issn 1408-7405 45 februar/2003 - sindikat strojevodij

G L A S I L O S I N D I K A TA S T R O J E V O D I J S L O V E N I J EG L A S I L O S I N D I K A T A S T R O J E VO D I J S L O V E N I J E

BudnikBudnikISSN 1408-7405 45 februar/2003

��

��

��

��

��

��

2 BudnikBudnikBudnikBudnikBudnikBeseda predsednika

REFERENDUM JE MIMO, KAKO NAPREJRezultat na referendumu je bil tesen in

po našem mnenju škodljiv. Kje so razlogi?Ne verjamem, da so v slovenski pri-

voščljivosti. Ne verjamem, da sta solidar-nost in odpor proti privatizaciji na takonizki ravni.

Verjamem pa, da so v skrajno nizkotni iniz proračunskih sredstev plačani antipro-pagandi, ki je zavajajoče povzemala našasindikalna stališča, obljubljala nova delov-na mesta, velik prihranek finančnih sredstevob neuspehu na referendumu in uspešneenovite železnice.

Kakšna prevara!Že v nedeljo zvečer, takoj po objavi

neuradnih rezultatov, je minister za prometJakob Presečnik napovedal delitev podjetjana tri dele, zmanjšanje števila zaposlenihza več kakor 1500 in nekakšno vključe-vanje lokalnih skupnosti v financiranje že-leznic.

Ali nismo ravno takšen razplet napove-dovali in se zato odločili za referendumskoakcijo? In tu se zgodba šele začne.

Posledice zavedenosti bodo šele prišle.Kaj nam je storiti?V tem trenutku strniti vrste, ohraniti mirne

živce ter se pripraviti na naslednje potezevlade oziroma uprave SŽ.

Zagotovo bomo še naprej iskali pot iznastale situacije. Zagotovo bomo prisiljenitudi reagirati.

Upam lahko le, da bo javnosti ostala vspominu nizkotna prevara, ki je bila storje-na po elektronskih medijih in v obliki zava-jajočega ministrovega pisma vsem sloven-skim gospodinjstvom, in da nas bo ta takratpodprla.

Na temo referendumskega rezultatasem 23. januarja sklical izredno sejo glav-nega odbora in 31. januarja izredno sejoskupščine. Zaradi moralnih razlogov in za-radi prihodnjega normalnega delovanjasindikata sem predlagal glasovanje o za-upnici. Kot je razvidno iz zapisnika 1. iz-redne seje, mi je bila zaupnica izglaso-vana, tako da lahko s polnim zaupanjemnastopam in zagovarjam stališča in usme-ritve našega sindikata. To bo zelo pomemb-no že v kratkem, ko bomo začeli pogajanja

za spremembe in dopolnitve KPDŽP. Ne-uradne informacije, da sta uprava in delov-na skupina MPZ že pripravili predlogesprememb, že krožijo. V trenutku, ko taprispevek nastaja, uradnega predloga šeni. Zagotovo pa bodo spremembe KPDŽPna področju, ki izhaja iz uveljavitve zakonao delovnih razmerjih, priprava na poizkuszmanjševanja pravic iz KPDŽP, kar pa je spomočjo tiskanih in elektronskih medijevpotekalo v predreferendumskem času.

Nova smer, ki na vladi res da še nipotrjena, bila pa je predstavljena na svetudelavcev in sindikatom, a potrjena na nad-zornem svetu, kaže na nov način reševanjasituacije in drugačen odnos do poslovanja.Kriza, ki je bila povzročena v preteklemobdobju, bi lahko bila usodna, vendar palahko rečem, da Nova smer kaže pozitivenpristop in pogum, potegniti »vlak« s stran-skega tira! Najbrž med nami ni nikogar, kise ne bi strinjal s tem, da se bosta obsegadela v tovornem in potniškem prevozuskorajda podvojila. Ali se bosta res, pa jeodvisno od veliko dejavnikov. Odločilni soprav gotovo v nabavi novih sposobnejšihlokomotiv in povečanju zmogljivosti za pre-voz potnikov. Strateški načrt to predvideva.Boleča točka ali drugače rečeno – velikaneznanka je predvideno zmanjševanje šte-vila zaposlenih in strukturna neskladja, nakar smo tako sindikati kot svet delavcevimeli pripombe.

Vse bolj jasen je tudi položaj vleke.Vleka kot taka ostaja celota. Med tovorni inpotniški promet se bodo razdelila voznasredstva. Tudi tukaj se že kaže, kako,čeprav uradne in dokončne delitve še ni. Jepa že jasno, da bo med vleko ter potniškimin tovornim prometom uveljavljena pogod-ba o upravljanju voznih sredstev.

V času nastajanja članka se je ponovnoodprla »zgodba« turnusov. Več kot očitnoje, da z voznim redom ustvarjeni nered, kiizhaja iz vedno več izrednih vlakov in ved-no manj rednih vlakov, nekateri odgovorniželijo prevaliti na domnevno slabe – poizkoriščenosti – turnuse. To stalno nedo-končano zgodbo bo treba razrešiti na naj-višji ravni SŽ, saj se s sprenevedanjem, ki

smo mu priča, težav ne da rešiti. Če je naprimer v voznem redu iz Kopra le 18 rednihvlakov, ki naj bi se upoštevali za turnus,dejansko pa jih vsak dan vozi med 25 in30, je jasno, da je zato potrebno več ljudi.Ali so ti ljudje razporejeni v turnus vlakovali v turnus rezerve, je po našem mnenjunepomembno. Pomembno je, da se vlakizvozijo, da je turnus življenjski in ljudjezaposleni. Dejstvo je, da grafični turnusrednih vlakov ni odraz dejansko oprav-ljenega dela, zato je ta nepotrebna vpra-šanja treba razčistiti na najvišji ravni, kar jetudi ena od kratkoročnih nalog.

Na E-lokih so bile opravljene meritvevsebnosti azbesta v zraku. Rezultate šečakamo.

Težave s Simensi (312) po zagotovilihdirektorja Vleke, Valterja Oblaka, služberešujejo neposredno s proizvajalcem in ponjegovih zagotovilih pričakujejo rešitve vkratkem.

Tudi letos, 18. februarja, smo imeli težaknalet med Zidanim Mostom in Hrastnikom,ko je vlak naletel na tovorno cestno vozilo,ker je voznik tovornjaka obtičal na pre-hodu. Strojevodja se je reševal z begom vhodnik. Prisebnost in pozornost sta ga rešili,saj je bila strojevodska kabina zelo poško-dovana. Tako na srečo ni utrpel večjihfizičnih poškodb. Štiri dni pred tem je medBeltinci in Ljutomerom vlak naletel na kom-binirano cestno vozilo, ki se je zagozdilopod lokomotivo. Ob tem je treba omeniti šedejstvo, da je bil to za strojevodjo že tretjitak dogodek v zelo kratkem obdobju. Resda fizičnih poškodb ni utrpela psihične po-sledice pa pri takem dogodku zagotovoostanejo. Oba dogodka kažeta na to, davozniki cestno motornih vozil ne jemljejodovolj resno nevarnosti, ki prežijo na križa-njih cest z železnico.

Preventivne vzgoje je očitno premalo.Ker je nastala škoda, tako človeška kotmaterialna, zelo velika, bi se bilo smotrnoodločiti za skupno akcijo ministrstva, za-varovalnic in SŽ.

Štirinajstega marca bo potekal svetovniakcijski dan železničarjev. Letos bo posve-čen odprtju železniške infrastukture za prost

3BudnikBudnikBudnikBudnikBudnik

dostop. Vsi evropski železniški sindikati sevključujemo v akcijo. Osrednja prireditevbo v Berlinu, kjer bomo v obliki nekaj urnihdemonstracij protestirali proti hitenju pri od-piranju infrastrukturnih poti, saj ni izpolnje-nih prav veliko pogojev za to. Nimamonamreč direktive v delovnih razmerah, de-lovnem času, prav tako nimamo izdelanih

tehničnih standardov. Demonstracije se bo-mo s transparentom in delegacijo udeležilitudi sindikati, člani ETF in Slovenije.

Že na začetku sem zapisal, da je in botreba spremljati razvoj dogodkov na pod-ročju sprejemanja zakonodaje in Novesmeri, vključno s spremembami KPDŽP.Intenzivnost bo zelo velika.

Morebitne govorice preverjajte pri pred-sednikih območnih odborov oziroma članihskupščine ali v tajništvu sindikata. To bonajboljša preventiva zoper slabe občutke,nam pa bo v pomoč pri reagiranju in de-lovanju.

Drago Torej

Izid referenduma je znan. Ne gre skri-vati, da smo bili tisto referendumsko nedeljo19. januarja močno razočarani vsi tisti, kiverjamemo v projekt enovitega sistema Slo-venskih železnic in v dejstvo, da nam priva-tizacija podjetja po koščkih v prihodnje neobeta normalnega razvoja celovitega siste-ma Slovenskih železnic. Toda po razoča-ranju je treba – kot je zapisal naš pred-sednik – misli in delovanje osredotočiti nanova dejstva in temu primerno naravnatinaše delo.

Poraz v številkah pomeni, da smo izgu-bili za pičla dva odstotka glasov. Za našopobudo je glasovalo 236.534 volivcev,proti jih je bilo 254.904. V teh številkah negre prezreti tudi dejstva, da je od skupajoddanih 501.429 glasovnic bilo kar 9.991glasovnic (1,99 odstotka) neveljavnih. Potem referendumskem izidu smo bili pričaštevilnim pogovorom – tudi na sejah našihorganov – in analizam posameznikov, kiso iskali vzroke za tak referendumski izid.Misli večine bi lahko strnili v dva ključnarazloga za tak rezultat. Eden se dotikazapletenega referendumskega vprašanja,drugi pa obsežne, negativne in zavajajočemedijske propagande nasprotne strani.

O referendumskem vprašanju smo ževeliko povedali. Sestavili smo ga mi, pred-lagatelji – ker je tudi tu vladal dvom, kdoga je sestavil – pri čemer smo morali upo-števati normative, ki jih vsem predlagate-ljem nalaga Zakon o referendumu in ljudskiiniciativi. V skladu s tem smo morali ljudi»vprašati« in hkrati predlagati, kako bi miimeli ta zakon urejen drugače, kot je bilpredlagan. Če pa hočeš v referendumskemvprašanju zaobjeti vsebino celotnega zako-

na – kar je prav tako izhodišče, povzeto izZakona o referendumu – je bilo vse prejkot lahko, celoten zakon strniti v vsebinošestih alinej referendumskega vprašanja. Inna koncu, primerjava z referendumskimvprašanjem o vlaganju sredstev v telekomu-nikacije nam pokaže, da tudi njihovo vpra-šanje ni bilo »lahko«, da je bilo sestavljenoiz dveh alinej, in da je bila v uvodu vpraša-nja postavljena podobno »zapletena« zve-za besed, kot smo jo bili primorani upora-biti tudi mi.

Drugi, prej omenjeni – za mene ključni –razlog za tak izid referenduma pa gre iskativ medijski kampanji, ki jo je vodilo Ministr-stvo za promet. Dogajanje med sredo inpetkom v tednu referendumskega odloča-nja je pokazalo na to, kako daleč je spo-sobna iti država, da ljudi zmanipulira vzmotne odločitve. V zmotne dobesednozato, ker je veliko ljudi, v dobri veri, dapodpirajo naš predlog, na referendumskemlističu obkrožilo besedico – proti. Kljubtemu, da smo na televizijskih in radijskihsoočenjih z argumenti izničili argumentenasprotne strani in da so nam tudi pred-referendumske ankete dobro kazale, to nizadostovalo. Skoraj sleherni naš član po-zna kakšno zgodbo zmanipuliranega voliv-ca, ki je največkrat nasedel anonimnimradijskim oglasom, misleč, da oglašujemopredlagatelji. Analiza treh dni medijskegazavajanja nam pove, da je Ministrstvo zapromet jemalo denar iz vreče brez dna, koje plačevalo številne, pogosto vrteče seradijske oglase in zajetne časopisne oglasev tiskanih medijih. Ob tem pa so dobila vsagospodinjstva domov še oglas, v kateremje Presečnik »gradil« onkološke inštitute in

obljubljal malodane nadzvočno hiter raz-voj Slovenskih železnic – le PROTI je bilotreba obkrožiti in problemi Slovenskih že-leznic bodo rešeni!!!

Obljube, ki so ji podali predstavnikiMinistrstva za promet, so bile; da bodo poslovenskih tirih vozili predvsem domači vla-ki, da referendumski PROTI pomeni novadelovna mesta, da SŽ ne bodo več breme-nile proračuna, da bodo SŽ prilagojenepotrebam potnikov, da bodo SŽ ostale vvečinski lasti države, da se bodo razvile vkonkurenčno podjetje z ustreznimi kadri,da se bo odpravil zastareli način nakupavozovnic, da ne bo gneče, zamud in ne-prilagojenih voznih redov, da ne bo ne-usklajenih povezav z drugimi vrstami pre-vozov in da bodo volivci z glasom PROTIomogočili varno pot v evropsko prihodnost.

Obljube seveda zavezujejo. Tako tiste,ki so jih izrekli, kot tudi nas, da opozarjamoodgovorne na njihovo uresničevanje.

Mi smo s to referendumsko pobudo po-dali svojo opcijo načina preoblikovanjaSlovenskih železnic. Dejstvo je, da našaopcija – iz razlogov, ki so bili navedeni –na referendumskem odločanju ni dobilapotrditve.

Upamo lahko, da se vsi, ki so 19. janu-arja dobili potrditev – tako predlagateljispornega zakona, kot istomišljeniki – zave-dajo pričakovanj volivcev in odgovornosti,ki jim je bila s tem dnem naložena. Le ta sebo kazala v odnosu do slovenske javnosti,predvsem pa do zaposlenih na Slovenskihželeznicah.

Sicer pa … ali ni neko protislovje v tem,da zmagovalci niso odpirali šampanjcev?!

Zdenko Lorber

REFERENDUMSKE OBLJUBE!

4 BudnikBudnikBudnikBudnikBudnik

SEMINAR TAIEX-a V BRUSLJU, 27. IN 28. JANUARJA 2003TAIEX (Urad za tehnično pomoč pri iz-

menjavi informacij) generalnega direkto-rata za širitev EU pri Evropski komisiji je vsodelovanju z ETF (Evropsko zvezo trans-portnih sindikatov) in generalnim direk-toratom za energijo in transport v Brusljuorganiziral seminar o evropski zakonodaji,ki zadeva železniški sektor. Nanj je uradpovabil predstavnike prometnih ministrstev,železniških uprav in sindikatov. Iz Slovenijesmo se seminarja udeležili po dva pred-stavnika Slovenskih železnic, (DragicaFrank in Alenka Pirnat) dva predstavnikasindikatov, (dr. Peter Verlič in Drago Torej),ministrstvo za promet pa je zastopal RobertPajk.

Seminar je vodil Jean Arnold Vinois,predstavnik direktorata za energijo in trans-port. Na kratko je predstavil teme, nato papredal besedo Paolu Gozziju, ki je nakratko predstavil poudarke Bele knjige vzvezi z oživitvijo železniškega transporta.Poudarki so se nanašali predvsem na izena-čevanje pogojev in stroškov med različnimivejami transporta, pridobitev večjega dele-ža transporta v okviru EU, promocijo inter-

modalnega transporta in povezovanjetransevropskega in vseevropskega želez-niškega omrežja (sedanjih članic, novo-pridruženih članic in drugega omrežjaEvrope).

Cristina Tilling je v imenu ETF predstavilastališča sindikatov, ki Beli knjigi očitamo, dane vsebuje socialne note, zaradi česar ob-staja možnost nastajanja socialnega dum-pinga – zniževanja pravic s cenejšo delov-no silo.V naslednji točki je predsedujočiJ.A.Vinois predstavil temeljno usmeritevevropske železniške politike, v kateri jepredstavil 1. in 2. infrastrukturni paket, po-trebo po interoperabilnosti, potrebo po ka-kovostnem železniškem servisu in evropskostrojevodsko licenco.

Hinne Groot iz direktorata za transportin energijo je predstavil nekatere specifičneureditve (dir. 91/440/EEC in 2001/12/EC) o razvoju železniških družb v Uniji, kizajemajo liberalizacijo tovornega prome-ta, ločitev računov (finančnega poslovanja)med infrastrukturo in transportnim servisom,neodvisnost (od države) v delovanju inposlovanju podjetja, neodvisnost mene-

džerja in funkcije (naloge) neodvisnegatelesa (infrastrukturni menedžer).

Po predstavitvi je potekala razpra-va in eno od zanimivejših vprašanj je bilo,ali EU zahteva privatizacijo železnic. Nanjje odgovoril predsedujoči J.A.Vinois, kije zelo jasno poudaril, da EU nikoli nizahtevala privatizacije in tega tudi ne na-merava.

Na vprašenje, kako je s sredstvi ISPA insredstvi kohezijskih skladov, smo prav takodobili odgovor od predsedujočega. Pou-daril je, da se za razvoj namenjajo zelovelika sredstva, od modrosti in sposobnostiposameznih držav pa je odvisno, za kaj sebodo uporabila in kakšna korist bo od njih.Bela knjiga jasno napotuje na čim večjeinvesticije v železniško omrežje.

V nadaljevanju je bila predstavljena di-rektiva 2001/13/EC o licenciranju na že-lezniškem področju, direktiva 2001/14/EC o alokaciji prevoznih poti (infrastruk-ture), o najemanju infrastrukture in varnostnilicenci, s posebnim poudarkom na izjavi oželezniškem omrežju, eksternih stroških (do-ločitvi) za najem prevozne poti in varnost-nim certifikatom, pomembnosti ter odda-janju prevozne poti v pomenu konkurenč-nosti med različnimi oblikami transporta,z upoštevanjem okoljskih in socialnih stroš-kov.

Predstavljena je bila še direktiva 2001/16/EC o interoperabilnosti konvencional-nega železniškega transporta (sistema),področja interoperabilnosti, tehnični vidiki,kvalifikacije, zdravstvene sposobnosti invarnost osebja.

Na koncu smo bili navzoči iz državudeležnk povabljeni, da predstavimo, kakoje EU zakonodaja v državah, od koderprihajamo, upoštevana. Na žalost moramugotoviti, da je privatizacija, ki jo zago-varja Ministrstvo za promet, skorajda izje-ma celo med novopridruženimi državami.Sicer pa lahko ugotovimo, da se z odprtjeminfrastrukture prehiteva udejanjanje neka-terih direktiv, predvsem s področja varnosti,res pa je tudi, da bomo sindikati (ETF) kotreprezentativni predstavniki zaposlenih

��


��

vabljeni in vključeni v odbore za pripravoizvedbenih aktov in direktiv, predvsem napodročju socialnih regulativ – delovni čas,varnost, zdravje, kvalifikacija in izobraže-vanje osebja – ter na področju tehničnihstandardov in varnostne agencije.

Urad ETF v Bruslju pa je za sindikalnepredstavnike organiziral še ogled evrop-skega parlamenta, kjer nas je sprejel Joha-nes Swoboda – član parlamenta (posla-nec), ki je podpredsednik socialdemokrat-ske struje v parlamentu, sicer Avstrijec.

Predstavil nam je način sprejemanja di-rektiv, obrazložil možnosti za omilitev dru-gega železniškega paketa, ob tem pa opo-zoril, da je konzervativna struja v parla-mentu močnejša in da se ravno ta takozavzema za popolno liberalizacijo.

V pogovoru je predstavnik Slovaškeomenil, da so pri njih povsem ločili infra-strukturo od transporta (dve podjetji) podpretvezo, da to zahteva EU. Johanes Swo-boda je povedal, da zakonodaja EU tegane narekuje in ugotovil, da se takšna za-vajanja uporabljajo iz nekakšnih čudnihinteresov.

Udeležili smo se še dela seje socialde-mokratske stuje, na kateri so razpravljali oIraku. Seja je potekala v posebni dvorani zokrog 250 sedeži. Največja dvorana, kjer

zaseda parlament, pa ima 740 sedežev.Kmalu bodo v njej sedeli tudi poslanci izSlovenije.

Drago Torej

Disciplinski postopki po novem!

BREZ PRAVILNIKA NEGOTOVO IZVRŠEVANJEDISCIPLINSKIH POSTOPKOV!

Z novim Zakonom o delovnih razmerjih,ki je začel veljati 1. januarja letos, so sespremenili postopki ugotavljanja disciplin-ske in odškodninske odgovornosti posa-meznikov. Novi zakon disciplinsko odgo-vornost opredeljuje v samo osmih členih,kar ob dejstvu, da še ni novega Pravilnika odisciplinski in odškodninski odgovornosti(ob tem pa še ni v tem delu spremenjenakolektivna pogodba), povzroča negotovostpri izvajanju disciplinskih postopkov. Prav-na služba na SŽ je sicer izdala nekakšnoprehodno navodilo, ki pa ne daje odgo-vorov na vsa vprašanja, v določenih delihpa ustvarja le zmedo. V zvezi s tem se

postavlja upravičeno vprašanje, kaj je dosedaj delala naša pravna služba, ki kljubdejstvu, da je vsebina Zakona o delovnihrazmerjih znana eno leto in da sedaj zakonvelja že dva meseca, ni pripravila predloganovega Pravilnika o disciplinski odgovor-nosti, ki bi odpravil večino nejasnosti. Ža-lostno je, da se sedaj tako pomembnegapodročja in občutljivega področja, kot jedisciplinska odgovornost delavcev, tako vo-lontersko lotevamo.

Ključne spremembe načela vodenja dis-ciplinskih postopkov pa so naslednje; vode-nje disciplinskih postopkov je poenostav-ljeno, kar vnaša negotovost in daje možnost

samovoljnega vodenja, ki ga bodo izvajalipooblaščeni delavci organov družbe. Od-pravljeni so dvostopenjski postopek in dvo-stopenjske komisije. Po novem se kot disci-plinska kršitev šteje vsaka kršitev pogod-benih in drugih obveznosti. Kršitev v pri-hodnje ni več treba opredeljevati kot lažjeoz. hujše kršitve. Kot disciplinske sank-cije se lahko še naprej izrekata javni opo-min in denarna kazen, medtem ko o pogoj-nem izrekanju kazni ni nikjer več govora.Prav tako se nikjer več ne omenja možnostsklica javne disciplinske obravnave. V skla-du z zakonom ima delavec po novem mož-nost dati zagovor, na katerega mora biti


ustrezno vabljen – lahko pa izkoristi mož-nost navzočnosti zagovornika. Na delavče-vo željo se zagovora lahko udeleži tudi sin-dikalni zaupnik, ki ima možnost biti dejavenudeleženec v postopku. Sicer pa je v skladuz zakonom dana možnost sindikatu, da vosmih dneh od prejema obdolžitve podapisno mnenje, vendar samo v primeru, če jedelavec izrecno zahteval, da se tudi sin-dikatu posreduje obdolžnica. »Avtomatiz-

ma«, kot smo ga poznali do sedaj, da sesindikat o disciplinskem postopku dokaznoobvesti sočasno kot delavec, ni več. Tozahteva od nas dodatno pozornost v fazisprejema obdolžitve. Klasičnega suspenza,kot smo ga poznali do sedaj, ni več, tudidosedanjega načina prekinitve delovnegarazmerja ni več. V teh primerih bo prišlo doprekinitve pogodbe o zaposlitvi iz krivdnihrazlogov. Ker bo treba okvire delovanja

SLUŽBENA POTOVANJA IN VOZNE OLAJŠAVE!

disciplinskih postopkov urediti podrobno vPravilniku, je sedaj kaj več težko zapisati.V tem delu bo posebno zanimiva tudi po-drobna uradna razlaga Zakona o delovnihrazmerjih. Do sprejema Pravilnika pa kažeopozoriti, da pošiljajo kadrovske službesekcij vse disciplinske izreke v potrditevupravi Slovenskih železnic. Le-ta pa lahkoposamezni izrek potrdi ali pa tudi ne. Mora-li bomo torej biti zelo pozorni.

Ker je bilo v zadnjem času kar nekajvroče krvi okrog razlag posameznih določilnavodil oziroma okrožnic, podajamo v tejzvezi naslednja pojasnila:

Nejasnost v zvezi s službenimipotovanji, ki »naj ne bi bila več mogoča«z EV-1, vam podajamo naslednjo veljavnoin dobesedno razlago iz Navodila 121 oprevozu potnikov:

»14. člen, tč. 32 Železniški delavci po-tujejo službeno, kadar potujejo zaradi pre-

vzema vlaka ali službe, kadar se zaradiodpovedi vlaka ali kadar se po predajislužbe vračajo v svojo domovno postajo inv drugih primerih. Načeloma naj bi vsiželezniški delavci potovali na podlagi iz-kaznice SP-2. Če teh nimajo, osebje vlečnihvozil potuje reži v 2. razredu na podlagilokomotivskega lista, osebje vlaka pa napodlagi obračunskega lista.«

Nekaj nejasnosti in nejevolje pa je po-vzročila tudi okrožnica, ki podrobneje do-

loča izdajo in podaljšanje izkaznicSP za leto 2003. V večini primerov nejas-nosti se dogaja, da si nismo dovolj dobroprebrali podrobnosti v zvezi z izdajo inceno posameznih SP-jev. Tisti, ki se vozite zvlakom v službo razmislite, ali vam je vinteresu naročiti vozovnico SP-2 (neome-jeno število voženj po vsej Sloveniji), ali pavam bo zadostovalo, če boste naročili iz-kaznico SP-3 (neomejeno število voženj odkraja bivanja do kraja zaposlitve).

Osrednja tema

NOVA SMER – POSLOVNAPREOBRAZBA SŽ 2003–2010

Projekt nove uprave Slovenskih želez-nic Nova smer je prišel na plan ob konculanskega leta. V skladu z napovedmi pred-sednika uprave SŽ iz začetka njegovegamandata je pripravljen projekt, ki pomenistrateški načrt preobrazbe podjetja do leta2010. Na njegovi podlagi je bil izdelantudi poslovni načrt za leti 2003 in 2004, kistrateške usmeritve iz načrta že konkretnoopredeljuje v obliki časovnih rokov pri-prave ključnih ukrepov in imenovanju no-silcev izvajanja teh ukrepov.

Strateški načrt poslovne preobrazbe

podjetja ni dokument, ki bi moril z ogromnimštevilom analiz, podatkov in nakopičenihteorij, ampak je na »kratkih« 19 straneh sko-po grafično in podatkovno utemeljen pro-jekt, ki temelji na že opravljenih analizah,vnaša pa precej tržno naravnanih prvin, kinas na vseh področji pripravljajo na tržninačin ureditve in delovanja projekta. Direk-tor je vseskozi zatrjeval, da se njegovonadaljnje direktorovanje na SŽ veže takona podporo njegovemu projektu pri social-nih partnerjih kot na podporo Novi smeri vvladi RS. Kar zadeva podporo socialnih

partnerjev, je bila ta dana preko našihpredstavnikov v nadzornem svetu SŽ (več vnadaljevanju), vlada RS pa se so do zdaj šeni opredelila do tega projekta.

Vizija uprave je, da postanejo Slovenskeželeznice ključni, tržno usmerjen, tehno-loško razvit ter stroškovno učinkovit želez-niški operater v prevozu blaga na V. in X.vseevropskem koridorju, ponudnik celovitihin prijaznih storitev v potniškem prometu vSloveniji in regiji ter vzdrževalec sodobnein varne železniške infrastrukture (v okviruNacionalnega programa).

7BudnikBudnikBudnikBudnikBudnikSPREMEMBA ORGANIZIRANOSTI

Dosedanja organiziranost je imela skup-no šest ravni vodenja, kjer je prevladovalatehnološka logika in kjer so se delovni pro-cesi podvajali. Organiziranost, predvidenaz Novo smerjo pa predvideva skupno štiriravni vodenja, tržno logiko organiziranostiin združevanje delovnih procesov. V skladus tem se ukinejo poslovna področja, številoposlovnih enot se zmanjša, upravna pod-ročja, centri in štabne službe pa se združijooziroma dopolnijo v nove organizacijskeenote.

Po novem imamo tako štiričlansko upra-vo, kateri je pripojen sekretariat. Pod toravnijo pa imamo pet jedrnih področij obtem pa še povezane družbe (centralnedelavnice, prometni inštitut, invalidsko pod-jetje, zdravstveni dom, tiskarna, gradbenopodjetje). Ključna jedrna področja so (dru-ga raven vodenja): tovorni promet, potniški

promet, infrastruktura, nepremičnine invleka s TVD–jem. Tretjo raven vodenja se-stavljajo produktni oziroma regijski centri(dosedanje sekcije), najnižjo raven vode-nja družbe pa sestavljajo območne enoteoziroma nadzorništva. Kar zadeva te naj-nižje ravni odločanja, je treba reči, da se jenjihovo število kar precej zmanjšalo. Šenajveč v področju Infrastruktura. V vleki sose obstoječe sekcije preimenovale v regij-ske centre. Število delovnih enot (prihodnjihobmočnih enot) pa se je zmanjšalo s tem,ko ni več DE Murska Sobota in DE Rogatec.Vodstvo jedrnega področja Vleka bo imelov svoji pristojnosti štiri službe. To so splošnogospodarska služba, razvojna služba, teh-nična služba in prometno planska služba.

Ob spremembi organiziranosti je trebaomeniti tudi prenos sredstev, ki so bila dozdaj v lasti poslovne enote Vleka. Z Novo

smerjo se prenesejo osnovna sredstva (lo-komotive in motorniki) ter nepremičnine vdruga jedrna področja. V jedrno področjeTovorni promet se prenesejo vse lokomotive(razen lok. 342, ki se prenesejo v potniškipromet) in vsi tovorni vagoni. V področjePotniški promet pa se prenesejo vsi motor-niki, prej omenjene lok. vrste 342 ter vsipotniški vagoni. Seveda je treba reči, da seob tem prenesejo tudi obveznosti do virovsredstev, najetih za nakup prej omenjenihvozil. Vleka bo v skladu s posebno po-godbo vsa vlečna vozila dobila v uprav-ljanje. Pri nepremičninah je tako, da se vsenepremičnine prenesejo v jedrno področjeNepremičnine. Kako bo urejeno razmerjemed področjem Nepremičnine, ki bo objek-te vzdrževalo in tržilo, do drugih področij(med njimi tudi Vleke), pa za zdaj ni znano(najem, pogodba …).

AMBICIOZNI POSLOVNI CILJINova smer predvideva do leta 2010

občutno rast prepeljanega tovora in pot-nikov, rast prihodkov ter zmanjšanje deležaproračuna in stroškov dela v strukturi pri-hodkov podjetja. V številkah to pomenipovečanje prepeljanega tovora za 82 od-stotkov, povečanje števila prepeljanih pot-nikov za 24 odstotkov in rast tržnih prihod-kov za 63 odstotkov. Ob tem pa bi se najzmanjšal delež proračunskih sredstev v pri-hodkih za 26 odstotkov, delež stroškov

dela pa za 37 odstotkov.Kljub temu da se zdijo prej predstavlje-

ne številke rasti prepeljanega tovora inpotnikov preoptimistične, pa so v Novi sme-ri podrobno utemeljene. Rast prepeljenegatovora je načrtovana na podlagi dolgoroč-ne tržne analize v širši regiji oz. na temsegmentu prevozov, rast števila prepeljanihpotnikov pa temelji na analizi mobilnostiprebivalcev Slovenije ob potrebni optimiza-ciji potniškega prometa. Rast tržnih prihod-

kov je vezana na planirano uresničevanjeprej navedenih načrtov, padec deležastroškov dela v strukturi prihodkov pa jeutemeljen z dejstvom, da se bo število za-poslenih zmanjšalo (naravni odliv + pro-grami razreševanja presežnih delavcev), ins tem, da se bodo poslovni prihodki večali.Na podlagi tako pripravljenih izhodiščpredvideva poslovni načrt za leti 2003 in2004 pozitivno poslovanje Slovenskih že-leznic že v prihodnjem letu.

STRATEŠKI PROJEKTIRazvoj podjetja in uresničevanje prej

zastavljenih ciljev poslovne preobrazbepodjetja temelji na strateških projektih, ki sopredvideni v Novi smeri. Gre za vrsto pro-jektov na vseh segmentih organizacije pod-jetja. V poslovnem načrtu za leti 2003 in2004 pa so konkretno opredeljeni tisti pro-jekti, ki se bodo izvajali v teh dveh letih. Kerje tega veliko, se bom omejil zgolj na tisteprojekte, katerih nosilec izvajanja je pod-

ročje Vleka, in tiste, ki se dotikajo nagra-jevanja zaposlenih.

V obdobju dveh let ima Vleka nalogo,da pripravi in sklene sporazume o intre-operabilnosti v regiji predvsem z Italijani(Cervignano-Ljubljana) in Hrvati (Reka-Se-žana, Pragersko, Lendava), da sodeluje kotnosilec ukrepa, ki bo poskrbel, da se iz-boljša čistoča na vlakih, zagotovijo dodat-ne sedežne zmogljivosti in potnikom ponu-

dijo nudijo dodatne storitve. Naloga Vlekeje, da organizira maksimalno izkoriščenostvlečnih sredstev in osebja (od tod izhajapodlaga za sedanje predloge krčenja tur-nusov). Kar zadeva modernizacijo vleč-nega parka, ima Vleka nalogo, da na pod-lagi tendenc rasti dela določi optimalnoštevilo lokomotiv, pripravi investicije za no-ve lokomotive, nove vmesne člene za mo-tornike 312 in da proda oziroma razdre

8 BudnikBudnikBudnikBudnikBudniktehnologij in avtomatizacije opravil), ki bopokazala na morebitne presežke številazaposlenih, analiza in revizija obstoječeKPDŽP ter dogovorov s socialnimi partnerji,prvenstveno v pogledu učinkovitejše orga-nizacije delovnih procesov. Omenja se tudiprojekt prenove izobraževanja izvršilnihdelavcev s povečanjem kakovosti, poeno-tenjem pisnih gradiv in poenotenjem siste-ma preverjanja znanja. Večina omenjenihprojektov naj bi bila uresničina do koncanaslednjega leta. O prenovi sistema nagra-jevanja zaposlenih pa je Blaž Miklavčič nazadnji seji sveta delavcev povedal, da je toeden najzahtevnejših projektov. Uresničilinaj bi ga do leta 2005.

Če na kratko preletim še nekaj zani-mivejših projektov, ki pa se ne dotikajoravno naše službe, bi pri tem omenil ukrepeza tržno ofenzivo tovornega prometa na V.in X. koridorju, centralizacijo lokalnega vo-denja prometa, uvedbo sodobnega uprav-ljavskega računovodstva in kontrolinga, in-formatizacijo SŽ, elektronsko podprte vo-zovnice s prenosnimi terminali za prodajovozovnic na vlakih, projekt optimalne sto-ritve zasedenosti nepremičnin in pripravoprograma za nezasedene nepremičnine …

Potrebna sredstva za te projekte sestav-ljajo lastni viri (iz naslova povečanih pri-hodkov) in kreditov.

PODPORA NOVI SMERI? – NA SPLOŠNO DA, TODA Z NEKATERIMI POMISLEKI

nepotrebne lokomotive. V skladu s strateš-kim načrtom se predvideva nakup novihvozil v letih 2004, 2005 in v letu 2008.Naslednja naloga se dotika racionalizacijevzdrževanja vseh vozil s prenovo opisaobsega del pri vzdrževanju, skrajšanjemčasov zadrževanja vozil v popravilu …

Poleg teh ukrepov, ki so v breme izva-janja področja vleke, pa so posebej za naspomembni še projekti, ki se dotikajo spre-memb vsebin aktov, ki urejajo naše pravicein dolžnosti iz delovnega razmerja. V zvezis tem se v prvi vrsti omenja prenova ozi-roma racionalizacija delovnih procesov –posledično zmanjšanje sistematiziranih de-lovnih mest (na podlagi novih postopkov,

Predstavniki zaposlenih v nadzornemsvetu Slovenskih železnic so strateški načrtimenovan Nova smer podprli. Podlago zatako odločitev je mogoče iskati v več točkah.

Nova smer ima ambiciozen cilj postavitiSlovenske železnice v vlogo ključnega ope-raterja v regiji. Z načrtovanimi rastmi pre-peljanega tovora in potnikov nam takozastavljena preobrazba dolgoročno zago-tavlja delo, kar je gotovo izhodišče, ki gane bo zanemaril nobeden zastopnik delav-cev. Nova smer je zelo zahtevna za last-nika (v tej vlogi je vlada RS), ki bo zmorebitno podporo projektu – po katerembi se začele železnice čim hitreje razvijati –moral sistem finančno sanirati (posojila, od-

ložena plačila, dokapitalizacija). Če bovlada Novo smer v sedanji obliki potrdila,bo to gotovo dober obet za našo prihod-nost. In ne nazadnje, še čisto naš, »vlekar-ski« pogled na Novo smer. V spremembahorganiziranosti predvidenih s to preobraz-bo, ostaja področje Vleka samostojno, karje gotovo uresničitev cilja, za katerega smose vselej zavzemali.

Nova smer ima oziroma bo imela tudinegativne učinke. Predvideno število pre-sežnih delavcev (leta 2003 – 500 delav-cev in leta 2004 – 300 delavcev) bo goto-vo trd oreh tako za nas, potrudili pa sebomo, da bo še bolj trd za delodajalca, čene bo spoštoval postopkov in aktov, ki se

za razreševanje te problematike uporab-ljajo. Naslednji negativni učinek tega pro-grama bodo gotovo pobude za zniževanjeobstoječih pravic, zajetih v KPDŽP in drugihaktih. Prepričan sem, da nas bo sindikalnepredstavnike ta del v prihodnje najbolj za-posloval in nam povzročal največ sivih las.

Omeniti je še treba, da je Nova smer, kotprojekt poslovne preobrazbe podjetja zaobdobje 2003–2010 že, v uporabi in davelja od 1. januarja 2003. Čaka le še na to,da se po opravljenem medresorskem uskla-jevanju potrdi na vladi RS. Več o tem ter omorebitnih spremembah pa prihodnjič.

Zdenko Lorber

Odprto pismo

POVEČANJE OBREMENITEV VLEČNIH VOZILSpoštovani šef službe za vlekoZvonko Ucman!

Z uveljavitvijo sprememb, dopolnil inpopravkov Splošnih določil PTN in vozno-rednih knjižic – stalni del (izvoda za stroje-vodjo, ki so v opremi vlečnih vozil), iz-danimi 15. decembra 2002, smo članitehnične komisije, osebje vlečnih vozil, zmešanimi, predvsem pa neprijetnimi ob-

čutki, ugotovili, da ste odobrili povečanjeobremenitev vlečnih vozil.

Ker osebje vlečnih vozil članom tehničnekomisije vsak dan izraža negodovanje inpostavlja vprašanja o vzroku za odobritevpovečanih obremenitev, vas prosimo, danam to dejstvo razložite, predvsem pa stro-kovno utemeljite. Vašo utemeljitev bomo zveseljem objavili v naslednji izdaji sindi-kalnega glasnila Budnik.

Povečanje obremenitev vlečni vozil naszaskrbljuje predvsem iz naslednjih raz-logov:

Glede na poznavanje stanja vlečnih vo-zil ugotavljamo, da v zadnjem času ozi-roma v zadnjih nekaj letih, ni bilo zaznatibistvenega vlaganja denarja v izboljšanjemehanskih sklopov vlečnih vozil in razredaizolacije električnih naprav, katerih vla-ganje bi upravičevalo tako početje vaše


Sindikalna druženja

SREČANJE ČLANOV, KI SO SE LANI UPOKOJILIČlani OO Zidani Most smo 13. januarja

pripravili srečanje z našimi sodelavci, ki sose upokojili leta 2002. To so bili LjuboBogataj, Maks Seničar, Franc Dobrovšek,Anton Komljanc, Jože Mrvič in MiranOstrovršnik.

Zbrali smo se v Sevnici v prijetnem lo-kalu. Ob sproščeni debati smo premlevalivse lepe izkušnje iz življenja na tirih. Pred-sednik OO Zidani Most je vsakemu upo-kojencu ob slovesu predal uro, na kateri jebila naslikana lokomotiva, in sicer tista, nakateri je naš nekdanji sodelavec preživelnajveč časa.

Kot se za tako srečanje spodobi smo nakoncu nazdravili in nekdanjim sodelavcemzaželeli še veliko zdravih let v novem ob-dobju življenja.

Peter Misja �� !� ��

službe; prav nasprotno, v investicijskihpopravilih se ta sredstva celo zmanjšujejo,ob hkratnem zmanjševanju obsega predvi-denih del.

Vsa vlečna vozila, ki jih imamo v voznemparku, so razmeroma stara, pred iztekomživljenjske dobe, tako da nam nikakor neuspe »izračunati«, kako je mogoče staro,zasilno vzdrževano vozilo, obremeniti bolj,kot je bilo to tedaj, ko je bilo še novejše.Morda pa so bili na začetku, pri določanjuobremenitev vlečnih vozil, vaši predhodnikipremalo strokovni in za izračune niso upo-rabljali pravih formul, kajti dejstvo je, da sekonfiguracija terena od takrat ni spre-menila.

Kako si razlagati vaš dopis, izdan julijalani, ki se nanaša na vožnje vlakov, po-tiskanih z doprego, ali vožnje vlakov venojniku, na relaciji Koper–Divača, po ka-terem ste glede na tedaj veljavne obre-menitve med drugimi predpisali, da najosebje vlečnih vozil pri upravljanju loko-motiv vrste 363 ne presega nazivne vred-nosti tokov, to je 495 amperov po veji?

Neprijetno nas spreletava tudi misel, daje vzrok za tako početje morda v tem, da jetreba domači vozni park čimprej uničiti,nato pa najeti operaterje, po možnosti tuje,ki bodo s sodobnimi in močnejšimi voznimisredstvi dejansko sposobni prevoziti pred-videne mase vlakov.

Žalosti nas tudi dejstvo, da še ni dolgotega, ko ste tudi Vi upravljali vlečna vozilain se srečevali s problemi težkih izpeljav,težkih vlakov ob slabih adhezijskih pogojihvleke, sedaj pa, glede na razpoložljivepodatke, sprejemate take odločitve!

Da pričujoče pisanje in postavljenavprašanja ne bi bila postavljena popol-noma brez osnove in podatkov, v spodnjitabeli navajamo samo nekaj primerov po-večanja obremenitve elektro vlečnih vozilvrste 363, 362 in 342.

V pričakovanju Vašega odgovora Vaslepo pozdravljamo!

Emil Lipovšek, predsednik tehnične komisijeLjubo Prhne, dipl. prom. ing

Vrsta elok /relacija: ELOK VRSTE 363 ELOK VRSTE 362 ELOK VRSTE 342(v tonah na lok.)

Relacija: Relacija: Relacija: Relacija: Relacija: Relacija:Dobova– Koper Tov.– Dobova- Sežana– Dobova– Sežana–Ljubljana Hrp. Kozina Ljubljana Postojna Ljubljana Postojna

Obremenitve, veljavnezadnjih nekaj let 1800/2000* 700 1500/1700* 1300 1200 960

Obremenitve, veljavneod 15. 12. 2002 2000 725 2000 1360 1630 970

* Obremenitve so veljale le za strnjene garniture, ki so prevažale premog, rude, fosfate, nafto in podobno

10 BudnikBudnikBudnikBudnikBudnikSmučarski izleti

LJUBLJANČANI SMUČALI NA POHORJU

MARIBORČANI SMUČALI V KORALPAH

Na enega od zadnjih dni januarja se je 60 članov našega območnega odbora odpravilo smučat na Pohorje. Odločitev, zakajPohorje, je bila jasna, kajti tu ni smučal skoraj nihče od nas. Na pot iz ljubljanske kurilnice smo krenili z avtobusom. Ustavili smo se na

Trojanah, kjer so se nam pridružili preostalinaši člani iz Zasavja, hkrati pa smo ta časizkoristili za jutranjo kavico. Po krajšempostanku smo pot nadaljevali do vznožjasmučišča. Smučanje se je začelo ob 9. uri zlepim vremenom, ter končalo okrog 16. urez rahlim sneženjem. Ta čas pa je dejanskohitro minil, saj ima Pohorje zelo obsežnasmučišča (približno 200 ha) v bogato po-raščenem prostranstvu smrekovih gozdov,tako da smo se med sabo zelo redko sre-čevali.

Po »garaškem« smučanju se je prileglaokusna večerja v okrepčevalnici Pri kosta-nju. Dan se je končal s prijateljskim druže-njem in pozno vrnitvijo v Ljubljano.

Alojz Letnar

Ker smo prejeli cenovno ugodno ponud-bo za smučanje v Avstriji, smo se odločili,da letošnji smučarski izlet pripravimo v avs-trijskih Koralpah. Medtem ko je bilo opaziti,da je lani za Krvavec zanimanje smučarjevupadlo, letos ni bilo težko napolniti avto-busa. Večina nas je bila na tem smučiščuprvič, zato smo s toliko večjim zanimanjempričakali prihod na to avstrijsko smučišče.

Smučišče je lepo urejeno in mu je

mogoče očitati le to, da nima sedežnic,temveč le vlečnice. Tereni omogočajo smu-ko smučarjem z različnim znanjem, kar seje pri nas kar obrestovalo pri tistih kolegih,ki že kar nekaj časa niso bili na smučeh.Vreme žal ni bilo preveč lepo, saj je bilomrzlo – sploh na vrhu je pihal močen veter.Kljub temu smo si smučarji dali duška invsak se je nasmučal, kolikor se mu je lezahotelo. Kolega si je žal zlomil gleženj,

čeprav na začetku še ni bilo videti da greza tako resno poškodbo. Ker je ob vznožjuvlečnic deloval gostinski lokal, poškodova-nemu kolegu ni bilo dolgčas, pa tudi samzadeve ni vzel preveč resno. Dan smokončali z večerjo v Dravograjskem lokaluin se v večernih urah utrujeni, a zadovoljniz lepo preživetim dnevom, vrnili v Maribor.

Drago Cimerman

Strojevodski plesi

ZIDANMOŠČANI DRUGIČOO Zidani Most je organiziral drugi

novoletni strojevodski ples. Na plesu, kismo ga letos pripravili na turistični kme-tiji Močnik, se je zbralo 52 udeležencev.Za jedačo in pijačo je bilo priskrbljeno,

dobro voljo pa so udeleženci prinesli ssabo. Za zabavo je poskrbel ansambelJožeta Živca. Rajanje, ki je potekalo dojutranjih ur, je bilo sproščeno in polno do-bre volje.

Na koncu smo si udeleženci zaželeli vsedobro v novem letu in sklenili, da bo tudi vletu 2003 novoletni strojevodski ples v OOZidani Most.

Peter Misja


DIVAČANI DVAJSETIČLeto 2002 se je na hitro zavrtelo naokoli

in pred nami je bilo že 20. novoletno sre-čanje članov OO Divača. Že drugo letozapored smo odločili, da srečanje pripra-vimo v hotelu Riviera v Izoli.

Do zadnjega stola so dvorano v Riverinapolnili člani OO Divača z boljšimi po-lovicami, upokojenimi člani, nekaj zuna-njimi prijatelji članov, ne gre pa pozabiti,da so se vabilu odzvali sekretar sindikata inpredsednik sveta delavcev Silvo Berdajs,ter delavski direktor Albert Pavlič pa šenekateri drugi. Vsako leto pa na naše sre-čanje prihaja vse več članov OO NovaGorica, kar dokazuje, da so naše prireditvenekaj posebnega.

Dvajseto srečanje smo začeli z našohimno »Čufarico«. Voditelj srečanja in glav-ni organizator Dobrivoj Subič (z ožjim od-borom, ki mu je stal ob strani) je prisotnespomnil, da se je vse skupaj začelo leta1982 v Kozini, in da smo ponosni, da»Čufarico« vozimo srečno že 20 let. Sre-čanj ni prekinila ne politika, ne reorga-nizacije, pa nikoli delitev države. Kot vsakoleto smo obdarili upokojene člane OODivača, ki so svoj zadnji vlak pripeljalisrečno do zadnje postaje. Ob tej prilož-nosti smo jim izročili slike priznanega slo-venskega slikarja Marjana Miklavca.

Noč je minila z raznimi družabnimi igra-mi in tradicionalno tombolo, ki je prineslanekaj nagrad, v skupnem znesku več kakorsto tisoč tolarjev. Vsekakor gre omeniti, dasmo obudili nekoč tradicionalne karaoke(Bela snežinka, Tam kjer murke cveto, Dal-matinka in tako naprej). Pokazalo se jetudi, da je med našimi člani vse več dobrihharmonikašev.

Vsa pohvala gre vodji hotela in drugemuosebju za dobro hrano in prijaznost, saj sose z nami mučili vse do belega dne. Naj šepovem, da so nam podelili torto in sicer vobliki Siemensa.

Na ansambel Primorski fantje bi kmalupozabil. »Fantom kapo dol«, tudi njiho-vemu članu in humoristu Tilju Frtacinu iskre-

"#��$%�� &�

na hvala za prijetne trenutke. Fantje sopriznali, da se nam pozna nočno delo.Razšli smo se pri belem dnevu veseli, da je20. »Čufarica« uspela, kar se je dalo naj-boljše. Upamo, da se letos zopet srečamo

v čim večjem številu.Sicer pa, čeprav je malo pozno, srečno

v letu 2003 tako v zasebnem življenju, šebolj pa na kolesih!

Robert Živec

NAGRAJENCINAGRADNE KRIŽANKE

V prejšnji številki smo pripravili nagradno križanko. Med številnim do-pisnicami so bili izžrebani naslednji srečneži, ki so že prejeli nagrade:1. Milan Vodušek iz Poljčan je prejel knjižno nagrado2. Janko Cucek iz Košane in3. Miran Mlakar iz Grobelnega pa sta prejela zgoščenko

Nagrajencem čestitamo!


SINDIKALNO POTOVANJE V PERU IN BOLIVIJOJože Cajzek skupaj z železniški-

mi sindikati organizira za vse že-lezničarje avanturistično potovanjepo Peruju in Boliviji. Na izbiro bodotrije programi, sedemnajstdnevni,devetnajstdnevni in petindvajset-dnevni.

Na tem potovanju bomo najprej obiskalimesto Cusko – prestolnico Inkov, ter siogledali zgodovinske znamenitosti mestain okolice.V bližini Cuska si bomo ogledalisveto dolino – Valle Sagrado, kjer so Inkipredelovali hrano in gradili svetišča. Zznamenitim starim vlakom se bomo po-peljali iz Cuska do Machu Piccha po naj-starejši in najzanimivejši železniški progi nasvetu, ki se od mesta po hribu vpenja cik-cak, in si ogledali Machu Picchu. Na tejvožnji bomo lahko spoznali čar te staro-davne železnice z ozkotirno progo, kar boše posebej zanimivo za nas železničarje.

Iz Cuska z avtobusom odpotujemo vmesto Puno ob jezeru Titikaka. V okolicijezera si bomo ogledali zgodovinsko sre-dišče in svetišče (Ullo, Aramamuro, Quen-co), ostanke starodavnih civilizacij. Šli bo-mo tudi na križarjenje po Titikaki in obiskaliplavajoče otočke Los Uros in znamenitiotok Taquile. Ob jezeru bomo tudi kam-pirali in pripravili piknik iz alpakinega me-sa. Prenočili bomo tudi na plavajočih otoč-kih Los Uros, seveda kdor bo želel. Potbomo nadaljevali do Bolivije, prestolniceLa Paz. V okolici La Paza si bomo ogledalidolino duhov- Valle de los Animas, in dolinolune – Valle de la Luna. Povzpeli se bomona 5400 m visoko goro in smučiče Cha-caltaya, seveda, kdor bo hotel in kdor bozmožen. Mogoče si bo tudi sposodit smučiin smučati. Med vrnitvijo v Puno si bomoogledali tempelj stare civilizacije Tiwanaku.Pot nadaljujemo do vulkanskega mestaArequipa. V bližini Arequipe bomo obiskalienega od najglobjih kanjonov na svetu –kanjon reke Kolke, poznan tudi kot kanjonKondorjev. Na izbiro bo tudi treking navulkan Misti v bližini mesta.

Tisti, ki se bodo odločili za 17 dnevnopotovanje, iz Arquipe potujejo v Limo innaslednji dan domov. Ostali pot nadalju-jemo do Nazce. Iz letala si bomo ogledalilinije in figure koledarja Nazca. Južno odmesta si bomo ogledali ekvadukte Kanta-yoc, pokopališče mumij Chauchilla, krajSacaco, kjer se v puščavi nahajajo zna-menita okamenela okostja oziroma fosilikitov in drugih morskih živali izpred večmilijonov let, ter pristanišče Inkov – PuertoInka. Iz Nazce odpotujemo v Limo. Tisti, kise bodo odločili za 19 dnevno potovanje,iz Lime odpotujejo domov, ostali nadaljuje-mo pot z letalom do mesta Iquitos v ama-zonskem pragozdu. Na voljo bodo štirjednevi za obisk, spoznavanje in doživljanjeamazonskega pragozda.

OKVIRNI DATUM ODHODA:

Odpotovali bomo 27. julija 2003 inse vračali 11. in 13. avgusta ali 19.avgusta 2003.

OKVIRNA CENA POTOVANJA:

Okvirna cena letalskevozovnice je 270.000,00 SIT270.000,00 SIT270.000,00 SIT270.000,00 SIT270.000,00 SITCena sedemnajst-dnevnega programa je 625 USDCena devetnajst-dnevnega programa je 760 USD760 USD760 USD760 USD760 USDCena celotnegaprograma je 1040 USD

Cena potovanja se lahko spremeni vprimeru spremembe cene letalske vozov-nice Graz–Lima.

Pri današnjih nenadnih spremembah aliukinitvah letov prevoznikov, ki letijo v Peru,lahko pride tudi do nenadne spremembedatuma ali kraja odhoda ter cene letalskevozovnice.

STORITVE:

V ceno so všteti: povratna letalskavozovnica do Lime, vsi letalski poleti znotraj

Peruja, ter vse letališke pristojbine v Peruju,namestitve v hotelih turistične kvalitete(TWC) – prenočevanje z ameriškim zaj-trkom, vsi prevozi in ogledi z lokalnimivodiči po programu s vsemi vstopninami inlokalnimi taksami, zdravstveno zavaro-vanje z asistenco in vodenje. V ceno je vštettudi piknik in zajtrk, kjer bomo kampirali objezeru Titikaka, ter hrana na potovanju sko-zi amazonski pragozd.

V ceno niso všteti: vstopni vizum zaPeru in Bolivijo, hrana in pijača ter prevozdo Gradca.

Doplačila: izvedba trekinga na goroMisti (od 35 $USD do 55 $USD na dan,če so trije udeleženci), obisk nacionalnegaparak Reserva Nacional, Pacaya – Samiriav porečju Amazonije (približno 80 $USD),transfer avtobusna postaja–hotel–letališčein letališka taksa za potnike, ki se bodoodločili za sedemnajstdnevni program (okli35 $USD), ter enoposteljna soba. Vse botreba doplačati sproti na mestu samem.

Prijave zbiramo na sedežu sindikatov– Trg OF 7, 1000 Ljubljana, tel: (01 29)12 – 867 ali (01) 2313 – 424, samo do25. junija 2003. Na tem naslovu lahko tudivplačate potovanje. Do 25. junija bo trebatudi vplačati akontacijo 50.000 tolarjev zapotrditev rezervacije letalske kart. Za prido-bitev vizumov potrebujemo potni list in dveali tri fotografije.

Potovanje bomo organizirali, če se bonanj prijavilo vsaj 13 oseb. Lahko se prija-vijo tudi tisti, ki so člani drugih sindikatov,planinskih društev ali organizacij, skratkavsi, tudi neželezničarji.

Vsak udeleženec potovanja potuje nasvojo lastno odgovornost.

Vse informacije lahko dobite pri vodnikuJožetu Cajzeku na tel: (03) 5736-029,GSM 031 751 130 ali e-pošta:[email protected], in domači spletnistrani: http//cajzek.e-slo.net


� � � � � � � � � � � � � � � �

� � � � � � � � � � �

8. Splošna davčna olajšava v višini 11 % 28.835,00 SIT9. Povračilo za prehrano na uro 87,25 SIT

10. Dnevnice v pavšalnem znesku: dnevnica nad 12 ur 4.511,00 od 8 do 12 ur 2.254,00 od 6 do 8 ur 1.570,00OPOMBA: Višine dnevnic presegajo višine, določene z republiško uredbo, zato je potrebno razliko izkazati na VP-D4 Povračilastroškov nad uredbo. Razlika znaša:pri dnevnici nad 12 ur 1.011,00 SIT pri dnevnici od 8 do 12 ur 504,00 SIT pri dnevnici 6 do 8 ur 352,00 SIT

11. Terenski dodatek če traja delo 4 do 8 ur dnevno 721,80 SIT, od 8 do 12 ur dnevno 947,40 SIT, delavcem na vožnji na uro103,80 SIT, vendar največ dnevno 947,40 SIT.OPOMBA: Republiška uredba določa za terenski dodatek najvišji znesek 735 SIT na dan, zato je potrebno razliko obračunanegaterenskega dodatka nad 735 SIT na dan izkazati na VP – D4 Povračila stroškov nad uredbo.

12. Inozemske dnevnice v USD/uro: Avstrija 2,43; Italija 2,33; Hrvaška 1,33; Madžarsko 2,6313. Jubilejne nagrade: za 10 let 88.071,00 SIT; za 20 let 125.816,00 SIT; za 30 let 176.142,00 SIT14. Odpravnina ob upokojitvi se obračuna v višini treh povprečnih bruto plač v RS, kar znaša 786.408,00 SIT, oziroma v višini treh

zadnjih bruto plač delavca, če je zanj to ugodnejše.V kolikor so tri zadnje bruto plače delavca višje od 786.408,00 SIT, je potrebno razliko izplačane odpravnine nad 786.408,00SIT izkazati po VP – A8 Znesek nad uredbo-odpravnina!

15. Ob smrti delavca se izplača delavčevi družini odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v RS, kar znaša786.408,00 SIT, oziroma v višini treh mesečnih plač delavca če je to za družino ugodnejše.V primeru da ta višina presega 786.408,00 SIT, se razlika nad tem zneskom vpiše pod VP–A8 Znesek nad uredbo-odpravnina!

16. Poleg odpravnine pripada delavčevi družini tudi enkratna solidarnostna pomoč po 227. členu KPDŽP.Enkratna solidarnostna pomoč za februar 2003 znaša 201.306,00 SIT in ne presega zneska določenega z republiško uredbo.V primeru, da se solidarnostna pomoč izplačuje za smrt zaradi nesreče pri delu, znaša ta 603.917,00 SIT + 100.653,00 SIT zavsakega vzdrževanega otroka.Če skupni znesek izplačane solidarnostne pomoči v tem primeru presega 754.896,00 SIT, se razlika nad tem zneskom vpiše podVP – C8 Jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in drugi prejemki.

Če znaša osnova SIT znaša davek

nad do spodnji SIT zgornji SIT

131.068,00 17 %

131.068,00 262.136,00 22.281,70 + 35 % nad 131.068,00

262.136,00 393.204,00 68.155,40 + 37 % nad 262.136,00

393.204,00 524.272,00 116.650,50 + 40 % nad 393.204,00

524.272,00 786.408,00 169.077,40 + 45 % nad 524.272,00

786.408,00 287.038,90 + 50 % nad 786.408,00

1. Za mesec februar 2003 znaša višina izhodiščne plače za polni delovni čas 68.964,00 SIT bruto2. Korekcijski faktor za preračun urnine iz preteklega meseca znaša 1,15003. Zajamčena plača znaša 50.559,00 SIT bruto4. Povprečna bruto plača na zaposlenega v RS za predpretekli mesec znaša 262.136,00 SIT5. Mesečni index rasti bruto plač glede na november 2002 znaša 103,76. Indeksi rasti povprečnih bruto plač za valorizacijo bolniških nadomestil v breme Zavoda znašajo:

indeks 111,34 (osnova za leto 2002) indeks 136,76 (osnova za leto 2000)indeks 122,17 (osnova za leto 2001) indeks 151,31 (osnova za leto 1999)

7. Tabela mejnih vrednosti razredov za obračun davka in fiksni znesek spodnjega davka:


Časopis BUDNIK izdaja Sindikat strojevodijSlovenije.

Odgovorni urednik:Drago Torej

Glavni urednik:Zdenko Lorber

Tajnica uredništva:Nastja Polše

Tisk:Slavko Kodrič, s.p.

Časopis izhaja mesečno v nakladi 1.200 izvodov

Naslov uredništva:SSSLO Ljubljana, Trg OF 7,1000 Ljubljana.01/2313-424; ŽAT (0129) 12-671, 12-591.

Ministrstvo za kulturo izdaja na osnovi 13. točke tarifne št. 3Tarife davka od prometa proizvodov in storitev in na osnoviZakona o prometnem davku (Ur. listi RS, Št. 4/92, 9/92, 14/92, 12/93, 71/93, 26/94, 35/94, 16/96, strojevodijSlovenije, Trg OF 5/a, Ljubljana z dne 10. 06. 1998 naslednje

MNENJE

glasilo Sindikata strojevodij Slovenije šteje med proizvode, zakatere se plačuje 8 % davek od prometa proizvodov.

Malo za šalo, malo za res

��

"'��(�)��*�"'��%+�!+%�+

!��#��,��-��

�� ,��#��#��.��

'��/��.��0��,�1��.��0/�#�0��.��#��

�� ,�'��0��

%��,�'��/��02

'� ��#��2�,�%�� #��/��#��2

�� 0��,�"#�� 0�� 0�

'�� ,�� -�� 0�0�� 32

'� �� 2�+��2�,�+��

4��/�� ,��.��

��-��,�5��-�0�2

6�� ,��-�0��

��#��,�� -�78��#��#��

'�� 0��,�"�� /��.�� 0��

!��#�03�,�� #��/��0��

1��#�03�,�� /��#��0��

��#��,�%��#��

�� #��3�,�(��/��

!��0� ��,��

!�� -�� 0�032�,�9��/� ��.��:

��,�'�

'��,�'�

!��,�'�

6��,��#��#��.��

��0��/�� -��3�,�� /��

��#��3�,�%�� #��/��

%��-��2�,�%��/�� #��2

��/��#�� ,�%�� /��#��0��/�� /��/��0��#��/��.��-��#��#�� ;��/�� #��

issn 1408-7405 45 februar/2003 - sindikat strojevodij

Documents