoajo prevzem vejih poslov, tradicijo in kadre. Gorenje Orodjarna ima obseen in dobro strukturi-ran strojni park, ki ga vsako leto nadgradijo s potrebnimi tehnologijami.

Ohije iz Zytel HTN PPAIzdelek visoke ka-kovosti, narejen iz polyphtalamida (PPA) Zytela HTN, vsebuje 35 % steklenih vlaken in je namenjen izdela-vi ohiij, ki se upora-bljajo za pnevmatski sistem pri delovnem tlaku 16 barov. Enota je spojena neposre-dno s kompresorjem, tako da je sistem ves as oskrbovan z zra-kom. Preklopna enota z ohijem iz Zytel HTN ima v ohiju vstavljene tuljavo in elektropnevmatske ventile. Na sprednji strani je pritrjena pod odbijaem. Med uporabo je ves as izpostavljena agresivnim medijem, ienju, zavorni tekoini, oljem, mazalnim sredstvom, prahu in pesku. Temperaturno je ohije obstojno v obmoju 40 C do +80 C. Kratek as tudi pri 120 C. Dimenzije ohija: dolina 133 mm, irina 83 mm in viina 70 mm.

www.uk.news.dupont.com

24 Avgust 16 III

Gorenje Orodjarna, d. o. o., Velenjepr

edst

avlja

mo Razvojni oddelek napoveduje

novi, za prihodnost pomembni tip orodjaZa raziskave in razvoj v orodjarni namenijo priblino deset odstotkov prihodkov. Z re-organizacijo podjetja so odprli dva razvoj-na oddelka. Prvi je operativni razvoj, v ka-terem je zaposlenih 32 konkstrukterjev in tehnologov, ki skrbijo za razvoj novih pro-jektov (operativni del pri posameznih pro-jektih), drugi pa je strateki razvoj, katerega osrednja naloga je pridobivanje nepovra-tnih sredstev za lastne razvojne projekte. Po priakovanjih naj bi letos pridobili med 200 do 250 tiso evri tovrstnih sredstev.

V orodjarni je razvojno jedro, ki skrbi za razvoj na podroju operativnega dela in da proizvodnja lahko izdela vse nove projekte, zelo pomembno. Prav tako skrbimo tudi za strateki razvoj, pravi tehnini direktor podjetja Gorenje Orodjarna Marko Klinc. Orodjarna namre sodeluje pri ve razli-

nih nacionalnih in mednarodnih projektih, kjer ob sodelovanju z razlinimi centri zna-nja pridobivajo novo znanje in izkunje za nadaljnji razvoj. Med drugim sodelujejo pri projektih, kot so Eureka, ERA NET, razvoj-no tehnoloki projekti, ki jih sofi nancirajo Ministrstvo RS za visoko olstvo znanost in tehnologijo, TIA ter JAPTI. Gorenje Orod-jarna sodeluje tudi pri projektih ezmejne-ga sodelovanja, skupaj s partnerji pa se pri-javljajo tudi na razpise, ki potekajo v okviru 7. okvirnega programa EU. Za zdaj na tem podroju e niso imeli uspeha, vendar imajo dober potencial za pridobitev zelo zanimivega projekta. Vsi projekti, kamor se prijavljamo, se vkljuujejo v dolgoro-no razvojno strategijo podjetja. Z mladimi razvojnimi inenirji in orodjarji se pripra-vljamo na realizacijo novega tipa orodij, ki bo imelo po naem preprianju v prihodnje zelo pomembno vlogo. In na tem podroju elimo prevzeti vodilno vlogo v evropski orodjarski industriji, dodaja Klinc.

Pri novih razvojnih projek-tih elijo s sodobnimi teh-nikami CAD/CAE/CAM dosei kar najbolje rezulta-te v im krajem asu, saj se zavedajo, da je bolje za ra-zvoj nameniti tudi 20 do 30 odstotkov ve asa, kot pa nato v proizvodnji popra-vljati razvojno nedodelane projekte.

Kadrov s poklicno izobrazbo zelo primanjkujeV orodjarni si prizadevajo za nenehno strokovno in splo-no izobraevanje na razli-nih podrojih. Gorenje kot skupina ima organiziranih zelo veliko strokovnih in splonih izobraevanj. Na podroju strokovnih znanj sodelujejo tudi z drugimi institucijami, kot je Tecos ali Fakulteta za strojnitvo v Ljubljani, saj tako prido-bijo znanja, ki jih potrebu-jejo. Zaposlene za doseke nagrajujejo z dodatki k plai, ki znaajo tudi do 30 odstotkov plae, prav tako kot v celotni skupini Gore-nje pa imajo uvedene tako

imenovane Iskrice. Gre za izboljave, ki jih predlagajo zaposleni in ki ne smejo biti vezane na veje nalobe. Za vsako Iskrico, ki je odobrena, zaposleni dobijo denarno nagrado, dvakrat na leto pa nato rebajo e praktine nagrade v vrednosti do 1000 evrov. Inovacije prihajajo iz vseh oddelkov podjetja in so se izkazale za koristen pripo-moek za stalno inovacijsko dejavnost.

V orodjarni se je lani 210 zaposlenim pri-druilo e 17 novih sodelavcev, kmalu pa nameravajo zaposliti e priblino 10 orod-jarjev, operaterjev strojev in projektnih vodij.

Tako kot drugod v brani po Sloveniji se tudi v orodjarni kljub kar 17 podeljenim tipendijam sooajo s pomanjkanjem ka-dra. Trenutno me ne skrbi visokousposo-bljeni kader, saj se ga da dobiti, pa tudi na ljubljanski in mariborski fakulteti za stroj-nitvo je vpisanih vse ve tudentov, tako da se bo stanje na tem podroju najverje-tneje kmalu izboljalo. Vse bolj me skrbi, kaj bo s kadrom na poklicnem delu, saj ga vsaj v naem okolju zelo primanjkuje, pra-vi Nardin.

V orodjarni precej pozornosti namenjajo ekologiji, predvsem projektom, s katerimi bi zniali porabo energije. Orodjarna se je med drugim prijavila na razpis ministrstva za okolje in prostor za energetsko uinko-vitost poslovanja. Namen je bil predvsem, kako znova uporabiti toplotno in elektri-no energijo, ki se uporablja med procesom. e bi na razpisu uspeli, bi prihranili pri-blino pet odstotkov energije, kar pa bi se pri dobiku precej poznalo, saj porabimo kar nekaj energije, pravi Nardin. So pa v orodjarni med postavitvijo nove hale raz-miljali okolju prijazno in vzpostavili uin-kovito hlajenje in ogrevanje prostorov ter tako imenovano varno razsvetljavo.

Marko Klinc, tehnini direktor Gorenje Orod-jarna z izdelkom enega od vejih projektov za kupca Magna, v katerem so uspeno upora-bljali numerine simulacije in prednosti, ki jih omogoa tovrstni nain dela. S sodobnimi programi, ki so jih uporabljali pri razvoju orodja, so kupcu zmanjali stroke materiala zaradi bolj optimiranih prerezov, hkrati pa iz-delali zanesljiva orodja, ki e ve let brezhibno delujejo.

25Avgust 16 III

26 Avgust 16 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Hidria bo v ruskem mestu Aleksin v tulski guberniji, 170 km juno od Moskve, prihodnje leto zaela gra-dnjo nove proizvodnje za klimatiza-cijo, gretje in hlajenje. Proizvodnja, ki bo stala na 67.000 m2 velikem zemlji-u, e danes v lasti Hidrie, bo obse-gala 5.000 m2 povrin z monostjo pozneje iritve. Hidriina druba v Rusiji bo sprva zaposlovala priblino 100 ljudi, proizvodnja pa naj bi stekla na zaetku leta 2010.

Hidria se je za iritev proizvodnje v Rusijo odloila zaradi dosedanje-ga uspenega poslovanja na ruskem trgu, ki je eden od kljunih trgov, saj na njem Hidria ustvari kar 20 odstot-kov prometa na podroju klimatizaci-je, gretja in hlajenja. Na ruskem trgu je Hidria s sistemi za klimatizacijo, gretje in hlajenje opremila tevilne referenne objekte, med njimi Puti-novo rezidenco, narodno banko, tr-govska sredia in bolninice. Hidria

Priprave na iritev proizvodnje v RusijoHidrio sta nedavno obiskala namestnik gubernatorja tulske gubernije Evtu-hov Aleksander Petrovi ter direktor oddelka za tuja ekonomska vlaganja in investicije Tihonov Denis Vladimirovi. Gosta sta si ogledala Hidria Intitut Klima v Godoviu ter Hidriino proizvodnjo sistemov za klimatizacijo, gre-tje in hlajenje, pa tudi avtomobilsko industrijo v Godoviu, Spodnji Idriji in Tolminu. Obisk je bil namenjen predvsem predstavitvi Hidriinih nartov za gradnjo proizvodnje v Rusiji.

je v Rusiji prisotna e od leta 1996, z novo proizvodnjo pa bo pridobila vse prednosti lokalnega ponudnika.

Tulska gubernija z 1.600.000 prebi-valci je hitro rastoi predel Rusije in visokotehnoloko sredie, odprto za mnoge tuje nalobe. V guberniji na

naravoslovnotehninih fakultetah vsako leto diplomira 23.000 mla-dih strokovnjakov. e danes viso-korazvitim naravoslovnotehninim izobraevalnim programom pa naj bi se na pobudo Hidrie v prihodno-sti pridruil tudi specialni program energetike.

27Avgust 16 III

dogodki in dosekiutrip dom

a

Razsenosti dodajalnih tehnologij ali izde-lave objektov po slojih, kot te tehnologije tudi oznaujemo, e niso dokonno razi-skane, se pa dnevno pojavljajo novi primeri uporabe, predvsem na podroju medicine, porta in letalske ter vesoljske tehnike. Ker se izdelki teh tehnologij vse pogosteje upo-rabljajo kot konni proizvodi, edalje manj govorimo o hitri izdelavi prototipov (Rapid Prototyping) in vedno ve o hitri izdelavi konnih izdelkov (Rapid Manufacturing), kar zaradi neposrednosti teh postopkov s sabo prinaa tudi velike spremembe v vre-dnostni verigi in dojemanju trga.

Danes je kar 75 odstotkov vseh slunih apa-ratov narejenih po meri, za znanega kupca, z dodajalnimi tehnologijami. Na podroju mikrotehnologije so dodajalni tehnoloki postopki popolnoma izpodrinili klasina orodja, saj so neprimerno gospodarneji in hitreji. Naela, ki jih je pohod dodajalnih tehnologij prinesel, se irijo na gospodar-ska podroja, kjer poasi prevladuje naelo masovnega prilagajanja eljam in potrebam posameznikov. Tako Adidas e 10 odsto-tkov portne obutve izdela neposredno po meri, za znanega naronika ...

Druga mednarodna konferenca o dodajal-nih tehnologijah iCAT 2008 bo razkrila e

Dodajalne tehnologije nova industrijska revolucija in odgovor na izzive z VzhodaRapid Prototyping je izraz, ki se zadnjih 20 let uporablja v povezavi s tako imenovanimi dodajalnimi tehnologijami. Kljub razmeroma kratkemu ob-dobju in slabemu poznavanju ter zavedanju industrije o njihovi rabi pa postaja vse bolj oitno, da z dodajalnimi tehnologijami doivljamo novo industrijsko revolucijo.

Dr. Igor Drstvenek

ve takih in podobnih dejstev, ki potrjujejo tezo, da se je nova (industrijska) revolucija e zaela s pohodom dodajalnih tehnolo-gij. Na njej bomo v zanimivi drubi naj-pomembnejih predavateljev in vodilnih industrijskih predstavnikov na podroju RP- in RM-tehnologij iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike poskusili prikazati, kako naj bo usmerjen prihodnji industrijski ra-zvoj zahodnega sveta, da ne bo podlegel masovni proizvodnji z Vzhoda.

Med 14 vabljenimi predavatelji bodo nastopili:Terry Wohlers, Wohlers Associates, ZDA: Stanje v industrijiTerry Wohlers e od prve komercializa-cije stereolitografi je spremlja trg doda-jalnih tehnologij in je najveji svetovni poznavalec tega podroja. Poleg vsakole-tnega poroila Wohlers Report, ki izide v obliki knjige, je avtor priblino 350 knjig in prispevkov na temo dodajalnih tehno-logij. Je najbolj iskan govorec na tovrstnih konferencah in lovek, ki pozna mnogo dogovorov ...

Andrea E. Reinhardt, microTEC, Nemija: Velikoserijska proizvodnja s tehnologijami hitre izdelave izzivi in reitveAndrea Reinhardt je generalna direktori-

ca podjetja, ki je ugotovilo, da je serijska izdelava mikrokomponent z dodajalnimi tehnologijami veliko gospodarneja od kla-sinih pristopov s preoblikovalnimi orodji.

Jukka Tuomi, Helsinki University of Tech-nology, Finska: Inkrementalno preobliko-vanje ploevine kot postopek hitre izdelave prototipov, orodij in izdelkovDr. Jukka Tuomi je pred leti ugotovil, kako bi lahko preoblikovalne postopke uporabil brez izdelave dragih preoblikovalnih oro-dij. Nastal je postopek inkrementalnega preoblikovanja ploevin, edini postopek izdelave po slojih, ki ni dodajalen in po ka-terem se danes izdelujejo karoserijski deli prototipnih traktorjev in velikih delovnih strojev na Finskem.

Na konferenci iCAT 2008 bodo najnoveje doseke prikazala mnoga ugledna evrop-ska podjetja, kot so Airbus, BMW, Siemens, microTEC in drugi. Lahko boste obudovali tudi izdelke dodajalnih tehnologij na dirkal-nem avtomobilu Formule 1, ki jih bo predsta-vila divizija ALM podjetja Airbus. Na razstavi pa bodo e nekateri proizvajalci tehnoloke in programske opreme: EOS, Concept Laser, MTT-HEK, Materialise in drugi.

Konferenca bo med 17. in 18. septembrom 2008 v Grand Hotelu Primus na Ptuju. Nanjo se lahko prijavite na spletni strani www.rapiman.net ali na elektronskem na-slovu icat@rapiman.net.

28 Avgust 16 III

Namen Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije je predvsem spodbujanje sodelovanja med akademsko in podjetniko sfero ter preno-sa znanja iz akademske sfere med obrtnike in v mala podjetja. Pri tem uspeno pove-zujejo tudi znanstvenike in raziskovalce iz akademskega ter industrijskega okolja. Tako so se predstavitve in ogleda podjetja LPKF udeleili tudi vodja Laboratorija za energetsko elektroniko s Fakultete za ele-ktrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze Maribor prof. dr. Miro Milano-vi, vodja Laboratorija za mikrosenzorske strukture in elektroniko s Fakultete za ele-ktrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Slavko Amon in mag. Gerhard Angleitner s Fakultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze Maribor. Zaradi velikega zanimanja, ki ga kaejo podjetja in industrija za tesneje sodelovanje, nartuje odbor strokovno ekskurzijo s e tevilnej-o udelebo predstavnikov znanstvene sfe-re, tudi z Instituta Joef Stefan.

Predstavitev LPKF Laser & Elec-tronicsPodjetje LPKF je nastalo leta 1976 iz pre-proste delavnice, danes pa je s svojimi inovativnimi postopki e svetovno znano

Strokovna ekskurzija v visokotehnoloko podjetje LPKFOdbor za znanost in tehnologijo (OZT), ki deluje v okviru Obrtno-podje-tnike zbornice Slovenije, je organiziral strokovno ekskurzijo v podjetje LPKF Laser & Elektronika, d. o. o., ki so se je poleg obrtnikov in podjetni-kov udeleili tudi predstavniki akademske sfere, s katero OZT dejavno sodeluje. Ekskurzija je bil eden od dogodkov, ki jih organizira odbor v okviru sodelovanja in povezovanja obrtnikov ter malih podjetnikov z znanstvenim, raziskovalnim in razvojnim okoljem.

Janez krlec

na podroju izdelave prototi-pnih tiskanih vezij. Zgodovina podjetja se je zaela sredi 70. let prejnjega stoletja, ko je pa-tentni inenir Juergen Seebach razvil mehanski postopek za izdelavo tiskanih vezij in ome-jevalnik globine rezkanja. Leta 1976 so sledile registracija da-nes svetovno znanega paten-ta, ustanovitev podjetja LPKF CAD/CAM Systeme, GmbH, s sedeem v Hannovru in prva proizvodnja sistemov za izdela-vo tiskanih vezij, tako imenova-nih LPKF 39.

Leta 1982 so predstavili prve vrtalne in rezkalne stroje, ki so bili krmiljeni z raunalniki Apple. Leta 1985 so razvili inovativni celoviti sistem za domao izdelavo prototipov, leta 1989 pa e postopek za lasersko strukturiranje ti-skanih vezij. Leta 1991 je razvoj laserskih sistemov pospeil razvoj inovativnih pogo-nov in krmilnih tehnik, leta 1993 se je po-leg laserskega strukturiranja tiskanih vezij poveala proizvodnja ablon SMT, narejen pa je bil tudi napredek pri razvoju laserskih tehnologij; predstavili so prvi laser Stencil

470 x 380.

Cilj podjetja je tretja dimenzija. Leta 1996 so zaeli izdelovati 3D nosilcev vezja in ohiij v veliko-sti ipa, leta 2000 pa so konali razvoj sistema MicroLine Laser. Nenehno spremljajo in razvijajo tehnologijo 3D-MID za razvoj in izdelavo prostorskih ele-ktronskih vezij.

LPKF v SlovenijiLeta 1994 so odprli proizvodno podjetje LPKF Laser & Elektro-nika, d. o .o., v Naklem v Slo-

lani ekskurzije pred zgradbo LPKF v Naklem (foto: mag. Gerhard Angleitner)

veniji. V njem je 44 zaposlenih, predvsem visokostrokovno usposobljenih strokov-njakov za razlina tehnina in tehnoloka podroja. Podjetje LPKF v Sloveniji, ki ga vodi direktor Toma epi, je poleg proi-zvodnje prevzelo tudi pomembno vlogo na podroju razvoja laserskih tehnologij. To-ma epi si e nekaj asa prizadeva, da bi v Sloveniji ustanovili center za razvoj laser-skih tehnologij za celoten jugovzhodni del Evrope. Priakuje tudi podporo drave in ustreznih dravnih institucij.

V LPKF s ponosom povejo, da so pri hitri izdelavi prototipov (rapid prototyping) e vedno edini na svetu, ki ponujajo zares ce-lovito reitev izdelave prototipov, od zasno-ve tiskanine do opremljenega delujoega vezja, in to vse iz ene hie. Njihov novi Pro-toLaser S je po besedah direktorja epia e posebno zanimiv za vse, ki se ukvarjajo s prototipi, saj se je tudi cenovno priblial drugi opremi za izdelavo prototipov.

Proizvodni program podjetja LPKF vklju-uje vrhunske izdelke in sisteme za proi-zvodnjo veslojnih tiskanih vezij (tudi do

Direktor LPKF Laser & Elektronika, d. o .o., Toma epi med predstavitvijo v oddelku za izdelavo prototipov tiska-nih vezij (foto: mag. Gerhard Angleitner)

dogodki in dosekiut

rip d

oma

29Avgust 16 III

est slojev), sisteme za izdelavo ablon z la-serji in kontrolo kakovosti izdelave, napra-ve za izdelavo tiskanih vezij s tehnologijami odrezovanja, torej rezanja, vrtanja in struk-turiranja vezij za najveje zahteve, pa tudi najsodobneje laserske sisteme za izdelova-nje tiskanih vezij s tehnologijo 3D MID. V LPKF so razvili tudi laserske sisteme za hi-tro in natanno strukturiranje tankih slojev sonnih celic ter laserje za varjenje plastike. Poleg naprav za razvoj in izdelavo tiskanih vezij so razvili tudi merilne naprave za kon-trolo mikrostruktur in kakovosti ablon.

Podjetje LPKF odlikujejo visokotehnoloki izdelki in seveda njihov lasten razvoj ter odlino obvladovanje potrebnih znanj na podroju laserskih tehnologij. Sodelova-nje in povezovanje s tako vrhunskim po-djetjem je lahko velika prilonost za lane obrtno-podjetnike zbornice, fakultet in razvojno-raziskovalnih institutov. Stro-kovna ekskurzija in osebni stik z vodstvom in raziskovalnim osebjem ter celovita pre-dstavitev podjetja in njihovega razvoja so pokazali, da so strokovnjaki iz Slovenije sposobni sprejeti razvoj in proizvodnjo na tako visoki tehnoloki ravni, kot je v podje-tju LPKF. Prepriani smo, da je LPKF do-bra referenca za ustanovitev centra za laser-ske tehnologije za celoten jugovzhodni del Evrope in da bi bilo koristno za akademsko in podjetniko okolje, e ta predlog dobi potrebno podporo tudi od tistih, ki bodo o tem odloali.

Janez krlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbor-nici Slovenije

dogodki in doseki

ArcelorMittal krepi nalobe v BrazilijiVodilni svetovni proizvajalec jekla Ar-celorMittal bo v proizvodnjo jekla v Braziliji vloil 1,6 milijarde dolarjev. Tako imenovana naloba greenfi eld naj bi okrepila proizvodne zmogljivo-sti jeklarskega koncerna v regiji.

ArcelorMittal je pred kratkim napo-vedal, da bo v svojo tovarno na jugo-vzhodu zvezne drave Minas Gerais vloil 1,2 milijarde dolarjev. Druba poveuje obseg nalob v Braziliji v asu, ko veina analitikov ugotavlja, da ta drava postaja motor junoameri-kega gospodarstva.

ArcelorMittal zaposluje priblino 320.000 ljudi v ve kot 60 dravah. Leta 2007 je zabeleil 105,2 milijarde dolar-jev prihodkov, proizvedel pa je 116 mi-lijonov ton jekla, kar je priblino deset odstotkov svetovne proizvodnje.

30 Avgust 16 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Raziskovanje v EvropiPri oblikovanju Evropskega raziskovalne-ga okolja (ERA) je narejen e velik napre-dek, vendar je potrebno e veliko dela, da bi Evropsko razpreno javno raziskovalno bazo nadgradili ter zadrali in pritegnili ve razi-skovalno-razvojnih investicij. (ERA: New per-spectives, Green paper, Brussels, April 2007)

Evropske tehnoloke platformeETP (Evropske tehnoloke platforme) de-lujejo kot orodje za izboljanje koordina-cije raziskovalnih dejavnosti. Preko teh-nolokih platform lahko gospodarstvo in ostali partnerji razvijejo skupno dolgoro-no vizijo in strateke raziskovalne usmeri-tve. Kljub temu v gospodarstvu ugotavljajo, da je sodelovanje in sklepanje partnerstev z raziskovalnimi organizacijami e vedno teko, zato njihovo zanimanje za sodelo-vanje v 7. okvirnem programu iz razlinih razlogov celo upada.

Hitra izdelava in RM PlatformaZ uporabo RM-tehnologij skrajamo ase, potrebne za vstop izdelka na trg, in zmanj-amo stroke trenja. S tem oblikujemo storitev, ki lahko izdelek hitreje ponudi neposredno industriji ali potroniku. Cilj RM-tehnoloke platforme je prispevati k jasni strategiji, razumevanju, razvoju, ir-

Evropske tehnoloke platforme in Eureka skupni cilj

Mednarodno sreanje ETP&EurekaV Hotelu Primus Ptuj, Slovenija, bo 16. septembra 2008 zanimivo sreanje Evropske tehnoloke platforme in Eureke. Zaelo se bo ob 9. uri, organizira pa ga Inovacijsko-razvojni intitut Univerze v Ljubljani (IRI UL) v sodelovanju z Ministrstvom za viso-ko olstvo, znanost in tehnologijo, Tehnoloko agencijo Slovenije (TIA) in Gospodar-sko zbornico Slovenije. Sreanje oblikuje izjemno okolje in prilonost za razpravo na temo omenjenih aktivnosti. S tem se odpirajo nadaljnje monosti za prepoznavanje skupnih raziskovalno-razvojnih dejavnosti. Sreanje je brezplano; prijavite se lahko na spletni strani RM-platforme (www.rm-platform.com).

Posebej naj izpostavimo popoldanski dogodek posredovanje dobrih praks (brooke-ring). Dogodek je zasnovan kot sreanje, kjer bodo udeleenci lahko razstavili plakate z informacijami o svoji dejavnosti (vezane na projekte TP in Eureke s poudarkom na RM) s poudarkom na raziskovalno-razvojni dejavnosti in interesih njihovega podjetja (pred-stavitev inovativnih izdelkov, raziskovalnih zmonosti, raziskovalno-razvojne podpore, identifi kacija potencialnih kupcev in raziskovalcev). Rezultat tega dogodka bo v podpo-ro nadaljnjim aktivnostim TP in Eureke. Ve informacij o aktivnem sodelovanju na tem dogodku lahko dobite po elektronski poti na naslov conference@iri.uni-lj.si.

jenju in izrabi hitre izdelave za krepitev evropskega gospodarstva in drube.

EurekaV primerjavi s 7. okvirnim programom je Eureka kot temeljni pristop za krepitev sodelovanja med raziskovalno sfero in go-

spodarstvom veliko bolj usmerjena k ree-vanju gospodarskih problemov, pri emer ni potrebno oblikovanje velikih konzorci-jev, in tudi postopki prijavljanja niso tako zahtevni. Torej je dobro v skupno strukturo zdruiti strateke cilje TP in Eurekino bo-gato uporabnost za gospodarstvo.

Nove gladilne ploice za elno rezkanje jekla in elezove litineelni rezkar CoroMill 365 zagotavlja optimalno strokovno uinkovitost in zmogljivost z visokim odvzemom materiala pri grobi do konni obdelavi.

Sandvik Coromant predstavlja nove gladilne ploice za CoroMill 365, rezkar s preprosto, vendar uinkovito zasnovo in z malo nadomestnimi deli. Verobna zasnova ploic z osmimi pravimi rezalnimi robovi ter nain pritrjevanja z vijakom in spono za samo-dejno pozicioniranje omogoata robustno, varno in zanesljivo obdelavo. Gosta delitev ploic na telesu rezkarja dopua veje po-dajalne hitrosti mize za odlino ekonominost proizvodnje. Rezkar podpira poveanje rezalnih parametrov pri masovni proizvodnji in transfernih linijah v avtomobilski industriji. Nove gladilne ploice izboljajo kakovost obdelane povrine pri visokokakovostni elezovi litini in jeklu.

CoroMill 365 zagotavlja zanesljivo elno rezkanje jekla in elezove litine. Pri grobi do konni obdelavi elezove litine in jeklenih komponent, velikoserijski proizvodnji in aplikacijah, kjer je bistvena visoka stopnja odvzema, CoroMill 365 jami visoko kakovost obdelave in maksimalno zanesljivost procesov pri minimalnih strokih na izdelek. Na voljo so rezkarji s premerom od 40 do 250 mm, s fl eksibilnimi orodnimi reitvami za ekonomijo velikoserijske proizvodnje pri transfernih linijah in obdelovalnih centrih.

CoroMill 365 ponuja neprekosljivo strokovno uinkovitost pri elnem rezkanju elezove litine in jekla. Na voljo sta ekstragosta delitev za stabilne pogoje pri velikih obdelovalnih centrih in transfernih linijah, pa tudi gosta delitev kot optimalno orodje za ne-stabilne pogoje pri manjih obdelovalnih centrih. Kvaliteti nove generacije ploic GS 4230 in GC 4220 znatno izboljata kakovost obdelave komponent in zanesljivost procesa pri rezkanju jekla.

Uporabnik je pri rezkanju jarmovega vzvoda iz nizkolegiranega kovanega jekla CMC 02.2 HB 270-330 s kvaliteto nove generacije GS 4220 dosegel 30-odstotno poveanje produktivnosti, podaljanje dobe uporabnosti in poveanje tevila izdelanih komponent z istim orodjem. Pri drugi aplikaciji z rezkanjem jekla je CoroMill 365 izboljal produktivnost za 67 odstotkov in dosegel dvakratno dobo uporabnosti orodja v primerjavi s konkurennim orodjem, ki so ga uporabljali prej.

www.coromant.sandvik.com

31Avgust 16 III

32 Avgust 16 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Na podroju odpravljanja problematike pra-enja in smradu v industrijskih objektih in na zunanjih povrinah je angleko podjetje Probe Industries Ltd. e pred 15 leti naredilo revolucionarni preboj s svojimi edinstveni-mi sistemi, ki za svoje delovanje izkoriajo princip ustvarjanja vodne meglice.

O problemu praenja v industrijskih objek-tih in na prostem govorimo takrat, ko se v zraku pojavi ve pranih delcev ali molekul smradu, kot je to normalno. Ta pojav je posledica proizvodnega ali drugih proce-sov. Za odpravo tega problema v splonem loimo dve vrsti sistemov. Prvi delujejo na principu uporabe vode in drugih tekoin ter ustvarjajo vodno meglico, ki jo usme-rimo na podroje praenja. Druga vrsta sistemov deluje na podlagi odsesavanja in preievanja zraka (sistemi z zranimi fi l-tri), ki vsebuje prane delce.

Izbira sistema je odvisna od ve razlinih dejavnikov: narava problema (medija, ki povzroa

praenje), lastnih izkuenj (s tovrstnimi sistemi), monosti za prikljuek v elektrino ali

vodovodno omreje, obutljivost proizvodnih procesov na

vlago, drugo.

Bistvena razlika med opisanima sistemoma je v tem, da sistemi, ki ustvarjajo vodno meglico, konkretno reujejo probleme pra-enja in odsmrajevanja, saj je vodna me-glica neposredno usmerjena na podroje ustvarjanja praenja in prepreuje, da bi se prah iril v okolico. Prani delci se spri-mejo s kapljicami in padejo na tla, od ko-der jih lahko poistimo. Sistemi, ki delujejo

Sistemi za odpraevanje in odsmrajevanje v industrijskih objektih ter na prostem

na principu odsesavanja in ienja zraka, pa problema ne reujejo (pasivni sistemi), temve samo blaijo njegove posledice.

Pri sistemih, ki uporabljajo za svoje delo-vanje vodo, loimo dva razliici: obni in rotirajoi sistemi. Efektivnost tovrstnih sis-temov je odvisna od stopnje sprijema vo-dnih kapljic in pranih delcev. Ta je najve-ja, e so vodne kapljice enakomernih oblik in velikosti (t. i. monodisperzne kapljice). S tevilnimi znanstvenimi poizkusi in raz-iskavami so ugotovili, da je optimalno tevilo vodnih kapljic za najbolji uinek sprijema 238 milijard v litru vode. Kljub temu da sistem za svoje delovanje uporablja vodo, je odstotek vlage v ustvarjeni megli-ci razmeroma nizek in skoraj primerljiv s povpreno zrano vlanostjo, zato tudi ne povzroa korozije oz. rjavenja. Prav tako se pod ustvarjeno meglico ne obuti uinek kapljanja in vlaenja.

Poleg sprijema pranih delcev z vodnimi kapljicami je tudi zelo pomemben dejavnik pokrivnosti ciljnega podroja, ki ga dosee-mo z ventilatorji, ojaevalci zranega toka in oscilajoimi sistemi. Postavitev sistemov je vedno v smeri zaprtega dela prostora proti odprtemu ali v smeri pihanja vetra, e so le-ti na prostem.

Pomanjkljivosti obnih sistemov v primer-javi z rotirajoimi so v proizvajanju vodne meglice, sestavljene iz kapljic razlinih veli-kosti (t. i. polidisperzne kapljice). V obah lahko pride zaradi umazanije ali drugih dejavnikov do deformacije le-teh in posle-dino blokade vodnega toka. Vzdrevanje obnih sistemov je draje in pod obami se lahko obuti kapljanje vode, kar je v neka-terih aplikacijah nezaelen pojav. V cevo-

vodih se lahko zaradi stojee vode razvije tudi bakterija legionela.

Zaradi vseh prej natetih problemov se je podjetje Balmar, d. o. o., (www.balmar.si) odloilo, da slovenskemu trgu ponudimo sodobne, uinkovite in ekolokim standar-dom primerneje ter uporabneje sisteme Probe. Kot smo e povedali, se lahko tovr-stni sistemi poleg odpraevanja uporabljajo tudi za odpravljanje neprijetnih vonjav in hladilnega uinka, kar uporabniku prinese dodatne prednosti.

Na svetovnem trgu tevilni uporabniki v industrijsko bolj razvitih dravah (ZDA, Velika Britanija, Irska, Avstralija, Zdrue-ni Arabski Emirati, Savdska Arabija, Juna Afrike itn.) e nekaj let uspeno odpravljajo probleme ezmernega prenja in smradu s sistemi Probe, ki izpolnjujejo stroge zahte-ve evropskih in svetovnih okoljevarstvenih standardov. Sistemi imajo tevilna patentna priznanja in standarde (ISO, CE itn.) ter temeljijo na principu delovanja t. i. Rota-ry Atomiserja. To je naprava, sestavljena iz

33Avgust 16 III

dveh rotajoih poroznih kovinskih bobnov, ki se vrtita v nasprotnih smereh. S posebnim ventilatorjem razpihamo vodo na ciljno po-droje in s tem doseemo elen uinek. Ui-nek sprijema (do tirikrat) lahko poveamo tudi tako, da vodi dodamo posebne aditive, ki so popolnoma biorazgradljivi in okolju nekodljivi. Prav tako imajo sistemi Probe tudi monost nastavljanja vodnega pretoka in porabe vode (od 1 do 180 litrov na de-lovno uro). Sisteme lahko vgradimo tako v zaprte objekte kot tudi na prostem.

S sistemi Probe za odpraevanje lahko od-smrajujemo in hladimo na naslednjih po-drojih:

dogodki in dosekiutrip dom

a

proizvodne hale in skladia, kjer se po-javlja ezmerno praenje in/ali smrad,

orodjarski in metalurki industriji (li-varne),

v gradbenitvu, kamnolomih, stalnih in zaasnih odlagaliih za sme-

ti ter deponijah, v rudarstvu, v lesno predelovalni industriji, komunalnih istilnih napravah, ivalskih farmah, v rastlinjakih in sadovnjakih, na portnih objektih, javnih objektih (eleznike in avtobu-

sne postaje, hotelske terase, drugo).Prednosti uporabe sistemov Probe: povean uinek sprijema s pranimi

delci in molekulami smradu v primer-javi z drugimi sistemi,

ni potrebe po fi ltrih (manji obratoval-ni stroki),

nastavljiva porabe vode (glede na po-trebe stranke),

malo oz. skoraj nobene potrebe po vzdrevanju,

iroka paleta uporabe (odpraevanje, odsmrjajevanje, hlajenje),

mobilnost sistemov, hitra namestitev sistemov, v dovodnih sistemih ni ostajanja vode

(zmanjana monost razvoja bakterije legionele),

sprejemljiva cena.

Predstavljeni sistemi ponujajo uinkovito reitev mnogih problemov, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi, poleg tega pa zagota-vljajo tudi dodatno ekoloko ozaveenost podjetja in posledino vejo storilnost ter bolje