istorija na balkanot vo sredniot vek _media aevum

1

SLOVENI Starite Sloveni i nivnoto naseluvawe na Balkanot

IZVORI

Za istorijata na starite Sloveni i nivnoto naseluvawe na Balkanskiot

Poluostrov podatoci davaat materijalnite i pianite izvori, no isto taka podatoci naogame i vo toponimijata. So brziot razvoj na arheologijata

materijalnite izvori stanuvaat od den na den se pobrojni. Tie davaat mone verodostojni podatoci za Slovenite, na~inot na ìveewe itn.

Od pianite izvori za naseluvaweto na Slovenite na B. P. najbrojni i

najzna~ajni se vizantiskite izvori. Tuka glavno spa|aat istoriografskite dela, teoloki raspravi, crkovni besedi, razni zakonodavni spomenici, pesni,

zapisi, natpisi, akti na crkovnite sinodi itn.

Najzna~ajno mesto zazemaat bez somnenie delata koi imaat svoj avtor.

Najstar vizantiski izvor koj dava izvori za Slovenite e ’’Dijalozi’’ na Pseudo-

Kesarij. Deloto e sostaveno vo V-ot vek. Vo nego se opiuvaat obi~aite na raznite plemiwa od Britanija do Indija. Megu niv se naogale i Slovenite koi

vo ovoj period ìveele na Dunav spored avtorot. Prisk ( 415-472) vo svojot prevod- Vizantiska istorija vo VI knigi- dava podatoci za Slovenite koi se

naogale vo slu`ba na Atila, na ~ij dvor prestojuval nekolku meseci vo diplomatska misija. Najzna~aen izvor za naseluvawe na Slovenite na Balkanot,

bez somnenie e Prokopij Kesariski. Svojata kariera ja zapo~nal kako advokat, a od 527 stanal sekretar na vojskovodecot Velizarij, i vo toa svojstvo go sledel vo

negovite pohodi. Najstaro i od istoriografska gledna to~ka e negoviot trud -

Za vojnite- vo 8 knigi. Opiani se vojnite na Justinijan I protiv Persijancite

( I, II kniga) , Vandalite (III i IV), Ostrogotite (V, VI i VII) a vo 8-ta se dadeni dopolnuvawa. Istorijata na vojnite to gi vodel Justinijan, Prokopij gi

opial mnogu detalno i opirno. Ova negovo delo e najiscrpno istoriografsko delo za Justinijan I. Negovata istorija se smeta za mone verodostoen izvor.

Vo ramkite na opiuvaweto na voenite operacii vo Italija, Prokopij se osvrnuva na situacijata vo Podunavjeto i dava podatoci za Slovenite.

Podatocite za niv se mone kusi i rasfrlani, no pretstavuvaat najzna~ajna zbirka za podunavskite Sloveni. Izvestuvawata za niv, Prokopij gi dobival od

prva raka od zarobenite sloveni, vizantiskite komandanti itn. Prokopij

napial ute edno delo ’’Anegdota’’ ili ’’Historia Hirkana’’. Vo ovoj trud govori za ona to ne smeel da go napie vo prethodnoto delo. Tuka mone ostro ja

kritikuva nadvorenata i vnatrenata politika na Justinijan i èna mu Teodora. Napa|ajki ja politikata na Justinijan, kon varvarite na Dunav,

2

Prokopij se osvrnuva i na napadite na Slovenite na Vizantija. Ovoj trud bil napian okolu 550 godina no od razbirlivi pri~ini bil objaven po negovata

smrt i smrtta na Justinijan. Okolu 554 go objavil svojot tret trud ’’Za

gradbite’’. Dava podatoci za crkvi, vodovodi, novi gradovi itn. Hronoloki opiuva ona to bilo izgradeno od 530-552 godina. Vo ova delo go falel Justinijan.

Pritoa avtorot dava mnogu geografski podatoci za gradbata na Justinijanovite tvrdini na Balkanot za da gi zapre prodorite na Slovenite na

Balkanskiot poluostrov.

Agatij (536-579 ili 582). Negoviot istoriski trud ’’Za vladeeweto na

Justinijan’’ vo 5 knigi gi opiuva nastanite od 552-559 godina. Glavna tema vo ovoj trud se vojnite na Vizantija protiv Gotite, Frankite, Vandalite i

Persijancite. Toj vsunost go prodolìl Prokopij no dosta zaostanuval zad nego. Negoviot trud e dosta poln so kontradiktornosti, nedovolno gi poznaval

faktite, podatocite se glavno od usmen karakter. Vo svojot trud dava kusi no mnogu va`ni podatoci za Slovenite vo vizantiskata vojska. Interesni podatoci

za u~estvoto na Slovenite i Kutrigurite dava Jovan Malala. Vo svojata ’’Hronografija’’, Malala gi izloùva nastanite od Adam do 567 godina. Ovaa

hronografija bila mnogu ~itana. Za navleguvaweto na Slovenite na B. P vo VI-

ot vek izvestuva istori~arot Menandar Protektor. Negovoto istorisko delo (558-582) hronoloki e prodolènie na Agatij. Menandar e dosta verodostoen i to~en izvor. Dava mnogu to~ni podatoci za

Sklavite, Antite i Avarite. Interesni podatoci za navleguvaweto na

Slovenite i Avarite na B. P dava Evagrij vo svojot trud ’’Crkovna istorija’’ vo 6 knigi. Pokraj crkovnata istorija, dava mnogu podatoci i za svetovnata istorija. Negoviot trud ima pred se kompilativen karakter. Negovoto zna~ewe

se sostoi vo toa to vo negovoto delo se sodràt avtori koi ne se za~uvani do nae vreme.

Teofilakt Simokata napial poveke trudovi od koj najzna~aen e

’’Istorija’’ vo 8 knigi. Vo ovoj trud e opiano vladeeweto na Mavrikij (582-

602). Simokata e vaèn izvor za borbite na Vizantija so Slovenite vo vremeto na Mavrikij. Vo prviot period govori za navleguvaweto na Slovenite od 582-590

i vtoriot period golemata ofanziva na Mavrikij protiv Slovenite i Avarite od 592-602 koja bila neuspena.

Interesni podatoci za Slovenite i Antite i vizantiskata taktika

protiv niv nao|ame vo voeniot prira~nik ’’Strategikon’’. Vo naukata se ute ne

e reeno koj go napial ovj trud, pa se misli deka toa go napravil Pseudo-

Mavrikij. Podelen e na 12 poglavja a napian e vo VII vek. Avtorot go sostavil trudot vrz osnova na postara literatura, kako i li~no iskustvo. Podatocite se mone verodostojni i pretstavuvaat pokraj Prokopij Kesariski najzna~ajni

3

podatoci za ìvotot na Slovenite na leviot breg na Dunav pri kraj na VI i

po~etok na VII vek. Vizantiskiot imperator Lav VI napial delo ’’Taktika’’ koj

prira~nik bil namenet za sin mu Konstantin VII Porfirogenit. Zna~ajno e toa to carot pisatel ne gi prepiuval bukvalno starite dela to gi koristel

tuku vrel korekcija vrz niv. Najgolemiot del od podatocite za Slovenite Lav

VI gi dava vrz osnova na Strakegikonot.

Ottamu negovoto delo e mone korisen izvor za ìvotot na Slovenite. Od podocne`nite pisateli koi davaat podatoci za Slovenite treba da se

spomene carot-pisatel Konstantin VII Porfirogenit. Vo svojot poznat trud ’’De

administrando imperio’’ koj bil namenet za sin mu Roman II, trebalo da go zapoznae

so problemite na vladeeweto. Vo ovoj trud dava opirni podatoci za naseluvaweto na Srbite i Hrvatite na Balkanot. Pokraj ovie podatoci za

Srbite iHrvatite,dava podatoci i za Slovenite na Peloponez.

Od zapadnite izvori treba da go spomneme Jordanes (500-552) biskup vo gradot Kroton vo Ju`na Italija. Vo 551 godina go napial svojot poznat trud

’’Istorija na Gotite’’ vo koj dava podatoci za Slovenite koi gi naveduva pod tri

imiwa-Veneti, Sloveni i Anti. Dragoceni podatoci za naseluvaweto na

Slovenite vo Istra i Dalmacija imame za vremeto na papata Grigorij I (590-

602). Pritoa zna~aen zapaden izvor e i Isidor od Seviqa, koj vo kratkata hronika gi opial nastanite do 626 godina. Dava podatoci za slovenskite navleguvawa na B. P vo vremeto na carot Iraklij-(610-641). Mnogu podatoci za

naseluvaweto na Slovenite vo Alpite dava Pavle \akon. Vo manastirot Monte

Kasini go napial deloto ’’Historia Langobardum’’ . Pritoa Pavle \akon izvestuva i za Slovenite,nivnite vojni i naseluvaweto vo isto~nite Alpi.

-Slovenite do naseluvaweto na Balkanot-

Slovenite imaat indoevropsko poteklo. Tie pretstavuvaat posebna

lingvisti~ka i kulturna granka vo ramkite na indoevropskata familija. Vrz osnova na upotrebata na nekoi zborovi kaj J. narodi se smeta deka

pratatkovinata na Indoevropejcite se nao|ala negde vo Severna ili Centralna Evropa. Postarite Indoevropejci se zanimavale pred se so sto~arstvo, potoa so

lov i p~elarstvo dodeka zemjodelieto bilo ute nepoznato. Vrz osnova na

arheologijata i lingvisti~kite istraùvawa, kako i istoriskite izvori, formiraweto na ranoslovenskata etni~ka masa se datira dosta dlaboko vo

minatoto, duri 3000 g. p. n. e. Se smeta deka pri krajot na IV-ot milennium nastanuva raspa|awe na indoevropskata zaednica. Pritoa se izdvoile Irancite,

4

Indusite i Hetite. Potoa germanskite i romanskite etni~ki zaednici, dodeka

slovenskata zaednica se izdvoila kon krajot na I-to iqadaletie p. n. e, od koi se

izdvoile Baltu Slovenite. Toa dava osnova pratatkovinata na Slovenite da bide locirana vo ramninite na Ist. i Centralna Evropa t. e rekite Odra i

Visla na zapad, Dwepar na istok i Gorna Volga. Starite avtori ne projavuvale nekoj poseben interes za Slovenite. Poradi toa za niv se do novata era nema

pismeni svedotva.

Herodot izvestuva deka severno od crnomorskoto krajbre`je ìveele

mnogubrojni plemiwa pod imeto Skiti. Nekoi lingvisti smetaat deka ovoj zbor e osnova na zborot Sloveni koj vo sredniot vek bil izgovaran so konsonantite s,

k, l pr: Sklavi, Sklaveni. Potoa severno od niv Herodot gi spomenuva Neurlite a isto~no od niv Budinite koi imale sini o~i i plava kosa; kako i Lugijcite na

zapad. Mo`no e i Enetite koi ìveele na sever pokraj bregot na Balti~koto more da bile Sloveni. Imeno tie ja naseluvale teritorijata to se smeta za

pratatkovina na Slovenite,a nivnoto ime e mnogu blisko do imeto Veneti.

Tacit vo svojot trud ’’Germania’’ izvestuva deka Venetite bile naseleni okolu

Baltikot, a sosedi im bile Germanite na zapad. Pod ova ime gi poznava i

poznatiot aleksandriski geograf Ptolemaj. Za Balti~koto more bil koristen

nazivot ’’Venetski zaliv’’. Interesno e toa to Germancite i den-denes za nekoi zapadni Sloveni go upotrebuvaat nazivot Vendi to ukaùva na starosta na

nazivot. Od postarite pisateli najmnogu podatoci dava gotskiot istori~ar

Jordanes koj vo Veneti gi vbrojuva Slovenite i Antite. Spored negovite podatoci Slovenite bile naseleni na sever od Karpatite i Dwepar i Dwestar, a

Antite pome|u Dwepar, Dwestar i Crnomorskoto krajbre`je. Vedna potoa naveduva deka Venetite bile poznati pod tri imiwa: Veneti, Anti i Sloveni.

Vrz osnova na ovoj podatok na Jordanes se pretpostavuva deka ogromnata slovenska zaednica se razdvoila na 3 dela od koj sekoj imal svoe ime. Na

prostranata teritorija pome|u rekite Visla, Dwepar i gorniot tek na Volga, kadeto se formirala ranoslovenskata etni~ka masa, terenot e ramni~arski

pokrien so reki, umi, stepi, mo~urita itn.

Slovenite vee go usvole zemjodelieto a pokraj nego se zanimavale so lov

i ribolov. Sporedbenata filologija na slovenskite jazici pokaùva deka vo zemjodelstvoto, lovot i ribolovot i drugite stopanski dejnosti ima zborovi

izvedeni od ist koren. Toa zna~i deka Slovenite so ovie dejnosti se zanimavale vo pratatkovinata. Zaedni~ki im bile imiwata i za ìtaricite: ja~men, proso

itn. Slovenite znaele i za nekoi vidovi ovoje: jabolko, krua, orev itn. Pokraj zemjodelie va`na stopanska granka bilo i sto~arstvoto. Imeno spored

filolokite istraùvawa starite Sloveni gi poznavale re~isi site domani

ìvotni. Va`ni stopanski granki bile i ribolovot (som i pastrmka) i p~elarstvoto. Za lovot postoele povolni uslovi za razvoj. Slovenite poznavale

5

i nekoi od najprimitivnite oblici na zanaet~istvo, ìveele vo primitivni ìvealita. Kuite im bile napraveni od drvo, glina i pra~ki. Vo

ramni~arskite delovi pravele zemjanki.

Interesno e da se napomene deka ìvealitata imale povee izlezi. @ivealitata naj~esto bile podignuvani pokraj rekite i ezerata. Starite

Sloveni ìveele vo rodovi t. e rodovski optini sostaveni od golemi familii. Veruvale vo mnogu bogovi. Perun bil bog na molwite i gromot. Va`no

mesto vo slovenskiot Panteon zazemale i zatitnikot na stadata Veles, boginkata na ubavinata Lada, bogot na zloto Crn bog, boginkata na smrtta

Morana , bo`cata na proletta Vesna itn.

Slovenite veruvale i vo cela niza natprirodni sutestva i sili. Veruvale deka umite, rekite, ezerata imale svoi nimfi (vili). Veruvale i vo

vampiri i vrkolaci. Kako i drugite narodi Slovenite ne moèle da se pomirat so faktot deka so smrtta prestanuva ìvotot,pa zatoa veruvale vo zadgroben

ìvot. No najgolem del od Slovenite nemale svetenici nitu pak hramovi.

-Naseluvaweto na Slovenite na Balkanskiot Poluostrov-

Vee vo IV-ot vek, Slovenite zapo~nale da se razviùvaat kon zapad,istok i jug. Na zapad stignale do rekata Laba pa zatoa tie se nare~eni Polabski

Sloveni. Na istok stignale do rekite Oka i Gorna Volga. Na jug gi preminale Karpatite i po~nale da go preminuvaat Dunav.

Se smeta deka za nivnoto preseluvawe ima vnatreni i nadvoreni pri~ini.

Vnatreni bile zgolemuvawe na brojot na naselenieto,potrebata od zemja itn. Od nadvorenite pri~ini uloga odigralo razdviùvaweto na okolnite

plemiwa. Od ovie nastani iako ne direktno bile zasegnati i Slovenite. Prvite

svedotva za razdviùvawe na Slovenskite plemiwa datiraat od IV-ot vek.

Kako to izvestuva Jordanes, Slovenite vo sredinata na IV- ot vek vleguvale vo Gotskiot sojuz na ~elo so Hermonarih. Koga vo 375 godina Hunite go razbile

ovoj sojuz, Slovenite se osamostoile. Po raspa|aweto na Hunskiot Sojuz vo 454 Slovenite zapo~nale da se naseluvaat na leviot breg na rekata Dunav. Od ovoj

period datiraat i prvite izvestuvawa vo vizantiskite izvori. Taka Pseudo-Kesarij govori za Slovenite na Dunav. Nabrzo po pristignuvaweto na dolen

Dunav, Slovenite zapo~nale da ja preminuvaat rekata Dunav i da napa|aat na

vizantiskite zemji. Prvite slovenski napadi bile vo vremeto na imperatorot

Atanasij I (491-518). Za da ja zatiti prestolninata od se pozasilenite napadi,

Anastasij izgradil dolg zatiten yid na okolu 70 km od prestolninata, koj se protegal od Mramornoto do Crno more. Slovenskite napadi na B. P prodolìle

6

so ute pogolem intenzitet i za vreme na Justin I (518-527) a osobeno za vreme

na negoviot naslednik Justinijan I (527-565). Justinijan si postavil zada~a po sekoja cena da gi zatiti Balkanskite granici na Carstvoto od napadite. Vo eden kus period komandantot na Justinijan na Dunav, Hilvud uspeal da gi zapre

slovenskite napadi, me|utoa po negovoto zaginuvawe vo 1/2 polovina na 30-te

godini na VI-ot vek, na Slovenite iroko im se otvorila vratata na Dunavskata

granica. Za da gi zatiti balkanskite teritorii na Carstvoto od napadite na varvarite, Justinijan izgradil brojni utvrduvawa na B. P. No ovie utvrduvawa

ne odgovorile sosem na svojata namena i ne gi zaprele slovenskite navleguvawa. Pritoa najgolemo vnimanie bilo posveteno na zatitata na Dunavskata granica

kade bile obnoveni i zajaknati novi utvrduvawa. Brojni tvrdini bile podignati ili starite bile obnoveni vo vnatrenosta na Balkanot. Prokopij Kesariski

naveduva okolu 80 tvrdini na Dunavskata granica i 370 vo vnatrenosta. No ovoj

grandiozen odbranben sistem se pokaàl neefikasen i ne go spre~il navleguvaweto na varvarskite narodi. Slovenskite napadi bile intenzivirani

osobeno kon sredinata na VI-ot vek koga zapo~nala vistinska slovenska invazija

na Balkanot.

Spored izvestuvaweto na Prokopij, Slovenite vo 548 godina prodrele vo

Albanija, a vo 550 navlegle vo Trakija. Vo 550/551 Slovenite povtorno navlegle na Balkanot i gi opustoile Ilirik i Trakija. Prvite slovenski napadi na

Balkanot imale pqa~kaki karakter. No od sredinata na VI-ot vek Slovenite pokaàle pogolem interes za Balkanot. Od izvestuvawata na sovremenite

izvori moàt da se nasetat nivnite nastojuvawa za naseluvawe na Balkanot. Taka vo 550/551 se zadràle podolgo na Balkanskiot Poluostrov i tuka

prezimile. Kon krajot na VI-ot vek za okolu 20 godini splasnuvaat i re~isi

sosema is~eznuvaat slovenskite napadi na Balkanot. Glavna pri~ina za takvata sostojba bila doa|aweto na Avarite vo PanonijaVo sojuz so Langobardite,

Avarite najprvin ja likvidirale dràvata na Gepidite, a po zaminuvaweto na Langobardite vo Italija (568), Avarite ostanale edinstveni gospodari. Se

smeta deka koga dole vo Panonija, Avarite imale okolu 20. 000 vojnici, a koga im se pridruìle huno-bugarskite plemiwa nivniot broj se zgolemil na 50. 000

vojnici. Po kratko zatije vo tekot na 80-te godini na VI-ot vek zapo~nal nov bran na slovenski i avaro-slovenski napadi na Vizantiskoto Carstvo.

Koristeji ja zafatenosta na Vizantija so Avarite okolu Sirmium, Slovenite vo 581 napadnale na Vizantija i 4 godini gi pustoele vizantiskite teritorii.

Dve godini podocna 586 bil prezemen nov napad na Solun. Vo prodolènie na ovoj napad Slovenite i Avarite se rasprsnale na okolnite teritorii. Se smeta

deka od ovoj period zapo~nal proces na potrajno naseluvawe na Slovenite na

Balkanot i formirawe na prvite Sklavinii. Osvojuva~kite vojni na Justinijan na Zapad za restavracija na Rimskoto Carstvo,kako i borbite so Persija na

7

Istok, se istroile silite na Vizantija na B. P. Duri po zavruvaweto na vojnata protiv Persija, Vizantija mo`ela poaktivno da se anga`ira za odbrana

na Dunavskata granica. 592-ta zapo~nala ofanziva protiv Slovenite koja traela 10 godini. Od nejziniot ishod zavisela sudbinata na Balkanot. Vo po~etokot

Vizantija imala uspesi, i im nanela nekolku porazi na Avarite i Slovenite na leviot breg na Dunav. No ovie vizantiski pobedi za ogromnata slovenska masa

imale kratok efekt. Pokraj toa borbata se odolgovlekla, a borbenosta i

disciplinata na vizantiskata vojska splasnala. Kone~no vo 602 godina vizantiskite trupi se pobunile protiv politikata na Mavrikij, proglasile

eden od podoficerite Nikifor Foka za imperator i trgnale kon Carigrad, kade izbuvnala i nova pobuna protiv Mavrikij koj bil simnat od prestolot a na

negovo mesto pobunetite vojnici go postavile svojot pretendent Foka. So ova 10-godinata vizantiska ofanziva na Balkanot zavrila katastrofalno.

Sudbinata na B. P bila zape~atena. Vo po~etokot na VII-ot vek zapo~nal 3-ot bran na Slovenite na Balkanot. Koristeji ja vnatrenata kriza vo Vizantija

ogromnata masa Sloveni go preplavila B. P rueji ja vizantiskata vlast. So toa vsunost zapo~nala poslednata etapa za trajno naseluvawe na Slovenite na

B. P. ’’Narodot na Slovenite’’od 614-616 gi pustoel Helada, Ahaja, Tesalija, Epir, pogolem del od Ilirik, del od Azija i egejskite ostrovi. Vo 618 godina

Slovenite gi obnovile napadite, a Vizantija ne se ni obidela da gi odbrani

svoite (balkanskite teritorii). Sredinata na VII-ot vek Slovenite kone~no go

zazele celiot Balkanski Poluostrov i zaprele na rabovite na B. P.

Zafatena so vnatreni problemi i so dolgite vojni protiv Persija,

Vizantija ne bila vo mo`nost da ja zapre slovenskata lavina i bila prinudena da im gi preputi balkanskite teritorii na Slovenite. Najgolemiot del od B.

P. celosno se pretvoril vo slovenska zemja. Pod vizantiska vlast ostanale edinstveno nekoi teritorii i gradovi pokraj morskiot breg. Vo istorijata na

B. P zapo~nala nova epoha, na koja slovenskite narodi i udrile neizbriliv pe~at. Naseluvaweto na Slovenite predizvikalo golemi promeni na etni~ki

sostav. Na Peloponez spored Monevmasiskata hronika, Slovenite dominirale povee od 200 godini. Na B.P Slovenite gi zazele najplodnite zemji. Staroto

romanizirano i elinizirano naselenie vo eden del se povleklo kon bregot,

ostrovite i planinskite predeli. Me|utoa golem del od ova naselenie se pretopilo vo slovenskata masa. Pritoa Slovenite pozajmile mnogu elementi od jazikot,bitot i tradiciite na lokalnoto starosedelsko naselenie.

Preku staroto naselenie, Slovenite gi usvoile dostignuvawata na vizantiskata kultura vo oblasta na zanaet~istvoto ,grade`nitvoto

,stopanstvoto i umetnosta. Golemi promeni nastanale i vo oblasta na

toponimijata. Najgolem del od naselbite, rekite, ezerata i planinite dobile novi slovenski imiwa, a ostanatite imiwa gi prilagodile kon svojot jazik:

8

Tesalonika- Solun, Singidunum- Belgrad, Mesemvrija- Nesebar, Serdika- Sofija,

Pautalija- Velbu`d, Aksios- Vardar, Marimus- Morava itn. So naseluvaweto na Balkanot, Slovenite ja likvidirale anti~kata civilizacija i so svoeto optinsko ureduvawe vo golema mera pridonele za pojavata i razvitokot na

Balkanot, na novoto poprogresivno ureduvawe-feudalizam.

SOZDAVAWE NA PRVITE DR@AVI KAJ BALKANSKITE NARODI

Slovencite od krajot na VI do IX vek

-Izvori-

Za ranata istorija na Slovencite,osobeno za VII-ot vek podatoci dava Pseudo-Fredegar vo svojata Hronika vo 4 knigi (658-660). Za istorijata na

Slovencite od posebno zna~ewe e 4-ta kniga vo koja ima podatoci za Samo.

Najvaèn izvor za VII-ot vek e Pavle \akon. Najgolemo zna~ewe za ranata

istorija na Slovencite ima trudot ’’Pokrstuvawe na Bavarcite i

Karantancite’’ to go napial nekoj nepoznat Salcburki svetenikvo 871

godina. Trudot bil napian so odredena namena.

Imeno trebalo da posluì vo nastojuvaweto da se odbranat privilegiite na Salcburkata crkva vo Panonija i Karantanija,koi bile zagrozeni so dejnosta na Kiril i Metodij vo Panonija. Avtorot na trudot imal za cel da

dokaè deka Salcburkata nadbiskupija imala istorisko pravo na duhovnata

vlast vo Panonija i deka Metodij nezakonski bil nazna~en za episkop. Trudot e

napian na latinski jazik. Za~uvan e vo nekoi rakopisi od XI do XIV vek. Vo

nego nao|ame podatoci za Karantanija i Panonija vo IX-ot vek, za Pribiq i

Koceq i nivnoto kneèstvo vo Panonija, i za ireweto na hristijanstvoto na ovie prostori. Dragoceni podatoci za ranata istorija na Slovencite davaat

nekoi frane~ki anali.

Anales Regni Frankorum-pretstavuvaat dragocen izvor za Slovencite vo

VIII-ot i po~etokot na IX-ot vek. Vo niv se opfateni nastanite od 741 do 829 godina.

Anales Fuldenses go opfaaat periodot od 680 do 901.

Anales Bertiniali periodot od 741 do 882 godina.

Anales Larasamenses gi opfaaat nastanite od 703 do 803 godina. Za vrskite na Slovencite so dejnosta na Kiril i Metodij najva`ni izvori se ìtijata na

9

Konstantin i Metodij, nastanati vo Moravija, kako i drugi ìtija na ovie svetci.

Za istorijata na ceremonijata na ustoli~uvawe postojat povee izvori.

Eden od najstarite e tnr ”[vapsko ogledalo” od XIII-ot vek. Negoviot avtor ne e

poznat. Negovata izvorna vrednost se ute ne e sosema jasna, bideji nema kriti~ka analiza. Podatoci za ustoli~uvaweto davaat i Bertrad od Regezburg,

potoa korukiot hroni~ar Jovan Vetriwski, kako i avstriskite hroniki i taerskiot hroni~ar Otokon od Goila.

Naseluvaweto vo isto~nite Alpi

Prvite slovenski plemiwa po~nale da se naseluvaat vo najseverniot del na isto~nite Alpi vo denena dolna Avstrija okolu 550 godina. Vo

narednite desetletija prodolìlo i ute povee se zasililo naseluvaweto na Slovenite vo centralnite delovi na isto~nite Alpi. Slovenite prodirale od

istok i severoistok od Panonskata nizina i Karpatite, naj~esto sami ili zaedno so Avarite koi po likvidiraweto na dràvata na Gepidite (567) i

zaminuvaweto na Langobardite vo Italija (568) stanale gospodari na Panonija.

Slovencite se del od onaa grupa Sloveni koi prodiraji vo gorniot del na sredno Podunavje se upatile kon zapad i jugozapad. Vo slovenskata kolonizacija

na isto~nite Alpi postoele 2 strui: Severna koja bila poslaba i ju`na mnogu pojaka. Prodiraji vo Alpite po gornoto te~enie na Drava, Slovencite dole

vo sudir so Bavarcite koi gi naseluvale zapadnite Alpi. Vo isto vreme Slovenite se pojavile i na granicata so Italija, koja se nao|ala pod vlasta na

Langobardite, a isto taka i na Istra koja bila pod vlast na Vizantija. Za odbrana od slovenskite napadi vo isto~nite ramni~arski delovi, Langobardite

go osnovale Furlandskoto vojvodstvo êdad a na negovata isto~na granica sozdale sistem od silni utvrduvawa. Vo borbite so Bavarcite, Langobardite i

Vizantija do krajot na VI-ot i po~etokot na VII-ot vek Slovenite vee zaposednale del od Panonija, dolinata na Mura, Qubqanskata kotlina,

dolinata vo gornoto te~enie na Drava i dolinata na rekata So~a. Prviot sudir

so Bavarcite izvorite go beleàt vo 593-ta godina. Bavarskiot vojvoda Tasilo prodrel vo zemjata na Slovenite, pobedil i se vratil so golem plen. No noviot

napad na Bavarcite bil spremno do~ekan i so avarska pomo, Slovenite im nanele katastrofalen poraz.

Naseluvaji gi ovie teritorii Slovenite go asimilirale ostanatoto naselenie. Toa bile potomci na rimskite kolonisti-Romani, no imalo postaro

naselenie od keltsko i ilirsko poteklo. Od starosedelcite Slovenite primile mnogu pridobivki od sverata na duhovnata i materijalnata kultura-

10

rudarstvoto, zanaet~istvoto itn. Od predslovenskiot period se imiwata na nekoi oblasti: Koruka, Krawska, Istra a isto taka i imeto Juliski Alpi e

poznato ute vo antikata. Po naseluvaweto na teritoriite vo Panonija i Alpite, ju`nite i zapadnite sosedi gi narekuvale so imiwa svojstveni za

ozna~uvawe na pripadnicite na golemata slovenska zaednica: Venedi, Veneti, Sklaveni, Sklavini itn. Slovencite vsunost prvobitnata optovaè~ka

oznaka za ju`nite Sloveni ja prezele kako svoe narodno ime po primerot na

Slovacite, Pomeranskite Sloveni i isto~nite Sloveni kaj Novgorod kaj Ilmenskoto ezero. Vo srednovekovnite latinski izvori, Slovencite bile

narekuvani Sklavi. Zemjata to ja naseluvale vee od IX-ot vek se narekuva Slovenija ili Sklavinija.

-Plemenskiot sojuz na Samo i Karantanija-

Vo prvata polovina na VII-ot vek bilo sozdadeno slovenskoto kneèstvo Karantanija. Pokraj vnatreniot razvitok ,zatoa pridonele i nadvorenite faktori; vo prv red sozdavaweto na eden silen sojuz na

slovenskite plemiwa za odbrana od Avarite i Frankite. Ovoj sojuz bil sozdaden vo 623 godina a negovoto jadro go so~inuvale ~ekite i moravskite plemiwa koi

pod vodstvo na Samo se pobunile protiv Avarite.

Po porazot na Avarite pri opsadata na Carigrad (626) kon sojuzot na Samo se priklu~ile i Slovencite od Karantanija, od gornoto te~enie na Sava i

od Isto~nite Alpi. Na toj na~in ovoj sojuz opfatil eden irok pojas od rekata Laba na sever do Dunav i Sava i granicite na Furlandija na jug. Plemenskiot

sojuz na ~elo so Samo egzistiral 35 godini (623-658). Po opa|aweto na avarskata mo,neprijatelite na plemenskiot sojuz na Samo, stanale Bavarcite, Frankite

i Langobardite. Langobardite ute vo 625 godina prodrele na slovene~ka teritorija i osvoile golem del od Zijskata dolina. Vo borba so Bavarcite

osobeno po izvojuvanata pobeda (628) Slovencite se zacvrstile vo gorniot tek na rekata Drava. Poradi toa Bavarcite go zamolile frane~kiot kral Dagobert

da im pomogne i da ja osiguri isto~nata granica. Frankite ja prifatile

Bavarskata molba, bideji toa pretstavuvalo ubava ansa da gi proirat granicite na svojata dràva daleku na istok. So golema vojska kralot Dagobert

navlegol na slovenska teritorija no po tridnevna bitka (631) kaj Vogastirsburg, Frankite bile katastrofalno porazeni.

Ovaa pobeda doprinela za jaknewe na sojuzot na Samo a go ovozmoìla zacvrstuvaweto na mladoto Slovene~ko kneèstvo vo Karantanija. Za

kneèstvoto Karantanija ne se znae mnogu. Sigurno e deka priklu~uvaweto kon plemenskiot sojuz na Samo,mu ovozmoìlo da se zacvrsti i da im se sprotistavi

11

na Germancite na zapad i Avarite od istok. Ova kneèstvo gi opfaalo samo onie Sloveni to ja naselile Karantanija vo vnatrenosta na Alpite. Kaj

Krnski grad na Gosposvetskoto pole bilo sediteto na knezot, a jadroto na kneèstvoto go so~inuvala kotlinata vo gornoto te~enie na Drava i Mura.

Zaradi centralnata polo`ba vo Karantanija i nejzinata vode~ka uloga vo politikata na toganiot Slovene~ki svet, imeto Karantanija stanalo sinonim

za slovenskata mo. Prv poznat knez na Karantanskite Slovenci bil knezot

Valuk koj se spomenuva vo po~etokot na 30-te godini na VII-ot vek vo vremeto

koga Karantanija bila priklu~ena kon Samo. Po smrtta na Samo se raspadnal

slovenskiot plemenski sojuz a kako pogolema samostojna tvorba se zadràla edinstveno Karantanija, koja kako nezavisno kneèstvo egzistirala 100 godini

a uspeala da ja za~uva svojata nezavisnost i po obnovuvaweto na avarskiot plemenski sojuz vo 660 godina.

Okolu 663 Avarite zapo~nale so napadi na Italija. Ovaa situacija se obidele da ja iskoristat Karantancite za osvojuvawe na plodnata furlanska

nizina no nivniot napad (664) bil neuspeen. Vo ovoj period karantancite odnele nekolku pobedi nad Langobardite no ne uspeale da prodrat vo plodnata

ramnina. Kone~no vo prvata polovina na VIII-ot vek bila utvrdena granicata so Italija. Karantancite vojuvale i so Langobardite i ja povratile oblasta Zija.

-Ustoli~uvaweto na Korukite vojvodi-

Vo ranata i podocne`nata istorija na Slovencite mnogu va`no mesto zazemal obredot na ustoli~uvaweto na Korukite vojvodi. Spored prezentiranite

podatoci vo dodatokot na knigata ’’[vapsko ogledalo’’ od XIII-vek, se obavuval kaj t. n Kneèvski kamen na Gosposvetskoto pole vo blizinata na Krnski grad.

Knezot go izbiralo sobranieto na ùpanite, velmoìte i kosezite, koi na kamenot simboli~no mu ja predavale vlasta. Toa bilo praveno so posebna

ceremonija. Idniot vojvoda go ka~uvale na kow, koj dotoga ne bil upotreben za

rabota i peeji pesni go vodele kowot tri pati okolu kamenot. Sredinata na

VIII-ot vek obredot pretrpel izmeni. Najprvin Frane~kiot kral daval soglasnost za predloèniot kandidat. Po 820 godina koga vo Karantanija bil

voveden frane~kiot feudalizam od sobranieto se otstranile ùpanite. Vo toa

vreme koga grofovi a podocna i vojvodi stanuvale frane~kite feudalci ,voveduvaweto na vojvoda kaj Karantancite na onoj to bil predloèn za vojvoda

12

go oblekuvale vo selska obleka. Davaweto na vlasta vo feudot spored feudalnoto pravo go zadràl vladetelot na Frana~ka.

Vo me|uvreme od izvorot i ustoli~uvaweto, do dodeluvaweto na feudot, noviot vojvoda imal vlast samo po volja na kosezite. Ako vo me|uvreme kon

vojvodata bile upateni àlbi mu sudel t. n zemaqski sudija. Duri otkako e ja primel zemjata vo feud, ja soblekuval oblekata i stanuval feudalec. Obredot na

izbor i ustoli~uvawe se odràl dosta dolgo, do po~etokot na XV-ot vek. Posledniot vojvoda bil ustoli~en vo 1414 godina.

Vo sredinata na XII-ot vek obredot pretrpel znatni izmeni. Najprvin vojvodata ja primal zemjata vo feud, a potoa se vrelo ustoli~uvawe, so to obredot kaj

kneèvskiot kamen se pretvoril vo obi~na formalnost.

-Kosezi- Najva`na uloga vo obredot na izbor i ustoli~uvawe imale kosezite. Kosezite

pretstavuvale brojno jak, silen i ugleden sloj karantansko slobodno naselenie. Spored podatocite se ute ne e mo`no da se utvrdi nivnoto poteklo i ime. Za

ova praawe postojat povee teorii,koi nivnoto poteklo go povrzuvaat so doa|aweto na Avarite, vlijanieto na Langobardite itn.

Porealna se ~ini pretpostavkata spored koja kosezite se povrzuvaat so

~lenovite na voenite druìni na knezot i prvencite kaj isto~nite Sloveni. Kone~no istaknatiot slovene~ki istori~ar Milko Kos smeta deka vo vremeto

koga po~nalo izdvojuvawe, slovene~koto blagorodnitvo i prvencite okolu karantanskiot knez delumno bile kosezi. Kosezite sekako pretstavuvale nekoj

sreden sloj. Tie ne bile obi~ni selani no ne bile ni vistinski blagorodnici. Kosezite kako poseben optestven sloj vo Karantanija zazemale posebno mesto

me|u feudalcite i kmetovite, a nivnata oruèna sila bila osnovata na kneèvskata vlast. Od feudalcite se razlikuvale po toa to nemale feudi; od

kmetovite po toa to ne bile vklu~eni vo feudalniot imot na feudite, a od slobodnite selani po toa to imale posebno pravo, sudstvo i voeni obvrski.

Ulogata na kosezite pri izborot na korukite vojvodi, jasno pokaùva deka tie

vo stara Karantanija,pretstavuvale brojno najjak optestven sloj. Kosezite gi naseluvale site slovene~ki teritorii,a najvee gi imalo vo Karantanija. Na

latinski jazik bile narekuvani libertini, ponekoga nobiles no istotaka i rustices liberti; a od germanskite plemiwa bile narekuvani edlingen. Na

kosezite denes potsetuvaat imiwata na mnogu naselbi to gi naseluvale i gi naseluvaat Slovencite. Za~uvani se imiwata na 24 naselbi koi go nosat imeto

kosezi.

13

-Gubeweto na samostojnosta na Karantanija-

Kon sredinata na VIII-ot vek po~nala povtorno da se izdiga avarskata mo na

panonskite prostori. So toa bil obnoven i avarskiot pritisok na Karantanija. Toa se odrazilo i na nadvorenata politika na Karantancite koi bile

prinudeni da go smenat odnosot kon zapadnite sosedi. Zagrozeni od Avarite,

Karantancite sklu~ile voeno-politi~ki sojuz so svoite dov~erani neprijateli Bavaarcite koi vo 737 godina krenale vostanie i ja otfrlile

vrhovnata vlast na Frankite. Karantancite se obidele da im pomognat na Bavarcite vo bitkata kaj Leh (743). Me|utoa Bavarcite bile pobedeni i

prinudeni da ja priznaat vrhovnata vlast na Frankite. Po ovoj poraz na Bavarcite, Avarite go zasilile pritisokot vrz Karantanija, koja se obratila za

pomo od Bavarija. Nastanite to potoa sleduvale imale reava~ka uloga vo ponatamonata istorija na Slovencite. Glavniot izvor za ovie nastani

Conversio Bagarorum et Carantanorum izvestuva deka pod avarskiot pritisok, karantanskiot knez Borut im se obratil na Bavarcite za pomo vo borbata

protiv Avarite. Bavarcite pod vodstvo na Odilo gi porazile Avarite (744/45) no vedna

potoa im ja nametnale svojata vlast. Pritoa zele i zalo`nici me|u koi i Gorazd, sinot na posledniot nezavisen Karantanski knez Borut, i negoviot vnuk

Hotimir. Za vreme vladeeweto na Karlo Veliki dolo do proiruvawe na

granicite na frane~kata dràva. Po pot~inuvaweto na dràvata na Langobardite (774), Frane~kata dràva dola do samiot rab na slovene~kite

zemji. Frankite ja prodolìle vojnata protiv Vizantija vo ju`na Italija a vo

788 ja osvoile Istra. Vo 788 godina Karlo go obvinil bavarskiot vojvoda Tasilo za predavstvo i go simnal od vlasta. Na toj na~in Bavarija so Karantanija

kone~no stanala del od Frane~kata dràva. Karlo Veliki im dozvolil na

Karantancite da ja zadràt vnatrenata samouprava,a do po~etokot na IX-ot

vek, Karantancite gi zadràle i svoite domani knezovi, so toa to formalnoto potvrduvawe na knezot, bilo od strana na Frane~kiot vladetel. So

potpa|aweto pod vlasta na Bavarcite i Frankite, me|u Slovencite se iri hristijanstvoto, organizirano od Salcburkata arhiepiskopija.

Nejzinite misioneri naile na priem kaj knezot i velikodostojnicite.

Pod vlijanie na ovaa arhiepiskopija, vo vremeto na knezot Hotimir (751/52-769) ireweto na hristijanstvoto zelo silen zamav. Bile osveteni i prvite crkvi:

kaj Gosposveta i Lurnskoto pole. Bideji novata religija nosela novi obvrski, ogromno mnozinstvo od Karantancite ne ja prifaale. Najgolemo vostanie bilo

krenato po smrtta na Hotimir vo 769 i traelo do 772 godina. So pomo na Bavarcite,noviot knez Faltung uspeal da go zadui vostanieto. Za da go zabrza

14

pokrstuvaweto na Karantancite, bavarskiot vojvoda izgradil dva novi manastiri: vo Ilihen (769) i vo Kransminster (777). Ovie manastiri odigrale

mnogu va`na uloga vo pokrstuvaweto na Karantancite. Na toj na~in vo crkoven pogled, Karantanija dola pod jurisdikcija na Salcburkata crkva. Vo 803

godina Karantanija vo crkoven pogled bila podelena pome|u Akvilejskiot patrijarh i Salcburkiot arhiepiskop.

Od ovie crkovni sedita se irelo hristijanstvoto pome|u Slovencite. Nim

im bile pot~ineti site podocne`ni crkovni centri vo Slovenija. Granicata

pome|u niv odela po rekata Drava i se odràla se do XIII-ot vek. [ireweto na

hristijanstvoto imalo pozitivni konotacii. Direktno pridonelo za zabrzan razvoj na feudalizmot, a osobeno za napredok na kulturata.

-Dolna Panonija od 840-874 godina-

Prvite godini na IX-ot vek, Karlo Veliki go likvidiral i posledniot otpor na Avarite, i ja unitil nivnata dràva vo Panonija. Na toj na~in edna

ogromna teritorija ostanala re~isi nenaselena. Pravecot na preselbite koj do

krajot na VIII-ot vek doa|al od istok kon zapad od Panonskata nizina kon Alpite, sega ja smenil nasokata. Na teritoriite od koito bile proterani Avarite, zapo~nale da se naseluvaat Karantanci i Bavarci.

Bavarcite gi naselile zemjite pokraj Dunav, dodeka slovenskiot priliv koj

trael vo tekot na re~isi celiot IX-ti vek gi zafatil ostanatite Panonski

teritorii. Naseluvaweto na Karantancite bilo mone intenzivno, takato Avarite to ne se povlekle kon istok se ~uvstvuvale zagrozeni. Poradi

narasnatata netrpelivost, Karlo moral da praa vojska vo Panonija za da ja smiri situacijata (811).

Slovencite od Dolna Panonija od Drava i Sava zele aktivno u~estvo vo

poznatoto vostanie na Qudevit Posavski. Vostanieto zavrilo bez uspeh, a vo 820-ta godina frane~kata vojska gi pot~inila Karantancite. Zaradi u~estvo vo

vostanieto Karantanija ja zagubila vnatrenata samouprava. Sega ne se spomenuvaat domani knezovi na Karantanija. Od vazalno kneèstvo so

vnatrena samouprava Karantanija stanala obi~na upravna edinica-grofovija. Mestoto na domaniot knez sega go zazel frane~ki grof, a slovene~kite

teritorii im bile razdeleni na frane~kite feudalci. Na toj na~in bilo spre~eno formiraweto na domaen slovene~ki feudalen sloj.

Po smrtta na Karlo Veliki,frane~kata dràva zapo~nala brzo da opa|a,a feudalniot separatizam zazemal se pogolem zamav. Vo Podunavjeto vo ovoj

period se javuvaat novi politi~ki faktori koi opasno ja zagrozuvale

15

geografski nezatitenata granica na Panonija. Toa pred se se Bugarite, Vizantija i Velika Moravija. Bugarite vo 827 godina navlegle vo Podunavjeto,

no vee narednata godina Ludvig Germanski so energi~na akcija uspeal da gi protera. Vo me|uvreme po formiraweto na velikomoravskata dràva,knezot

Mojmir I zapo~nal presmetka so svoite politi~ki protivnici. Najopasen me|u niv bil knezot na Mitra, Pribina koj se potpiral na Frankite. Vo ovaa borba

Pribina ja zagubil bitkata so Mojmir, ja naputil Mitra i se zasolnil kaj

Frankite vo Dolna Panonija. Okolu 840 godina od Ludvig, Pribina gi primal vo feud zemjite vo dolna Panonija okolu rekata Zala koja se vliva vo Blatnoto

ezero. Tuka Pribina vo zapadniot del podignal silno utvrduvawe-prestolnina na negovoto kneèstvo- Blatenski Kostel, bideji tvrdinata bila podignata vo

mo~urite.

Pribina i velikodostojnicite okolu nego po poteklo bile Slovaci. Ottamu i istorijata na Dolna Panonija ponekoga ja vklopuvaat vo istorijata na

Slovenija. Izvorite od IX-ot vek Slovenite od Dolna Panonija gi vbrojuvaat me|u Karantancite, to zna~i deka pogolem del od naselenieto bilo

slovene~ko, t. e ja vbrojuvame vo slovene~kata istorija. Vo slu`ba na

frane~kata dràva Pribina pokaàl odli~ni rezultati, osobeno na poleto na kolonizacijata i misionerskata dejnost na Salcburkata crkva.

Sproveduvaji ja frane~kata politika, Pribina ja pomagal kolonizacijata na

germanskite feudalci, i slovene~kite i germanskite kolonisti vo zemjata, a ja jaknel i crkovnata organizacija. Poradi vakvata svoja aktivnost dobil novi

imoti od Frankite a vo 847 godina bil nazna~en za markgrof na Dolna Panonija. Granicite na negovoto markgrofovstvo se protegale od klisurite na

Drava pome|u Pohorje i Kozjak na zapad, do granicite na Bugarija i Srem na

istok. Pribina bil vo neprijatelski odnosi so Velika Moravija ,i toa na samo so knezot Mojmir, tuku i so negoviot naslednik Rostislav. Pribina vo Dolna

Panonija go nasledil sin mu Koceq (861-874). Vo po~etokot Koceq ja prodolìl progermanskata politika na tatko mu, no podocna pod vlijanie na

Velika Moravija i misijata na Kiril i Metodij, Koceq kon krajot na 60-te godini ja izmenil od koren svojata politika i se osamostoil. Koceq imal

mo`nosti da se sretne so Solunskite braa vo 867 godina koga minale niz negovata teritorija. Ohrabren od dejnosta na Sv. Kiril i Metodij, Koceq

zaedno so Rostislav i Svatopulk, zaobikoluvaji gi Germancite mu se obratil na papata so barawe da go isprati Metodija vo Dolna Panonija. Vo 869 godina vo

Rim Metodij bil nazna~en za episkop i ispraten vo Dolna Panonija. So doa|aweto na Metodij i na negovite u~enici vo Dolna Panonija nastanal

presvrt vo nejzinata crkovna istorija. So nivnata dejnost tie celosno gi

istisnale Salcburkite svetenici i nivnata nerazbirliva bogoslu`ba na latinski jazik. No Salcburkata crkva ne sakala da se pomiri so gubeweto na

16

vlasta vo Dolna Panonija; i nastojuvala so site sredstva da ja povrati. Germancite uspeale da go namamat Metodij na crkovniot sinod (870) na koj

trebalo da se reat Panonskite praawa. Pritoa Metodij bil osuden i zatvoren (870-873). Koceq prodolìl da go poddrùva deloto na Metodij i

negovite u~enici, no ne za dolgo. Imeno vo odnosite me|u Dolna Panonija i Frane~kata dràva se slu~ile koreniti izmeni. Germancite ja priznale Velika

Moravija i sklu~ile mir (874).

Koceq ostanal sam, bil obvinet za predavstvo, mu bile odzemeni imotite a od

874 celosno mu se gubi tragata. Dolna Panonija se nala pod vlasta na Frankite, a na mestoto na Koceq dool grofot Gozvin. Vo me|uvreme Metodij

bil puten od zatvor i planiral da ja prodolì svojata aktivnost, no bil proteran vo Velika Moravija. So pa|aweto na knezot Koceq propadnalo i

poslednoto slovene~ko kneèstvo, propadnala i politi~kata samostojnost na

Slovencite vo vremeto na feudalizmot. Ne moèla da se razvie posebna knièvnost i kultura.

=Hrvatskite zemji od VII-XII vek=

Izvori

Za hrvatskata istorija vo raniot sreden vek raspolagame so bogat izvoren material. Na prvo mesto treba da se spomenat vizantiskite izvori, zapadnite i

domanite izvori. Najzna~aen izvor za starata hrvatska istorija e poznatiot

vizantiski pisatel Konstantin Porfirogenit. so svoeto poznato delo <Za

narodite<. Deloto bilo nameneto za sin mu Roman II so cel da go zapoznae so okolnite narodi. Vo ova svoe delo Porfirogenit dava edinstveni podatoci za

najstarata istorija na Hrvatite, od nivnoto naseluvawe na B. P do sredinata na

X-ot vek. Vo 29 glava od trudot, dava opis na Dalmacija, na gradovite i

ostrovite, nivniot odnos so sosednite plemiwa, navleguvaweto na Arabjanite vo Jadranot.

Vo 30-ta glava od trudot izvestuva za osvojuvaweto na Dalmacija od strana na

Hrvatite, a vo 31-ta glava dava podatoci za teritorijata na Hrvatite. Pritoa izvestuva za toa od kade poteknuva imeto Hrvati. Natamu izvestuva za

doseluvaweto na Hrvatite vo vremeto na Iraklij (610-641) se do negovo vreme.

Dava interesni podatoci za brojot na kowanicata, peadijata i mornaricata vo Hrvatska.

17

Podatoci za ranata hrvatska istorija, iako vo pomal obem, nao|ame i vo

drugite negovi dela:, ’’De Thematibus’’ , ’’Vita Vasilii’’ i ’’De caeremoniis nella aulae

Bizantinae’’. Za hrvatskata istorija vo X i XI vek fragmentarni podatoci nao|ame kaj Kekavmen, Skilica i Ana Komnina.

Jovan Skilica vo svojata kratka istorija (811-1057) dava podatoci za hrvatskata istorija po 1018 godinat. e situacijata na Balkanskiot Poluostrov

po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo. Kekavmen (XI vek) vo svojot trud

<Strategikon< dava interesni podatoci za hrvatskata istorija vo XI-ot vek i toa

za Zadar, Split, Dalmacija itn. Ana Komnina e najpoznata vizantiska pisatelka. Go napiala deloto

<Aleksijada<. Vo nego dava fragmentarni podatoci za hrvatskata istorija vo XI i po~etok na XII vek.

Mnogu va`ni podatoci davaat zapadnite izvori:frane~kite, italijanskite, venecijanskite, papskite i ungarskite izvori. Od frane~kite treba da se

spomene trudot na Ajnhard <@ivotot na Karlo Veliki<. Deloto go napial po primerot na rimskiot istori~ar Svetonij. Vo nego se opiuvaat nastanite od

741 do 829 godina. Ajnhard dava dragoceni podatoci za borbata na Frankite so

Vizantija do 812 godina, a osobeno za vostanieto na Qudevit Posavski. Treba da se spomenat i <Fuldskite anali< koi go opfaaat periodot 828-901 godina.

Dragoceni podatoci za vostanieto na Qudevit Posavski i negoviot odnos so

knezot Borna nao|ame vo deloto ’’@ivotot na Ludvig Pobo`niot’’ od nepoznat avtor. Za hrvatskite napadi na Istra od VII-ot vek podatoci imame kaj Pavle \akon. Mnogu va`ni podatoci davaat i venecijanskite i papskite izvori.

Po svoeto zna~ewe mora da se spomene venecijanskiot hroni~ar Ivan \akon.

So svoeto delo<Hroniku Venetum’’gi opiuva dosta objektivno, nepristrasno

nastanite na Jadranot i venecijansko-hrvatskite odnosi od IX-ot vek se do 1008

godina. Kako sekretar na papata Petar II, Ivan \akon bil odli~no informiran, a pri piuvaweto na trudot koristel postari dela. Deloto na Ivan \akon go prodol`il i donekade go dopolnil du`dot pisatel Andreja Dandolo. Vo svojot

trud<Venecijanska hronika< dava podatoci za hrvatskata istorija od IX vek se do 1280 godina. Od papskite izvori za hrvatskata istorija na prvo mesto

treba da se spomene korespondencijata na papata Ivan VIII(872-882). Nekolkute negovi pisma isprateni do Domagoj, Zdeslav i Branimir pretstavuvaat dragocen

izvor za nastanite vo Hrvatska vo IX-ot vek. Za ovoj period dragoceni podatoci

davaat trite pisma na papata Stefan VI isprateni do bugarskiot kan Boris, do

Akvilejskiot patrijarh i Ninskiot episkop Teodosij. Podatoci za hrvatskata

istorija ima i vo korespondencijata na papata Ivan X, negoviot naslednik Lav

VI, papata Grigorij VII itn.

Vo papskiot arhiv, me|u papskite izvori za~uvan e i tekstot na zakletvata na Zvonimir pri negovoto krunisuvawe vo 1075 godina za kral, to pretstavuva

18

eden od najdragocenite izvori za ovoj hrvatski vladetel. Interesni podatoci za

hrvatskata istorija do krajot na XI-ot vek nao|ame vo deloto ’’Historia Sikula’’ od

Maratera. Vo nego se prezentira istorijata na Normanite od nivnoto doa|awe vo Apulija se do 1099 godina. Dragoceni mesta davaat i ungarskite izvori.

Me|u niv posebno mesto zazema deloto na Simon Dekeza pod naslov ’’Gesta

Hunganorum’’ vrz osnova na postari izvori. Vo nego e opfatena i istorijata na

Hunite,osobeno na Atila a potoa se prezentira ungarskata istorija od 1091-1272. Vo ovoj kontekst se dadeni podatoci za posledniot hrvatski kral Petar.

Mnogu vaèn izvor za hrvatskata istorija pretstavuva Vienskata ilustrirana

hronika,napiana vo sredinata na XIV-ot vek od Marko de Kalt, kustos na

dvorot na Ludvig I. Vo nego se dadeni podatoci za hrvatskata istorija za periodot od 1047-1116 godina. Mnogu vaèn izvor za hrvatskata istorija pretstavuva t. n <Kor~ulanski

kodeks<. Se smeta deka nastanal vo vtorata polovina na XII-ot vek. Sodrì fragmenti od istoriite na Pavle \akon, Isidor od Seviqa kako i elementi od

’’Liber pontificalis’’ po~nuvaji od IV vek se do sredinata na XII vek.

Letopisot na pop Dukqanin (Barski rodoslov) od vtorata polovina na XII vek pretstavuva mnogu vaèn izvor za ranata hrvatska istorija. Deloto go napial nekoj visok crkoven velikodostojnik od Bar. Vo ovoj trud e prikaàno

najstaroto minato na ju`nite Sloveni do sredinata na XII vek. Iako ova delo nastanalo vo Dukqa vo nego se opiuvaat nastani od Hrvatskata

ranosrednovekovna istorija. Treba da se napomene deka pop Dukqanin zboruva za Hrvatska no nikoga ne go upotrebuva nazivot Srbi i Hrvati tuku Sloveni.

Me|u najzna~ajnite izvori za hrvatskata istorija vo raniot sreden vek se vbrojuva arhi|akonot na Splitskata crkva Toma. Se rodil vo Split a se

koluval vo Italija vo Bolowa. Go napial deloto <Istorija na Splitskata

crkva, od rimsko vreme do 1266 godina<. Deloto ne e za~uvano vo original, tuku vo nekoi podocne`ni prepisi. Vo ova delo Toma ja prezentira istorijata na

Splitskata crkva. Vo toj kontekst toj dava mnogu podatoci za hrvatskata istorija od doa|aweto na Hrvatite na Jadranot do pa|aweto pod ungarska vlast.

Negovata istorija se smeta za najdobar narativen izvor za hrvatskata ranosrednovekovna istorija.

‘’Historia Salonitana Maroa’’ od vtorata polovina na XVI vek. Iako stanuva zbor glavno za kompilativen trud sepak vo nego ima podatoci za ranata hrvatska

istorija,to gi nema vo deloto na Toma.

Za hrvatskata istorija vo XI vek osobeno hrvatsko-ungarskite odnosi, interesni

podatoci nao|ame kaj Gori~kiot arhi|akon Ivan-XIV vek. Eden od najkontroverznite izvori e bez somnenie dogovorot me|u ungarskiot kral

Koloman i pretstavnicite na 12 hrvatski plemiwa sklu~en vo 1102 godina

19

poznat kako ’’Pacta Conventa’’. Za hrvatskata istorija vo raniot sreden vek podatoci davaat za~uvanite zapisi i natpisi. Piuvani se najmnogu so latinski

jazik.

Natpisot na sarkofagot na nadbiskupot Ivan od Split VIII ili IX vek. Natpisot na krstilnicata na knezot Vieslav, natpisite na Trpimir, Branimir i Mutimir, natpisot na sarkofagot na sveta Anastasija vo Zadar koi se napiani

so latinsko pismo.

Glagolski natpisi:natpisot na Ba~anskata plo~a (XII vek), Ploninskiot

natpis (XI vek), natpisot na Valunskata plo~a od ostrovot Cres (XI vek)itn.

-Dalmatinska Hrvatska vo VII i VIII vek-

Vo vrska so doseluvaweto na Hrvatite na Balkanot, vo istoriografijata

denes se prifaa deka imalo 2 preselbi: prvata vo vtorata polovina na VI vek

zaedno so Avarite i drugite slovenski plemiwa, a vtorata preselba po Avarskiot poraz od 626 godina, koga Hrvatite od Bela Hrvatska predvodeni od

pet braa: Klukas, Lovelos, Kosenic, Muhlo i Hrvat i dve sestri: Tuga i Buga, kako to izvestuva Porfirogenit prodrele kon Drava i Sava. Vo vremeto na Konstantin Porfirogenit postoelo pleme Hrvati vo êka. Po naseluvaweto

na B. P hrvatskite plemiwa zafatile del od rimskata provincija Dalmacija. Pritoa romaniziranite starosedelci-Romani se zadràle edinstveno na

ostrovite i primorskite gradovi. Hrvatite ne uspeale da osvojat ni eden primorski grad, bideji nemale opsadni spravi.

Pokraj toa priodot na ovie gradovi kon moreto im bil sloboden ,bideji Hrvatite nemale pomorski sili. Hrvatite ne se zadovolile samo so

potisnuvawe na Romanite vo primorskite gradovi i ostrovite, tuku i sami

zapo~nale da gi koloniziraat. Poradi intenzivnata kolonizacija vo VI i VII vek

Rimskata provincija Dalmacija ja menuvala etni~kata struktura. Po imeto na provincijata i dràvnata tvorba to tuka e se razvie vo naukata se narekuva

Dalmatinska Hrvatska. Od druga strana teritoriite pome|u planinata Gvozd i

rekata Drava se razvivale odvoeno. Do krajot na VIII vek tie se nao|ale pod

avarska vlast a potoa pod vlasta na Frankite,no sami si izbirale knezovi. Ovie teritorii vo istorijata se narekuvaat Panonska (Posavska) Hrvatska.

Vo istorijata na Dalmatinska Hrvatska do naseluvaweto na Hrvatite

nema podatoci vo sovremenite izvori. Vo podocne`nite izvori ima podatoci no tie ne se verodostojni. Se spomnuva deka vo 641 godina od rimskiot papa vo

Dalmacija, bil ispraten svetenik da otkupi robovi od romanskoto naselenie. Uspesite to gi postignale hrvatskite plemiwa vo osvojuvaweto na

primorskite teritorii se dolèle vo golema mera na zafatenosta na Vizantija

20

vo borbata so Arabjanite na istok. No po sklu~eniot mir so Arabjanite od 678 godina, Vizantija ja zacvrstila svojata vlast vo zapadnite zemji. Se

pretpostavuva deka vo ovaa prilika Hrvatite bile prinudeni da ja prizat vizantiskata vrhovna vlast.

Vo poslednata ~etvrtina od VIII i po~etokot na IX vek se slu~ile mnogu va`ni nastani koi odigrale golema uloga vo ponatamonata hrvatska istorija.

Tuka pred se s# misli na jakneweto na frane~kata dràva i nejzinata ekspanzija na istok. Po likvidiraweto na dràvata na Langobardite vo Italija vo 774

godina, Karlo gi pot~inil Bavarcite i Saksoncite, potoa Karantancite (778) i dole vo neposredno sosedstvo na Hrvatite i Avarite. Vedna potoa Karlo

pristapil kon likvidirawe na Avarskata dràva koja bila likvidirana vo 803

godina. Glaven akter na frane~koto prodirawe kon istok, bil furlanskiot markgrof Erik, a na stranata na Frankite se borele Slovenci, Karantanci i

hrvatski plemiwa. Po likvidiraweto na Avarskata dràva, frane~kata vlast se proirila daleku na istok od ustieto na rekata Raba do Dunav, Moha~ i

Fruka gora. Na toj na~in pokraj Karantancite vlasta na Frankite ja priznale i Panonskite Hrvati, a istata sudbina gi snala i Hrvatite od Dalmatinska

Hrvatska. Ute vo vreme na avarskata vojna furlanskiot markgrof Erik, gi napadnal Hrvatite to ja priznavale vizantiskata vlast (799).

Vo 806 godina vlasta na Karlo Veliki ja priznale i ostrovite i dalmatinskite gradovi. Nabrzo dola do izraz voenata nadmo na Vizantija na more.

Blagodarenie na toa Vizantija gi povratila gradovite i ostrovite. Spored mirot sklu~en vo Ahen (812) gradovite Zadar, Trogir i Split, kako i ostrovite

Krk, Rab, Cres i Loiw ostanale pod vizantiska vlast, a Dalmatinska Hrvatska

ostanala pod vlasta na frankite. Na toj na~in vo po~etokot na IX vek,

hrvatskite zemji ja priznale frane~kata vlast i bile vklu~eni vo ramkite na furlanskata markgrofovija. Frankite ne gi ukinale zateknatite odnosi.

Hrvatite i natamu sami si birale svoi knezovi, no izborot go potvrduval frane~kiot vladetel. Priznavaji ja vrhovnata frane~ka vlast, Hrvatite

plaale godien danok i davale kako pomo voeni odredi. Vo istovreme bilo

izvreno pokrstuvawe na Hrvatite. Vo vrska so ova praawe ima dve teorii: 1. Dalmatinska i 2. Akvilejska-frane~ka teorija.

Dalmatinskata teorija se zasnovuva na izvestuvaweto na Konstantin Porfirogenit, spored koj vizantiskiot car Iraklij (610-641) ispratil rimski

svetenici koi gi pokrstile Hrvatite; i izvestuvaweto na Splitkiot

arhi|akon Toma spored koj vo VII i VIII vek Ivan od Ravena ja obnovil

Saloniskata nadbiskupija i gi pokrstil Hrvatite.

Akvilejskata se zasnovuva na krstilnicata na knezot Vieslav vo Nin i

natpisot na Gode~aj nad vratata vo crkvi~kata Sv. Krst vo Nin. Spored ovaa teorija pokrstuvaweto na Hrvatite bilo izvreno od frankite po

21

vospostavuvaweto na nivnata politi~ka vlast. I pokraj toa to hronologijata na ovie dva izvora e sporna, sepak so mnogu pogolema verojatnost moè da se

prifati Akvilejskata teorija. Taa moè da se smeta za logi~na posledica na

politi~kite promeni od IX-ot vek a ja opravduva i crkovnata politika na

frane~kata dràva. Sojuzot me|u papata i Karlo Veliki ja vklu~uval obvrskata na frane~kiot vladetel, ne samo da ja brani Papskata dràva tuku da go iri

hristijanstvoto me|u paganskite narodi.

Pokrstuvaweto zapo~nalo najverojatno vo po~etokot na IX-ot vek.

Pointenzivno se odvivalo pokraj morskiot breg, dodeka vo vnatrenosta

paganstvoto se zadràlo se do XI vek. Bideji romanskite gradovi se nao|ale pod

vizantiska vlast,bila osnovana nova episkopija so sedite vo Nin, koja bila pod jurisdikcija na Akvilejskiot patrijarh. Prv od izvorite poznat Ninski

biskup bil Teodosij, vo vremeto na knezot Branimir. Na toj na~in Dalmatinskite Hrvati preku Frankite se vklu~ile vo sostavot na golemata

hristijanska zaednica,to im ovozmoìlo sigurnost vo natamoniot razvitok na politi~ki i kulturen plan.

Tokmu na toj plan na politi~kiot, Hrvatite blagodarenie na Frankite formirale svoe kneèstvo. Poto~no nivnata dotogana politi~ka

organizacija so doa|aweto na Frankite, prerasnuva vo kneèstvo. Hrvatskoto kneèstvo pritisnato od vizantiskite vladeewa na Jadranot, pretstavuvalo

pretstraà kon Vizantija pa zatoa hrvatskiot knez bil prinuden tesno da se povrze so svojot zatitnik-Frankite. Prv knez na hrvatskoto kneèstvo e

knezot Borna (810 ili 818-821) kogo frane~kite anali go narekuvaat Dalmatinsko-liburniski knez.

-Posavska Hrvatska vo prvata polovina na IX-ot vek-

Posavska Hrvatska kako i Dalmatinska, vleguvala vo sostavot na furlanskata

markgrofovija. Za razlika od Dalmatinska Hrvatska, Posavska bila plodna ramnina so golemo geostrateko zna~ewe za Frankite, za dejstvuvawe protiv

Bugarite i Vizantija. Poradi toa Frankite nastojuvale po sekoja cena da ja zacvrstat svojata vlast na ovie prostori. Vo ova osobeno predni~el Kadolah. Na

raka mu odela situacijata vo frane~kata dràva. Po smrtta na Karlo Veliki (814) centralnata vlast zapo~nala naglo da slabee, takato negoviot naslednik

Ludvig nemal sili da go spre~i jakneweto na oddelni frane~ki velikodostojnici, koi otvoreno projavuvale èlba za osamostojuvawe. Takvata

situacija ja iskoristil furlandskiot markgrof Kadolah, da go zasili

pritisokot vrz Slovenite to gi naseluvale teritoriite okolu Sava, Drava i Dunav. Nastojuval da go vovede frane~kiot feudalizam i da se mea vo

22

vnatrenata uprava na tamonite slovenski plemiwa. Poradi vakvata sostojba, knezot na Posavskite Hrvati Qudevit (810-823) na dràvniot sobor odràn vo

Heristol vo 818 godina mu se poàlil na frane~kiot vladetel na pritisocite od Kadolah. Me|utoa carot Ludvig ne prezel nito za da gi zatiti Hrvatite

od samovolijata na Kadolah. Narednata godina (819) Posavskite Hrvati krenale vostanie protiv Frankite na ~elo so Qudevit. Vostanieto zapo~nalo vo

okolinata na Sisak i ottamu se proirilo do ustieto na Sava do Dunav na

istok. Vostanicite ja pobedile vojskata na Kadolah. Narednata godina (820) Qudevit povtorno se obidel da gi sredi odnosite so Frankite, baraji garancii

od Ludvig deka e gi zatiti Hrvatite od Kadolah. Me|utoa negovoto barawe bilo odbieno. Poradi toa Qudevit se obidel da go organizira vostanieto na

poiroka osnova. Se obratil za pomo i uspeal da gi pridobie Karantancite a na istok Brani~evcite i Timo~anite, koi malku vreme pred toa gi naputile

Bugarite. Vo me|uvreme umrel Kadolah, a voenite operacii protiv vostanicite gi prodolìl Balderik. Vo 820 godina preku Karantanija se upatil protiv

vostanicite. Qudevit se obidel da mu go prese~e patot na rekata Drava no doìveal poraz. Nabrzo potoa posavskiot knez Qudevit se upatil so vojska kon

jug kon kneèstvoto na Borna koj im ostanal veren na Frankite i gi zagrozuval

vostanicite od jug. Vo bitkata to se odigrala na rekata Kupa,Borna bil porazen. Za toa najmnogu pridonele Ga~anite koi go naputile vo tekot na

bitkata i preminale na stranata na Qudevit. Na soborot odràn vo Ahen (820) bilo reeno protiv Qudevit da se upatat vojski od tri strani: od Severna

Italija, preku Karantanija i preku Bavarija. Vakvoto nastapuvawe na Frankite go prinudilo Qudevit da se povle~e vo nekoj tvrd grad to samiot go izgradil,

ostavaji im ja zemjata na milost i nemilost na Frankite. Tie èstoko ja opustoile zemjata i esenta 820 se povlekle kon zapad. Edinstven uspeh to go

postignale bilo pot~inuvaweto na Karantanija. Vo borbata protiv Frankite, Qudevit izgleda go pomagala Vizantija. Arhiepiskopot na Grade, Fortunat go

pottiknuval Qudevit da istrae vo borbata a mu ispraal i yidari da mu pomognat vo izgradbata na utvrduvawata. Novata frane~ka vojska ispratena

protiv vostanicite od Severna Italija vo 822 godina Qudevit ne se osmelil da

ja do~eka. Go naputil Sisak i se zasolnil kaj Srbite isto~no od Sava. Na toj na~in Posavska Hrvatska povtorno ja priznala frane~kata vlast. Qudevit od

kaj Srbite se upatil vo Dalmacija kaj Qudemisl, vujkoto na Borna. Po barawe na Frankite, a so dozvola na Qudemisl, Qudevit bil ubien vo 823 godina.

23

-Dalmatinska Hrvatska vo IX-ot vek-

Koga vo 828 godina bila ukinata Furlanskata markgrofovija, Dalmatinska

Hrvatska preminala pod vlasta na kralot na Italija. Kako rezultat na vnatrenoto previrawe vo Frane~kata dràva, frane~kata vlast vo Hrvatska

se povee slabeela. Zaradi vnatreni nemiri znatno oslabnalo i Vizantiskoto

carstvo, takato Arabjanite go osvoile Krit i Sicilija, i po~nale da prodiraat vo Jadranskoto more. Na Jadranot vo ovoj period se povee jaknela

edna nova sila Venecija. Taa trguvala so isto~nite bregovi na Jadranot i Vizantija. Nejzinite brodovi to minuvale pokraj bregovite na Jadranskoto

more bile izloèni na silni napadi od lokalnite slovenski plemiwa, osobeno onie po dolinata na rekata Neretva. Vo Dalmatinska Hrvatska vo prvata

polovina na IX-ot vek vladeel knezot Mislav (835-845). Za nego se znae deka ne stoluval povee vo Nin, tuku vo Klis nad Split. Mislav bil dosta poboèn

vladetel. Vo mestoto Kutaq, izgradil crkva koja ja daruval so imot zaedno so zakreposteni selani. Po negovata smrt na vlast dool knezot Trpimir (845-864)

koj ja priznaval vrhovnata vlast na frane~kiot vladetel Klotar. Vo negovo vreme se zasilile napadite na Arabjanite vo Jadranskoto more. Za da ja zacvrsti

svojata vlast na Jadranot,Vizantija kon sredinata na 40-te godini na IX-ot vek ja formirala temata Dalmacija so sedite vo Zadar. Novata upravna edinica gi

opfaala:Trogir, Split, Dubrovnik, Kotor i ostrovite: Krk, Cres, Loiw, Rab i drugi. Se po~estite naleti na Arabjanite pridonele vo golema mera za

slabeewe na poziciite na Vizantija i Venecija na Jadranot. Vakvata situacija ja iskoristile Trpimir i Neretvjanite. Poslednite prodrele do najsevernite

delovi na Jadranskoto more, a Trpimir vojuval protiv vizantiskiot namesnik

na temata Dalmacija. Trpimir uspeno vojuval i protiv Bugarite koi vo vremeto na Boris nastojuvale da gi proirat svoite granici na zapad.

Od vremeto na Trpimir za~uvan e vo podocneèn prepis eden mnogu vaèn dokument. Toa e negovata povelba od 4 mart 852 so koja mu ja podaruva na

Splitskiot nadbiskup zadu`binata na knezot Mislav, crkvata vo Putaq. Vo ovoj dokument za prv pat vo istoriskite izvori se sreava hrvatskoto ime. Vo

nego Trpimir se narekuva dux Croatorum. Na dvorot na Trpimir vo Klis nekolku godini prestojuval u~eniot benediktinec Gotalk. Redot na

benediktincite vo toa vreme bil najsilen red vo Zapadna Evropa, poznati po svojata ekonomska mo i kulturna dejnost. Zatoa Trpimir povikal nekoi

~lenovi od ovoj red od poznatiot manastir Monte Kasino, i im izgradil

manastir vo blizinata na Klis. Kon sredinata na IX-ot vek bila formirana Hrvatskata biskupija so sedite vo Nin. Ovaa biskupija mu bila pot~ineta na

Akvilejskiot episkop a ne na papata. Po smrtta na Trpimir na kneèvskiot prestol se iska~il Tomavoj (864-876). Trojcata sinovi na Trpimir, Petar,

24

Zdeslav i Mutimir bile proterani od zemjata. Ovaa promena ja iskoristla Venecija koja napadnala na hrvatskite teritorii i go prinudila hrvatskiot

knez da dade zalo`nici, kako garancija za slobodna trgovija (865). Vo 866 Arabjanite go opsednale Dubrovnik, ~ija opsada traela 15 meseci i bila

krenata po pristignuvaweto na silna vizantiska flota (867). Sega site teritorii ju`no od Neretva povtorno ja priznale vrhovnata vizantiska vlast.

Vo istovreme na zapadniot Jadranski breg, frane~kiot vladetel zapo~nal vojna

protiv Arabjanite i go opsednal gradot Bari. Bideji nemal dovolno brodovi sklu~il sojuz so Vizantija za zaedni~ki napad na gradot no do toa ne dolo.

Me|utoa Ludvig II ne se otka`al od napadot na Bari i mu upatil povik na Tomavoj da mu dojde napomo so svojata flota. Vo fevruari 871 godina gradot

bil osvoen so silen juri. Vizantiskiot car Vasilij I imal planovi da ja obnovi vizantiskata vlast na Balkanskiot Poluostrov i Sredozemnoto more.

Ne mu odelo vo prilog zacvrstuvaweto na Ludvig II vo ju`na Italija. Poradi toa ute dodeka traela opsadata na Bari, vizantiskata vojska gi napadnala

hrvatskite krajbre`ni teritorii. Vizantiskata vojska gi opustoila krajbre`nite teritorii no ne uspeala da go natera Tomavoj da se vrati nazad.

Po smrtta na Tomavoj go nasledile negovite sinovi ~ii imiwa ne se

poznati. Vo 875 umrel Ludvig II i bideji nemal naslednik, zapo~nale vnatreni borbi za italijanskoto nasledstvo. Vo 877 godina vlasta vo Italija ja zel

Karloman, sinot na Ludvig Germanski, koj vee ja vladeel Panonska Hrvatska.

Hrvatska ja iskoristila situacijata to nastanala po smrtta na Ludvig II i se

zdobila so nezavisnost. No toa ne traelo dolgo bideji sinot na Trpimir, Zdeslav so vizantiska pomo gi proteral sinovite na Tomavoj i ja zel vlasta

(878). Na toj na~in Hrvatska ja priznala vrhovnata vlast na Vizantija. Toa predizvikalo nezadovolstvo kaj odredeni pretstavnici na svetovnata i

duhovnata vlast. Protiv Zdeslav bil organiziran zagovor, toj bil simnat od prestolot i likvidiran (879). Po negovata smrt knez stanal Branimir (879-892).

Branimir se smeta za vistinski osnova~ na hrvatskata politi~ka nezavisnost.

Me|unarodnata polo`ba na Hrvatska bila dosta teka, pred se poradi otvorenite pretenzii na Vizantija i na frane~kata dr`ava. Vo za~uvuvaweto na

nezavisnosta Branimir se potpiral na papata, koj formalno go priznal

Branimir za hrvatski knez. Koga vo 880 godina germanskiot vladetel Karlo III

Debeliot, se krunisal za kral na Italija, sklu~il sojuz so Venecija za borba

protiv Hrvatite i Neretvjanite. Me|utoa nekoja pokonkretna akcija protiv Branimir sepak ne bila prezemena. Se smeta deka kon krajot na 80-te godini na

IX-ot vek, Venecijancite zapo~nale duri da im plaaat danok na Hrvatite i Neretvjanite za slobodna plovidba pokraj Jadranskiot breg. Za zacvrstuvawe na

25

hrvatskata nezavisnost vo golema mera pridonela i zafatenosta na Vizantija vo borbata protiv Arabjanite.

Vizantija seute gi drèla Dalmatinskite krajbre`ni gradovi, a istotaka i ostrovite. Vo vremeto na Branimir bil napraven obid da se obedinat

dalmatinskata i hrvatskata crkva. Imeno kon krajot na 80-te godini na IX-ot vek, Ninskiot episkop Teodosij bil izbran za Splitski nadbiskup, no po se izgleda ne bil potvrden od papata. Taka obedinuvaweto sepak ne bilo ostvareno.

Taka Hrvatska vo vremeto na Branimir kone~no se oslobodila od pritisocite od istok i zapad i zapo~nala samostoen razvitok prerasnuvaji vo zna~aen

politi~ki faktor na Jadranskoto more. Od vremeto na knezot Branimir, za~uvani se nekolku natpisi vo koi e zabeleàno i negovoto ime. Na eden od niv

za prvpat se sreava originalnoto hrvatsko ime vo negoviot naroden oblik.

Branimir se narekuval -duks Croatorum-. Po smrtta na Branimir za hrvatski

knez bil izbran Mutimir (892-910). Na po~etokot na negovoto vladeewe izbuvnal spor me|u Ninskata i Splitskata crkva okolu statusot na crkvata vo

Putaq, za koja ninskiot biskup tvrdel deka i bila dadena na splitskata crkva samo na koristewe a ne vo sopstvenost. Vo sporot presudil knezot vo korist na

splitskata crkva i izdal povelba so koja go potvrdil daruvaweto na tatko mu. Negovata isprava e za~uvana vo podocneèn prepis i toj se narekuva <so bo`ja

milost, knez na Hrvatite koj sedi na tatkoviot prestol< odnosno saka da

istakne deka vladeeweto mu pripa|a spored naslednoto pravo. Za vreme vladeeweto na knezot Mutimir se slu~il eden mnogu krupen istoriski nastan

koj e ima dalekuse`ni posledici vo natamoniot razvitok na Hrvatska,a istotaka i na srednobalkanskite i srednoevropskite zemji. Toa e doa|aweto na

Ungarcite kon krajot na IX-ot vek vo Panonskata nizina. So doa|aweto na Ungarcite vo Panonija bila likvidirana frane~kata vlast vo Podunavjeto no

istotaka bila prekinata vrskata me|u zapadnite i ju`nite Sloveni. Vo borbata so Ungarcite zaginal knezot na Posavska Hrvatska-Braslav, a po 10 godini

Ungarcite ja likvidirale Velika Moravija. Pred ungarskite napadi golem broj slovenski plemiwa se zasolnile na hrvatska teritorija.

-Hrvatskite zemji vo X vek-

X-ot vek pretstavuval mnogu zna~aen period vo hrvatskata srednovekovna

istorija. Toa e vreme koga hrvatskata dràva znatno gi proirila svoite granici, koga ekonomski i vojni~ki pretstavuva vaèn faktor na istoriskite

zbidnuvawa vo ovoj del na Evropa. Na po~etokot na X-ot vek po smrtta na Mutimir na vlast dool Tomislav (910-do okolu 930).

26

Za vreme na negovoto vladeewe hrvatskata dràva go prodolìla i zaokruìla svojot razvitok iako se nao|ala vo posebna politi~ka situacija,

obuslovena so dejstvuvaweto na noviot politi~ki faktor vo Evropa-Ungarcite, i jakneweto na Bugarija vo vremeto na Simeon i nejzinoto nastojuvawe da

zavladee so Balkanskiot Poluostrov. Ungarcite seute nemale organizirano

silna dràva. No vo celata prva polovina na X-ot vek organizirale voeni

pohodi protiv sosednite evropski zemji. Nivnite odredi prodirale duri do Dalmatinska Hrvatska. Toa go prinudilo knezot Tomislav dobro da se podgotvi

za da gi zapre nivnite prodori. Vo reava~kata bitka na rekata Sava,

Ungarcite bile porazeni i morale da se povle~at . Na toj na~in teritoriite pome|u Sava i Drava bile priklu~eni kon hrvatskata dràva koja na istok sega

se protegala do Slavonskata ramnica.

Na Hrvatska vo ovoj period i se zakanuvala opasnost od Bugarija.

Simeon (893-927) imal ambicii da go osvoi Carigrad i da sozdade novo gr~ko-bugarsko carstvo. Vizantija se nala vo mnogu teka situacija i bila

prinudena da bara sojuznici vo borbata protiv Bugarite. Hrvatska se naloùvala kako priroden sojuznik,bideji i samata bila zagrozena od Simeon.

Najprvo dolo do pomiruvawe so Rim, prito na papata mu bila otstapena crkovnata-vlast-vo

Dalmacija i ostrovite, a potoa so posredstvo na papata bil sklu~en sojuz so

Tomislav na kogo mu bile dadeni vizantiskite gradovi i ostrovi. Simeon najprvin napadnal na Srbija i uspeal da ja pot~ini (924). Vo bitkata

to se odigrala nekade vo zapadna Bosna (926) Bugarite pretrpele teòk poraz i morale da se povle~at. Nabrzo potoa so posredstvo na papata bil sklu~en mir

me|u Bugarija i Hrvatska. Kako rezultat na uspenite vojni to gi vodel Tomislav znatno bile proireni granicite na hrvatskata dràva. Hrvatska vo

ovoj period o~igledno raspolagala so silna i dobro organizirana vojska to i ovozmoìlo da igra va`na uloga na Balkanot, t. e ja pretvorila Hrvatska vo

eden od najva`nite faktori na B. P i Panonija. Seto toa vlijaelo na odlukata na Tomislav da se proglasi za kral. Se smeta deka do proglasuvawe dolo po

dobivaweto na upravata na dalmatinskite gradovi ili okolu 925 godina. Papata

Ivan X ja priznal negovata kralska titula. Vo edno pismo od 925 godina go

narekuva Tomislav -rex Croatorum. -Koga Dalmacija dola pod jurisdikcija na papata, a dalmatinskite gradovi pod uprava na Tomislav, dalmatinskite

biskupi go postavile praaweto za nova reorganizacija na crkvata. Imeno splitskiot nadbiskup povikuvaji se na starite crkovni pozicii i prava kako

naslednik na starite dalmatinsko-solinski episkopi go postavil praaweto i

baraweto za obnova na negovata jurisdikcija na celata teritorija to nekoga i pripa|ala na Solinskata biskupija. Na vakvite barawa energi~no se

27

sprotistavil ninskiot episkop Grgur. Za da se rei sporot Tomislav zaedno so dalmatinskite biskupi se obratil so pismo do papata, baraji dozvola za

odrùvawe crkoven sobor. Papata se soglasil so baraweto i pritoa vo pismata to po toj povod gi ispratil do dalmatinskite biskupi i Tomislav, me|u

drugoto im zabeleùva to dozvolile vo crkvata da se vkoreni slovenskiot

jazik, t. e kako to stoi do biskupite-‘’Metodia doctrina’’-. Toa govori deka vo

Hrvatska vo vremeto na Tomislav se upotrebuval slovenski jazik. Osnovite na slovenskata slu`ba na crkvite vo Hrvatska, gi poloìle najverojatno nekoi od

u~enicite na Metodij, koi po negovata smrt (885) se zasolnile vo Hrvatska.

Crkovniot sobor odràn vo Split vo 925 godina pokraj crkovnite velikodostojnici i pretstavnicite na papata na soborot prisustvuvale i

kralot Tomislav i zamonskiot knez Mihailo Vii. Na soborot bilo zaklu~eno da se obnovat poranenite crkovni diecezi, a Ninskata biskupija

iako novoosnovana bila stavena pod jurisdikcija na Splitskata biskupija. Pokraj toa bilo istaknata prednosta na latinskata crkovna slu`ba nad

slovenskata koja bila zna~itelno ograni~ena no ne i celosno zabraneta. Toa bilo napraveno najverojatno zatoa to nemalo dovolno svetenici koi bi ja

vrele slu`bata na latinski jazik. Odlukite na soborot gi poddràl i kralot Tomislav, a Ninskiot biskup Grgur energi~no im se sprotistavil i toa osobeno

odlukata za jurisdikcija na splitskata nadbiskupija na celata teritorija na Hrvatskata dràva. Grgur ispratil i protestno pismo do papata. Me|utoa na vtoriot splitski sobor odràn pri krajot na 927 i po~etokot na 928-ta godina,

otporot na ninskiot biskup bil skren. Ninskata biskupija bila ukinata a Grgur bil postaven za biskup na edna od obnovenite stari biskupii. Na toj

na~in hrvatskata dràva vo crkoven pogled dola pod vlasta na latinsko-splitski nadbiskup, a dalmatinskite biskupii (Zadarska, Splitska i

Trogirska) gi proirile svoite granici i vo vnatrenosta na Hrvatska. Preku crkvata, preku svoite biskupii i svetenici, dalmatinskite romanski

gradovi vrele vlijanie na Hrvatite. Vo istovreme i na Hrvatite im bile otvoreni gradskite porti so to zapo~nalo prodirawe na hrvatski elementi vo

dalmatinskite gradovi i nivnoto postepeno slovenizirawe. Po smrtta na

Tomislav, go nasledile najprvin Trpimir II (930-935) a potoa sinot na Trpimir,

Kreimir I (935-945). Za nivnoto vladeewe nema re~isi nikakvi podatoci vo izvorite. Hrvatska ostanala i natamu silna dràva i gi za~uvala pridobivkite

od vremeto na Tomislav. Za vreme vladeeweto na sinot na Kreimir, Miroslav (945-949) vo Hrvatska izbuvnala gra|anska vojna vo koja va`na uloga imal banot

Pribina, bideji so negova pomo bil izvren prevrat vo dràvata. Miroslav

bil smenet od vlasta i ubien, a na negovo mesto dool brat mu Mihajlo

Kreimir II (949-969). Gra|anskata vojna ja oslabnala voenata mo na Hrvatskata dràva, a istotaka i nejzinoto vlijanie i odnosi na me|unaroden

28

plan. Pokraj toa Hrvatska zagubila i del od svoite teritorii. Vizantija povtorno ja vospostavila vlasta vo dalmatinskite gradovi. No vo vremeto na

Mihail Kreimir II , situacijata znatno se podobrila. Zabeleìtelno e jakneweto na nadvoreno-politi~koto vlijanie na hrvatskata dràva kako i na

crkvata koja dobila brojni imoti od Kreimir. Po smrtta na Mihailo

Kreimir na ~elo na Hrvatskata dràva se iska~il Stjepan Drìslav (969-

995). Za vreme na negovoto vladeewe na Balkanot se slu~ile mnogu va`ni nastani. Vizantija uspeala da ja pot~ini Srbija i da go likvidira bugarskoto

carstvo. Me|utoa se zapletkala vo dolga i iscrpuva~ka vojna so makedonskata dràva. Vizantija sega povtorno se nala vo situacija sli~na na onaa od

po~etokot na X-ot vek vo vremeto na carot Simeon. Poradi toa carot Vasilij II vo borbata protiv Samoil sklu~il sojuz so hrvatskiot vladetel Stjepan

Drìslav. Pritoa povtorno mu gi dal na upravuvawe dalmatinskite gradovi i ostrovi, a mu ja priznal i kralskata titula na Stjepan Drìslav. Na hrvatskiot

vladetel od Vizantija mu bile isprateni i znacite na kralskoto dostoinstvo to zna~i deka toj e prviot krunisan kral na hrvatskata dràva.

Ute dodeka bil ìv, Drìslav go nazna~il za svoj sovladetel

najstariot sin Svetoslav. Toj vladeel 4 godini (995-999). Me|utoa pravoto na nasledstvo na prestolot mu ja osporuvale pomalite braa:Kreimir i Vojislav.

Vakvata situacija ja iskoristila Venecija za da ja promeni vlasta na Jadranot.

Venecijanskiot du`d Petar II Orselo (991-1009) po smrtta na Drìslav go

otkaàl plaaweto danok za slobodna plovidba, a se zameal i vo gra|anskata vojna vo Hrvatska zastanuvaji na stranata na pomalite braa. Dalmatinskite

gradovi i ostrovi sakaji da se distanciraat od gra|anskata vojna vo Hrvatska mu se obratile so molba da gi zeme vo zatita. Petar Orselo vo 1000-ta godina

so dozvola na Vizantija prezel pohod protiv Hrvatska i uspeal da gi pot~ini dalmatinskite gradovi i ostrovi,a kon svojata titula go dodal i nazivot <du`d

na Dalmacija<. Od ovoj period vsunost zapo~nuva borbata me|u Hrvatska i Venecija za Dalmacija koja so promenliva srea e se vodi podolgo vreme. So

pomo na Venecija Svetoslav bil simnat od prestolot, a na negovo mesto dool

Kreimir III a kako sovladetel i Voislav.

=Hrvatskite zemji vo XI-ot vek=

Gubeweto na dalmatinskoto krajbre`je vo ekonomski i voeno strategiski

pogled petstavuvalo teòk udar za Hrvatska. Poradi toa hrvatskite vladeteli

vo tekot na celiot XI- vek nastojuvale so silata na svoeto oru`je i po

diplomatski pat povtorno da ja vklu~at Dalmacija vo ramkite na hrvatskata

dràva. Kralot Kreimir III vladeel od (999-1035) nastojuval da gi iskoristi

29

povremenite nemiri vo Venecija za da povrati delovi od Dalmatinskoto krajbre`je. Eden takov obid vo 1018 godina napravil koga uspeal da povrati

nekoi teritorii t. e gradovi, no za kratko vreme bideji po porazot na hrvatskata flota od venecijanskata povtorno bila vospostavena poranenata

situacija. Po likvidiraweto na makedonskata dràva (1018) Vizantija povtorno ja vospostavila svojata vlast na celiot Balkanski poluostrov. Pritoa me|u

drugite vrhovnata vlast na Vasilij II ja priznale i hrvatskiot kral Kreimir i negoviot brat Vojislav. Nov obid da go vrati izgubenoto dalmatinsko

krajbre`je, Kreimir napravil vo 1024 godina, koga vo Venecija izbuvnale

nemiri protiv familijata Orseli. Koristeji ja vakvata situacija , hrvatskiot vladetel uspeal da ja vospostavi svojata vlast vo Dalmacija, no povtorno za

kratok period bideji vizantiskata vojska od ju`na Italija, gi pobedila hrvatskite i dalmatinskite gradovi koi povtorno dole pod direktna

vizantiska vlast, dodeka ostrovite ostanale pod vlasta na Dalmacija. Toga

najverojatno i temata Dalmacija bila podelena na 2 dela: Dalmacia Superior ili

gorna Dalmacija so sedite vo ? i dolna Dalmacija (Dalmacia Inferior) so sedite vo Zadar.

Naslednikot na Kreimir, Stjepan I (1035-1058) ja prodolìl politikata na tatko mu vo pogled na dalmatinskite gradovi. Pritoa Stjepan I

se potpiral na Ungarija koja vo ovoj period se javuva kako sojuznik na hrvatskite kralevi. Vo borbata za Dalmacija, osobeno za gradot Zadar dolo do

novo pomestuvawe na sediteto na hrvatskata dràva vo Nin. Pokraj toa bile podignati mnogu novi gradovi me|u koi posebno se istaknuval Biograd koj so tek

na vreme se izedna~il so ostanatite dalmatinski gradovi.

Vo ova vreme dolo do promeni vo crkovnata organizacija. Imeno vo vrska so sudirite so Vizantija okolu Dalmatinskite gradovi se smeta deka bila

formirana posebna hrvatska biskupija, ~ija jurisdikcija se protegala na sever do rekata Drava, iako Hrvatska ponatamu ostanala pod nominalna vlast na

splitskiot nadbiskup, a na nadvoreno politi~ki plan kon sredinata na XI-ot vek se slu~ile 2 mnogu va`ni nastani: sudirot me|u isto~nata i zapadnata crkva

zavren so kone~noto raskinuvawe vo 1054 i formirawe na 2 crkovni organizacii neprijatelski raspoloèni me|u sebe.

Lateranskiot sobor vo Rim (1059) na koi pod vlijanie na Ilinievskoto

dvièwe bile izvreni niza reformi so cel da se zajakne crkvata i da se podigne nejziniot avtoritet, a pokraj toa bilo unificirano i ureduvaweto i

obredite vo zapadnata crkva. Me|u pozna~ajnite odluki na soborot bile zabranata na svetovna investiture t. e primawe na sveteni~ki zvawa od

vladetelot, bil vospostaven celibat (zabrana za ènewe na svetenstvoto) itn.

30

Vo ovoj period na hrvatskiot prestol dool sinot na Stjepan, Petar

Kreimir IV (1058-1074). Vo vrska so sproveduvaweto na odlukite na

Lateranskiot crkoven sobor vo 1060 godina vo Split bil svikan crkoven sobor na koj prisustvuval i pratenikot na papata,Majnhart. Na soborot vo prisustvo

na najvisokite pretstavnici na crkvata bilo reeno da se prifatat i da se sprovedat vo Hrvatska site odluki na Lateranskiot sinod. Vo taa smisla bil

izbran nov nadbiskup privrzanik na reformite. Im bilo zabraneto na svetenicite da se ènat, da nosat dolgi kosi i bradi, a posebno se naglasuvalo

deka svetenici moàt da stanat samo onie koi go vladeele latinskiot jazik.

Toa indirektno govori deka vo Hrvatska seute ne bil iskorenet crkovniot jazik. Edinstveno se postavuval uslov svetenicite Sloveni

zadolìtelno da go nau~at latinskiot jazik. Kralot Kreimir IV iako ne uspeal da go rei praaweto na hrvatsko-dalmatinskiot dualizam svesno go

pomagal razvitokot na hrvatskite gradovi,potpiraji se na crkvata so koja bil tesno povrzan. Za toa govorat brojnite za~uvani darovnici so koi na crkvite i

na manastirite im bile dadeni brojni imoti. Imeno na razni crkvi i manastiri Kreimir im podaril po dvaesetina imoti prete`no vo zemja, no bile

podaruvani i celi mali ostrovi. Kon krajot na vladeeweto na Kreimir IV vo negovoto sosedstvo se slu~ile mnogu va`ni nastani koi dramati~no ja oslabnale

Vizantiskata imperija. Vizantija pretrpela katastrofalen poraz protiv Turcite Selxuci vo Mala Azija vo 1071 godina vo bitkata kaj Mancikert.

Istata godina go zagubila Bari vo ju`na Italija. Potoa Ungarcite gi osvoile Srem i Belgrad, a vo 1072/73 godina vo Makedonija se krenalo vostanieto na

\or|i Vojteh. Po smrtta na Kreimir so pomo na Ungarija i na papata na

hrvatskiot prestol se iska~il Dimitar Zvonimir (1075-1089) zet na vladea~kata familija Trpimirovii. Esenta 1075 godina noviot hrvatski

vladetel vo Split so blagoslov na papata Grgur VII bil krunisan za kral. Za

dobienata kruna Zvonimir se soglasil da ja priznae vrhovnata vlast na papata,so obvrska da mu plaa godien danok od 200 zlatnici. So poddrka na

papata, Zvonimir uspeal da vospostavi celosen suverinitet nad dalmatinskite gradovi ~ii ekonomski interesi sosema prirodno povee bile upateni kon

Hrvatska otkolku kon Venecija bideji Vizantija ne moèla da i pomogne.

Venecija ostanala sama i ne se osmelila da se sprotistavi na meaweto na papata vo dalmatinskite raboti.

Na toj na~in vo dalmatinskite gradovi bila vospostavena direktna vlast na hrvatskiot kral koj sega zapo~nal da se narekuva ’’kral na Hrvatite i

Dalmatincite’’. Iako vazal na papata Zvonimir u~estvuval na stranata na Normanite, inaku sojuznici na papata vo vojnata protiv Vizantija i nejziniot

sojuznik Venecija (1081-1085). Hrvatskata flota u~estvuvala vo opsadata i osvojuvaweto na glavnoto vizantisko uporite na Jadranot (1083) gradot Dra~,

31

a se istaknala i vo mnogu drugi pomorski bitki pokraj bregovite na Albanija i Grcija. Pokraj po~etnite uspesi Normanite, sepak ja zagubile vojnata. Za

pomota vo vojnata protiv Normanite, vizantiskiot imperator Aleksij I Komnin (1081-1118) im dal na Venecijancite golemi privilegii. Me|u drugoto

na Venecijancite im bilo otstapeno pravoto na vlast vo Dalmacija,koja tie e ja osvojat nabrzina po smrtta na Zvonimir. Vo vremeto na Zvonimir

prestolninata na hrvatskata dràva bila prenesena vo Knin. Vo Hrvatska vo toj

period zabrzano se razvival procesot na feudalizacija na zemjata t. e definitivno se zacvrstuva feudalizmot. Pokraj starite se pojavuvaat novi

tituli: ban, komes itn. Crkvata bila reava~ki faktor vo dràvata pa zatoa Zvonimir se potpiral na nea. Za poddrkata to mu ja pruàla, Zvonimir i

podaril mnogu imoti. Osobeno bil dare`liv kon Splitskata crkva na koja i ja podaril Cetinskata ùpa. Me|utoa politikata to ja vodel Zvonimir koja se

potpirala na poddrka na papata,Ungarcite i Normanite izgleda deka nemala mnogu poddrka vo Hrvatska.

Pozicijata na Zvonimir znatno oslabnala osobeno po smrtta na papata Grigorij VII i na normanskiot hercog Robert Gviskard (1085). Spored nekoi

izvori Zvonimir bil ubien od razgneveniot narod to ne bi moèlo sosema da

se prifati, bideji izvorite to izvestuvaat za toa se od podocne`no vreme.

-Gubeweto na politi~kata samostojnost-

Po smrtta na Zvonimir koj ne ostavil naslednik,dalmatinskite gradovi i

pogolemiot broj od velikodostojnicite go izbrale kral Stjepan, sinot na Petar

Kreimir. Stjepan II (1089-1091) bil posledniot zakonski ~len od familijata na Trpimiroviite. Pravoto na prestolot mu go osporuvala kralicata Elena,

ènata na Zvonimir i eden od dvorskite velikodostojnici koi smetale deka spored batinskoto pravo so Hrvatska treba da vladee ungarskiot kral

Vladislav. Po smrtta na Stjepan II (1091) po~nala borba okolu hrvatskiot prestol. Ungarskiot kral gi osvoil teritoriite severno od planinata Gvozd,

dodeka Dalmacija ne uspeal da ja osvoi. Po nagovor od Vizantija, ungarskata zemja ja napadnale Kumanite i ungarskiot kral moral da se vrati nazad. Taka vo

Dalmacija kon krajot na 1091 povtorno bila vospostavena vizantiskata vlast, pa

carot Aleksij I Komnin im pomognal na Hrvatite da se organiziraat vo borbata

protiv Ungarcite.

Na prestolot vo Hrvatska se iska~il kralot Petar (1093-1097)-posledniot hrvatski kral. Prestolnina mu bil gradot Knin i izgleda uspeal da gi istera Ungarcite od Slavonija. Vo me|uvreme umrel ungarskiot kral Vladislav (1095)

32

i na prestolot se iska~il negoviot vnuk Koloman (1095-1116) eden od najsposobnite vladeteli od dinastijata Arpad. Koloman ne bil vo sostojba

vedna da prezeme napad na Hrvatska bideji vo 1096 godina niz Ungarija po~nale da pominuvaat krstonoscite od prviot krstonosen pohod na patot kon

Erusalim vo Palestina.

Me|utoa vee proletta (1097) ungarskata vojska navlegla vo Hrvatska. Kralot

Petar za da go spre~i navleguvaweto na Ungarcite vo Dalmatinska Hrvatska gi pre~ekal ungarskite vojski vo planinskite predeli ju`no od rekata Kupa.

Hrvatite vo bitkata doìveale poraz a pritoa zaginal i kralot Petar. Bitkata se odigrala na planinata Gvozd-denes Petrova gora. Vedna po ovaa pobeda

Koloman bez pogolemi tekotii prodrel vo Jadranskoto krajbre`je i go osvoil

Biograd, koj od vremeto na Petar Kreimir IV bil smetan za glavna

prestolnina na Hrvatska.

Po ovie osvojuvawa ungarskiot kral sklu~il dogovor so Venecija so koj vzaemno si gi priznavale osvoenite teritorii a pritoa ungarskiot kral go

istaknal svoeto batinsko pravo nad Hrvatska i Dalmacija, kako naslednik na hrvatsko-dalmatinskite kralevi.

Koloman ne se zadràl dolgo vo Hrvatska, bideji negovata zemja bila

napadnata od Kumanite i Rusite najverojatno povtorno po nagovor od Vizantija. Toj uspeal da gi odvrati napadite no koga se obidel da go osvoi gradot

Pemislav pretrpel teòk poraz. Toa ja raznialo negovata polo`ba vo

Ungarija i im ovozmoìlo na Hrvatite da ja otfrlat ungarskata vlast. No otkako ja sredil situacijata Koloman so vojska povtorno se upatil vo Hrvatska

(1102). Ovojpat iako vo Hrvatska nemalo organizirana vlast koja bi moèla da mu se sprotistavi, Koloman se otkaàl od namerata da ja pokori Hrvatska so

silata na oru`jeto, i im pora~al na Hrvatite deka saka da se dogovori so niv za uslovite pod koi tie e ja priznaat negovata vlast. Blagorodnicite go

prifatile predlogot na ungarskiot kral. Na pregovorite so Koloman bile isprateni pretstavnicite na 12-et plemiwa: Kalii, [ubii, Kukari, Gusii,

ûdomirii, Novorovii,Sna~ii, Kariwani, Lap~ani, Pole~ii, La~nii i Jamametii. Dogovorot to toga bil postignat vo istorijata e poznat kako

Pacta Conventa ili Qualiter i se nao|a kako apentikula na Trogirskiot natpis na trudot Historia Salonitana od arhi|akonot Toma.

Ovoj dokument od mnogumina istori~ari e proglasen za falsifikat, me|utoa

izgleda deka istoriskoto jadro e to~no. Pot~inuvaweto na Hrvatska, Koloman

ne go ostvaril so sila tuku po miren pat vo dogovor so hrvatskoto blagorodnitvo. Avtorot pri piuvaweto najverojatno pred sebe imal postar

33

dokument. Od ovoj dokument proizleguva deka Koloman ne dool vo Hrvatska kako osvojuva~, tuku kako zakonski vladetel koj gi priznava zateknatite odnosi,

a im gi potvrdil imotite i privilegiite na hrvatskite blagorodnici i gi oslobodil od plaawe na danoci. Edinstvena obvrska na hrvatskite

blagorodnici kon ungarskiot kral bila voenata obvrska.

Sekoe od 12-te plemiwa bilo dol`no da isprati odreden broj kompletno vooruèni i opremeni vojnici i toa: do Drava na sopstven trook a severno od

rekata Drava na ungarski trook. Koloman se soglasil i gi potvrdil pravata na Hrvatite a tie po stariot hrvatski obi~aj go izbrale i go krunisale za kral na

Hrvatska vo gradot Biograd (1102). Na toj na~in Hrvatska vlegla vo sostavot na ungarskata dràva i prestanala da funkcionira kako samostojna dràva.

-Kulturata na Hrvatite od naseluvaweto do XII vek-

Za hrvatskata kultura vo navedeniot period najkarakteristi~na osobenost sekako e pojavata i razvitokot na bogoslu`bata na slovenski jazik odnosno

pojavata na glagolicata. Vo vrska so glagolicata vo Hrvatska postojat mnogu nereeni praawa. Ne moè to~no da se utvrdi koga zapo~nala da se

upotrebuva, od kade dola, dali vo Hrvatska-prestojuvale-Solunskite-braa-

itn.

Po site ovie praawa vo naukata postojat razli~ni gledita. Vo vrska so

praaweto za po~etocite na glagolicata vo Hrvatska, sekako najprifatlivo e misleweto deka nejzinite po~etoci se datiraat po smrtta na Metodij (885) koga

negovite u~enici bile proterani od Moravija. Isterani od Moravija nekoi negovi u~enici bez somnenie se zasolnile vo Hrvatska ili to e ute

poverojatno vo vizantiskiot del na Dalmacija. Imeno Dalmatinska Hrvatska bila pod silno crkovno vlijanie na Rim ,pa zatoa uslovite za prifaawe na

slovenskiot jazik bile nepovolni. Od druga strana, dalmatinskiot episkopat ja priznaval vlasta na Vizantija, koja gi titela u~enicite na Metodij. Sosema

logi~no e deka u~enicite na Metodij begaji od Moravija se zasolnile vo

Dalmacija kako najsigurno podra~je. I prvoto izvestuvawe za < Metodievata

doktrina< od pismoto na papata Ivan X (925) jasno upatuva na bogoslu`ba na

slovenski jazik. Vo prilog na pretpostavkata deka nekoi od u~enicite na Metodij se zasolnile vo Dalmacija a ne kaj hrvatskiot biskup mnogu jasno

34

govori deka na politi~kata karta od vremeto na Branimir do Zvonimir ne e za~uvan nieden glagolski spomenik. Nasproti toa jadroto na glagolatvoto vo

XI vek stanal i ostanal ostrovot Krk koj se nao|al pod vizantiska vlast. Upotrebata na glagolicata vo selskite ùpi na Krk bila rairena i mnogu

podocna; takato episkopite na Krk inaku Italijani, svojata episkopija ja narekuvale glagolska. Hrvatskite glagolai vo po~etokot se sluèle so

zaedni~kiot slovenski knièven i crkoven jazik kako Makedoncite, Srbite itn. Me|utoa so tek na vreme poedini glasovi i izrazi bile prilagoduvani na

razli~nite slovenski jazici a vo knièvnosta prodrel narodniot jazik. Taka se

razvile posebni vidovi na crkovnoslovenskiot jazik. Vo pogled na jazikot Hrvatska bila edinstvena me|u slovenskite zemji vo koja se odràl

staroslovenskiot jazik to vlijaelo na formiraweto na knièven jazik. Glagolicata se upotrebuvala ne samo za crkovni tuku i za svetovni raboti.

Iako kaj ju`nite Sloveni vo X- ot vek po~nala da preovladuva kirilicata vo Hrvatska glagolicata i natamu ostanala vo upotreba. Pod

vlijanie na latinskiot jazik dobila aglest oblik i bila nare~ena aglesta. Ovaa aglesta glagolica naj~esto e vo primorskite kraevi: Istra, Dalmacija, Zadar,

Krk, Cres i Loiw.

Najstari glagolski spomenici vo Hrvatska koi ne se datirani a nivnata starost se odreduva so pomo na razvienosta i pismoto na jazikot na koj

se napiani se: Valunskata plo~a na ostrovot Cres-napiana so latinsko i

glagolsko pismo. Datira od XII vek. Plaminskiot natpis-vtora polovina na XII-

ot vek. Me|utoa od istoriski aspekt me|u postarite glagolski spomenici se

izdvojuva Ba~anskata plo~a-XII vek. Najdena e na ostrovot Krk. Na nea se nao|a

tekstot od darovnicata na kralot Zvonimir za podaruvawe zemja na eden manastir.

Toa e vsunost najstaroto spomenuvawe na ovoj kral kako i hrvatskoto narodno ime na hrvatski jazik. Na glagolica vo Hrvatska ne se

piuvale samo crkovni knigi tuku i dela za poiroka upotreba. Taka za iroka

upotreba bil namenet i eden zbornik na Homilii so tolkuvawe na delovi od Svetoto pismo, od koi se za~uvani samo 14 lista. Zbornikot ima golemo zna~ewe za najstarata hrvatska knièvna istorija. Napian e so oblesta

glagolica na star crkoven slovenski jazik vo po~etokot na XI-ot vek a bil vo

upotreba se do krajot na XV-ot vek. Na glagolica bile piuvani i razni apokrifni dela posveteni na svetci koi ne bile prifateni od zvani~nata crkva

kako i razni misti~ni prikazni od lu|e koi boèm go videle rajot ili pekolot. Vo oblasta na umetnosta moè da se govori samo za izvesna razvienost na

skulpturata i toa pred se vo Dalmatinskite gradovi kade se pojavuva po nekoj

35

umetni~ki spomenik. Fragmentite od skulpturata prepleteni so ornamentika glavno mu pripa|aat na crkovniot mebel. So ovaa ornamentika se ispolnuvale

oltarite, raznite kameni gredi itn.

Vo VIII i IX vek vo Dalmacija bile izgradeni brojni crkvi. Vo prvo vreme toa

bile mali gradbi od kamen so ~esti nepravilnosti vo osnovata i

konstrukcijata. No vo XI vek koga doa|a do stabilizirawe na feudalizmot zapo~nale da se gradat i monumentalni crkovni gradbi. Crkvata Sveta Barbara

vo Trogir od VIII vek, crkvata Sv. Martin vo Split- IX vek, crkvata Sv. Donat vo

Zadar -IX vek, Sv. Petar vo Prik kaj Omi od X i XI vek, a od pogolemite

bazilikata Sveti Petar vo Supetalska Drasa na ostrovot Rab- XI vek,

katedralata vo gradot Rab od XI vek i drugi.

-Bugarija vo sredniot vek (681-1396)-

=Izvori=

Za istorijata na Bugarija vo sredniot vek raspolagame so bogat izvoren

materijal, koj ne e ramnomerno rasporeden za site periodi od nejzinata istorija. Za istorijata na Bugarija kako prva varvarska dràva na teritorijata

na isto~noto Rimsko carstvo sosema prirodno najvee podatoci ima vo vizantiskite izvori koi se najva`ni izvori za bugarskata istorija vo sredniot

vek.

Mnogu va`ni podatoci davaat i zapadnite izvori napiani na latinski jazik,

isto~nite, slovenskite i domanite izvori (pomeni, zapisi, natpisi itn. )

-Vizantiski izvori-

Najvaèn izvor za ranata istorija na bugarskata dràva osobeno po 769

godina e vizantiskiot istori~ar Teofan (760-818). Vo svoeto delo ’’Hronika’’ go opfaa periodot od 284-813 godina i dava dragoceni podatoci za Onogurtskite i

Kutrigurskite Bugari a izvestuva i za Golema Bugarija. Govori za naseluvaweto

na Bugarite na B. P vo 679/80 za pokoruvaweto na Severjanite i formiraweto na

36

bugarskata dràva (681). Teofan dava podatoci za bugarskata dràva i za VII,VIII

i IX vek. Carigradskiot patrijarh Nikita vo svojata <Kratka istorija< vo koja gi opfaa nastanite od smrtta na Mavrikij (602) do 769 dava podatoci za Bugarite, nivnoto naseluvawe na Balkanskiot Poluostrov, pot~inuvaweto na

slovenskite plemiwa, odnosite na Vizantija so bugarskata dràva. Zemjodelskiot zakon pretstavuva vaèn izvor za prou~uvawe na agrarnite

odnosi vo balkanskite teritorii na Vizantija od krajot na VI-IX vek.

Ovoj zakon dava mnogu va`ni podatoci za socijalno-ekonomskite odnosi na

balkanskite zemji a i na Bugarija. Vo eden anonimen istoriski spis od IX-ot vek (811-816) se davaat podatoci za vizantisko-bugarskite vojni od 811-814 godina.

Najcelosen opis na pohodot na vizantiskiot imperator Nikifor I Genik protiv Bugarite i straniot negov poraz (26 juli 811) dava eden anonimen Vatikanski

raskaz napian na gr~ki jazik to se nao|a vo eden Vatikanski kodeks od XII vek. Vo nego nao|ame podatoci za bugarskata prestolnina Pliska, voenata

organizacija, okolnite slovenski plemiwa. Georgi Monah (IX vek) napial <Hronika< vo koja gi opfaa nastanite od Adam do 842 godina. Piuval vrz

osnova na postari dela. Dava korisni podatoci za vizantisko-bugarskite odnosi

osobeno vo prvata polovina na IX-ot vek. Patrijarhot Fotij bez somnenie e eden od najpoznatite vizantiski teolozi i izvor za istorijata na Bugarija. Napial povee trudovi. Za bugarskata istorija najgolema va`nost ima negovoto

poslanie do knezot Boris. Vo nego na bugarskiot vladetel toj mu dava upatstva

od crkovno-religiozen no i od politi~ki karakter. Josif Genezij zazemal visoki dol`nosti na vizantiskiot dvor. Ja napial istorijata na carevite vo 4

knigi od 813-846 godina i pretstavuva dragocen izvor za bugarskata istorija. Me|u drugoto sooptuva za 30 godiniot mir me|u Vizantija i Bugarija, potoa

za u~estvoto na Bugarite vo zaduuvaweto na vostanieto na Toma Slovenot, za pokrstuvaweto na Bugarite i sl.

Va`ni izvori za bugarskata istorija se i protokolite od zasedanijata na

vselenskite sobori na isto~nata crkva. Pokraj podatocite za sporovite me|u isto~nata i zapadnata crkva vo ovie protokoli ima interesni podatoci okolu

pokrstuvaweto na Bugarite. Vakvi podatoci nao|ame vo aktite na VI-ot

vselenski sobor (680-681), VII-787, VIII (869-870) i sobirot od 879 godina na patrijarhot Fotij. Mnogu vaèn izvor za diplomatskite odnosi e Filotej kraj

na IX-ot vek koj bil velikodostojnik na dvorot na Lav VI. Vo negoviot trud Klitorologion izvestuva za rangot na slu`benicite i stranskite pratenici na

Carigradskiot dvor. Negoviot trud e za~uvan vo deloto <Za ceremoniite<.

Lav Gramatik so svojata <Hrongrafija< e vaàn izvor za bugarskata istorija.

Opfaa nastani od najstari vremiwa se do sredinata na X-ot vek. Za bugarskata

37

istorija ima mnogu podatoci po~nuvaji od doa|aweto na Bugarite vo Mizija vo

vtorata polovina na VII-ot vek pa se do smrtta na Simeon (927) i doa|aweto na

vlast na sin mu Petar. Vaèn izvor za istorijata na Bugarija vo IX i X vek e prodolùva~ot na Teofanovata hronika (813-961). Vo nego se davaat podatoci za

primaweto na hristijanstvoto na Bugarite, bugaro-vizantiskiot mir (927). Mnogu korisni podatoci za ovoj mir nao|ame i vo eden anonimen retori~en spis

-<Slovo za mirot so Bugarite<. Negoviot avtor ne e poznat. Se smeta deka toa

bil Teodor Dafnopat (X vek). Dragoceni podatoci za bugarskata istorija dava

Konstantin VII Porfirogenit (913-959). Vo negoviot trud <De Thematibus’’ za bugarskata istorija se interesni opisite na evropskite delovi na Vizantiskoto

carstvo. Vo trudot <De administrando imperio’’ dava soveti na sin mu Roman II Kako treba da ja vodi nadvorenata politika na carstvoto, i dava podatoci za

potekloto, na~inot na ìveewe na narodite i plemiwata so koi Vizantija doa|ala vo dopir. Ima mnogu dragoceni podatoci za bugarsko-srpskite odnosi,

vojnite me|u Bugarija i Vizantija vo vremeto na Simeon i sl. Bideji ne se odnesuval sekoga kriti~ki kon podatocite to gi koristel, podatocite ne

sekoga mu se verodostojni.

Vo trudot <De ceremoniis’’ ima interesni podatoci za bugarsko-vizantiskite odnosi vo vremeto na carot Petar. Mnogu va`ni podatoci za crkovnata istorija

na Bugarija se eparhiskite spisoci t. e spisoci na patrijarsi, mitropoliti ,episkopi, aftoefalni arhiepiskopi itn. Vakvi izvori ima re~isi za site

vekovi-(V-XIII). Dragocen izvor za bugarskata istorija e ìtieto na Marija Nova. Marija bila èna na eden vizantiski vojskovoda~ koj vojuval so Bugarite. Za svojata naklonetost kon crkvata po smrtta (902) bila proglasena za svetica. Zboruva za

krajot na IX i po~etokot na X vek. Vizantiskiot istori~ar Lav \akon (950-

po~etok na XI vek), napial <Istorija< vo 10 knigi ( 959-989). Vo svojot trud

dava va`ni podatoci za pohodite na Kievskiot knez Svjatoslav na-Bugarija. Me|u izvorite za bugarskata istorija vo vremeto na Simeon ima golemo

zna~ewe korespondencijata na patrijarhot Nikola Mistik (852-925) koj bil dva pati patrijarh (901-907) i (912-925). Vo negovata bogata korespondencija

za~uvani se 26 pisma do Simeon i dve do bugarskiot arhiepiskop. Pismata

sodràt dragoceni podatoci za vizantisko-bugarskite odnosi vo 1/4 na X-ot vek.

Lav Magister (Hirosfakt) e eden od najistaknatite pretstavnici na

vizantiskata kultura od krajot na IX i X vek. Bil ispraan vo diplomatski misii kaj Bugarite i Arabjanite. Vo 895/96 kako vizantiski pratenik bil

zatvoren od Simeon. Pismata na Roman Lakapin do bugarskiot vladetel se javuvaat kako prodolènie na korespondencijata na Nikola Mistik.

38

Jovan Skilica (XI vek) vo svojata <Kratka istorija< -(811-1057) dava va`ni podatoci za istorijata na Bugarija. Izvestuva za vizantisko-bugarskite

odnosi od vremeto na Simeon,pohodot na Kievskiot knez Svjatoslav na Bugarija,

za napadite na Pe~enezite vo 20 i 30-te godini na X vek i nivnoto naseluvawe vo

Mizija. Za crkovnata istorija vo XI-ot vek podatoci nao|ame vo I-ta gramota na

Vasilij II do Ohridskata arheipiskopija (1019). Vo ovaa gramota se naveduvaat

episkopite na Velbu`d, ]ustendil i Triadica.

Mnogu va`en izvor za agrarnite i ekonomsko-socijalnite odnosi vo

bugarskite zemji (XI i XII vek) pretstavuva Tipikot na Ba~kovskiot manastir sv. Bogorodica-tipik na Gregorij Pakurijan. Ovoj ~ovek bil Gruziec vo slu`ba na

Aleksij I Komnin (1081-1118) kadeto napravil bleskava kariera. Vo 1083 godina vo okolinata na s. Petri~ denes Pa~kovo ju`no od Plovdiv go osnoval

manastirot sv. Bogorodica koj postoi i denes pod imeto Ba~kovski manastir. Pakurijan mu podaril bogati imoti vo zemja vo okolinata na Filipopol i

samiot go sostavil tipikot na manastirot na 3 jazici: gr~ki, ermenski i gruziski. Tipikot e eden od najdragocenite dokumenti koj ni dava podatoci za

feudalnite vladeewa na manastirot, za organizacijata na manastirskoto

stopanstvo,za polo`bata na zavisnoto selanstvo, a dava i podatoci od oblasta na toponimijata.

-Domani izvori za bugarskata istorija-

=Povelbite na bugarskite vladeteli i toa na: Ivan II Asen-<Vatopetska< i <Dubrovni~ka povelba<, Ivan Aleksandar <Mra~ka< i <Mesemvriska povelba<

i Ivan [iman <Rilska povelba<.

Sinodikot na carot Boril od 1217 godina, sostaven po povod crkovniot

sobor protiv bogomilite, svikan po negova naredba vo Trnovo-(1217).

<Imenikot na bugarskite kanovi< prv bugarski letopis, pretstavuva

spisok za bugarskite vladeteli so kratki podatoci za nivnoto upravuvawe. Ovoj

izvor go opfaa vremeto od sredinata na V-ot vek do 766 godina. Bil sostaven vo

dve etapi. Prviot del e napian vo vreme na kan Asparuh a vtoriot kon kraj na

VIII vek. Vo imenikot se prezentiraat legendarni svedotva no i verodostojni

podatoci. Pozna~ajni natpisi se:

39

-Natpisot na Madarskiot kowanik- toa e vsunost eden reqef na triumfalen kowanik vo normalna golemina vse~en vo karpa na visina od 25

metri od zemjata. Se nao|a kaj seloto Madara. Okolu kowanikot ima povee

natpisi na gr~ki jazik koi svedo~at za nastanite od bugarskata istorija vo VIII i

po~etokot na IX vek.

Trnovskiot natpis na Ivan II Asen od 1230 godina- vreàn vo trnovskata

crkva <Sv. 40 ma~enici< a po povod bitkata kaj Klokotnica.

Bojanski natpis od 1258/59 godina- toa e ktitorski natpis za izgradbata na Bojanskata crkva.

Batoevski natpis od vremeto na Mihail II Asen (1246-1256)-ktitorski natpis.

-Isto~ni izvori-

Al Masudi (X vek) arapski istori~ar koj go napial trudot <Zlatni

livadi< koj pretstavuva geografsko istoriski trud vo koj dava podatoci za

Bugarija i Bugarite. Ibn Batrik (vtora polovina na IX i prva polovina na vek). Vo svojata hronika dava podatoci za bugarskata istorija i za bugarsko-

vizantiskite odnosi po smrtta na imperatorot Lav VI Mudriot.

Idrizi ( XII vek) -<Geografija< dava podatoci za stopanskata istorija na balkanskite zemji, pa vo toj kontekst i na bugarskite.

-Anonimna staroosmanska hronika od XV vek- Dava podatoci za turskoto

osvojuvawe na Balkanot vo vtorata polovina na XIV vek, a vo toj kontekst i na

Bugarija. -Mehmed Neri (umrel 1520)- tatko na turskata istorija. <Ogledalo na

svetot< -Po nalog na sultanot Bajazit II vo 1495 godina ja napial ovaa

istorija na osmanliskoto carstvo od najstari vremiwa do XV vek. Negovata

istorija e vistinska riznica na podatoci za balkanskata istorija vo XIV i XV

vek. Govori za bugaro-turskite odnosi vo vtorata polovina na XIV vek, i za turskoto osvojuvawe na Bugarija.

Koxa Husein (umrel kon sredinata na XVII vek)- Vo svojata hronika toj gi opiuva nastanite od sozdavaweto na osmanliskata dràva pa se do 1520 godina. Dava podatoci za turskoto osvojuvawe na Bugarija t. e za bugarsko-turskite

odnosi vo vremeto na Ivan [iman.

Aik paa Zade-<Hronika na osmanskata dràva< kade se opiani

nastanite od najstari vremiwa pa se do krajot na XV-ot vek. Vo nea nao|ame podatoci za prvite turski prodori na Balkanot i ima podatoci za osvojuvaweto

40

na Bugarija, bugaro-turskite odnosi a ima podatoci za srpskata istorija vo XV

vek i za bosanskata istorija vo toj period.

Idriz Bitlisi, Hoxa Saludin, Salak Zade i drugi turski istori~ari koi davaat podatoci za osvojuvaweto na Bugarija.

Dursun beg od XV vek-turski istori~ar koj go napial deloto <Istorija

na sultanot Mehmed II Osvojuva~ot< go opfaa periodot od 1442-1487 godina. Dursun beg dava mnogu podatoci za bugarskata istorija.

-Bugarskata dràva od 681-971 godina-

=Sozdavawe na bugarskata dràva=

Vo sozdavaweto na bugarskata dràva u~estvuvale 2 etnikona: bugarskiot i

slovenskiot. Bugarskiot iako pomalubroen bil dominanten i igral prvostepena uloga vo prvite vekovi od nejzinata istorija. Obi~no se smeta deka so

hristijanizacijata na dràvata vo 60-te godini na IX- ot vek zavrila taa dominacija. Zaradi nivnata uloga vo sozdavaweto na dràvata a i vo nejzinata

istorija potoa se smeta deka treba da se osvrneme podetalno na ovoj etnikon (se misli-na-slovenskiot).

Za potekloto na Bugarite poto~no Turanobugarite koi denes vo naukata uslovno se narekuvaat prabugari postojat povee hipotezi. Denes so sigurnost e

utvrdeno deka prabugarite pripa|ale na Tursko-altajskata jazi~na zaednica kon koja pripa|ale ute i Hunite, Avarite, Oguzite, Pe~enezite, Kumanite i drugi

plemiwa. Nivniot jazik koj pretstavuval osnoven beleg na nivnata etni~ka pripadnost pripa|al kon zapadno-hunskata jazi~na grupa. Najstarata istorija na

Turano-bugarite e tesno povrzana so etni~kata zaednica to se formirala na

Altaj. Tuka se nao|ala pratatkovinata na tursko-altajskata jazi~na zaednica kon koja pripa|ale i Prabugarite. Prvoto preseluvawe na Prabugarite

zapo~nalo pod pritisok na Hunite, poto~no nivnoto razdviùvawe vo II- ot vek vo stepite na Kazahstan, koga eden del od bugarskite plemiwa morale da se

upatat kon Azovsko more. Prvpat vo izvorite se spomenuvaat vo 354 godina vo

eden anonimen rimski hronograf i toa pod nivnoto narodno ime Bulgares.

41

Eden del od bugarskite plemiwa bil vovle~en vo dvièweto na Hunite na

zapad. Vo masata tursko-mongolski plemiwa vo IV i V vek, Bugarite se ute ne

bile izdeferencirani kako poseben etnos. Zatoa vo izvorite se spomenuvaat kako Huni, Kutriguri i sl. Po raspa|aweto na hunskiot plemenski sojuz

Bugarite stanale samostoen politi~ki faktor i prezemale pqa~kaki pohodi protiv Vizantija. Vtoriot del od bugarskite plemiwa koi gi naseluvale

priazovskite stepi se do sredinata na VII-ot vek se nao|ale vo sostav na turskiot kaganat. Po osloboduvaweto od turcite vo 632 godina bugarskite plemiwa od

Azovskoto i Kaspiskoto more na ~elo so hanot Kubrat sozdale golem plemenski sojuz-Golema Bugarija. Ovoj sojuz pretstavuval vrv vo politi~kata organizacija

na Bugarite pred formiraweto na bugarskata dràva. Po smrtta na Kubrat pod

pritisok na napadite na Hazarite, Golema Bugarija se raspadnala. Eden del od Bugarite pod vodstvo na tretiot sin na Kubrat, Asparuh se upatile na zapad kon

Dunav i vo 70-te godini na VII-ot vek gi naselile severnite teritorii na dolen Dunav. Teritoriite ju`no od dolen Dunav bile naseleni od Slovenite.

Ovie teritorii spored podatocite od izvorite gi naseluvale 8 slovenski plemiwa od koi e poznato samo imeto na Severjanite. Koristeji ja zafatenosta

na Vizantija protiv Arabjanite, Bugarite na ~elo so Asparuh prezemale napadi na Vizantija. Po pobedata nad Arabjanite i nivnoto povlekuvawe od Carigrad,

vizantiskiot imperator Konstantin IV (668-685) zapo~nal pripremi za pohod protiv Bugarite.

Pohodot zapo~nal vo letoto 680 godina. Paralelno so vojskata bila

upatena i golema flota koja trebalo da se ukotvi vo deltata na Dunav. Bugarite se zatvorile vo svoite utvrduvawa i izbegnuvale sudiri so ponadmoniot

neprijatel. Od druga strana teko naoruànata vizantiska vojska teko moèla da dejstvuva vo mo~urlivite predeli na dolen Dunav. Otkako

Vizantijcite ne uspeale da gi zazemat bugarskite utvrduvawa zapo~nale da se povlekuvat.

Toga Bugarite izlegle od svoite utvrduvawa i po~nale da ja gonat

vizantiskata vojska nanesuvaji i teki gubitoci. Na toj na~in pohodot na

Konstantin IV predizvikal sprotiven efekt. Bugarite go preminale Dunav i Stara Planina. Bugarite nemale namera da se vratat nazad tuku tuka se naselile. Po naseluvaweto na B. P bugarskite plemiwa gi pot~inile 8- te

slovenski plemiwa i im naloìle plaawe na danok. Pritoa se gubi od predvid faktot deka vo prvite vekovi na bugarskata dràva dominantna uloga imale

Bugarite, dodeka Slovenite imale podredena uloga i ne u~estvuvale vo

rakovodeweto-so-dràvata. Po naloùvaweto na svojata vlast nad okolnite slovenski plemiwa,

42

Bugarite uspeno vojuvale so Vizantija. Na Vizantija ne i ostanalo nito drugo osven da se pomiri so gubeweto na teritoriite severno od Stara Planina

i da sklu~i mir so Bugarite vo letoto 681 godina. So ovoj mir bila priznaena novata dràvna tvorba a Vizantija bila obvrzana kako to piuva Teofan "za

sram na Romeite" da im plaa godien danok. Na toj na~in na teritoriite na Isto~noto Rimsko Carstvo niknala dràvna tvorba koja spored nejzinite

osnova~i go dobila imeto Bugarija. Vo vrska so karakterot na novata dràva vo

bugarskata istoriografija se iskaàni razli~ni misli. Del od bugarskite istori~ari smetaat deka novata dràva bila delo samo na Bugarite. Drugi

bugarskki nau~nici ja razgleduvaat ovaa dràva kako sojuz na Bugari i Sloveni odnosno dràva koja bila izgradena na federativni osnovi, kade Bugarite

imale rakovodna funkcija. Treta grupa nau~nici smetaat deka taa bila prodolènie na Kubratovata Golema Bugarija i na dràvata na hanot Asparuh.

Taka na primer Teofan koga govori za odnosite na Bugarite so Slovenite go

naveduva izrazot hipopacto contas- danok. Istiot ovoj termin Teofan go

upotrebuva malku podolu vo svojot trud vo koj izvestuva deka vizantiskiot car

Konstantin IV se obvrzal da im plaa danok na Bugarite. Pritoa Slovenite gi za~uvale svoite teritorii, vnatrenata samouprava i etni~kata posebnost.

Sami si izbirale svoi knezovi. Vo izvorite od VII-IX vek jasno se razgrani~uvaat

Bugarite od Slovenite koi bile daleku pobrojni od niv i ja so~inuvale osnovnata masa na naselenieto vo dràvata. Toa dovelo do postepeno

naloùvawe na nivniot jazik, bitot i kulturata, poradi to dràvata dobivala se povee slovenski beleg. Na ~elo na novoosnovanata dràva zastanal hanot

Asparuh (681-700) a za prestolnina na novoosnovanata dràva bila opredelena Pliska. Granicite na dràvata vo ovoj po~eten period teko e da se odredat.

Sigurno e deka na istok se protegale do Crno more, na jug do Stara Planina, na

zapad do rekata Timok i Avarskiot kaganat a na sever do Dunav i Karpatite. Na severoistok grani~ela so Hazarskiot kaganat. Prvite godini po sklu~eniot mir

so Vizantija po smrtta na Konstantin IV se po~ituval mirovniot dogovor.

Noviot vizantiski imperator Justinijan II (685-695) ja prefrlil kowanicata od Mala Azija vo Trakija i vo 688/89 zapo~nal ofanziva protiv Bugarite i

Sklaviniite. Pritoa gi porazil Bugarite i prodrel se do Solun. Me|utoa na

vraawe kon Carigrad,vizantiskata vojska bila pre~ekana vo zaseda od Bugarite i porazena. Poslednite godini od vladeeweto na Asparuh ne se dovolno

rasvetleni. Se smeta deka Bugarija bila napadnata od Hazarite i Asparuh zaginal vo borbata protiv niv. Vo sekoj slu~aj Bugarija uspeala da gi zajakne

svoite pozicii i da gi stabilizira granicite so sosednite dràvi -Vizantija, Avarskiot i Hazarskiot kaganat.

43

-Bugarskata dràva vo VIII-ot vek-

Po smrtta na Asparuh, na ~elo na dràvata dool Tervel (700-721) za kogo se smeta deka bil sin na Asparuh. Vo negovo vreme bugarskata dràva

prodolìla da gi jakne svoite pozicii na Balkanot. Vo prilog i odela i situacijata vo Vizantija koja bila zafatena so vnatrena kriza koja

predizvikala nestabilnost na carskata vlast.

Tervel ja koristel vakvata situacija. Imeno ute vo 695 godina so

zagovor bil simnat od prestolot Justinijan II, a na ~elo na dràvata zastanal Leontij (695-698). Otkako bil osakaten so se~ewe na nosot Justinijan bil

ispraten vo Hersones na Krim. No vo po~etokot na VIII vek uspeal da izbega najprvin kaj Hazarite, a kon krajot na 704 pristignal vo Bugarija i pobaral

pomo od Tervel da se vrati na prestolot. Tervel go prifatil negovoto barawe i esenta so golema bugaro-slovenska vojska se pojavil pred yidinite na

Konstantinopol. Justinijan tajno vlegol vo gradot i go prezel carskiot prestol. Vladeel so prekarot Rinotmet, so otse~en nos (705-711). Za pruènata

pomo Tervel bil bogato nagraden. Me|u drugoto ja dobil visokata titula kesar

koja po rangot bila vedna zad carskata.

Toa bilo po prvpat eden stranski vladetel da ja dobie ovaa visoka

titula. Tervel so ovaa titula sedel na tronot do vizantiskiot car i primal zaedno so nego pozdravi od vojskata i vizantiskiot narod. Pokraj toa Tervel

dobil i bogati podaroci a ja dobil i oblasta Zagora to se protegala ju`no od Stara planina i gi zafaala zemjite zapadno od Crno more. Toa pretstavuvalo

prvo teritorijalno proiruvawe na bugarskata dràva ju`no od Stara planina.

Otkako uspeal da se zacvrsti na prestolot Justinijan II zapo~nal vojna so

Bugarija za da gi istera Bugarite od Zagora. Me|utoa vo bitkata vo Trakija, Vizantijcite bile porazeni. Koristeji ja nesredenata situacija vo Vizantija,

Tervel vo 712 godina navlegol vo Vizantija i dool re~isi do Carigrad. Otkako nagrabal bogat plen se vratil vo Bugarija. Zaradi slabosta

predizvikana od ~estite vnatreni sudiri i promeni na prestolot, Vizantija ne bila vo sostojba da im se sprotistavi na Bugarite i sklu~ila so niv mir vo

716 godina.

Spored ovoj mir Vizantija bila prinudena da napravi novi otstapki vo

Trakija, prodolìla da i plaa godien danok na Bugarija, potoa me|usebno priznavawe na politi~kite begalci itn. Po sreduvaweto na odnosite so

Bugarija, Vizantija se nala pred nova golema opasnost. Vo avgust 717 godina

zapo~nala nova golema opsada na Carigrad od Arabjanite. Vizantijcite ja dobile bitkata i ja unitile neprijatelskata flota. Pritoa od golemo zna~ewe

44

bila i pomota na Bugarite. Na povik na vizantiskiot car Lav III Siriec (717-741) hanot Tervel zastanal na stranata na Vizantija i gi napadnal Arabjanite

od grb. Na 15 avgust 718 godina Arabjanite bile prinudeni da se povle~at.

Istorijata na bugarskata dr`ava od arapskata opsada do sredinata na VIII vek e poznata mnogu malku.

Ne e mo`no poprecizno da se utvrdi nitu redot na vladeewe na

bugarskite vladeteli. Glavnite izvori Teofan i Nikifor se do 756 godina ne

davaat nikakvi podatoci. Edinstveno e spomnuvaweto na Kormesij od strana na

Teofan za kogo se smeta deka go nasledil Tervel na prestolot i deka vladeel od

(721-738). Se smeta deka negov naslednik bil kanot Sevar (738-753/4). Sevar bil posledniot pretstavnik na poznatiot rod Dulo na koj mu pripa|ale site

prethodni vladeteli. Vo vtorata polovina na VIII vek nastanala presvrtnica vo

vizantisko-bugarskite-odnosi. Vizantija ja stabilizirala svojata nadvorena i

vnatrena polo`ba. Naslednikot na Lav III, negoviot ambiciozen i voinstven

sin Konstantin V (741-775) vo 755 zapo~nal da gi utvrduva pograni~nite gradovi vo Trakija.

Na vakvite merki hanot Vineh (754-760) odgovoril so napad na

vizantiskite teritorii vo 756 godina. Konstantin V ja smetal Bugarija za glaven vizantiski neprijatel, protiv koj prezel 9 pogolemi ili pomali pohodi.

Bugarskata vojska predvodena od Vineh prodrela vo Trakija, dola do Dolgiot yid no tuka bila do~ekana i porazena od Vizantijcite. Vedna potoa

Konstantin V prezel pohod protiv Bugarija. Pritoa Bugarite bile porazeni i prinudeni da sklu~at mir spored koj gi zagubile site teritorii ju`no od Stara

planina. Vojnata pome|u dvete dr`avi ute povee se razgorela koga vo

Bugarija dool kanot Telec (760-763). Toj bil pretstavnik na najborbenite i najagresivni boljarski krugovi koi ne im bile mnogu nakloneti na Slovenite. Poradi toa ogromna masa Sloveni (208. 000) ja naputila Bugarija i preminala

na stranata na Vizantija.

So vizantiska dozvola Slovenite bile naseleni vo Mala Azija vo oblasta Bitinija. Nabrzo po doa|aweto na prestolot Telec zapo~nal ofanzivni dejstva

protiv Vizantija. Na toa Konstantin V odgovoril so golema voena ekspedicija. Reava~kata bitka se odigrala vo avgust 763 godina blizu gradot Anhijal i

zavrila so katastrofalen poraz na Bugarite. Ovaa golema pobeda, najgolema

vo svoeto vladeewe Konstantin V ja proslavil so triumfalno vleguvawe vo

Carigrad i sve~eni igri na Hipodromot. Zaradi pretrpeniot poraz kanot Telec bil simnat od prestolot i ubien. Po negovata smrt Bugarija vo tek na povee

godini bila potresuvana od vnatreni borbi i sudiri okolu prestolot pome|u provizantiskata i antivizantiskata struja me|u boljarite. Vo tek na nekolku

45

godini na bugarskiot prestol se smenile povee vladeteli: Sabin, Umar, Toktu,

Pagan i duri so doa|aweto na vlast na hanot Telerig (770-777) Bugarija uspeala

da se sozeme i da ja povrati svojata borbena-sila.

Prvite godini od vladeeweto na Telerig, vladeel mir so Vizantija koj bil iskoristen za vnatreno zacvrstuvawe na dràvata. Vakvata situacija

traela se do 774 godina koga Konstantin V prezel nov pohod protiv Bugarite. Vizantiskata kopnena vojska se upatila od jug a vizantiskiot imperator so 2000

korabi se upatil kon ustieto na Dunav no do tamu ne stignal. Vo Varna pristignale pratenici na Telerig so predlog za mir koj bil prifaten od

imperatorot. Me|utoa mirot imal kratok vek na traewe. Esenta 774 godina bugarskiot vladetel pripremil voena ekspedicija od 12 000 vojnici i ja

ispratil da ja pot~ini Verzitija a nejzinite ìteli da gi preseli vo Bugarija. Celta na ovoj potfat bila da se zgolemi brojot na ìteli na Bugarija koj bil

zna~itelno namalen poradi pohodite na Konstantin V. Za takvite nameri bil izvesten vizantiskiot imperator koj so golema vojska (80 000) gi presretnal i gi

porazil Bugarite kaj Litohorija i gi prinudil da se povle~at. Vo 775

Konstantin V prezel nov pohod protiv Bugarite no ne uspeal da go zavri bideji po~inal. So toa zavril sigurno eden od najtekite i najsudbonosni periodi od istorijata na mladata bugarska dràva, period vo koj Vizantija

predvodena od Konstantin V so site sili nastojuvala da ja uniti bugarskata dràva. Bugarija go izdràla èstokiot vizantiski pritisok i uspeala da ja

za~uva nezavisnosta. Vo naredniot period e prodolì nejzinoto

stabilizirawe kako na vnatreen taka i na nadvoreen plan.

Kanot Telerig i pokraj toa to so dosta uspeh ja vodel politikata kon

Vizantija zavril neslavno. Zaradi vnatrenite nesoglasuvawa i sudiri pome|u oddelnite boljarski strui toj bil prinuden da ja naputi zemjata i

prestolot i da se zasolni kaj Lav IV (775-780). Na bugarskiot prestol se iska~il

Kardan (777-803). Uspeal da ja smiri situacijata vo zemjata i da ja zacvrsti

svojata vlast. So Vizantija vladeel prividen mir. Zafatena so borbite protiv Arabjanite vo Mala Azija,Vizantija nemala nitu vreme nitu sili poaktivno da

se angaìra na Balkanot. Konstantin VI (780-797) vo bitkata kaj Markela letoto 792 godina so svojata vojska pretrpel teòk poraz. So ovaa pobeda

Bugarite vo golema mera gi zacvrstile svoite pozicii a Vizantija bila

prinudena da sklu~i mir i da plaa danok. Malku vreme podocna Konstantin VI

otkaàl da go plaa ovoj danok i vo 796 prezel nov pohod protiv Bugarite, no do

direkten oruèn sudir ne dolo. Taka pominale celi 17 dena a potoa se povlekle sekoj na svoja strana.

46

-Bugarskata dràva vo IX-ot vek-

IX-ot vek pretstavuva period na natamono jaknewe na bugarskata dràva i period na teritorijalno proiruvawe so koj Bugarija e se naredi vo redot na

najpoznatite dràvi vo togana Evropa. Vo po~etokot na IX-ot vek na ~elo na

bugarskata dràva zastanal hanot Krum (803-814) koj se smeta za rodona~alnik na nova dinastija na koja i pripa|ale najpoznatite vladeteli od periodot na prvoto bugarsko carstvo. Na po~etokot na negovoto vladeewe se slu~ile golemi

politi~ki prekrojuvawa na kartata na Evropa. [ireji se kon istok Frankite

dole vo neposredna blizina na bugarskite zemji. Vo po~etokot na IX-ot vek

Frankite go unitile Avarskiot kaganat i izbile na dolen Dunav. Krum gi napadnal oslabenite sili na Avarite, gi pobedil i gi proiril granicite na

Bugarija na severozapad kon teritoriite na sreden Dunav i Tisa i osven teritoriite na Avarite vo Panonija gi pot~inil i teritoriite na tamonite

slovenski plemiwa od koi ni se poznati imiwata na Timo~anite, Brani~evcite

i-dr. Novite osvojuvawa osobeno vo isto~niot del na Avarskiot kaganat dovele

do golem plen i ja zgolemile materijalnata mo na upravuva~kata bugarska struktura,a osobeno na kanot. Se zgolemilo ekonomskoto,voenoto i politi~koto

zna~ewe na Bugarija koja sega stanala treta po golemina dràva vo togana Evropa, vedna po Vizantija i Frane~koto-carstvo.

Nabrzo potoa dolo do obnovuvawe na vojnata so Vizantija. Bugarskata vojska vo 808 godina navlegla vo Strumskata oblast, a 809 po kratka opsada bila

osvoena Serdika- vaèn vizantiski strategiski i politi~ki centar.

Osvojuvaweto na Serdika imalo golemo zna~ewe za bugarskata dràva i nejzinoto proiruvawe kon centralnite balkanski prostori odnosno zapadnite

delovi na Vizantija. Za da go spre~i toa, Nikifor I Genik (802-811) prezel niza merki. Me|u drugoto naseluval vo pograni~nite oblasti so Bugarija kolonisti

od Mala Azija i gradel tvrdini kon Bugarija. Prezemal voeni akcii no so ograni~en karakter i sl. Duri otkako dobro se pripremil vizantiskiot

imperator zapo~nal golema voena akcija protiv Bugarija. Maj 811 godina golemata vizantiska vojska navlegla vo Bugarija. Bugarskiot vladetel Krum

ponudil mir koj bil odbien od Vizantijcite. Vizantiskata vojska ja pominala Stara planina i ja osvoila Pliska. Otkako ja opqa~kal i zapalil

prestolninata, zaedno so dvorcite na hanot Krum, vizantiskiot imperator se upatil kon jug. Prethodno povtorno ja odbil ponudata na Krum za sklu~uvawe

mir. Za toa vreme Krum zasileno se podgotvuval da im se sprotistavi na

Vizantijcite. Vooruìl se to bilo sposobno za vojna (pa i ènite), gi utvrdil preminite na Stara planina a povikal napomo mnogubrojni avarski odredi i

47

slovenski--plemiwa. Na 26 juli 811 godina Bugarite se sputile od ridovite i nenadejno vo

rani zori od site strani ja napadnale vizantiskata vojska. Vo bitkata to se odigrala na Vrbi~kiot prood po tekot na rekata Kam~ija zaginal najgolemiot

del od ogromnata vizantiska vojska me|u koi i imperatorot. Me|u malkutemina to uspeale da se spasat od ovoj straoten kole` se nao|al i sinot na Nikifor,

Stavrakij koj bil teko ranet vo bitkata, no uspeal da se zasolni vo

Adrijanopol. Kako to izvestuva Teofan po naredba na Krum, glavata na Nikifor bila nabiena na kolec i nekolku dena pokaùvana kako trofej.

Potoa po stariot varvarski obi~aj, ~erepot bil is~isten i okovan odnadvor so srebro. Od taka prigotvenata ~aa Krum so gordost piel na gozbite

a so nea gi ~estel i slovenskite knezovi. Po porazot Vizantija se nala vo

mnogu teka situacija, no i Krum ne bil vo sostojba po pobedata da ja prodolì vojnata, bideji zemjata bila opustoena i trebalo vreme da se sredi

situacijata. Od tie pri~ini duri proletta narednata godina (812) Krum napadnal na Vizantija i po kratkotrajna opsada go osvoil Develt na Crno more.

Otkako ja razurnal tvrdinata, negovite ìteli zaedno so episkopot na gradot gi preselil vo Bugarija. Bugarskite napadi vo Trakija prodolìle

predizvikuvaji panika me|u vizantiskoto naselenie. Esenta istata godina

(812) Krum i ponudil na Vizantija sklu~uvawe mir, iznesuvaji gi svoite uslovi

vo ultimativna forma. Poradi toa vizantiskiot imperator Mihail I Rangabe (811-813) ja odbil bugarskata ponuda. Krum gi prodolìl voenite dejstva i vo

noemvri 812 godina go osvoil mnogu va`niot grad Mesemvrija (den. Nesebar),

kade pokraj kupitata zlato i srebro vo bugarski race padnalo i tajnoto vizantisko oru`je ”gr~kiot ogan”. Vojnata prodolìla i vo 813 godina.

Bugarskata vojska povtorno navlegla vo Trakija i kaj mestoto Versinikija izvojuvala nova pobeda nad Vizantijcite. Sega patot na bugarskiot vladetel kon

Carigrad bil otvoren. Eden del od bugarskata vojska go opsednal Odrin, dodeka Krum so glavninata od vojskata dool pred yidinite na Carigrad. Nemoen pred

cvrstite carigradski yidini Krum mu ponudil na Lav V Ermenec (813-820) da se sostanat i da se dogovorat okolu uslovite za sklu~uvawe mir. Predlogot bil

prifaten no po se izgleda Vizantijcite ne mislele seriozno da pregovaraat. Pripremile plan spored koj za vreme na sostanokot Krum trebalo da bide

likvidiran. Me|utoa planot ne uspeal a Krum gneven poradi podmolnosta na Vizantijcite, go opustoil delot okolu Carigrad, i go osvoil Adrijanopol.

Negovite ìteli gi preselil preku Dunavskite bugarski teritorii. 814 godina

Krum zasileno se podgotvuval za pohod na Carigrad. Na svoja strana privlekol golem broj Sloveni, kako i mnogubrojni avarski odredi. Pokraj toa bile

48

podgotveni mnogubrojni spravi za razbivawe na yidinite Me|utoa vo tekot na pripremite na 13 april 813 godina Krum nenadejno po~inal. Pokraj nadvoreno

politi~kite uspesi koi dovele do zna~itelno proiruvawe na bugarskata dràva, hanot Krum imal golemi zaslugi za vnatreno-politi~koto ureduvawe

na dràvata. Negovoto zakonodavstvo e za~uvano vo eden podocneèn izvor od X- ot vek < Leksikonot na Svidas<. Zakonite ja titele privatnata sopstvenost,

vrvnite sloevi vo dràvata koi uspeale da se zbogatat blagodarenie na uspenite vojni to gi vodel Krum. Zakonite na Krum vaèle za celata

teritorija na Bugarija. Na toj na~in vo praven pogled za prvpat bile izedna~eni

site podanici na dràvata. Nivnite stari obi~ajni prava bile ukinati i site bile dol`ni da se pot~inuvaat na novite zakoni. Krum gi postavil i osnovite

na novoto administrativno ureduvawe na bugarskata dràva. Vo natpisot na hanot Krum najden vo mestoto Hambarli- (Malo Mirovo) se naveduvaat imiwa na

upravnici na poedini delovi od bugarskata dràva. Stanuva zbor za bugarskite teritorii vo Trakija koi bile podeleni na tri dela i bile dadeni na

upravuvawe na istaknati bugarski velikodostojnici me|u koi se nao|al i bratot na-------Krum.

Naslednikot na Krum na bugarskiot prestol, negoviot sin Omurtag (814-

831) ja prodolìl vojnata so Vizantija no vo reava~kata bitka vo Trakija (814) Bugarite pretrpele teòk poraz. Ovoj neuspeh go nateral bugarskiot vladetel da ja smeni politikata i da zapo~ne pregovori za mir so Vizantija. Vo

815 godina bil sklu~en 30 godien mir, koj bil mnogu povolen za Bugarija, bideji so nego bilo ozakoneto prisoedinuvaweto kon bugarskata dràva na

eden del od Trakija. Granicata pome|u dvete dràvi odela po Trakija dol` t. n

Golem nasip od Develt do Makrolivada odnosno pome|u Odrin i Plovdiv, a ottamu svrtuvala na sever kon Balkanskite planini. Mirnite odnosi

vospostaveni so 30-godiniot mir bile po~ituvani od dvete strani i toa ne samo vo vremeto na Omurtag, tuku i po nego se do vladeeweto na hanot Presijan.

Dogovorot bil obnoven so noviot vizantiski imperator Mihail II (820-829). I ne samo toa, Omurtag u~estvuval kako vizantiski sojuznik vo zaduuvaweto na

vostanieto na Toma Sloveninot. Letoto 823 godina vojskata na Omurtag se upatila kon Carigrad koj ute od krajot na 821 bil opsaden od vostanicite.

Toma bil prinuden da ja krene opsadata i da se zavrti protiv Bugarite to mu doa|ale od grb. Vostanicite bile porazeni a nabrgu potoa bil faten i

likvidiran Toma Slovenot. Vo me|uvreme bile zagrozeni severo-isto~nite granici na bugarskata dràva od Hazarite. Poradi toa vo 824 godina bil

prezemen pohod, Hazarite bile naterani da se povle~at i severoisto~nata granica na Bugarija bila vostanovena na rekata Dwepar.

49

Mnogu poseriozni problemi Omurtag imal na severozapadniot del na bugarskata granica koi bile predizvikani od dvièweto na plemiwata

Timo~ani i Obodriti koi vo 818 gi naputile Bugarite i ja priznale vlasta na frane~kiot car. Poradi toa dolo do oruèn sudir so frane~kata dràva koj

ne prerasnal vo pogolema vojna. Bugarskata flota vo 827 i 829 godina navlegla po Dunav vo Panonija i ja vospostavila svojata vlast nad ovie slovenski

plemiwa. Omurtag projavil zna~itelna aktivnost na vnatreno politi~ki

plan. Vo administativen pogled ja prodolìl politikata na tatko mu. Plemenskite knezovi na Timo~anite, Obodritite i Brani~evcite bile

zameneti so bugarski upravnici. Dràvata ute vo negovo vreme bila podelena na komitati. So niza politi~ki i administrativni merki Omurtag nastojuval

da ja centralizira dràvata, koja bila podelena na vnatreni i nadvoreni zemji. Vo prvata spa|ala Pliska i okolnite teritorii, dodeka vo vtorata

spa|ale pograni~nite oblasti. Vo vnatrenite teritorii dejstvuvale vnatreni (i~irgu bojlari) a vo pograni~nite zemji na dràvata nadvoreni

boljari.

Pokraj kanot kako vrhovni rakovodni organi se javuvaat negovite prvi pomonici-kavhanot i i~irgu boljarot. Vo dràvata na Omurtag Slovenite

vee go so~inuvale pogolemiot del od naselenieto,i bugarskiot vladetel moral da smeta na toj fakt. Bugarskata aristokratija zapo~nala postepeno da se

slovenizira vo dràvnata hierarhija. Spored nekoi vizantiski izvori hanot Omurtag na po~etokot od svoeto vladeewe èstoko gi progonuval hristijanite.

Prvi `rtvi na takvata negova politika bile vizantiskite zarobenici deportirani ute vo vremeto na Krum.

Izvestuvawata na bugarskite izvori za progonite na hristijanite od

strana na Omurtag moèbi se preterani no tie se mnogu va`ni bideji vo vremeto na Omurtag, hristijanstvoto po~nalo da se iri vo bugarskata dràva.

Edna od najzna~ajnite segmenti na Omurtag e negovata grade`ni~ka dejnost. Bila obnovena razurnatata prestolnina Pliska. Bile izgradeni nov dvorec na

hanot, paganski hram i drugi zgradi. Pliska bila ogradena so yidini so debelina od 2,6 metri. Pokraj toa Omurtag izgradil most i dvorec na rekata Tisa kako i

dvorec na Dunav. Za da gi ovekove~i svoite dela, kako i spomenite na svoite bliski sorabotnici i voeni komandanti, Omurtag ostavil mnogu natpisi na

gr~ki jazik: Madarskiot kowanik, âtalarskiot natpis, Trnovskiot-natpis-i-dr.

Po smrtta na Omurtag na prestolot se iska~il negoviot najmal sin

Malamir (831-836). Za negovoto vladeewe ima malku podatoci vo izvorite. Se smeta deka bil maloleten pa zatoa upravuval so regent- star boil, kavhanot-

50

Isbul. Se smeta deka vo negovo vreme kon Bugarija bil vklu~en Filipopol. Vo

836 godina dolo do naruuvawe na mirot so Vizantija, prito kako odgovor na napadot na vizantiskiot imperator Teofilo (829-842) bugarskata vojska

predvodena od Malamir i Isbul ja opustoila okolinata na Adrijanopol i go osvoila Plovdiv. Vo bugarskata istoriografija po ova praawe postoi i drugo

mislewe, spored koe-Omurtag-go-osvoil-Plovdiv.

Na vnatreen plan Malamir gi zasilil progonite na hristijanite. Edna od `rtvite bil Enkarota- negoviot postar brat koj go primal

hristijanstvoto od vizantiskite zarobenici i ne sakal da se otkaè od nego, pa zatoa bil likvidiran. Hanot Malamir ja prodolìl grade`ni~kata dejnost na

Omurtag. Po naredba na kavhanot Izbul bil izgraden vodovod za prestolninata Pliska. Po toj povod vladetelot organiziral golema narodna veselba. Za ovoj

potfat za~uvan e tekst na gr~ki jazik. Po smrtta na Malamir na prestolot se

iska~il Presijan (836-852) vnuk na Omurtag.

Presijan kako i ~i~ko mu Malamir bil maloleten. Od po~etokot so

dràvata upravuval so regent- kavhanot Izbul. Presijan go smenil politi~kiot kurs na negovite prethodnici vo nadvorenata politika, i gi obnovil napadite

na Vizantija. Koristeji ja borbata na Vizantija so Arabjanite vo Mala Azija, Bugarite vo 837 godina navlegle vo isto~na Makedonija i gi osvoile

teritoriite na Smoqanite isto~no i severoisto~no od Solun so gradot Filipi, kade naredil da se podigne natpis na kamen vo ~est na pobedata. Od 839-842

godina Bugarite vojuvale protiv svoite zapadni sosedi Srbite. Poveeto od

srpskite plemiwa vo ovoj period bile obedineti pod vlasta na knezot Vlastimir. Spored Porfirogenit vojnata ja zapo~nal Presijan so cel da gi

proiri granicite na Bugarija kon zapad. No vo istoriografijata postoi inicijativa deka inicijator na ovaa vojna bila Vizantija. Vo sekoj slu~aj poznat

e rezultatot od ovoj sudir. Vojnata zavrila neuspeno za Bugarite koj po 3-godino vojuvawe morale da se povle~at. Otkako gi sredila odnosite so

Arabjanite so sklu~uvawe mir od 845 godina Vizantija se obidela da gi povrati teritoriite na Balkanot. Vizantijcite se zadovolile samo so vospostavuvawe

na vlasta pokraj Egejskoto more, dodeka ostanatite teritorii vo Makedonija i Rodopskata oblast ostanale i ponatamu pod Bugarite. Vnatrenata politika na

kanot Presijan ne e poznata. Toj ne ja sledel antihristijanskata politika na negovite prethodnici Omurtag i Malamir. Bugarija prodolìla da gi jakne

svoite pozicii na Balkanskiot poluostrov i vo togana Evropa, kade nejzinata

politika se vrednuvala mnogu visoko, vedna zad Vizantija i Frane~kata dràva.

51

-Boris I i pokrstuvaweto na Bugarite-

Po smrtta, Presijan go nasledil negoviot sin kanot Boris I (852-889). Na samiot po~etok od negovoto vladeewe izbuvnal sudir pome|u Bugarija i

Isto~noto Frane~ko kralstvo (853). Pri~inite za sudirot ne se poznati. Bugarite bile porazeni a so samoto toa nivnite pozicii na sreden Dunav bile

razniani. Vo 855/56 izbuvnala nova bugarsko-vizantiska vojna. Predvodeni od

imperatorot Mihail III (842-867) i od kesarot Varda, Vizantijcite navlegle na

teritorijata na Bugarija i kako rezultat na uspenite dejstva po dolinata na Marica i Crnoto more go osvoile Plovdiv, oblasta Zagora, kako i

crnomorskite gradovi Develt, Anhijal i Mesemvrija. Vo vremeto na Boris bugarskata vlast ja priznale Sklaviniite vo centralna i zapadna Makedonija,

kako i delovi od Albanija. Toa se slu~ilo vo prvite 10 godini od vladeeweto na

Boris. Vo po~etokot na 60-te godini od IX-ot vek na evropskiot jugoistok dolo-do-novo-grupirawe-na-silite. Jakneweto na Velikomoravskata dràva gi zagrozuvalo interesite na

Ludvig Germanski i na hanot Boris. Poradi toa vo 862 godina pome|u Bugarija i

isto~nata Frane~ka dràva bil sklu~en voen sojuz protiv moravskiot knez Rostislav, i upravnikot na Karantanija Karloman. Nao|aji se vo vakva

situacija Velikomoravskata dràva sklu~ila sojuz so Vizantija. Za da mu pomogne na Rostislav, i da gi odvrati Bugarite od napadot na Velika Moravija,

Vizantija vo po~etokot na esenta 863 godina napadnala na Bugarija. Voenite dejstva ne traele dolgo i nabrzo potoa bil sklu~en mir. Spored vizantiskite

izvori Bugarite bile dol`ni da go raskinat sojuzot na Bugarija so Ludvig Germanski, a Bugarite se obvrzale da go primat hristijanstvoto. Pokraj

vizantiskite izvori podatoci za toa davaat i nekoi zapadni hroniki. Od

formiraweto na dràvata vo 681 pa se do sredinata na IX- ot vek paganskite

obi~ai na Bugarite i Slovenite pretstavuvale tit protiv Vizantija.

No so tek na vreme ovie religii stanale pre~ka za ponatamoniot razvoj

na dràvata, osobeno za zacvrstuvawe na nejziniot me|unaroden presti`. Kon

sredinata na IX- ot vek re~isi site zemji na Zapadna Evropa go primile hristijanstvoto, a onie dràvi koi se ute imale paganska religija bile potcenuvani i na niv bilo gledano so nedoverba. Za da se nadmine takvata

sostojba kako neminovna se naloùvala potrebata od nejzino priklu~uvawe kon

evropskiot hristijanski svet koj bil nositel na nova povisoka za svoeto vreme religija vo sporedba so vee izìveanite paganski kultovi. Postoeweto na

52

oddelni paganski kultovi pretstavuvalo osnovna pre~ka za zbliùvawe na Bugarite i Slovenite i go ko~elo zbliùvaweto na tie dve etni~ki zaednici.

Pri vakvi objektivni pretpostavki, voveduvaweto na hristijanstvoto vo Bugarija pretstavuvalo zakonomeren akt, za koe se ~ekalo soodveten zgoden

povod i povolni uslovi. Ute pred zvani~noto pokrstuvawe, hristijanstvoto imalo svoi privrzanici vo Bugarija. Toa proniknalo i vo redovite na

vladea~kata dinastija.

Najmnogu privrzanici hristijanstvoto imalo me|u Slovenite vo Trakija i Makedonija, koi podolgo vreme se nao|ale pod vlasta na Vizantija. Koga ovie

teritorii bile osvoeni od Bugarite, tamonite Sloveni vo golema mera bile hristijanizirani. Nastanite okolu samoto pokrstuvawe spored vizantiskite

izvori se odvivalo na sledniot na~in: najprvin bile pokrsteni pratenicite na knezot Boris koi dole esenta 863 godina vo Carigrad da pregovaraat za

sklu~uvawe mir so Vizantija, a po niv Carigradskata patrijarija ispratila vo Bugarija episkop i mnogu svetenici i monasi koi dobile zada~a da go izvr~at

pokrstuvaweto vo Bugarija. Vo 864 godina vizantiskoto duhovenstvo go

zapo~nalo pokrstuvaweto koe vo svojata sutina moè da se okarakterizira kako prva etapa od pokrstuvaweto na Bugarija. Boris ne mu dal posve~en

karakter na pokrstuvaweto; duri i toj samiot bil tajno pokrsten i go primal imeto na svojot kum-Mihail, a izgleda paganskata titula kan bila zameneta so

titulata knez. Zaedno so Boris vo 864 godina bile pokrsteni aristokrstijata i vrvnite sloevi vo dràvata. Pokrstuvaweto ne odelo taka lesno. Del od

aristokratijata i narodot odbile da go primat hristijanstvoto i ja zadràle starata paganska religija. Protiv Boris bila organizirana silna opozicija.

Nezadovolstvoto prerasnalo vo otvoren bunt koj izbuvnal vo 865 godina i ja zafatil celata zemja. Site 10 komitati stanale vo odbrana na starite bogovi.

Buntovnicite se upatile kon Pliska so cel da go simnat Boris od prestolot i

da go zaprat ireweto na hristijanstvoto. Sleduvala surova presmetka so voda~ite na buntot. Bile likvidirani 52-ca veliki boljari, a celosno bile

uniteni i nivnite semejstva. Po zaduuvaweto na buntot na boljarite bile otstraneti site pre~ki za natamonoto irewe na hristijanstvoto vo Bugarija,

koe stanalo oficijalna i zadolìtelna religija za site nejzini ìteli.

Vo vrska so pokrstuvaweto na Bugarite kaj vizantiskite istori~ari i

hroni~ari, a i kaj zapadnite avtori se za~uvani golem broj legendarni raskazi vo razli~ni varijanti. Toa o~igledno govori za golemata popularnost i

zna~eweto na ovoj ~in koj ostavil golem vpe~atok na sovremenicite, a i na

podocne`nite avtori. Pokrstuvaweto na Bugarija, nesomneno e nastan od ogromno zna~ewe koj e se odrazi na natamoniot razvitok na socijalnata,

53

etni~kata i kulturnata istorija na Bugarija vo sredniot vek. Voveduvaweto nova religija pretstavuvalo silen pottik na natamoniot razvitok na

feudalnite odnosi. So primaweto na hristijanstvoto se zgolemil me|unarodniot presti` i avtoritet na bugarskata dràva. Taa ednostavno sega

se naredila vo redot na razvienite evropski hristijanski dràvi.

So hristijanizacijata bile sozdadeni povolni uslovi za nadminuvawe na procesot na etni~kite razliki me|u Bugarite i Slovenite. Se sozdale uslovi za

meawe na bugarsko-slovenskata narodnost od koja podocna e se formira bugarskata nacija. Bugarite so tek na vreme re~isi celosno e se pretopat vo

slovenskata masa, a nivniot turanski jazik postepeno e is~ezne. Vo deneniot bugarski jazik ostanale samo ute okolu 15 zborovi od turano-bugarskiot jazik

me|u koi: beleg, boqar, bel~uk, ~ertok, kumir; imiwata: Boris, âvdar, Bojan i dr. (kako to smetaat bugarskite nau~nici). Kone~no hristijanizacijata im

ovozmoìla na Bugarite da go usvojat kulturnoto nasledstvo sozdavano vo minatoto, so~uvano vo bogatata kulturna, materijalna i duhovna kultura i

istoto toa nasledstvo da go zbogati so sozdavawe na sopstveni kulturni

vrednosti.

I pokraj o~iglednite prednosti to gi imalo pokrstuvaweto za

bugarskata dràva Boris Mihail ostanal razo~aran. Vizantija nastojuvala da ja stavi bugarskata crkva pod uprava na gr~ki svetenici i da ja pot~ini na

Carigradskata patrijarija, dodeka Boris sakal negovata mlada crkva da dobie celosna samostojnost pod uprava na sopstven-arhierej.

Za ostvaruvawe na vakvata svoja cel, Boris se obidel da go iskoristi

sopernitvoto pome|u Carigradskata i Rimskata crkva koe po bugarskoto pokrstuvawe povtorno se razgorelo. Bideji negovite èlbi ne bile prifateni

od Vizantija, toj se obratil do Rim i do Ludvig Germanski. Za taa cel vo 866 godina vo Rim bilo isprateno bugarsko pratenitvo. Za papata Nikola I toa

bilo dobra prilika da ja odvoi Bugarija od Carigrad i da ja stavi pod rimska jurisdikcija. Vo noemvri 866 vo Bugarija zaedno so bugarskite pratenici bile

isprateni rimski legati. Tie ja obikolile cela Bugarija. Go propovedale hristijanstvoto, gi pokrstuvale ute nepokrstenite ìteli na Bugarija,

osvetuvale novi podignati hristijanski hramovi: crkvi i manastiri. Vo po~etokot na 867 godina vo Bugarija pristignalo i brojno germansko

svetenstvo sostaveno od |akoni i prezviteri za da go pomagnat procesot na hristijanizacija. Me|utoa germanskite svetenici ne se zadràle dolgo vo

Bugarija i nabrzo se vratile doma. Imeno vo Bugarija tie gi zateknale legatite

na papata koi vee imale organizirano iroka dejnost,pa nivnoto prisustvo vo Bugarija se pokaàlo kako sosema nepotrebno. Me|utoa i nadeìte to gi

54

polagal Boris vo sorabotkata so Rim ne se ispolnile. Vrskata so Rim ni najmalku ne go pribliìle do negovata osnovna cel: sozdavawe samostojna

bugarska crkva. Boris na tri pati predlagal kandidati za poglavari na bugarskata crkva. No negovite predlozi bile odbieni od rimskiot papa Nikola

I i negoviot naslednik Hadrijan II. Vo me|uvreme Carigradskata patrijarija pravela obidi povtorno da ja pridobie Bugarija.

Knezot Boris ispratil svoi pratenici na Vselenskiot sobor vo oktomvri 869 godina to se odràl vo crkvata Sv. Sofija vo Carigrad. Na golemo

iznenaduvawe na pretstavnicite na Rimskata crkva,bugarskite pratenici se

pojavile na soborot na negoviot posleden sostanok,pri krajot na fevruari 870 godina. Pritoa bugarskite svetenici go postavile praaweto za jurisdikcija

na bugarskata crkva. I pokraj èstokoto sprotistavuvawe na rimskite legati so arbitraà na pretstavnicite na trite isto~ni patrijarii: Erusalimskata,

Aleksandriskata i Antiohiskata; praaweto bilo reeno vo polza na Vizantija. Na Bugarija i bilo dozvoleno da ima zasebna arhiepiskopija koja gi

priznavala vrhovnite prava na Carigrad. Patrijarhot Ignatij za arhiepiskop na bugarskata crkva go rakopoloìl vizantiecot Josif, koj so golema

pridru`ba sve~eno pristignal vo Bugarija. Primaweto na hristijanstvoto i zacvrstuvaweto na hristijanskiot kult bile povrzani so izgradbata na hramovi

koi stanale centri na novata religija. Izgradbata na crkvi po se izgleda po~nala ute vo 864 godina, no zelo osoben zamav za vreme na prestojot na rimskite svetenici vo Bugarija (866-870) koi kako to izvestuva Anastasij

Bibliotekar osvetile mnogu crkvi i manastiri.

Crkvite obi~no bile gradeni na osnovite na razruenite paganski

hramovi. Vo po~etokot i monatvoto bilo vizantisko no od krajot na IX- ot i

po~etokot na X- ot vek se zamonaile i mnogubrojni pretstavnici na bugarskata

aristokratija: bratot na Boris-Crnorizec Doks i sinot na Boris, -Simeon. Manastirite prvin bile gradeni vo Pliska i Preslav. Rimskata crkva ne sakala

da se pomiri so porazot i nastojuvala povtorno da ja pridobie bugarskata

crkovna dieceza. Vo toa osobeno bil uporen papata Ivan VIII (872-882). Ottoga Bugarija ostanala pod jurisdikcija na vizantiskata crkva. Po priklu~uvaweto na Bugarija vo 870/71 godina vo Carigradskata patrijarija dolo do promena i

na nejzinata nadvorena politika. Me|u Bugarija i Vizantija nastapil miren period. Bugarija prodolìla so svojata aktivna politika kon zapad i

severozapad kon teritoriite na srpskite plemiwa. Za taa cel Boris organiziral pohod protiv Srbite (okolu 870 godina). Pohodot go predvodel

negoviot najstar sin i naslednik na kanskiot prestol, Vladimir.

Bugarite navlegle na srpska teritorija no pretrpele teòk poraz, prito bil zaroben Vladimir zaedno so 12 veliki boili. Poradi toa knezot

55

Boris bil prinuden da sklu~i mir so Srbite. Spored Konstantin VII

Porfirogenit, bugarskiot vladetel li~no otiol kaj srpskiot knez Mutimir

za da gi dogovorat uslovite na mirot. Mirot bil sklu~en i pritoa bile razmeneti bogati podaroci. I pokraj porazot na Bugarija so sklu~eniot mir,

situacijata_ne_se_izmenila. Zapadnata granica na Bugarija doa|ala do srpskata tvrdina Ras. Po 36

godino vladeewe knezot Boris vo 889 godina dobrovolno se otkaàl od prestolot i se zamonail. Bugarskiot prestol go nasledil negoviot prvoroden

sin Vladimir Rasate (889-893). Vladimir bil roden i vospituvan vo paganski duh, pa zatoa vo nego ostanale skrieni simpatii kon paganstvoto. Na toa

indirektno ukaùva i faktot deka Vladimir go stavil i paganskoto ime Rasate.

Nabrzo po zazemaweto na vlasta knezot Vladimir zapo~nal borba protiv vizantiskoto crkovno i politi~ko vlijanie. Vo taa smisla so poddrka na eden

del od aristokratijata koja otvoreno ili prikrieno im ostanala verna na paganskite bogovi, organiziral paganska reakcija vo zemjata. Niz celata zemja

zapo~nale masovni progoni na hristijanite i ruewe na hramovite. Me|u drugite bila razruena i Golemata bazilika vo Pliska. Boris od manastirot

kadeto bil zamonaen go sledel razvojot na nastanite. Koga procenil deka postoi opasnost negovoto delo da bide celosno uniteno reil da intervenira.

Esenta 893 godina go naputil manastirot i zaedno so Simeon i so boljarite to mu ostanale verni, izvril prevrat vo dràvata. Knezot Vladimir Rasate

bil simnat od prestolot, oslepen i zatvoren. Na negovo mesto vo Bugarija,

Boris go postavil svojot tret sin-Simeon a potoa se vratil vo manastirot kade to bil zamonaen i ostanal do krajot na ìvotot (907 godina).

-Bugarija od 893 do 971 godina-

Vladeeweto na Simeon (893-927) pretstavuva bez somnenie vrv vo bugarskata srednovekovna istorija. Simeon go smetaat za najgolem vladetel na

srednovekovna Bugarija. Okolu 878 godina na 13 ili 14 godina vozrast, Simeon bil ispraten vo Carigrad da se koluva vo poznatata-Magnaurska-kola.

Tamu dobro go sovladal gr~kiot jazik. Potoa se posvetil na duhovniot ìvot i dal monaki zavet. Toa bilo vo sklad so planovite na tatko mu da mu go

dodeli crkovnoto vodewe vo Bugarija. Se smeta deka vo Bugarija se vratil okolu

886 godina. Negovoto vraawe se povrzuva so doa|aweto vo Bugarija na nekoi od u~enicite na Kiril i Metodij , koi gi postavile osnovite na slovenskata

pismenost i kultura vo Bugarija. Se smeta deka Simeon so visokoto obrazovanie to go steknal vo Carigrad, bil aktivno vklu~en vo knièvnata dejnost to ja

razvile u~enicite na Kiril i Metodij vo bugarskata prestolnina: obu~uvawe na

56

u~enici, prevodi, prepisi itn. Me|utoa nastanite od 893 godina i obidite za restavracija na paganstvoto, celosno gi izmenile ìvotnite planovi na

Simeon. Namesto duhoven poglavar toj bil proglasen za vladetel na Bugarija. Nabrzo po stapuvaweto na prestolot zavril mirniot period vo vizantisko-

bugarskite_odnosi. Pri~ina za noviot sudir bila od ekonomska priroda. Imeno Vizantija go

premestila centarot na trgovijata so Bugarija od Carigrad vo Solun i gi

zgolemila carinite za stokite od Bugarija. Ovaa merka gi zasegnala ekonomskite interesi na Bugarija a pred se interesite na boljarite koi preku

trgovci zakupci go snabduvale so selsko-stopanski produkti carigradskiot

pazar. Simeon protestiral kaj Lav VI Mudriot (886-912) no protestite ne dale

rezultat; pa zatoa vo 894 godina Simeon ja napadnal Vizantija i ja porazil vizantiskata vojska to se obidela da mu se sprotistavi. Bideji ne raspolagala

so dovolno sili na Balkanot, Vizantija se obidela so diplomatski poteg da ja eliminira bugarskata opasnost. Imeno gi povikala napomo Ungarcite koi

toga gi naseluvale teritoriite po severnoto krajbre`je na Crno more. Vo dogovor so Vizantija, Ungarcite go napadnale Simeon od grb. Nivnata vojska

prodrela se do Pliska. Vo nekolku navrati Ungarcite ja porazile bugarskata vojska i èstoko gi opqa~kale severnobugarskite-teritorii.

Simeon sklu~il mir so Vizantija. Za da ja neutralizira ungarskata

opasnost,Simeon gi povikal voinstvenite Pe~enezi koi ja naseluvale ju`noruskata ramnina. Vo prvata polovina na 896 godina, Simeon gi pobedil

Ungarcite koi bile pritisnati od dve strani i bile primorani da gi naputat svoite ìvealita i se naselile vo Panonija na zapad. Otkako bila otstraneta

opasnosta od sever, Bugarite gi naso~ile site svoi sili protiv Vizantija. Vo reava~kata bitka kaj Bugarofigon vizantiskata vojska pretrpela celosen

poraz. Nabrzo po bitkata bil sklu~en mir spored koj centarot za trgovija so Bugarija bil vraten vo Carigrad. Neuspenata vojna so Simeon gi oslabnala

silite na Vizantija vo vojnata so Arabjanite na istok i zapad. Dolo do

zasiluvawe na pritisokot na Arabjanite vo Egejskoto i Sredozemnoto more. Vo 902 bila osvoena Sicilija. Osobeno katastrofalni posledici za carstvoto

imala golemata ekspedicija na Arabjanite predvodeni od Lav Tripolitanec koi vo juli 904 godina go osvoile Solun. Gradot bil opqa~kan a naselenieto vo

najgolem del ubieno ili odvedeno vo ropstvo.

Ovoj teòk poraz na Vizantija imal reperkusii i na nejzinite odnosi so

Bugarija. Simeon ja iskoristil tekata polo`ba vo koja se nala Vizantija i

gi obnovila voenite dejstva. Pritoa uspeal da osvoi delovi od Albanija i Makedonija i da ja pribliì granicata na okolu 20 km od Solun. Za toa svedo~i

57

pograni~niot kamen pronajden vo seloto Nari-Kaj. Po izvesno zatije, voenite operacii protiv Vizantija bile obnoveni.

Imeno noviot vizantiski imperator Aleksandar (912-913) odbil da im go plaa na Bugarite godiniot danok na kojto Vizantija se obvrzala so dogovorot od

896 godina. Po kratko vreme na 6 juni 913 godina po~inal Aleksandar a vlasta vo

Vizantija vo imeto na maloletniot imperator Konstantin VII Porfirogenit ja

prezelo regenstvo na ~elo so patrijarhot Nikola Mistik. Vo avgust 913 godina Simeon navlegol vo Trakija, so to otpo~nal period na stalni vojni protiv

Vizantija. Bez da sretne nekoj poseriozen otpor Simeon preku Trakija stignal

do yidinite na Carigrad, no sega so druga cel: da sedne na carigradskiot prestol. Kako vizantiski vospitanik, Simeon kogoto samite Vizantijci go

narekuvale polugrk bil opsednat so idejata za vozvienosta na carskoto dostoinstvo, i bil ubeden deka na svetot moè da postoi samo edno carstvo. Vo

taa smisla sakal da sozdade novo Gr~ko-bugarsko carstvo. Me|utoa nabrzo svatil deka nema sili da go osvoi Carigrad.

Poradi toa zapo~nal pregovori so regenstvoto . Bugarskiot vladetel zaedno so svoite dvajca sinovi so golemi po~esti bil primen na carigradskiot

dvor. Pregovorite se odvivale mnogu povolno za Simeon koj dobil mnogu

koncesii od Vizantija. Me|u drugoto od patrijarhot Nikola Mistik dobil

carska kruna i vetuvawe deka mladiot car Konstantin VII e se oèni so erkata na Simeon. Izgledalo deka Simeon ja postignal svojata cel: dobil carska kruna, podocna bil priznaen za car na Bugarija a kako dedo na

maloletniot imperator bi bil vistinski gospodar na Vizantiskoto Carstvo.

Zadovolen od postignatiot uspeh,Simeon se vratil vo Bugarija. Me|utoa

nabrzo po negovoto zaminuvawe, vo Vizantija dolo do presvrt i do popre~uvawe na planovite na Simeon. Zaradi otstapkite to mu gi napravilo

na Simeon, regenstvoto na Nikola Mistik bilo soboreno a vlasta vo dràvata

ja zela caricata Zoja, majkata na Konstantin-VII.

Ovaa promena na vlasta vedna se po~ustvuvala vo vizantisko-bugarskite

odnosi. Vladata na Zoja go otfrlila dogovorot za vizantisko-bugarskiot bra~en sojuz i ne go priznala Simeon za car na Bugarite. Poradi toa dolo do

obnovuvawe na vojnata me|u dvete dràvi. Letoto 914 godina Bugarite navlegle vo Trakija i pritoa Simeon baral od lokalnoto naselenie da go priznae za svoj

car. Vo septemvri 914 Bugarite go osvoile Adrijanopol. Voenite akcii na Simeon prodolìle i vo 915 prito bile opustoeni podra~jata na Solun i

Dra~. Po izvrenite temelni pripremi na svoite vooruèni sili Vizantija reila da se sprotistavi na bugarskite napadi. Vo 917 vizantiskata vojska

prodrela na teritorijata na Bugarija dvièji se kon sever dol` Crno more.

58

Reava~kata bitka se odigrala na 20 avgust 917 godina na rekata Aheloj blizu gradot Anhijal, prito Vizantijcite doìveale katastrofalen poraz.

Vizantija doìveala ute eden teòk poraz kaj Katasirti vo blizinata na Carigrad. Po ovie pobedi Simeon stanal vistinski gospodar na Balkanot. Na

~elo na bugarskata vojska vo avgust 918 godina navlegol dlaboko vo Grcija se do Korintskiot zaliv prito ja razurnal i Teba vo Beotija.

Tekata polo`ba vo koja se nala Vizantija bila glavna pri~ina za noviot politi~ki prevrat vo Carigrad. Bilo o~igledno nezadovolstvoto od politikata

na vladata na caricata Zoja, koja o~igledno gi precenila svoite mo`nosti i sposobnosti. Vakvoto nezadovolstvo go iskoristil drungarot na flotata Roman

Lakapin koj uspeal da im se nametne na svoite aristokratski sopernici i da ja zeme vlasta vo svoi race (24-mart-919-godina).

Noviot regent uspeal postepeno da ja otstrani caricata Zoja i nejzinita

pomaga~i i da se zacvrsti na vlast. Vo maj 919 Roman Lakapin ja omaìl svojata

erka Elena za mladiot car Konstantin VII Porfirogenit i ja dobil titulata

vasileopator. Vo septemvri 920 godina negoviot zet Konstantin VII

Porfirogenit go proglasil za cezar a vo dekemvri 920 go proglasil za car-

sovladetel. Na toj na~in vsunost Roman Lakapin go postignal ona to ne uspeal da go postigne Simeon. Stanal dedo i sovladetel na legitimniot

vizantiski imperator a so toa i vistinski vladetel na Vizantiskoto carstvo.

Izdignuvaweto na Roman Lakapin pretstavuvalo teòk udar za Simeon. Patrijarhot Nikola Mistik zaludno se obiduval preku pisma da ja ublaì

negovata lutina. Izdignuvaweto na Roman Lakapin mu gi zatvorilo site

patita na Simeon za ostvaruvawe na negovite ambiciozni planovi. Poradi toa kako uslov za sklu~uvawe na mirot to na nekolku pati go nudela Vizantija,

Simeon go postavil otstranuvaweto na Roman Lakapin od prestolot. Me|utoa vakvoto negovo barawe nemalo realna osnova. Toa mu bilo jasno staveno do

znaewe na Simeon preku pismata to mu gi ispratil patrijarhot Nikola Mistik. Vo edna takva situacija stanalo jasno deka Roman Lakapin moè da bide

otstranet samo so osvojuvawe na Carigrad.

Vo tekot na narednite godini Simeon na povee pati ja pustoel Trakija i okolinata na Carigrad, no seto toa ne ja izmenilo situacijata i ni najmalku

ne go pribliìlo do celta. Silnite gradski yidini pretstavuvale nepremostliva pre~ka za bugarskiot vladetel koj nemal nitu flota za da moè

da go napadne gradot od more. Simeon navistina se obidel da gi pridobie za

napad na Carigrad Arabjanite, poto~no Egipetskite Fatimidi i vladetelot Al Mahdi. No vetata vizantiska diplomatija gi popre~ila vakvite planovi na

59

bugarskiot vladetel. Na Al Mahdi mu bile isprateni bogati podaroci i toj se otkaàl od planiraniot pohod na Carigrad. Sega Simeon ja smenil taktikata.

Kone~no svatil deka Carigrad ne moè da go osvoi, i vo pismata do patrijarhot Nikola Mistik baral da mu bide ovozmoèno sve~eno da vleze vo Carigrad i da

mu bidat otstapeni site vizantiski vladeewa na Balkanot, odnosno da bide priznaen za gospodar na celiot Zapad. Vo po~etokot na septemvri 923 ili 924

godina so posredstvo na Nikola Mistik, blizu do Zlatniot Rog na edna

platforma vo moreto bila organizirana sredba pome|u Simeon i Roman Lakapin.

Pritoa mu bilo zabeleàno na Simeon za negovite pretenzii da se smeta za

car na Romeite. Simeon se narekuval ,,βασιλευςβασιλευςβασιλευςβασιλευς Βουλγαρων και Βουλγαρων και Βουλγαρων και Βουλγαρων και ΡωµαιωνΡωµαιωνΡωµαιωνΡωµαιων''. Mu

bilo staveno do znaewe deka moè da ja nosi carskata titula, pod uslov taa da

vaì samo za bugarskite teritorii. Pokraj toa od Simeon bilo pobarano da ja zapre vojnata a baraweto na Simeon za teritorijalni koncesii bilo reitelno

odbieno od Roman Lakapin. Bugarskiot vladetel vetil deka nema da gi obnovi neprijatelskite dejstva i sklu~il primirje so Vizantija.

Vizantisko-bugarskata vojna se povee gi zafaala i ostanatite

balkanski zemji. Bugarskoto i vizantiskoto vlijanie se sudirale osobeno vo Srbija. Vo tekot na nekolku godini na srpskiot prestol se smenuvale

kandidatite na Simeon i Roman Lakapin vo zavisnost od toa ~ie vlijanie preovladuvalo vo momentot. Koga srpskiot knez Zaharija koj dool na vlast so

bugarska poddrka vo 923 godina preminal na stranata na Vizantija, Simeon reil da se presmeta so razbuntuvanite Srbi; me|utoa vojskata to ja ispratil

vo Srbija bila porazena. Po sklu~uvaweto na primirjeto so Vizantija vo 924

godina, pripremil nova voena ekspedicija protiv Srbite. Pred bugarskata opasnost, knezot Zaharija izbegal vo sosedna Hrvatska.

Golem del od srpskite ùpani zaedno so del od naselenieto bile odvedeni vo bugarsko zarobenitvo, a Srbija priklu~ena vo sostavot na

bugarskata dràva. Pot~inuvaweto na Srbija go dovelo Simeon do granicite na Hrvatska. Poslednata bila sojuznik na Vizantija a mu dala pribeìte i na

Zaharij. Poradi toa izbuvnala vojna me|u dvete dràvi. Reava~kiot sudir se odigral vo 926 godina nekade vo zapadna Bosna, i pritoa Bugarite go doìveale

svojot najteòk poraz. Porazot ostavil silen vpe~atok na Simeon a i vo cela

Bugarija. Se smeta deka toj poraz na Simeon od Hrvatite direktno vlijael i na naruuvawe na zdravjeto na Simeon koj po~inal na 27 maj 927 godina od srcev

udar. Vladeeweto na Simeon pominalo vo postojani vojni to gi vodela bugarskata dràva protiv Vizantija, no i okolnite narodi: Srbite, Hrvatite,

Ungarcite. Kako rezultat na ovie glavno uspeni vojni pri krajot na IX i

60

prvite desetletija na X vek dolo do zna~itelno zgolemuvawe na teritoriite na bugarskata dràva.

Simeon mu ostavil na svojot naslednik edna prostrana i voeno silna

dràva koja go zafaala pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov; poto~no se protegala od Crno do Jadranskoto more na zapad, i od Epir i Tesalija na jug

do Karpatite na sever. Me|utoa stalnite vojuvawa vo golema mera ja iscrpile Bugarija. Pritoa osobeno bilo pogodeno selskoto naselenie. Imeno zaradi

~estite vojuvawa selanite ne bile vo sostojba poangaìrano da ja obrabotuvaat zemjata. Poradi toa vo Bugarija imalo mnogu nezadovolnici od ovaa politika na

Simeon. Ne moèji da mu se sprotistavat na vladetelot, nezadovolnicite od

ovaa politika na Simeon begale vo Vizantija. Vo edno pismo na Roman Lakapin do Simeon se naveduva deka samo za edna godina od Bugarija vo Vizantija

izbegale 20 000 lu|e poradi qubovta na nivniot vladetel kon vojuvaweto.

Kako rezultat na teritorijalnoto proiruvawe vo vremeto na Simeon,

vo Bugarija se sobrale golemi bogatstva i toa pred se vo racete na vladetelot i

boljarite so to vo golema mera bila zajaknata nivnata ekonomska i politi~ka mo. Jakata ekonomska baza sozdala uslovi za silen zamav na materijalnata i

duhovnata kultura.

Glaven kulturen centar bil Preslav koj od 893 godina stanal rezidencija na Simeon i prestolnina na Bugarija. Pokraj obemnata grade`na, duhovna i

svetovna dejnost vo novata prestolnina zna~itelen razvoj beleèle i duhovnata kultura, literaturata i knièvnosta. Na inicijativa na Simeon a vo duhot na

tradiciite sozdadeni od u~enicite na Kiril i Metodij, vo Preslav bil oformen kruòk od literaturni dejci. Nejzin najistaknat pretstavnik bil

Jovan egzarh i episkopot Konstantin Preslavski, a vo rabotata na kolata bil vklu~en i Simeon. Po smrtta na Simeon na tronot se iska~il negoviot sin

Petar I (927-969). Toj vo po~etokot imal namera da ja prodolì voinstvenata politika na tatko mu,no nabrzo se pokaàlo deka ne go nasledil voinstveniot

duh na Simeon. Noviot bugarski vladetel ocenil deka ponatamonata borba so Vizantija e zaludna,pa zatoa vo 927 godina sklu~il mir so Roman Lakapin.

Spored odredbite na mirovniot dogovor Bugarija gi zadràla teritoriite to

gi osvoil Simeon. Na Petar mu bila priznata carskata titula i nezavisnosta na bugarskata-crkva.

Mirovniot dogovor bil zajaknat so bra~ni vrski no ne so legitimnata

vizantiska dinastija tuku so familijata Lakapin. Bil sklu~en brak pome|u Petar i vnukata na Lakapin,Marija, erka na negoviot najstar sin Hristifor.

61

Mirot sklu~en vo 927 godina bil po~ituvan od dvete strani vo tekot na celoto vladeewe na carot Petar.

Me|utoa odredeni krugovi od redovite na krupnite boljari se zalagale za

prodolùvawe na starata politi~ka orientacija kon Vizantija. Od strana na ovie krugovi na dva pati bile organizirani buntovi protiv carot Petar. Imeno

del od boljarite i pogolemiot del od naselenieto izmoreni i iscrpeni od vojuvawe ja poddrùvale politikata na noviot vladetel kon Vizantija. Na

nadvoreno- politi~ki plan bugarskata dràva zapo~nala postepeno da gi gubi teritoriite to gi osvoil Simeon. Uten a samiot po~etok na vladeeweto na

carot Petar, bugarskata vlast ja otfrlile srpskite zemji. âslav koj kako privrzanik na bugarskiot dvor prestojuval vo Preslav, nabrzo po smrtta na

Simeon izbegal od Bugarija i so pomo na Vizantija vo 927 godina ja vospostavil svojata vlast vo Raka kako vizantiski vazal. Nabrzo potoa

Bugarija gi zagubila zaddunavskite teritorii. Ute na po~etokot na 30- te

godini Ungarcite koi vo golema mera ja stabilizirale svojata dràva vo sredno Podunavje, prezemale vo povee navrati opustouva~ki pohodi.

Osobeno silen bil napadot od 934 godina koga ungarskite odredi dole duri do samiot Carigrad. Kako posledica od ungarskite napadi kako i od

razdviùvaweto na Pe~enezite od zemjite na dolen Dwepar kon zapad na Dwestar i Vlakata nizina, zaddunavskite teritorii na Bugarija kon sredinata

na X-ot vek bile zasekoga zagubeni. Severnata granica na Bugarija bila trajno vospostavena na Dunav. Iscrpena od stalnite vojni to gi vodel Simeon,

Bugarija vo vremeto na Petar bila zafatena so politi~ka i stopanska kriza.

Kako rezultat na vnatrenata kriza vo zemjata se povee jaknele socijalnite sprotivnosti. Se zasilile i znatno se zgolemile svetovnite i crkovnite

zemjini imoti, a za smetka na toa se povee se vlouvala polo`bata na selanite. Kako posledica na vakvata sostojba se pojavilo bogomilskoto

dvièwe koe imalo svoi korewa vo poznatite isto~ni ereti~ki dualisti~ki-u~ewa.

Spored izvorite: ,, bogomilstvoto se pojavilo vo godinite na pravoverniot car Petar vo bugarskata zemja''. Spored postoe~kite izvori ne e

mo`no da se utvrdi vo koj del na bugarskata dràva se pojavilo bogomilskoto

dvièwe. Se smeta deka bogomilstvoto najprvin se pojavilo vo Makedonija i toa najmnogu zaradi povrzanosta so toponimijata. Osven Makedonija, bogomilstvoto

gi zafatilo Trakija, osobeno Plovdiv i okolinata kako i teritoriite severno

od Stara planina. Vo Trakija ute od sredinata na VIII- ot vek imalo

Pavlikijani dodeka vo vtorata polovina na IX- ot vek vo okolinata na Plovdiv

bile naseleni golem broj pavlikijani od Mala Azija.

62

Pokraj toa bogomili imalo izgleda i vo samata bugarska prestolnina-Preslav. Opasnosta od novata eres go voznemirila i samiot Petar, i toa go

nateralo da se obrati so pismo do carigradskiot patrijarh Teofilakt i da bara od nego soveti kako da se spravi so ovie neprijateli na crkvata i dràvata.

Pismoto na carot Petar ne e za~uvano. Poznat e samo govorot na patrijarhot Teofilakt. Krizata to ja zafatila bugarskata dràva po smrtta na Simeon

prodolìla i vo vtorata polovina na X-ot vek. Slabosta na dràvata i nesposobnosta da se spravi i da gi nadmine novite iskuenija osobeno na

me|unaroden plan imale katastrofalni posledici za bugarskata dràva i

dovele do nejzino kone~no propa|awe. Esenta 965 godina zapo~nala nova kriza vo bugarsko-vizantiskite odnosi. Vo Carigrad pristignale pratenici na

bugarskiot car da go baraat od Vizantija godiniot danok opredelen so dogovorot od 927 godina. Stignale vo pogreno vreme koga imperatorot

Nikifor II Foka (963-969) gi proslavuval golemite pobedi nad Arabjanite. Bugarskite pratenici ne samo to ne go dobile baraniot godien danok tuku

bile i kamikuvani a potoa so navredi i zakanuvawa bile isterani od Carigrad. Vedna potoa Vizantija demonstrirala sila. Vizantiskata vojska

navlegla vo Bugarija i razurnala povee grani~ni utvrduvawa, no nekoi poobemni akcii ne prevzela bideji vojnata so Arabjanite seute ne bila

zavrena. I bilo potrebno da gi ~uva svoite sili za prodolùvawe na ofanzivata protiv Arabjanite vo Mala Azija. Vo edna takva situacija bila

aktivirana starata i isprobana vizantiska diplomatija. Za borba protiv

Bugarite, Vizantija uspeala so bogati podaroci da go pridobie kievskiot knez Svjatoslav Grigorievi~ poznat po uspesite vo borbata za proiruvawe na

granicite na Kievskata dràva koj malku vreme pred toa ja likvidiral i dràvata na Hazarite.

Letoto 968 godina 60 000 ruska vojska navlegla preku Dunav vo Bugarija i bez da naide na nekoj poseriozen otpor Svjatoslav osvoil okolu 80 tvrdini na

Dunav i ju`no od nego. Brziot uspeh na ruskata vojska ja isplaila Vizantija. Carot Petar go prifatil predlogot za mir so Vizantija, i pritoa kako

zalo`nici gi ispratil vo Carigrad sinovite Boris i Roman. Esenta 968 Svjatoslav brzo ja naputil Bugarija bideji dobil izvestuvawe deka

Pe~enezite go napadnale Kiev. Ovoj napad na Pe~enezite se doveduva vo vrska so vizantiskata diplonatija i imal za cel da go natera kievskiot knez da se

povle~e od Balkanot. Prvi~niot uspeh na ovaa diplomatija bil kratkotraen.

Svjatoslav gi pobedil Pe~enezite i letoto 969 povtorno se upatil vo Bugarija. Vo Bugarija vo me|uvreme umrel carot Petar. Vizantija gi vratila vo Preslav

negovite dvajca sinovi: Roman i Boris II (969-971). Ispraaweto na Boris i Roman vo Bugarija se povrzuva so dvièweto na 4- ta komitopuli vo Makedonija,

63

koi ja otfrlile bugarskata vlast i zapo~nale samostojno da vladeat vo zapadna Makedonija.

Vizantija se nadevala deka pretstavnicite na vladea~kata familija e uspeat da go neutraliziraat dvièweto na komitopulite. Vtoroto navleguvawe na

Svjatoslav vo Bugarija zavrilo so celosen uspeh. Bez da naide na nekoj poseriozen otpor Svjatoslav go osvoil Preslav i go simnal od prestolot Boris

II. Hroni~arot Jovan Skilica izvestuva deka bugarskata zemja mnogu im se dopadnala na Rusite i tie reile tuka da ostanat. Svjatoslav izgleda uspeal da

gi pridobie na svoja strana Bugarite, i so nivna pomo go prodolìl

napreduvaweto kon jug. Rusko-bugarskite vojski navlegle vo Trakija i bez pogolemi tekotii stignale blizu do Carigrad.

Vizantija se nala vo mnogu neprijatna situacija. Noviot vizantiski car Jovan Cimiskij (969-976) se obidel da se spogodi so se poagresivniot kievski

knez, no obidot zavril bez uspeh. Imeno Svjatoslav baral ni povee ni pomalku Vizantijcite da se povle~at vo Azija, a evropskiot del na carstvoto

zaedno so prestolninata Carigrad da mu gi preputat nemu. Se razbira vakvite

uslovi Vizantija ne moèla da gi prifati, pa zatoa zapo~nala da se priprema za vojna. Za taa cel od Mala Azija na granicite so bugarskata dràva bil

prefrlen del od vizantiskiot voen potencijal. Taka zajaknata vizantiskata vojska vo proletta 971 godina navlegla vo Bugarija i na juri go zazela Preslav.

Tuka bil zaroben i Boris II kogo Jovan Cimiskij mnogu promisleno go pozdravil kako bugarski car. So vakviot poteg vizantiskiot car uspeal da gi pridobie na

svoja strana Bugarite, koi sega zapo~nale da go naputaat Svjatoslav i da preminuvaat na stranata na Jovan Cimiskij.

Po osvojuvaweto na Preslav, vizantiskata vojska se upatila kon sever za

kone~no da se presmeta so kievskiot knez. Vizantijcite celosno ja opkolile tvrdinata Silistrija i toa po kopno i po voda. Rusite se obidele nekolku pati

da ja probijat blokadata no site nivni obidi zavrile bez uspeh. Poradi toa a i zaradi gladta to se povee gi pritiskala opsadenite vojnici, Svjatoslav bil

prinuden da kapitulira i da pobara sklu~uvawe mir so Vizantija. Jovan Cimiskij go prifatil negoviot predlog za sklu~uvawe mir. Spored sklu~eniot

miroven dogovor to se odnesuva do Bugarija,kievskiot knez se obvrzal deka nema povee da doa|a na Balkanot odnosno se otkaàl od svoite pretenzii kon

Bugarija. Po sostanokot so vizantiskiot car, Svjatoslav se upatil kon Kiev no po patot padnal vo zaseda to mu ja postavile Pe~enezite i bil ubien. Po

pobedata nad Svjatoslav, Jovan Cimiskij ne ja vospostavil starata sostojba tuku

osvoenite bugarski teritorii gi priklu~il vo ramkite na Vizantija, a vo pozna~ajnite tvrdini postavil vizantiski garnizoni. Potoa Boris so

64

semejstvoto bil odveden vo Carigrad kade na Jovan Cimiskij mu bil prireden veli~enstven do~ek. Povorkata zaprela na glavniot plotad kade na Boris mu

bile simnati znacite na carskata vlast.

Ovaa ceremonija imala za cel da pokaè pred naselenieto deka kone~no e ostvarena odamnenata èlba na Romeite: Bugarskata dràva vee ne postoi, a

severnata granica na Carstvoto odnovo stanala rekata Dunav.

-Materijalnata i duhovnata kultura na Bugarija vo raniot sreden vek-

Materijalnata i duhovnata kultura na Bugarija vo raniot sreden vek,

hronoloki moè da se podeli na dva perioda: prviot period zapo~nuva od

sozdavaweto na dràvata i trae se do sredinata na IX vek i vtoriot od

pokrstuvaweto pa se do potpa|aweto pod vizantiska vlast.

Prvospomenatiov period od istorijata na Bugarija se karakterizira so

svoeviden dualizam vo oblasta na materijalnata i duhovnata kultura.

Vremenskite razliki me|u bugarskiot i slovenskiot etnos seute ne bile nadminati, a kulturnite priliki na dvata etnosa se razvivale sekoja po svojot

pat. Za dvete kulturi moè da se govori od gledna to~ka na socijalno raslojuvawe na bugarskoto optestvo. Imeno za potrebite na vladea~kiot sloj

bila sozdadena edna monumentalna reprezentativna kultura, a dodeka za potrebite na obi~niot narod bila sozdadena kultura so posiromani

vrednosti. Najimpresiven grade`no-kulturen kompleks vo navedeniov period pretstavuva prvata bugarska prestolnina Pliska. Taa ne pretstavuvala grad vo

vistinska smisla na zborot tuku voen logor na Bugarite.

Ovoj voen logor se sostoel od dve utvrduvawa. Prvoto, nadvorenoto zafaalo iroka teritorija od 23km² vo vid na nepravilen ~etiriagolnik so

dolìna od isto~nata i zapadnata strana od po 7 km, severnata 3. 9 km i ju`nata 2. 7 km. Celoto toa prostranstvo bilo ogradeno so rov koj vo dolniot del bil

irok 3. 5 m a vo gorniot 12 m. Od vnatrenata strana se izdignuval nasip irok vo gorniot del 12 m, a vo dolniot 3. 5 m. Pome|u rovot i nasipot imalo

rastojanie od 5 m. Vo sredinata na ova ogradeno prostranstvo pobliski do negovata isto~na strana se izdignuvalo negovoto vnatreno utvrduvawe,

istotaka vo forma na nepravilen ~etiriagolnik. Severnata i ju`nata strana

bile vo dolìna od 740 m, zapadnata 788 m, a isto~nata 612 m. Ovoj prostor vo I-

65

to desetletie na IX- ot vek bil ograden so silni kameni yidini. Vo deneno vreme za~uvanite yidini se debeli 2,60m a viso~ina 10 m. Nad yidinite bile

izgradeni povee petoagolni i cilindri~ni kuli, a vo edna kula imalo na sekoja po 4 vrati. Vo vnatrenoto utvrduvawe se nao|alo ìvealiteto na kanot,

ìvealitata na boljarite i paganskite hramovi. Tuka se nao|alo pazariteto, zanaet~iski rabotilnici kako i gradbi za trgovska namena. Vo 811 godina

Nikifor I go zapalil i razurnal vnatrenoto utvrduvawe. Pritoa osobeno nastradala palatata na kanot.

Poradi toa vo vtorata i tretata decenija na IX-ot vek, kanot Omurtag

odnovo go izgradil i dooformil i zbogatil so novi gradbi ne samo kanskiot kompleks tuku i celoto vnatreno utvrduvawe. Za gradbite nadvor od

vnatreniot grad ima mnogu malku podatoci. Deneska se otkrieni samo malku kameni gradbi i zemjanki koi govorat za prisustvoto na socijalnata

diferencijacija me|u naselenieto na prvata bugarska prestolnina. Pliska ostanala bugarska prestolnina se do 893 godina koga knezot Simeon go

premestil sediteto vo Preslav. Ovoj pretstavuval isto taka vaèn utvrden centar po te~enieto na rekata Tisa- jugozapadno od Pliska. Prvite gradbi von

ego datiraat ute vo VIII-ot vek a vo vremeto na Omurtag, Preslav prerasnal vo silna voena tvrdina opkruèna so jaki yidini. Pokraj Pliska i Preslav vo

ramkite na odbranbeniot sistem na bugarskata dràva bile izgradeni i drugi utvrduvawa, i toa pred se vo severoisto~nite delovi na dràvata; na Dunav i

kon crnomorskoto krajbre`je. Golem del od niv bile izgradeni na mestoto na stari utvrduvawa kako na primer Silistrija, Mesemvrija, Sredec.

Nasproti dvorcite i monumentalnite gradbi na vrvnite sloevi vo dràvata,

obi~nite lu|e-Bugarite i Slovenite ìveele vo atori i zemjanki. Zemjankite vsunost pretstavuvale osnoven vid ìvealita na Slovenite, vo vremeto na

nivnoto naseluvawe na Balkanskiot poluostrov, a so tek na vreme niv e gi prifatat i Bugarite. Bugarskite sedita bile rasprostraneti glavno na

teritoriite na Severna i severoisto~na Bugarija, i vo Dobruxa i glavno bile neutvrdeni. Na mnogu mesta tie bile smesteni vo neposredno sosedstvo na

slovenskite sedita i pod nivno vlijanie Bugarite postepeno gi zamenile svoite atori so zemjanki. Pokraj grade`nata dejnost vo kulturata na Bugarija

vo paganskiot period od nejzinata istorija zna~ajno mesto zazemaat eramikata i skulpturata. Grn~arskite proizvodi bile izrabotuvani na raka bez upotreba

na grn~arskoto trkalo za koe toganite bugarski grn~ari ne znaele, a do krajot

na VIII-ot vek nemale ni furni za pe~ewe na keramikata. Vo oblasta na skulpturata najpoznat spomenik od ovoj period e Madarskiot reqef, koj

pretstavuva kompozicija od 3 figuri: kowanik, ku~e i lav pretstaveni vo triagolnik. Spored poslednite soznanija spomenikot se datira vo po~etokot na

66

VIII-ot vek vo vremeto na kanot Tervel,~ie ime se spomenuva vo najstariot natpis od spomenikot. Vo dràvata postoele dve religii: bugarska i slovenska.

Bugarskata religija imala uloga na dràvna religija,bideji site vladeteli bile po poteklo Bugari. Vrhoven bog na Bugarite bilo boèstvoto Tangra- koj

se smetal za gospodar na neboto i svetlinata. Nemu mu bile izgradeni mnogu hramovi i svetilita niz celata-zemja. Glavnoto negovo svetilite,a voedno i

glavno pagansko sredite na dràvata se nao|alo najverojatno vo reonot na Madarskata skala. Za toa pokraj arheoloki podatoci svedo~i i eden natpis od

vremeto na Omurtag vo koj se spomenuva imeto na Tangra. Drugi bugarski

boèstva-ne-se-poznati.

Mone vpe~atliva projava na bugarskata kultura do sredinata na IX-ot vek pretstavuvaat brojnite kameni natpisi od razli~en karakter. Za~uvani se povee od 80 natpisi koi go opfaaat re~isi celiot period od osnovaweto na

dràvata do sredinata na IX-ot vek. Najgolem del od natpisite se nao|aat vo severoisto~na Bugarija, vo Pliska i nejzinata okolina, a pomalku vo drugite

delovi. Najmnogu natpisi od VIII vek ima vo reonot na Madarskata skala. Pome|u

za~uvanite natpisi najbrojni se onie od IX-ot vek. Natpisite se napiani na toganiot govoren gr~ki jazik, a za 2 natpisi se smeta deka se napiani na bugarski jazik so gr~ki bukvi.

Hristijanizacijata na bugarskata dràva pretstavuvala presvrtnica i vo

oblasta na nejzinata materijalna i duhovna kultura. Hristijanstvoto Bugarite go primile bideji bile pod Vizantija, a ottamu vo Bugarija proniknale i

osnovnite vlijanija vo oblasta na duhovniot ìvot. Prva zada~a po pokrstuvaweto na hristijanskoto duhovenstvo bila rueweto na starite

paganski svetilita i izgradba na hristijanski hramovi. Prviot crkoven kompleks bil izgraden vo Pliska vo vnatreniot grad na mestoto na golemiot

paganski hram; potoa bilo srueno i preuredeno i vtoroto po zna~ewe-pagansko-sredite-Madara.

Najvpe~atliva gradba vo Pliska bila golemata bazilika so dimenzii 99 x 20,5, izgradena vo vnatreniot grad. Crkvite bile podignati i vo drugi delovi na

zemjata osobeno vo Preslav, Nesebar, Mesembrija, Sofija, Pernik i dr. Pokraj crkvi od centralnata vlast bile podignuvani i manastiri koi pretstavuvale

mnogu va`ni ideoloki i kulturno-prosvetni sredita. Golem manastirski kompleks bil izgraden do golemata bazilika vo vnatreniot grad vo Pliska.

Manastirska zaednica imalo i dol` crnomorskoto krajbre`ja. Me|u niv

najpoznat e skalestiot peterski manastir koj denes se vika Alaxa (aren) manastir, severno od Varna. Tuka vo izdlabenite peteri, monasite po~nale da

se naseluvaat mnogu rano, ute od samite po~etoci na hristijanstvoto vo

Bugarija. Vo prvata polovina na X-ot vek na planinata Rila bil izgraden

67

poznatiot Rilski manastir. Go osnoval poznatiot pustinik Ivan Rilski bez somnenie najpo~ituvaniot bugarski svetitel, koj bil smetan za duhoven

zatitnik na bugarskata dràva. Vo oblasta na arhitekturata od kraj na IX i

po~etok na X vek vo Bugarija prodolìle da se gradat tvrdini. Vo toj odnos osobeno vnimanie zasluùva krugot na tvrdini to bile izgradeni okolu novata prestolnina Preslav, kako i tvrdinite vo pograni~nite oblasti.

Naloùvaweto na hristijanstvoto imalo golemo vlijanie vrz razvitokot na literaturata vo Bugarija osobeno vo vremeto na Simeon, a i potoa.

Literaturniot ìvot se razvival vo duhot na tradiciita na Preslavskata kola to bila formirana vo vremeto na Simeon. Se tvorelo glavno vo duhot

na hristijanskata religija i so nea povrzanata crkovno-feudalna ideologija,

me|utoa postepeno od sredinata na X-ot vek zapo~nale da se sozdavaat

anticrkovni i antifeudalni dela karakteristi~ni za bogomilskoto u~ewe.

Golem del od literaturnite dela to nastanale vo vremeto na Simeon nemale originalen karakter, tuku pretstavuvale prevodi od gr~ki jazik. Se preveduvale

glavno ìtija, pofalni slova, raskazi i sl. Opto zemeno, vremeto posle t. n zlaten vek na bugarskata knièvnost se

odlikuva so pomal broj pisateli, pomalku literaturni tvorbi. Popoznati knièvni tvorci od toa vreme bile: Prezviter Kozma, Crnorizec Petar i dr.

Taka me|u pozna~ajnite dela na Crnorizec Petar se: ,, Pou~enie za duevno spasenie'' , ,,Slovo za vremeniot ìvot'' ; ,, Slovo za bogatiot i siromaviot'' i

sl. Optata naso~enost na ovie dela e vo duhot na monakiot pogled na svetot. Preovladuvaat pouki, soveti da se ìvee duhovno a ne telesno ,da se vodi borba

protiv iskuenijata na |avolot itn. Pokraj oficijalnata, irok zamav zemala i apokrifnata literatura so tematika od Stariot zavet, a i tematika od

Noviot zavet. So golema popularnost sred narodot se zdobile apokrifnite dela

vo koi se opiuvale razni <videnija< i <otkrovenija na svetci i proroci, koi boèm uspeale da doznaat za natamonata sudbina na lu|eto<. Najpoznatite

apokrifni dela se:-<Videnie Isaevo< ;<Otkrovenie Varuhovo< ;<Pavlovo videnie< i dr. Kon apokrifnata knièvnost spa|aat i raznite gata~ki knigi

koi vo pogolem del bile prevedeni od gr~ki jazik. Stariot bugarski obi~aj da se vreùvaat natpisi vo kamen to bil karakteristi~en za paganskiot period bil

za~uvan i po hristijanizacijata na bugarskata dràva. Za razlika od natpisite

od paganskiot period od krajot na IX-ot vek,natpisite se piuvani glavno na slovenski jazik so kirilsko pismo dodeka glagolicata poretko se sreava.

68

-Srpskite zemji vo raniot sreden vek-

-Izvori-

Za srpskata istorija vo sredniot vek (VII-XV) raspolagame so bogat izvoren materijal. Najmnogu podatoci nao|ame vo delata na vizantiskite avtori

koi se najva`ni izvori za srpskata srednovekovna istorija. Pokraj niv dragoceni podatoci nao|ame i vo zapadnite izvori, potoa vo delata na turskite

hroni~ari i istori~ari, a istotaka i vo delata na ungarskite avtori. Najposle podatoci nao|ame i vo domanite izvori.

-Vizantiski izvori-

Za srpskata istorija do vtorata polovina na XII vek najva`en izvor e bez

somnenie vizantiskiot car-pisatel Konstantin VII Porfirogenit so svoite tri

dela. Za srpskata istorija osobeno zna~ewe ima De Administrando Imperio bideji vo nego se davaat dragoceni i edinstveni podatoci z najstarata srpska

istorija. Za srpskata istorija vo XI vek podatoci nao|ame kaj Jovan Skilica, vo Strategikonot na Kekavmen i vo hronikata na Jovan Zonara. Dragoceni

podatoci za srpskata istorija vo XI i po~etokot na XII vek dava vizantiskata pisatelka Ana Komnina vo<Aleksijadata< a istotaka i nejziniot soprug

Nikifor Vrienij. Mnogu va`ni podatoci dava Jovan Kinam. Toj ute od ranata

mladost go pridru`uval imperatorot Manuil I Komnin vo negovite voeni pohodi. Vo svojot istoriski trud <Epitome< vo 7 knigi napian po smrtta na

Manual I, Kinam ja opfaa vizantiskata istorija od (1118-1176) odnosno vremeto

na vladeewe na imperatorite Jovan II i Manuil-I-Komnin.

Kinam dava dragoceni podatoci osobeno za vizantisko- srpskite odnosi

vo navedeniot period. Izvestuva za prilikite vo Srbija vo 1/2 na XI i sredinata

na XI-ot vek. Nikita Honijat vo svojata obemna <Istorija< vo 21 kniga-1118-1206

dava isklu~itelno dragoceni podatoci za Srbite vo XII-ot vek. Izvestuva za poslednite fazi za borbata na Raka za samostojnost, za nejzinite uspesi vo

vremeto na Stefan Nemawa, potoa za negoviot poraz vo bitkata kaj Morava

(1190) kako i za prilikite vo Srbija vo vreme na Stefan Prvoven~ani.

Podatoci za srpskata istorija vo XII-ot vek nao|ame vo pesnite na Teodor Prodron koj ja glorificira borbata na Manuil Komnin protiv Raka, a

istotaka podatoci nao|ame i vo 4 govori na Mihail Solunski. Vo niv avtorot gi fali pobedite na Manuel Komnin protiv razni narodi pa taka i protiv Srbite.

69

Naupaktskiot mitropolit Konstantin Manasij sostavil eden panegiri~en

govor vo ~est na imperatorot Manuel I Komnin. Vo nego avtorot dava interesni

podatoci za vizantisko-srpskite odnosi, a se opiuva i doa|aweto na Stefan

Nemawa vo Carigrad vo 1172 godina vo triumfalnata povorka na Manuel I Komnin. Istiot nastan go opiuva i solunskiot mitropolit Evstatij. Toj sostavil i eden spis vo koj izvestuva za opsadata i normanskoto osvojuvawe na

Solun vo 1185 godina i za u~estvoto na Srbite vo ovie nastani. Za srpskata istorija po Stefan Nemawa, dragoceni podatoci dava Nikejskiot istori~ar

Georgij Akropolit vo <Kratka hronika-1203-1261 godina< . Dragoceni

podatoci za srpskata istorija vo XIII vek dava poznatiot vizantiski istori~ar

Georgij Pahimer vo svojot istoriski trud vo 13 knigi- 1255-1308 godina.

Pahimer imal prilika kako vizantiski pratenik vo 1268 godina da

prestojuva na srpskiot dvor za bra~no povrzuvawe na dvete dinastii t. e ènewe na vizantiska princeza so Uro-sinot na Milutin. Vo navedeniot trud gi

iznesuva svoite vpe~atoci od prestojot vo Srbija, kulturnite priliki i ìvotot na srpskiot dvor. Neto podocna prilikite na srpskiot dvor gi slika

i Teodor Metohit (umrel 1332)- poznat vizantiski nau~nik, politi~ar i diplomat. Na 20 godina vozrast Metohit stapil vo slu`ba na imperatorot

Andronik II Paleolog (1282-1328). Stignal do titulata velik logotet na

imperatorot Andronik II Paleolog. Po porazot na Andronik II vo gra|anskata

vojna i negovoto abdicirawe, Metohit padnal vo nemilost i bil proteran od Carigrad vo Dimotika, a mu bil konfiskuvan i imotot. Vo1331 mu bilo

dozvoleno da se vrati vo Carigrad, a potoa se povlekol vo manastir kade

po~inal. Vo slu`ba na Andronik II, Metohit u~estvuval vo razni diplomatski

misii. Duri 5 pati prestojuval vo Srbija. Posledniot pat vo 1298 godina zaradi sklu~uvawe mir i brak me|u Simonida i Milutin. Vpe~atocite od negoviot

prestoj vo Srbija gi interpretiral vo izvetajot <Prateni~ko slovo< koe bilo upateno da carigradskiot dvor. Tuka Metohit gi iznesuva svoite viduvawa

za Srbija, govori za sjajot, raskoot i bogatstvoto na srpskiot dvor, za srpskite feudalci i nivnoto divo odnesuvawe kon selanite itn.

Za srpskata istorija osobeno vo prvata polovina na XIV vek dragoceni

podatoci dava vizantiskiot istori~ar Nikifor Gregora. Toj e bez somnenie

eden od najobrazovanite lu|e vo Vizantija vo XIV vek. Se bavel so site granki na

toga poznatite nauki: filozofija, astronomija, teologija, matematika, muzika

i sl. Ute vo ranata mladost pokaàl nadarenost i volja za u~ewe (znaewe). Eden od u~itelite vo Carigrad mu bil Teodor Metohit. Grigora bil sovremenik

na dvete gra|anski vojni vo Vizantija vo prvata polovina na XIV vek. Za niv toj ostavil interesni i mnogu zna~ajni svedotva. Negoviot opus e navistina

70

golem. Piuval raspravi so teoloka sodr`ina, tekstovi od matematika, filozofski raspravi, potoa raspravi od oblasta na muzikata i astronomijata a

izrabotil i eden proekt za reforma na kalendarot. So istorija kako to veli na edno mesto se zanimaval odamna. Kako rezultat na vakviot negov interes

proizleglo negovoto kapitalno istorisko delo <Rimska istorija< vo 37 knigi. Vo ovoj monumentalen trud, Grigora go opfaa periodot od 1204-1359 godina.

Nastanite od XIII vek gi opiuva vrz osnova na postari trudovi. Od 37-te knigi vo prvite 7 se obrabotuva periodot od 1204 do 1320 godina. Vo 4 knigi se

opiuvaat nastanite od 1320 do 1341 godina. Narednite 6 knigi go opfaaat

periodot od 1341 do 1350 godina, a vo narednite 12 knigi se opiuva periodot od 1351 do 1355 godina dodeka vo poslednite 8 knigi se opiuva kratko periodot od

1355-1358/59 godina. Grigora dava mnogu podatoci za srednovekovnata srpska istorija kade prestojuval kako vizantiski pratenik vo 1328 godina. Toj e

najva`niot izvor za srpskata istorija kon krajot na XIII i prvata polovina na

XIV vek, odnosno za vremeto na izdignuvaweto na srpskiot-kral-Stefan-Duan.

Jovan Kantakuzin (umrel 1383) vizantiski car i pisatel e posledniot golem istori~ar na vizantiskata epoha. Poteknuval od ugledna aristokratska

familija. Napial <Istorija< vo 4 knigi vo koja se opfateni nastanite od 1320-1356, a opfaa nekoi nastani do 1362 godina. Toa e epoha vo koja dejstvuval

i samiot avtor i toa kako politi~ar, vojskovoda~ i car. Negoviot trud ima memoarski karakter bideji toj direktno u~estvuval vo najgolemiot del od

nastanite to gi opiuval. Svojata dejnost nastojuval da ja prezentira vo to podobra svetlina, premol~uvaji ~estopati fakti to ne mu odele vo prilog.

Piuval vrz osnova na li~ni beleki , svedotva na sovremenicite a koristel

i dokumenti. Trudot na Kantakuzin e eden od najva`nite i so podatoci najbogati izvori za srpskata srednovekovna istorija. Vremeto to go opiuva vo dobar

del se poklopuva so vladeeweto na Stefan Duan koga srpskata dr`ava gi proirila svoite granici daleku na jug za smetka na vizantiskite teritorii.

Zaradi osipuvawe na negovite privrzanici vo Vizantija, Kantakuzin letoto 1342 bil prinuden da izbega vo Srbija na dvorot na Stefan Duan. Za povee

mese~niot prestoj na srpskiot dvor, Kantakuzin dava edinstveni i mnogu interesni podatoci so detalen opis na prilikite na dvorot i na negovite

pregovori so srpskiot vladetel. Me|utoa po stapuvaweto na prestolot vo Carigrad vo 1347 godina, Kantakuzin nastojuval so site sili da gi povrati

teritoriite i gradovite to gi osvoil Stefan Duan. Za site ovie nastani Kantakuzin dava mnogu podatoci. Me|utoa poradi memoarskiot karakter,

negovoto delo treba da se koristi mnogu vnimatelno i po mo`nost negovite

podatoci da se proveruvaat so podatocite od drugite sovremeni izvori. Vsunost faktite to gi predava Kantakuzin se avtenti~ni no

71

tolkuvawata se tendenciozni (subjektivni). Interesni podatoci za srpskata istorija,osobeno za periodot po smrtta na Duan dava >Laonik Halkokondil

(1430-1490). Napial <Istorija< vo 10 knigi koja go opfaa periodot od 1298-1463 godina. Za razlika od poranenite pisateli vo centarot na negovoto

prikaùvawe ne se nao|a povee Vizantija,tuku Turskoto carstvo. Halkokondil detalno gi opiuva osvojuvawata na Turcite i propa|aweto na Vizantiskoto

carstvo, kako i borbata na balkanskite narodi so Turcite. Pritoa dava

interesni podatoci za srpskata istorija. Mihail Duka spa|a vo redot na

najpoznatite istori~ari na XV-ot vek. Negoviot istoriski trud gi opfaa

nastanite od 1431-1462 godina. Pritoa dava dosta podatoci za istorijata na

Srbija vo prvata polovina na XV vek osobeno za vremeto na despotot \ur|e

Brankovi. Podatoci za srpskata istorija kon krajot na XIV i po~etokot na XV

vek nao|ame vo <Hronikata< na Georgi Sfrances vo koja e opfaten periodot od

1258-1473. Za poslednite godini na srpskoto despotstvo zna~ajni podatoci ni dava Kritovul vo svojata <Istorija< vo 5 knigi vo koja se opiani nastanite od

1451-1460 godina.

-Turski izvori-

Pokraj vizantiskite mnogu va`ni podatoci za srpskata istorija,ni davaat turskite izvori. Na prvo mesto mesto treba da se spomene poznatiot turski

hroni~ar Aik paa Zade vo svojata hronika na Osmanskata dràva, od

najstarite vremiwa do krajot na XV vek. Vo nea nao|ame dragoceni podatoci za

prvite turski prodori na Balkanot, a va`ni podatoci ima za srpskata istorija

vo XV vek.

Dursum-beg od XV- ot vek dava istotaka va`ni podatoci za srpskata istorija

vo XV vek. Napial trud za sultanot Mehmed II Osvojuva~ vo koj e opfaten

periodot od 1442-1487 godina. Kako direkten u~esnik vo mnogu nastani, Dursum-beg dava dragoceni podatoci za turskite prodori preku Sava i Dunav,pohodot na

Belgrad (1456), padot na Smederevo-1459 itn. Neri (umrel 1520) e tretiot poznat turski istori~ar koj dava podatoci za srpskata istorija. Go narekuvaat

tatko na turskata istorija. Po nalog na sultanot Bajazit II vo 1492 godina, Neri napial istorija na Osmanskoto carstvo- <Ogledalo na svetot<. Ova

negovo delo pretstavuva vistinska riznica na podatoci za balkanskata istorija. Vo nea ima mnogu podatoci za srpskata istorija. Za Kosovskata bitka kako

nastan od isklu~itelno istorisko zna~ewe izvestuvaat poveemina turski avtori. Najstariot podatok poteknuva od poetot Ahmedi. Kosovskata bitka ja

opial Uru| od Edrene vo trudot <Osmanska istorija<. Toj e edinstven od

turskite istori~ari koj to~no i jasno go prikaùva ubistvoto na sultanot Murat.

72

Podatoci za Kosovskata bitka nao|ame i kaj Mola [uhrulah, a istotaka i vo

edna anonimna hronika od krajot na XV i po~etokot na XVI vek.

-Latinski izvori-

Za raniot period od srpskata istorija najvaèn izvor se Annales Regni

Francorum i toa vo vrska so Borna i Qudevit Posavski. Za prviot krstonosen

pohod i minuvaweto na krstonoscite po patot Rajna-Dunav-Belgrad-Ni-Sofija-Carigrad interesni podatoci davaat Albert Akvinski vo svojata

<Istorija na Erusalimskiot krstonosen pohod< vo 12 knigi, i Vilhelm Tirski koj napial edna od najdobrite istorii na krstonosnite vojni vo 23

knigi. Posledniot dava podatoci za Srbija vo XII vek vo vremeto na Manuel I Komnin.

Za 3-ot krstonosen pohod i minuvaweto na imperatorot Fridrih Barbarosa po patot Rajna-Dunav, interesni podatoci nao|ame vo <Biografijata na

Fridrih< to ja napial Oton Frajziki, kako i vo deloto na avstriskiot

kanonik Ajnzbert vo <Istorija na pohodot na Fridrih I<. Toj bil direkten

u~esnik vo pohodot i pretstavuval najcelosen i najverodostoen izvor za ovoj nastan. Vo svojot trud dava opis na sredbata me|u ùpanot Stefan Nemawa so

Fridrih Barbarosa vo Ni.

Vo deloto <Opis na isto~na Evropa < vo koj se izneseni belekite na

eden nepoznat patepisec koj vo 1308 ja propatuval Isto~na Evropa nao|ame podatoci i za Srbija vo vremeto na Milutin. Interesni podatoci za Srbija vo

vremeto na Duan na ~ij dvor vo 1355 godina pristignalo edno pratenitvo na papata, dava Filip de Mezijer (umrel 1405) vo Biografijata na Petar Tomas-

pratenik na papata.

Sumarni podatoci za istorijata na Srbija dava Toma Arhi|akon vo <Historia

Salonitana’’. Tuka toj kratko izvestuva za Raka i za nejziniot vladetel Stefan

Prvoven~ani,komu papata Honorij III mu dal kralska kruna, a izvestuva i za minuvaweto na Mongolite preku Srbija vo 1242 godina. Za bitkata kaj Nikopol vo 1396 vo koja na strana na Turcite protiv kralot Zigismund u~estvuvale

Srbite podatoci dava Jovan [ilgerber vo negovite <Patuvawa i doìvuvawa< koj prvpat bil publikuvan vo 1476 godina. Francuskiot ricar Bertrandrom dela

Brokier doverliva li~nost na burgundskiot vojvoda Filip, bil ispraten vo tajna misija vo Erusalim,so cel da gi ispita sostojbite vo Turcija. Na vraawe

vo 1433 pominal preku Srbija (Pirot i Belgrad). Svoeto patuvawe na istok go

opial vo trudot <Patuvawe preku moreto<. Ova delo pretstavuva dragocen izvor za srpskata istorija. Vo nego se davaat dragoceni podatoci za sostojbite

73

na Balkanot, srpskiot despot \ura| Brankovi, za naselbite i tvrdinite, turskite zulumi, zna~eweto na Novo Brdo i sl.

Interesni podatoci za Srbija vo XV vek ni dava hroni~arot Eberhard Vindeks ( umrel 1440) koj bil dosta dolgo vreme vo slu`ba na Sigismund. Vo svoeto delo vo koe go opiuva vladeeweto na Sigismund,Vindeks dava dragoceni

podatoci za srpskiot despot Stefan Lazarevi.

Podatoci za srpskata istorija istorija vo XV vek dava i revnosniot

propovednik na krstonosnite vojni protiv Osmanliite Enej Silvie

Pikolomini podocneèn papa Pi II. Toj si postavil zada~a da ja digne

hristijanska Evropa protiv Turcite. I samiot sakal da trgne vo vojnata to ja propagiral, no po patot nenadejno po~inal vo Ankona. Odli~no gi poznaval

prilikite vo Evropa. Napial povee istoriski trudovi vo koi e opfatena i istorijata na Srbite. Podatoci za srpskata istorija dava i venecijanskiot

patricij Donado Dalece (roden 1479) vo svojot trud <Turska istorija< vo koi se opfateni nastanite od 1300-1514 godina. Tuka toj dava podatoci i za Kosovskata

bitka, srpsko-turskite odnosi vo XV vek vo vremeto na Murat II, opsadata na Belgrad i sl. Trudot pretstavuva kompilacija na povee vredni dela a od hronoloka gledna to~ka e dosta neto~en.

=Domani izvori=

Od domanite izvori za srpskata istorija najprvin treba da se spomene

<Letopisot na pop Dukqanin< sostaven najverojatno vo XII vek od nekoj

svetenik vo Bar, kade bilo sediteto na katoli~kata nadbiskupija. Vo trudot se prikaùva vo golema mera legendarno najstarata istorija na ju`nite Sloveni

do sredinata na XII vek. Vo trudot ima mnogu podatoci od najrazli~en karakter za srpskite zemji Raka, Zeta, Trebiwe i Hum vo navedeniot-period.

Mnogu dragoceni izvori za srpskata srednovekovna istorija pretstavuvaat biografiite t. e @itijata na srpskite vladeteli, arhiepiskopi i

patrijarsi. Prvite biografii mu bile posveteni na Stefan Nemawa, osnova~ot na dinastijata Nemawii. Prvata biografija na Nemawa ja napial negoviot

najmal sin Sava (1175-1235) osnova~ot na srpskata pravoslavna crkva i eden od tvorcite na srpskata srednovekovna dràva. Toa e vsunost kratka biografija

na Nemawa, koja Sava ja napial vo 1208 godina kako voved vo Studeni~kiot tipik pod naslov <@ivotot na Simeon Nemawa<. Pritoa vladeeweto na

Stefan Nemawa e opiano dosta sumarno, dodeka mnogu poopirno se

prezentira negoviot ìvot kako kalu|er. Toa bilo napraveno so cel da se zacvrsti kultot na Nemawa kako svetec a so toa i samoto osnovawe na novata

74

dinastija da se prikaè kako providenie i za podolg period da i go osiguri na ovaa dinastija zakonitosta na nasledstvoto. Najgolema vrednost kako istoriski

izvor e bez somnenie Biografijata na Stefan Nemawa to ja napial negoviot vtor sin Stefan Prvoven~ani pod naslov <ûdata na sveti Simeon<. Vo

biografijata e opian celiot ìvot na Nemawa so site pozna~ajni elementi. Pokraj toa nao|ame i nekolku podatoci za ìvotot i vladeeweto na Stefan

Prvoven~ani.

Tretata biografija na Stefan Nemawa ja sostavil kalu|erot Domantijan (1210 po 1264). Toj bil u~enik na Sava , Hilendarski jeremonah, a ìveel vo

Karejskata petera. Biografijata na Nemawa ja napial vo 1264 godina i toa dosta opiron. Pritoa go koristel glavno trudot na Stefan Prvoven~ani. Vo

1253, ja napial i biografijata na sv. Sava. Toa e vsunost prvo prezentirawe

na ìvotot i rabotata na sveti Sava. Kon krajot na XIII vek (1290-1292)

biografijata na Sava to ja napial Domantijan od osnova ja prerabotil kalu|erot Teodosie (umrel-1328).

Me|u avtorite na biografii vo XIV vek treba da se spomene i Danilo II (umrel 1337)- 1323 bil srpski arhiepiskop. Napial povee biografii:na

Stefan Dragutin, Milutin- "svet kral" ; biografija na arhiepiskopot Arsenij I i drugi. Site biografii na Danilo se sobrani vo zbornikot pod naslov

<@ivot kraqeva i arhiepiskopa srpskih<. Vo ovoj zbornik se dadeni biografiite na site vladeteli od dinastijata Nemawii, a istotaka i na site

srpski arhiepiskopi od Arsenij I. Rabotata na Danilo ja prodolìle negovite u~enici-prodolùva~i,koi ja oformile i kone~nata redakcija na negoviot

zbornik. Srpskiot patrijarh Danilo III (1350-1396) kon krajot na 1380-ta napial kratka biografija na kralot Milutin, a eden nepoznat u~enik na

Danilo II vo vtorata polovina na XIV vek napial biografija na svojot u~itel,

potoa biografija na Stefan Uro III De~anski i biografija na Stefan Duan

od vremeto na sozdavaweto na zbornikot "@ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih" vo vremeto od 1337-1340.

Grigorij Camblak (1365-1419/20) igumen na manastirot De~ani, vo 1403

godina napial biografija na Stefan De~anski, koja nema nekoja pogolema vrednost bideji ne go prikaùva realno negoviot ìvot. Imeno ovoj vladetel

Camblak go prikaùva kako ma~enik i vnel legendarni elementi vo biografijata. Konstantin Filozof (Kosteni~ki)- Bugarin po poteklo napial

biografija na despotot Stefan Lazarevi i nabrzo stanal vode~ka knièvna li~nost na togana Srbija. Biografijata ja napial po naredba na toganiot

srpski patrijarh Nikon, okolu 1431 godina. Vo trudot ima mnogu istoriski

podatoci dodeka hagiografskite se pomalubrojni. Ovoj trud e najvaèn izvor za vremeto na despotot Stefan Lazarevi. Vo nego detalno se opiuva dejnosta na

75

Stefan, kako i dejnosta na drugi li~nosti to bile povrzani so nego- Sigismund, \ur|e Brankovi itn. I pokraj nekoi neto~nosti pred se od oblasta

na genealogijata se smeta deka ova e najdobra biografija na srpski vladetel napiana_vo_sredniot-vek.

Za sostojbite vo Srbija i vo Turcija vo XV vek izvestuva Konstantin Mihailovi~ od Ostrovica (roden okolu 1435 godina). Toj bil zaroben od

Turcite pri osvojuvaweto na Novo Brdo (1455) i odveden vo Anadolija kadeto stanal jani~ar. Kako jani~ar bil zaroben od Ungarcite vo Bosna, a ottamu

otiol vo Polska. Tamu go napial svojot trud koj vsunost nema vistinski

naslov. Obi~no se narekuva "Spomeni na jani~arot"ili "Turska hronika". Za ekonomsko-socijalnite i optestvenite sostojbi vo Srbija vo vremeto na

Duan, isklu~itelen spomenik e bez somnenie "Zakonikot na Stefan-Duan" od-1349-godina.

Za srpskata istorija vo sredniot vek dragoceni podatoci davaat za~uvanite povelbi i pisma na srpskite vladeteli i blagorodnici napiani na

srpski, gr~ki i latinski jazik. Tie glavno se odnesuvaat na periodot na Carstvoto, a najmnogu gi ima od vremeto na Duan i na negoviot polubrat

Simeon. Mone ceneti i verodostojni izvori za srednovekovnata srpska istorija

pretstavuvaat brojnite zapisi i natpisi, koi davaat podatoci za srpskata

istorija od XII-XVI vek. Mone dragoceni podatoci za srpskata istorija,

osobeno za politi~kata i ekonomskata a osobeno za odnosite so Dubrovnik, ima

vo arhivot na Dubrovni~kata republika.

Pova`ni zbirki izvori se:

"Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije" tom II, III, IV i VI-Beograd

(1959-1986). Vo niv se obrabotuvaat vizantiskite pisateli od X-XIV vek. - Aktite na Svetogorskite manastiri (Hilendar, Lavra, Pantelejmon, Vatopet) i drugi.

- Franc Mikloi~- "Monumenta Serbica" -Viena 1858.

-Stojan Novakovi- "Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega

veka" Beograd 1912.

-Quba Stojanovi- "Stari srpski zapisi i natpisi” tom I-VI Beograd 1902-1926.

-\uro Dani~i- "@ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih" napisao arhiepiskop Danilo i drugih-Zagreb 1865.

76

-Aleksandar Solovjev i Vladimir Moin- "Gr~ke poveqe srpskih vladara" Beograd 1936.

-Glia Elezovi "Turski izvori za istoriju Jugoslovena" Beograd 1932.

-Srpskite zemji do sredinata na X-ot vek-

Spored podatocite so koi raspolaga istoriskata nauka,doseluvaweto na

srpskite plemiwa na Balkanot obi~no se stava vo prvata polovina na VII-ot vek. Se smeta deka najstariot podatok za srpskoto ime se nao|a vo imeto na maloaziskiot grad-Gordoserbon vo Bitinija, koj se spomenuva vo 680/81 godina.

Imeto go dobil po Srbite koi Vizantijcite gi preselile vo Mala Azija. Srbite se spomenuvaat i vo vrska so vostanieto na Qudevit Posavski, no

najmnogu podatoci dava Konstantin VII Porfirogenit vo trudot De

Administrando Imperio. Tuka Konstantin ja dava istorijata na Srbite od nivnoto

naseluvawe na Balkanskiot Poluostrov pa se do negovo vreme. Vo svojot trud

DAI, Porfirogenit izvestuva deka Srbite vodele poteklo od nekrstenite- Beli Srbi koi bile naseleni od onaa strana na Turcija odnosno Ungarija, vo kraj koj kaj niv se vikal boiki vo sosedstvo na Frane~kata dr`ava i na Velika Hrvatska,

onaa nekrstenata koja se narekuvala i bela. I denes vo severnite delovi na Polska i na teritoriite pome|u rekite Odra i Visla postojat toponimi od

tipot Sarb koj o~igledno upatuvaat na Srbite. Vo toj kontekst mnogu

indukativen i zna~aen e topomimot "Beloserbie" registriran vo 1393 godina vo Polska. Srpskoto ime nema sigurna etimologija. Se smeta deka negovoto

prvobitno zna~ewe bi bilo soplemenik, sojuznik, pa i ottamu se smeta deka imeto bilo raireno na tolku golem del od slovenskiot prostor. Spored

Porfirogenit Srbite se naselile na Balkanskiot poluostrov vo vremeto na vizantiskiot imperator Iraklij (610-641) i toa so negova dozvola. Po

doa|aweto na Balkanot , spored istiot izvor srpskite plemiwa gi naselile planinskite predeli okolu gorniot tek na rekata Drina, rekite Lim, Ibar i

zapadna Morava. Potoa go naselile podra~jeto na Tuzla i gorniot tek na rekata Bosna. Pokraj toa so doseluvaweto na Srbite na Balkanot, Porfirogenit gi

povrzuva Zahumqe, Travunija, primorjeto od Dubrovnik do Boka Kotorska i Paganija-oblasta me|u rekite Cetiwa i Neretva. Porfirogenit ja spomenuva

kako posebna i oblasta Dukqa, me|utoa ne izvestuva nito za nejzinata

plemenska pripadnost t. e ne naveduva deka i taa bila naselena od srpskite plemiwa.

77

Spored toa moè da se konstatira deka srpskite plemiwa gi naselile glavno centralnobalkanskite planinski teritorii, teko pristapni i daleku

od vlijanieto na okolnite dràvi. Na ovie teritorii vo tekot na VII- ot vek se odvival procesot na grupirawe na srodnite plemiwa vo irok plemenski sojuz.

Toa zna~i deka procesot na formirawe na srpskata dràva koj vo II- ta polovina

na XII vek e dovede do kone~no formirawe na cvrsta politi~ka formacija,

zapo~nal i se odvival na ovie prostori, vklu~uvaji ja i Dukqa, no bez

Neretvanskata oblast i bez Bosna, koja e se izdvoi vo XII vek.

Glavna uloga vo ovoj proces imale Raka i Dukqa. Razvitokot na srpskite zemji vo ovoj ran period, se odvival pod direktno vlijanie na

vizantisko-bugarskoto sopernitvo koe od isto~nite se prenesuvalo kon centralnite balkanski prostori naseleni so srpski plemiwa. Razvitokot na

ranata srpska dràva vo golema mera zaviselo od ova vizantisko-bugarsko sopernitvo. Vizantija teritorijalno bila podaleku, i edinstveno preku

svoite uporita na Jadranot se obiduvala da se vmea pome|u odnosite na slovenskite kneèstva vo vnatrenosta, no imala golem avtoritet a i iskustvo

so razni na~ini da gi ostvari svoite politi~ki celi. Od druga strana Bugarija

bila poblizu do teritoriite to gi naseluvale Srbite i bila direktna opasnost za nivnata bezbednost. Za najraniot politi~ki razvitok na srpskite

plemiwa edinstveni podatoci nao|ame kaj Konstantin VII Porfirogenit, koj izvestuva za najstarite poznati po ime srpski knezovi: Vieslav, Radoslav,

Prostoj i Vlastimir. Za prvite trojca knezovi, Porfirogenit ne dava nikakvi drugi podatoci, to ne e slu~aj so 4-ot.

Kako to izvestuva Porfirogenit za vreme na negovoto knezuvawe,na

Srbija napadnal i se obidel da ja osvoi bugarskiot han Presijan (836-852) no obidot ne bil uspeen. Vo vremeto na knezot Vlastimir srpskoto kneèstvo

preku ènidbeni vrski uspealo da ja proiri svojata vlast kon zapad. Imeno erkata na Vlastimir se omaìla za Kraina, sinot na lokalniot ùpan na

Travunija. Pritoa na svojot zet, Vlastimir mu ja dal titulata knez i so toa bila osnovana lokalna dinastija vo Travunija, pod vrhovna vlast na Vlastimir. Po

smrtta na Vlastimir go nasledile negovite 3-ca sinovi: Mutimir, Stroimir i Gojnik koi ja podelile teritorijata na dràvata me|usebe, so toa to Mutimir

kako najstar ja dobil vrhovnata vlast. Vo nivno vreme, Bugarite gi obnovile napadite na Srbija, no povtorno bile porazeni. Braata uspeale da ja razbijat

bugarskata vojska i da go zarobat sinot na kanot Boris, Vladimir zaedno so 12 veliki boljari. Boris bil prinuden da sklu~i mir so Srbite. Pritoa vo

pograni~niot grad Ras mu bil vraten sinot i zarobenite boljari. Po pobedata

nad bugarskite vojski, Srbija ja zafatila vnatrena kriza. Zapo~nala borba za vlast me|u braata. Mutimir pobedil vo ovaa borba i gi proteral svoite braa

78

vo Bugarija i zavladeal sam. Vladeeweto na Mutimir (860-891/92) ne e dovolno poznato. Vo negovo vreme Vizantija vo vremeto na carot Vasilij I Makedonecot

vodela mone aktivna politika za zacvrstuvawe na svoite uporita na Jadranot. Pritoa izgleda uspeala da ja nametne svojata vrhovna vlast i na

slovenskite kneèstva vo vnatrenosta na BP, ostavaji im ja nivnata vnatrena samouprava. Me|utoa vizantiskata vrhovna vlast vo vremeto na

Vasilij I imala prakti~en karakter. Vizantija im nametnala na slovenskite

knezovi odredeni obvrski,a gi koristela i kako sredstvo vo svojata politika. Vo taa smisla vo vreme na borbite okolu Bari, na svoi brodovi prefrlala vo

Italija Hrvati, Srbi, Zahumqani, Travuwani koi zaedno so vizantiskiot sojuznik Ludvig Germanski u~estvuvale vo osvojuvaweto na gradot Bari od

Arabjanite.

Vo ovoj period vo srpskite zemji vee vo golema mera se zacvrstuva

hristijanstvoto. Spored Konstantin VII Porfirogenit Srbite gi pokrstil carot Iraklij i toa preku svetenici isprateni od Rim. Osven ova izvestuvawe na Porfirogenit za ireweto na hristijanstvoto kaj Srbite nema drugi

podatoci. Prvite hristijanski imiwa me|u pripadnicite na vladetelskata

familija se javuvaat duri vo IX-ot vek i toa e siguren znak deka tie go prifatile hristijanstvoto. Se znae deka najmladiot sin na Mutimir se vikal

Stefan, a najstariot sin na Gojnik se vikal Petar. Nivnoto ra|awe se stava

obi~no vo 70-te godini na IX-ot vek. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka i

nivnite tatkovci vee vo prvite godini od vladeeweto na Vasilij I (867-886) go imale primeno hristijanstvoto. Za ireweto na hristijanstvoto me|u Srbite i

za najranata hristijanska organizacija, vo sovremenite izvori nema podatoci. Se smeta deka misionerskata dejnost me|u Srbite ja vrele pred se svetenici

od primorskite crkovni centri, kadeto bogoslu`ben jazik bil latinskiot.

Me|utoa izgleda deka hristijanstvoto, najstarite slovenski tekstovi i slovenskata bogoslu`ba me|u Srbite prodirala i od sever, od Panonija kadeto

vo tek bila misijata na Solunskite braa. Vo edno pismo od 873 godina papata

Jovan VIII baral od knezot Mutimir da se vrati pod jurisdikcijata na Panonskata dieceza. Vo naukata seute ne e to~no utvrdeno dali stanuva zbor za srpskiot knez Mutimir, ili za nekoj drug Mutimir koj vladeel so del od

Panonija. [ireweto na slovenskiot knièven jazik me|u Srbite prodolìlo i

podocna so dejstvuvawe na misioneri od Makedonija. Vo me|uvreme prodolìla

vizantisko-bugarskata vojna za prevlast na Balkanot. Vo kontekst i pod vlijanie na ovie nastani se odvival i politi~kiot

79

razvitok na srpskite zemji koi se povee stanuvale arena kadeto Vizantija i Bugarija gi odmeruvale silite koristeji gi ~estite vnatreni sudiri vo

Srbija. Po smrtta na knezot Mutimir, vlasta ja zel negoviot najstar sin Pribislav koj ostanal na prestolot kuso vreme- (1 godina). Okolu 892 godina

Pribislav i negovite braa Bran i Stefan bile proterani a vlasta ja zel

negoviot bratu~ed Petar (892/93-917) sinot na Gojnik, i dool od Hrvatska. Potpiraji se na Vizantija, Petar uspeal da gi odbie napadite na svoite

rodnini koi se obidele da go simnat od prestolot. Petar odrùval dobri odnosi so Bugarija, osobeno so Simeon. Vo narednata vojna me|u Vizantija i Bugarija vo

913 godina,Petar izgleda povee bil naklonet kon Vizantija. Na teritoriite me|u rekite Cetina i Neretva se sostanal so vizantiskiot strateg na Dra~kata

tema. Za ovoj sostanok zahumskiot knez Mihailo Vievi im javil na Bugarite. Po golemata pobeda to ja izvojuval nad Vizantijcite kaj Anhijal, Simeon go

ispratil vo Srbija Pavle Brankovi, vnuk na Mutimir. Petar bil faten na izmama i odveden vo zarobenitvo vo Bugarija kade go zavril ìvotot.

Noviot srpski knez Pavle Brankovi (917-920) ja priznaval vrhovnata vlast na Simeon, me|utoa ne uspeal da se odrì dolgo na vlast.

Za da ja ottrgne Srbija od bugarskoto vlijanie, Roman Lakapin go ispratil negoviot rodnina i pretendent na srpskiot prestol Zaharija

Pribislavlevi~. Me|utoa Pavle uspeal da go zarobi Zaharija i im go predal na Bugarite. Malku podocna i samiot Pavle pominal na stranata na Vizantija,i ja

priznal vizantiskata vrhovna vlast. Protiv odmetnatiot srpski knez, carot

Simeon go ispratil zarobeniot pretendent Zaharija koj so bugarska pomo uspeal da go protera knezot Pavle i da se iska~i na srpskiot prestol.

Zaharie Pribislavlevi~ nabrzo trgnal po stapkite na svojot prethodnik, i vo 923 godina se odmetnal od Bugarite i pominal na stranata na Vizantija.

Simeon se obidel da go kazni za neverstvoto no doìveal neuspeh, bideji bugarskata vojska bila porazena. Po sklu~uvaweto mir so Vizantija, Simeon vo

924 godina pripremil nova pogolema ekspedicija protiv Srbite. Ovoj pat uspehot ne izostanal. Zaharija bil prinuden da ja naputi zemjata i da se

zasolni vo Hrvatska. Golem del od srpskite ùpani zaedno so del od naselenieto bile odvedeni vo zarobenitvo vo Bugarija.

Na toj na~in vo 924 godina Srbija vlegla vo sostavot na Bugarija. Bugarskata vlast vo Srbija ne traela dolgo. Po smrtta na Simeon koga dràvata

zapo~nala da opa|a, bile sozdadeni uslovi za obnovuvawe na Srbija. Koristeji

ja situacijata vo Bugarija po smrtta na Simeon, âslav koj ìveel na bugarskiot dvor vo Preslav, izbegal od Bugarija i se vratil vo Srbija. So mal

broj privrzanici i so vizantiska pomo uspeal da ja zeme vlasta i da go obnovi

srpskoto kneèstvo. âslav (927/28-950) vladeel dosta dolgo, i za negovo vreme

80

granicite na srpskata dràva na sever se protegale do Sava, na zapad grani~ele so Hrvatska i gi zafaala Bosna koja toga bila ograni~ena na teritorijata na

istoimenata reka i gradot Salines t. e Tuzla. Na istok se protegala do dolinata na rekata Morava,a na jug vo nejziniot sostav vleguvale Nevesiwe, Gako i

Onogot- Niki~. Vo vremeto na knezot âslav, na Srbija od Panonija zapo~nale da napa|aat Ungarcite. Vo borbata so Ungarcite zaginal i knezot

âslav. Istorijata na srpskite zemji po smrtta na âslav vo vtorata polovina

na X-ot vek e malku poznata. Se pretpostavuva deka Srbite i ponatamu ja

priznavale vrhovnata vlast na Vizantija. Po formiraweto na Samoilovata

dràva, Srbija vlegla vo sostavot na makedonskata srednovekovna dràva.

=Dukqa do krajot na XII-ot vek=

Teritoriite na denena Crna Gora koi vleguvale vo sostavot na

rimskata provincija Prevalitana, do krajot na X vek go nosele latinskoto ime

Dioclia. Skadarskoto ezero od Srbite bilo narekuvano Dioklitsko ezero. Imeto

poteknuva od rimskiot grad Dokleja, koj se nao|al vo blizina na denenata

Podgorica. Duri od XI vek ova ime e bide postepeno potisnato od imeto Zeta,

spored nazivot na istoimenata reka. Ovie teritorii imale svoj poseben istoriski razvitok.

Slovenskite plemiwa ja naselile Dukqa koga i drugite delovi na

Balkanskiot Poluostrov kon krajot na VI i prvata polovina na VII vek. Vo

izvorite nejzinite ìteli se imenuvaat kako Diokliti kako Srbi i kako

Hrvati. Interesno e piuvaweto na Konstantin VII Porfirogenit vo De

administrando imperio. Tamu toj ne dava precizni podatoci za plemenskata pripadnost na Dukqa. Toj ja spomenuva Dukqa,no ne naveduva deka i taa bila

naselena od Srbite kako to toa go pravi so drugite primorski oblasti. Prv od izvorite poznat vladetel na Dukqa e arhontot Petar, ~ie ime e za~uvano vo eden

gr~ki natpis na oloven pe~at. Spored paleografskite karakteristiki se smeta

deka pe~atot poteknuva od IX-ot vek. Tamu Petar se spomenuva kako "arhont

Dioclia”. Povee podatoci za Dukqa vo izvorite imame vo vtorata polovina na X vek,od vremeto na knezot Jovan Vladimir. Vladimir stoluval vo Kraina, na

zapadniot breg od Skadarskoto ezero, a kon krajot na X vek protiv Dukqa prezel voen pohod makedonskiot vladetel carot Samuil.

Knezot Vladimir nemal sili da se sprotistavi i prvin se povlekol na planinata Oblik kaj Skadar, a potoa se predal. Na toj na~in Dukqa bila

vklu~ena vo sostavot na Samoilovoto carstvo. Pot~inuvaweto na Dukqa bilo

povrzano so drugi osvojuva~ki pohodi na Samoil:so osvojuvaweto na Dra~, so napadite na Ulciw, Kotor i Dubrovnik, prodiraweto kon Zadar i pustoeweto

81

na Bosna i Srbija. Spored postoe~kite izvori ne moè to~no da se utvrdi dali vo ovie oblasti Samuil ja vospostavil svojata vrhovna vlast ili pak trajno gi

osvoil. Vladimir bil odveden vo zarobenitvo vo Prespa. Me|utoa Kosara, erkata na Samuil se zaqubila vo mladiot Vladimir i go ubedila tatka si da se

omaì za nego. Na svojot zet Samuil povtorno mu ja vratil Dukqa. Vladimir vladeel so Dukqa se do 1016 godina. Vo vremeto na semejnite kavgi i

vnatrenite sudiri vo makedonskata dràva po smrtta na Samuil, nastradal i

Vladimir koj bil povikan i ubien vo Prespa na 22 maj 1016 godina. Negovoto telo podocna so dozvola od Vladislav e preneseno vo Kraina kadeto bil

zakopan vo crkvata Sv. Marija.

Po smrtta na Jovan Vladislav i likvidiraweto na Samuilovoto

carstvo vo 1018 godina, politi~kata karta na BP pretrpela koreniti izmeni.

Vizantiskiot imperator Vasilij II uspeal da ja vospostavi svojata vlast vo site

balkanski zemji. Vo letopisot na pop Dukqanin se govori deka Vasilij so golema vojska i flota gi osvoil Raka, Bosna i cela Dalmacija, a Jovan

Skilica izvestuva deka hrvatskite plemiwa mirno ja prifatile vizantiskata vrhovna vlast. Spored toa iako za Dukqa nema direktni podatoci sigurno e deka

i taa morala da ja priznae vizantiskata vrhovna vlast.

Po smrtta na Vasilij II (1025) zapo~nalo opa|awe na mota i vlijanieto na Vizantija. Toa vlijaelo da se zgolemi otporot na pot~inetite

dràvi koi zapo~nale da krevaat vostanija protiv vizantiskata vlast. Prvo takvo poznato vostanie vo Dukqa e vostanieto to go krenal Stefan Voislav

vo 1035 godina. Vostanieto bilo brzo zadueno a knezot Voislav padnal vo racete na Vizantijcite i bil odveden vo zarobenitvo vo Carigrad. Tamu ne

ostanal dolgo. Nabrzo uspeal da pobegne od zatvorot i da se vrati vo Dukqa kadeto krenal novo vostanie protiv vizantiskata vrhovna vlast (1037). Ovoj

pat vostanieto zavrilo uspeno. Bila oslobodena Dukqa, a istotaka i

Travunija i Zahumqe. Na toj na~in negovata dràva se protegala od rekata Bojana na jug do Neretva na sever. Po edna slu~ajnost Voislav dool i do znatni

finansiski sredstva. Imeno zimata 1039/40 godina eden vizantiski brod so dràvni pari (nosel okolu 32 kg zlato=10 kentenarii) se razbil nekade na

Dukqanskoto krajbre`je, a knezot Voislav go zaplenil dragoceniot tovar.

Vizantiskiot imperator Mihail Paflagonec baral od dukqanskiot

knez da mu go vrati zlatoto, no negovoto barawe bilo odbieno pa zatoa Mihail 1040 godina ispratil vojska protiv knezot Stefan Voislav. Me|utoa pohodot ne

gi dal o~ekuvanite rezultati i zavril bez uspeh, a nova ekspedicija ne bilo

mo`no da se isprati poradi vostanieto na Petar Deljan vo Makedonija, i na Tihomir vo Dra~. Nema podatoci za odnosot na knezot Voislav kon ovie

82

vostanija, no sigurno deka ne ja proputil prilikata vo koja se nala Vizantija za da ja proiri i zajakne svojata dràva.

Po zaduuvaweto na vostanieto na Petar Deljan, Vizantija prezela

energi~ni merki protiv Dukqa. Spored izvestuvaweto na Skilica, golema vizantiska vojska predvodena od patrikijot Mihail vo 1042 godina navlegla vo

Dukqa. Me|utoa na vraawe padnala vo zaseda vo eden planinski tesnec i bila

re~isi celosno unitena. Na toj na~in Stefan Voislav uspeal da ja za~uva svojata samostojnost.

Vo sostavot na negovata prostrana dràva pokraj Dukqa, vleguvale i

teritoriite na Zahumqe i Travunija a pod negovo vlijanie se nao|ale i srpskite teritorii podlaboko vo vnatrenosta na Balkanot. Vizantija bila prinudena

da se pomiri so postoe~kata sostojba, da ja prifati samostojnata polo`ba na Dukqa i da se zadovoli samo so simboli~noto pot~inuvawe na Voislav.

Samostojnata polo`ba na knezot Voislav i pre~elo na Vizantija. Poradi toa taa nastojuvala i pokraj prividno vospostavenoto prijatelstvo me|u dvete

dràvi da ja izmeni postoe~kata sostojba ne so voena akcija, tuku so lukavstvo. Vo taa smisla strategot na Dubrovnik Katalakon nudeji mu se za kum na sinot

na Voislav se obidel na izmama da go fati. Me|utoa na dogovoreniot sostanok,

lu|eto na knezot Voislav bile pobrzi i ja onevozmoìle namerata na Katalakon koj bil faten i zaroben.

Kon sredinata na XI-ot vek po smrtta na Voislav na prestolot se

iska~il sin mu Mihail (1050-1081). Gi obnovil dogovorite so Vizantija i bil smetan za prijatel na Romeite. Bil odlikuvan so visoko vizantisko

dostoinstvo-protospater. Vizantija praktikuvala na stranskite vladeteli da im dodeluva vizantiski tituli so cel da gi privle~e kon nea. Vo vremeto na

Mihail vo Evropa se slu~ile krupni promeni koi vlijaele na istorijata na Dukqa. Vizantija bila istisnata od ju`na Italija kade bila formirana silna

normanska dràva koja igrala golema uloga vo balkanskata istorija. Vo 1054 godina dolo do kone~en rascep na crkvite Rim i Carigrad. Prvite 20 godini

od svoeto vladeewe Mihail gi pominal mirno, no vo po~etokot na 70-te godini

na XI- ot vek bil vovle~en vo krupni nastani na BP. Po nastanite od 1071 godina

koga Normanite go zazele Bari bila oslabnata voenata mo na Vizantija na Balkanot.

Vo 1072 godina vo Makedonija se krenalo vostanie protiv Vizantija.

Izgleda deka ugledot na Dukqa kaj vostanicite bil dosta golem,pa zatoa tie mu

se obratile na Mihail za pomo, koj go ispratil sin mu Bodin so 300 vojnici i so vojvodata Petrilo. Skopskite prvenci go pre~ekale Bodin vo Prizren i go

83

proglasile za car pod imeto Petar. Vizantiskata vojska pretrpela teòk poraz kaj Prizren, po to vostanieto zelo irok zamav. Petrilo se upatil kon

jugozapad i stignal do Kostur. Vizantijcite go porazile Petrilo a go osvoile i Skopje.

Bodin ostanal sam i vo bitkata kaj Paun na Kosovo bil porazen i

odveden vo Carigrad. Po nekolku godini so pomo na venecijanski trgovci uspeal da izbega i da se vrati vo Dukqa. Mihail vo edno pismo od papata

Grigorij VII vo 1077 godina e imenuvan kako ,,Rex Sclavorum”. Sigurno e deka pred da go dobie ova pismo od papata toj ja nosel ovaa titula. Papata osobeno po

raskolot na crkvite (1054) nastojuval da pridobie to povee balkanski zemji na svoja strana, za da go namali vlijanieto na carigradskiot patrijarh na BP.

Vo 1075 godina toj mu ispratil kralska kruna na hrvatskiot kral Zvonimir. Na

toj na~in Dukqa stanala kralstvo i dobila me|unarodno priznanie. Kralot Mihail se obidel da dobie od Rim posebna crkva so sedite vo Bar, t.e da ja

izdigne do rang na arhiepiskopija. Iako vo ovie nameri sesrdno bil pomagan od Barskiot episkop toj ne gi ostvaril svoite planovi. Po negovata smrt na

prestolot se iska~il sin mu Konstantin Bodin (1081-1101).

Normanite od ju`na Italija gi napadnale vizantiskite vladeewa na Balkanskiot poluostrov. Na nivna strana zastanal papata, a na stranata na

Vizantija, VenecijaBodin po se izgleda zastanal na stranata na Vizantija no ne zel u~estvo vo povee mese~nata borba za Dra~. Se drèl nastrana i koga doznal

deka Normanite pobeduvaat se povlekol so vojskata. Tekata situacija vo koja se nala Vizantija Bodin ja iskoristil za osvojuvawe novi teritorii i sozdal

golema dràva (Dukqa, Raka, Trebiwe, Zahumqe i Bosna). Po proteruvaweto na Normanite od BP (1085) i obnovuvaweto na

vizantiskata vlast vo Dra~, Bodin se soo~il so opasnosta poradi namerata na Vizantija da gi povrati izgubenite teritorii. Noviot strateg na Dra~, Jovan

Duka imal uspesi vo sproveduvaweto na vizantiskata osvojuva~ka politika. Vo

edna bitka go pobedil i zarobil Bodin. Ne se znae kako uspeal Bodin da se spasi

od ova vtoro vizantisko zarobenitvo. Vo po~etokot na 90-te godini na XI-ot vek toj e povtorno na vlast vo Dukqa. Se smeta deka Vizantija go vratila na

vlast pod uslov da ja priznae vizantiskata vrhovna vlast. Vo sekoj slu~aj kon

krajot na XI vek Bodin ne bil vo centarot na vizantiskata balkanska politika.

Bodin posleden pat se spomenuva vo izvorite vo vremeto na I-ot krstonosen pohod. Vo Skadar kadeto stoluval go primal i se pobratil so glavniot voda~

na pohodot grofot Rajmund Tuluski. Celta na ovaa sredba bila da se obezbedi

hrana za krstonoscite i nivno bezbedno pominuvawe niz teritorijata na Dukqa. Bodin ja prodolìl crkovnata politika na tatko mu. Po smrtta na papata Grgur

84

VII vo Rim dolo do rascep po praaweto za izbor na papa. Bile izbrani dvajca

papi: Urban II i Kliment III Vibert kako antipapa. Bodin se obratil do Kliment

III so molba Barskiot episkop da dobie arhiepiskopska vlast. Papata Kliment III

vo po~etokot na 1089 godina izdal specijalna bula so koja Barskiot episkop

Pavle dobil rang na arhiepiskop i bile opredeleni granicite na negovata jurisdikcija. So toa Dukqa dobila crkovna samostojnost. Po smrtta na Bodin

nastanale vnatreni nemiri vo Dukqa vo koja se meale i sosednite dràvi. Taka vo zavisnost od dadenata situacija vo Dukqa se menuvale vladetelite

mnogu ~esto. Toa traelo se do 1183 godina koga rakiot veliki ùpan Stefan Nemawa e ja osvoi Dukqa i ja priklu~il vo ramkite na Rakata dràva.

-Raka vo borba protiv Vizantija za samostojnost (vo 80-te godini

na XII vek)

Po likvidiraweto na Samoilovoto carstvo. Raka vlegla vo sostavot na Vizantija. Vo vremeto na Bodin Raka vleguvala vo sostavot na Dukqa.

Rakiot ùpan Vukan koj dool na vlast so pomo na Bodin zapo~nal da vodi agresivna politika kon Vizantija so cel da gi proiri granicite kon jugoistok

kon plodnoto Kosovsko pole. Prvite voeni akcii protiv Vizantija Vukan gi vodel paralelno so akciite na Bodin i toa dosta uspeno.

Vizantiskiot car Aleksij I Komnin prezel energi~ni merki da gi

zapre srpskite prodori i privremeno uspeal vo toa. Vo 1093 godina Vukan prodrel na Kosovo, go zapalil Lipqan i gi opqa~kal okolnite teritoriii.

Aleksij I Komnin li~no interveniral. Vukan bil prinuden da sklu~i mir i da gi vrati vizantiskite teritorii. Po povlekuvaweto na vizantiskiot car kon

prestolninata,Vukan gi obnovil napadite i ja porazil vizantiskata vojska to

ja predvodel Jovan Komnen a prodrel do Skopje, Polog i Vrawe. Aleksij I prezel

nov pohod i dool do Lipqan. Vukan moral da se pot~ini i da dade zalo`nici. Nov napad na vizantiskite teritorii Vukan prezel vo 1106 godina. Voenite

operacii traele nekolku meseci i po izvesni uspesi Vukan moral da se povle~e

i da sklu~i mir. Po smrtta, ùpanskiot prestol go zel vnuk mu Uro I koj ja prodolìl borbata za osamostojuvawe no vo novi okolnosti. Vo politi~kata

istorija na BP se pojavuva nov faktor-Ungarija koja od po~etokot na XII-ot vek

zapo~nala da pokaùva se pogolem interes za Balkanskiot-poluostrov. Ungarsko-vizantiskite odnosi imale golemo vlijanie za istorijata na

Raka. Prviot pogolem voen sudir me|u Ungarija i Vizantija zapo~nal vo 1127 godina so napadot na Ungarija na Dunavskata granica. Srbija ja napadnala

85

vizantiskata tvrdina Ras koja bila osvoena i zapalena. Me|utoa vo sudirot so vizantiskata vojska Srbija bila porazena po to Vizantijcite navlegle vo

Raka, ja opqa~kale i odvele mnogu zarobenici vo Mala Azija. Vo 1129 godina bil sklu~en mir pome|u Vizantija i Ungarija a dolo i do zacvrstuvawe na

Rako-ungarskiot sojuz. ]erkata na velikiot ùpan Uro I Elena bila

omaèna za ungarskiot prestolonaslednik Bela II (1131-1141). Vizantisko-

rakite sudiri se intenzivirale vo sredinata na XII vek koga na vizantiskiot prestol zastanal voinstveniot Manuil I Komnin (1143-1180) koj prezel povee

pohodi protiv Raka. Vizantiskiot istori~ar Nikita Honijat izvestuva deka

vo 1149 godina ùpanot Uro II napadnal na sosednite vizantiski oblasti.

Manuil se otkaàl od pohodot protiv Sicilija i so vojska trgnal kon Raka kade gi osvoil Ras i Gali~-2 va`ni grada vo Ibarskata dolina. I pokraj

uspenite akcii protiv Raka kone~nata cel Vizantijcite ne ja postignale. Vo 1150 godina Manuil Komnin bil prinuden da prezeme nov pohod protiv Raka.

Rakiot ùpan pobaral i dobil pomo od Ungarija. Vo reava~kata bitka kaj reki~kata Tara pokraj Vaqevo, srpsko-ungarskite vojski pretrpele poraz i

Uro II moral da mu poloì zakletva za vernost na vizantiskiot car. Se obvrzal za vojuvawe vo Evropa da dava po 300 vojnici i vo Azija po 500. Po ova se vloila situacijata vo Raka. Vo 1155 Uro bil simnat od prestolot, a na

negovo mesto bil postaven brat mu Desislav. Po intervencijata na vizantiskiot

imperator Uro II bil vraten na prestolot a na Desislav mu bila dadena pomala

teritorija. Manuil Komnin reil da ja podeli teritorijata vo Raka pome|u ~etvoricata braa: Tihomir, Nemawa, Miroslav i Stracimir; prito Tihomir

ja dobil titulata velik ùpan a ostanatite stanale ùpani. Me|utoa najambiciozniot pome|u braata Stefan Nemawa go simnal od prestolot

Tihomira koj bil prinuden da pobegne vo Vizantija, a Stefan Nemawa se proglasil za velik ùpan na Raka. Tihomir pobaral pomo od Vizantija za da

se vrati na prestolot vo Raka. So vizantiska pomo Tihomir se upatil protiv Nemawa, me|utoa vo bitkata koja se odigrala na Kosovo pole doìveal poraz vo

kojto i samiot zaginal. Poradi zafatenosta vo vojnata so Venecija,Manuil Komnin ne bil vo

sostojba poaktivno da se angaìra vo Raka, no po sklu~enoto primirje so

Venecija vo 1172 godina organiziral golem voen pohod protiv Raka. Svesen deka ne e vo sostojba da mu se sprotistavi na daleku pobrojniot i ponadmoen

neprijatel Nemawa trgnal vo presret na vizantiskiot imperator. Vo logorot na

Manuil I dool gologlav so isukan me~ vo levata raka, so jaè okolu vratot so

to jasno ja simboliziral premota na carstvoto. Nemawa kako zarobenik bil odveden vo Carigrad vo sve~enata pobedni~ka povorka i triumfot na carot

Manuil I Komnin. Nabrzo po ova bil vraten na prestolot vo Raka kako vazal

86

na vizantiskiot car. Za razlika od negovite prethodnici koi gi krele

dogovorite Nemawa mu ostanal veren na imperatorot Manuil I Komnin.

-Kulturata na srpskite zemji od X do XII vek-

So pokrstuvaweto na Srbite(vtora polovina na IX-ot vek) i so ireweto na

pismenosta, direktno se povrzani po~etocite na srpskata kultura. Najprvin se prepiuvale crkovni knigi, ìtija na svetci i dr. Osnovata na srpskata

knièvnost ja so~inuvaat glavno staroslovenski dela od X i XI vek kako to se psaltiri, apostoli i drugi dela. Od ovoj period datira i poznatiot ahtohton

trud sozdaden vo Dukqa - "Letopis na pop Dukqanin" ili "Barski rodoslov".

Ovoj trud e za~uvan samo vo latinska verzija od XVI i XVII vek. Vo vovedot na

ovoj prevod avtorot naveduva deka deloto e prevedeno od "slovenski na latinski jazik". Letopisot e sostaven od 3 dela : Spis za Gotite, legenda za knezot Sv.

Jovan Vladimir i Dukqanski letopis. Iako sostaven od tri dela letopisot

sepak pretstavuva edna knièvna celina. Pritoa poedini negovi delovi se od

postar datum. Taka spisot za Gotite nastanal vo X vek a legendata za knezot

Vladimir e od 20- te godini na XI vek. Drug vaèn spomenik e "Miroslavovoto evangelie" napiano okolu 1180 godina za knezot na Hum, Miroslav brat na

Nemawa. Ova evangelie e napiano na pergament so ubavi kirilski bukvi, ukraseno so inicijali vo boja i zlato- (kaligrafska umetnost). Ovoj spomenik e

vaèn i kako dokaz deka vo Zahumqe postoela razviena kaligrafska tradicija. Toj e vaèn kako spomenik koj go otkriva i razreuva potekloto na re~isi seta

kirilska pismenost vo srednovekovna Bosna. Imeno site kirilski rakopisi od

Bosna od XIII-XV vek se piuvani so pravopisot to e zastapen vo

Miroslavovoto evangelie a tekstoloki ovie tekstovi se izveduvaat od makedonskata glagolska tradicija. Ova evangelie e va`no i po toa to vo

sekciite na diagot Grigorij otkriva niza osobini na edna nova srpska ortografija vo oblasta na rakiot pravopis.

Vo oblasta na umetnosta kaj Srbite vo ovoj period mnogu va`na uloga

pretstavuva primaweto na hristijanstvoto. Za potrebite na novata religija bilo neophodno da se gradat hramovi ili da se obnovuvaat starite koi bile

srueni za vreme na preselbata na narodite. Arheolokite iskopuvawa pokaùvaat lokalnata balkanska hristijanska umetnost se sodrèla na niza

gradovi na Jadranot no i vo niza gradovi od vnatrenosta. Srbite stapile vo poblizok dopir so starite spomenici duri po primaweto na hristijanstvoto.

Kulturniot i umetni~kiot ìvot prodolìl na nekoi mesta kade od porano postoele crkvi, utvrduvawa i manastiri. Najstarata crkva bila podignata vo

87

Kotor vo 809 godina. Na mestoto na ovaa stara crkva vo XII vek bila izgradena

nova katedralna crkva. Od IX- ot vek datira crkvata Sv. Marija vo Dukqa vo koja

bile krunisuvani kralevite na Dukqa, kako i crkvata Sveti Petar vo Ras (X-XI vek). Od pianite izvori se znae deka vo Zeta imalo dosta crkvi i manastiri:

crkvata Sv. Sr| i Vakh vo dolinata na Bojana, Sv. Mihail vo Ston, crkvata Sv. Teodor vo Bar, benediktanskata crkva Sv. Petar vo Kotor, golemata crkva na

benediktanskiot manastir Sv. Petar di Kampo vo Trebiwe od sredinata na XI-ot

vek, crkvata Sv. Pavle kaj selo î~evo od prvata polovina na XII-ot vek i sl.

-Balkanskite narodi vo razvieniot sreden vek-

Jaknewe i osamostojuvawe na srpskata dràva kon krajot na XII i

po~etokot na XIII vek-

Po smrtta na Manuil I Komnin (1180), Vizantija bila zafatena od vnatreni borbi okolu prestolot. Ovaa situacija ja iskoristile nejzinite sosedi pred se Srbite i Ungarcite.

Ungarcite vo 1182 godina napadnale na vizantiskite pograni~ni teritorii, a nim im se priklu~il i Stefan Nemawa. Vo 1183 bil opustoen

Ni. Ungarskiot kral Bela III se vratil nazad a borbite gi prodolìl srpskiot knez Nemawa, koj istata godina go zapo~nal osvojuvaweto na Dukqa i na

primorskite oblasti. Uspeal da go protera posledniot zetski vladetel i gi osvoil Bar, Ulciw, Skadar, Rivas i Kotor. Ovie novoosvoeni teritorii

Nemawa mu gi dal na svojot najstar sin Vukan. Vo istovreme Nemawa se obidel so svoite braa da go osvoi Dubrovnik no ne uspeal vo toa. So mirot sklu~en

1186 godina na Dubrov~anite im bila priznaena slobodata na trgovija vo srpskite zemji, a Srbite moèle slobodno da doa|aat vo gradot i da trguvaat so

Dubrov~anite. Ute od krajot na 1188 godina rakiot ùpan ispratil edno

pratenitvo vo Ninberg za da mu ja izrazi na Fridrih I Barbarosa svojata

golema radost to e moè li~no da go vidi za vreme na negovoto pominuvawe niz Srbija. Letoto (26 juli 1189 godina) Nemawa i brat mu Stracimir go

pre~ekale Fridrih vo Ni i mu ponudile sojuz i 20 000 vojnici pomo.

Minuvaweto na krstonoscite Nemawa go iskoristil za nov napad na vizantiskite teritorii. Negovite trupi gi zazele Prizren, Skopje, gradot

Leok vo dolen Polog i niza gradovi po te~enieto na Struma. Vizantija po

osloboduvaweto od krstonoscite a osobeno po zaginuvaweto na Fridrih I vo

88

Mala Azija na ~elo so imperatorot Isak II Angel so golema vojska se upatila kon Raka kade letoto 1190 godina im nanela teòk poraz na Srbite. Me|utoa

Vizantija nemala sili da ja prodolì vojnata i go prifatila predlogot na Nemawa za sklu~uvawe mir. Spored odredbite na mirovniot dogovor na

Vizantija i bil vraten del od osvoenite teritorii, no Nemawa gi zadràl Kosovo, Lab, Hvosno (Metohija), del od Severna Albanija okolu Drim i dr.

Pokraj toa novite vizantisko-srpski odnosi bile zacvrsteni so ènidbeni vrski. Sinot na Stefan Nemawa se oènil so Evdokija-vnuka na imperatorot

Isak II Angel. Rodninskite vrski so vizantiskata carska dinastija samo simboli~no ja potvrduvale vrhovnata vlast na vizantiskiot car. Toa bilo

svoevidno me|unarodno priznanie na srpskata dràva. Nabrgu po sreduvaweto na

odnosite so Vizantija, Nemawa ja naputil dobrovolno vlasta i objavil deka saka da se posveti na monakiot ìvot i deka na prestolot go stava svojot

pomlad sin Stefan, a postariot negov sin Vukan gi zadràl teritoriite okolu Zeta. Potoa Nemawa se zakalu|eril, go dobil monakoto ime Simeon i se

povlekol vo svojata zadu`bina, manastirot vo Studenica, od kade zaminal na Sveta Gora vo manastirot Vatoped. Tamu zaedno so sin mu Sava na Atos go

podignal manastirot Hilendar- (zna~aen fokus na srednovekovnata srpska knièvnost i duhovnost) kade umrel vo 1200-ta godina.

Negovite sinovi Stefan i Sava sozdale kult na svojot tatko koj

prodolìle da go neguvaat i drugite pretstavnici od dinastijata na

Nemawikite. Stefan Prvoven~ani (1196-1227) vo vremeto na doa|awe na

prestolot imal poddrka od Vizantija, dodeka brat mu Vukan bil povee orientiran kon zapad. Dodeka bil ìv Nemawa, situacijata vo dràvata bila

mirna, no po negovata smrt odnosite pome|u braata se vloile. Vukan i pokraj èlbata na tatko mu otvoreno gi istaknal svoite pretenzii za prestolot. Me|u

braata zapo~nal vooruèn sudir koj vee vo 1202 godina zavril so dramati~ni posledici. Imeno Vukan so pomo na Ungarcite go simnal od

prestolot svojot pomal brat. Me|utoa so pomo na bugarskiot car Kalojan,

Stefan Prvoven~ani povtorno se vratil na prestolot i situacijata se smirila.

Vo po~etokot na XIII vek na BP se slu~ile krupni promeni koi vo

golema mera e imaat vlijanie na srpskata istorija. Vo 1204 godina e likvidirano Vizantiskoto carstvo a na bivite nejzini teritorii e niknat

novi dràvi. Po propa|aweto na Vizantija, Srbija bila prinudena da ja smeni

svojata nadvorena politika i da se svrti kon zapad. Osobeno dobri odnosi

bile vospostaveni so Rim so papata Inokentie III (1198-1216). Vo ovie burni

vremiwa na Stefan Nemawi mu se ukaàla prilika da go proiri svoeto vlijanie kon jug vo Makedonija. Imeno Nemawi go iskoristil doa|aweto na

89

krupniot bugarski feudalen vladetel Strez vo svojot dvorec i mu pomognal da se osamostoi vo Prosek vo 1208 godina. Na toj na~in mislel deka Strez e ja

priznae negovata vrhovna vlast no se izlaàl vo svoite presmetki. Strez nabrgu po osamostojuvaweto gi raskinal svoite dobri odnosi so srpskiot veliki ùpan,

a vo eden moment zaedno so Epircite i Latinite se podgotvuval za napad na Srbija. Za da go odvrati od ovie nameri Stefan Nemawi go ispratil kaj nego

svojot brat Sava koj po neuspenite pregovori organiziral zagovor protiv nego

po to Strez bil likvidiran. Spored piuvaweto na Stefan vo biografijata na svojot tatko Sv. Simeon logorot na Latinite edna no go zafatila panika po

to Latinite po~nale me|usebno da se ubivaat po to bile prinudeni da se povle~at. Istovremeno ne bil uspeen nitu napadot na Epircite.

Po ovie nastani ute povee porasnal ugledot na srpskata dràva. Stefan se pogriìl da gi zajakne svoite vrski so zapadnite zemji. Negovata

prozapadna orientacija bila zajaknata so sklu~uvawe nov brak pome|u Stefan i

Ana vnuka na poznatiot Venecijanski du`d Enriko Dandolo. Seto ova imalo smislena politi~ka cel, bideji Stefan sakal da dobie od zapad carska kruna.

Me|utoa po prvoto neuspeno barawe a koristeji go zajaknuvaweto na srpskata dràva i zgolemuvaweto na nejziniot me|unaroden ugled, Stefan Nemawi vo

1217 godina ispratil legati kaj rimskiot papa za da dobie znaci na kralsko

dostoinstvo. Papata Honorij III go prifatil baraweto na Stefan i mu ispratil

papska kruna po nekoj legat. Vo vrska so ovoj ~in Stefan e go dobie epitetot Prvoven~ani.

Kralskata kruna to ja dobil od Rim na Srbija i donela politi~ka

nezavisnost,koja spored srednovekovnite pravni svaawa bila neodvoiva od crkovnata nezavisnost. Srbija vo crkoven pogled se nao|ala pod jurisdikcija na

Ohridskata arhiepiskopija. Svesen deka nema da dobie crkovna samostojnost od Ohrid, Stefan se obratil do Nikeja do tamonata patrijarija. Vo Nikeja go

ispratil brat mu Sava koj uspeal da izdejstvuva od imperatorot Teodor I Laskaris i nikejskiot patrijarh nezavisnost za srpskata-crkva- (1219).

Za prv srpski arhiepiskop bil naimenuvan Sava so toa to po negovata smrt negovite naslednici trebalo da gi hirotonisuvaat samite srpski

arhierei. Osamostojuvaweto na Srbija vo crkoven pogled bilo napraveno sprotivno od postoe~kite kanonski odredbi. So nego bile povredeni crkovnite

prava na Ohridskata arhiepiskopija. Ohridskiot arhiepiskop Dimitrija Homatijan energi~no protestiral do pismoto to mu go ispratil Sava (1220).

No i pokraj toa Sava pristapil kon ureduvawe na srpskata crkva. Pokraj

starite episkopii vo Prizren i Ras bile osnovani mnogu novi. Za sedite na srpskata crkva bil odreden manastirot @i~a. Iako dobila crkovna nezavisnost

90

od dale~nata Nikeja razvojot na politi~kata situacija na Balkanot ja naloùval potrebata na prilagoduvawe na srpskata nadvorena politika kon

novata politi~ka situacija na Balkanskiot poluostrov.

Vo vremeto na dràvnoto i crkovnoto osamostojuvawe na Srbija brzo zajaknuvaat Epirskata dràva i Bugarskoto carstvo. Epir vo vremeto na Teodor

I Angel (1214-1230) prerasnuva vo najsilna dràva na Balkanot. Svoite sili Teodor Angel gi naso~il vo borbata protiv Latinite, pa zatoa mu bil potreben

mir na negovite severozapadni granici. Zatoa vospostavil dobri odnosi so Srbija koi bile zajaknati so ènidbeni vrski. Okolu 1219 godina erkata na

Teodor, Ana se omaìla za najstariot sin na Stefan Prvoven~ani,Radoslav. Po

smrtta na Stefan na prestolot se iska~il sin mu Radoslav (1228-1233). Za

negovoto vladeewe nema mnogu podatoci. Kralot Radoslav kako sin na

vizantiska princeza i zet na Teodor Angel bil pod silno gr~ko vlijanie. Na srpskite povelbi i na bakarnite pari to gi koval se potpiuval na gr~ki

jazik, a na svoeto ime go dodal vizantiskoto carsko ime Duka. Politi~kata povrzanost na Radoslav so monoto Epirsko-solunsko carstvo ja opredeluvalo i

natamonata sudbina na srpskata dràva. Taa zavisela od politi~kite priliki vo jugozapadniot del na BP kade po bitkata kaj Klokotnica (1230) dolo do

nova konstelacija na politi~kite odnosi na BP. Po porazot na Epircite kaj Klokotnica, kralot Radoslav se naol vo neprijatna situacija bideji ja

zagubil poddrkata na svojot test.

Nezadovolstvoto vo zemjata od negovata progr~ka politika naglo se zgolemilo; pa zatoa toj bil prinuden da abdicira. Na prestolot vo Srbija

dool brat mu Vladislav (1233/34-1243). So negovoto doa|awe na prestolot nastanala presvrtnica vo dotoganata politika na srpskata dràva. Vladislav

se oènil so Beloslava, erkata na moniot bugarski car Ivan II Asen. So toa vsunost vo Srbija gr~koto vlijanie bilo zameneto so bugarsko. Vladislav vo

1237 godina prestojuval vo Veliko Trnovo i ottamu uspeal da gi prenese

motite na Sv. Sava koi bile pogrebani vo manastirot Mileevo. I Vladislav

ne se odràl dolgo na vlast. Po smrtta na Ivan II Asen (1241) znatno oslabnala negovata polo`ba vo Srbija. Pokraj toa situacijata se vloila i od naezdata na

Mongolite,koi goneji go ungarskiot kral Bela IV prodrele do Dalmacija (1241) a ottamu na vraawe pominale preku Srbija. Nabrzo po ovie nastani srpskite

velikodostojnici go prinudile kralot Vladislav da ja predade vlasta na

negoviot pomlad brat Uro. Uro I (1243-1276) negovoto vladeewe pretstavuva zna~aen period vo srpskata istorija. Toa e vreme koga srpskata dràva zajaknala

od vnatrenite potresi i zapo~nala da igra se pozna~ajna politika vo nadvorenata politika.

91

Osnovata na vakvata aktivnost se temelela na ekonomskata mo, odnosno vnatrenoto jaknewe na Srbija povrzan so rudarstvoto i trgovijata. Vo

vremeto na Uro I vo Srbija dole Sasite koi razvile iroka rudarska aktivnost na teritorijata na srpskata dràva. Vo vremeto na Uro,

Dubrov~anite i plaale na Srbija godien danok od 2000 perperi na praznikot Sv. Dimitrija (26 oktomvri). Jakneweto na ovie ekonomski potencijali

pretstavuvalo cvrsta baza za ostvaruvawe na planovite na srpskata vladea~ka

garnitura vo naredniot period. Vo vremeto koga Uro I go zapo~nal svoeto vladeewe, situacijata na Balkanot i odela vo prilog na srpskata dràva. Dràvite koi vo prethodniot period se borele za hegemonija na BP se

istroile. Latinskoto carstvo bilo sosema nemono, a Nikejcite i Epircite

gi troele svoite sili vo svoite me|usebni presmetki. Bugarite i Ungarcite bile oslabeni od prodorot na Mongolite vo 1241 godina.

Vo borbata so Epircite i Bugarite; Nikeja se povee gi zacvrstuvala svoite pozicii na Balkanot. Po osvojuvaweto na Solun (1246) Nikejcite zna~itelno gi

proirile svoite granici i stanale sosedi na Srbija. Kralot Uro odrùval

so niv prijatelski odnosi. Po doa|aweto na vlast na Teodor II Laskaris (1254-

1258) Srbija ja smenila politikata i zastanala na Epirska strana. Uro ispratil golem odred vo Makedonija od 1000 vojnici prito bile osvoeni

Skopje i Ki~evo, a bila opustoena i okolinata na Prilep. Me|utoa neposredno pred reava~kata bitka pome|u silite na antinikejskata koalicija

predvodena od epirskiot vladetel Mihail II Angel (1230-1268) i nikejskata vojska to se odigrala vo ramninata na Pelagonija (1259) Uro zastanal na stranata na Nikeja. Se smeta deka golemo vlijanie vrz vakvata negova odluka

imale Ungarcite.

Vo Pelagoniskata bitka, Nikejskoto carstvo izvojuvalo pobeda nad

koalicijata i ja potvrdilo svojata prevlast nad BP. Pobedata pretstavuvala krupen ~ekor napred kon restavracija na Vizantiskoto carstvo. Vo 1261 godina

nikejskiot voda~ Aleksij Stratigopul bez borba vlegol vo Carigrad i na toj na~in bilo obnoveno Vizantiskoto carstvo po 57-godino latinsko vladeewe.

Obnovenata Vizantija pretstavuvala samo bleda senka na nekoganata mona

imperija. Golem del od nekoganite vizantiski teritorii ostanale nadvor od

nejzinite granici a naporite na vizantiskiot vladetel Mihail VIII Paleolog

(1261-1282) koj se obidel da ja povrati suprematijata na Vizantija na BP zavrile neuspeno. Vo po~etokot Srbija imala dobri odnosi so Vizantija.

]erkata na Mihail VIII , Ana trebalo da stapi vo brak so pomaliot sin na Uro, Milutin.

92

Vizantiskata princeza so golema pridru`ba se upatila kon Srbija no do sklu~uvawe brak ne dolo. Vizantiskoto pratenitvo koe trebalo da gi

ispita uslovite vo koi e ìvee vizantiskata princeza dalo negativna ocena za uslovite za ìvot na srpskiot dvor. Toa vlijaelo na natamonata politika na

kralot Uro kon Vizantija, pa zatoa vospostavil vrski so najlutiot vizantiski

neprijatel Karlo Anùjski. Kon krajot na vladeeweto na Uro I dolo do

vlouvawe na odnosite na Srbija so Dubrovnik. Vo 1275 godina Uro go opsednal gradot no ne uspeal da go osvoi. Po intervencijata na Venecija dolo

do sklu~uvawe mir pome|u zavojuvanite strani. Vo ovoj period dolo do

zaostruvawe na odnosite pome|u Uro i negoviot postar sin Dragutin koj baral da mu se otstapi del od dràvata na upravuvawe. Uro go odbil baraweto

prito Dragutin so ungarska i kumanska pomo go pobedil tatko si vo bitkata

kaj Gacko (1276) i stanal srpski kral i vladeel od (1276-1282) godina, a Uro se povlekol vo Hum kade se zamonail. Okolu 1282 godina Dragutin nesreno padnal od kowot i ja skril nogata,pa zatoa pod pritisok na feudalcite bil

prinuden da mu go otstapi prestolot na svojot pomal brat Milutin (1282-

1321).

-Izdignuvawe i irewe na srpskata dràva vo XIII i XIV vek-

Noviot srpski vladetel Stefan Uro II Milutin, ute na samiot

po~etok od svoeto vladeewe se potrudil da gi ispolni vetuvawata na srpskite feudalci koi se zalagale za poagresivna politika kon Vizantija. Vo 1282 godina

prezel napad na vizantiskite teritorii vo Severna Makedonija. Pritoa bez da naide na nekoj poseriozen otpor srpskata vojska gi osvoila Skopje, Goren i

Dolen Polog, Zletovo i Pijanec, pomestuvaji ja vizantisko-srpskata granica ju`no od [ar planina.

Vizantija zapo~nala obemni pripremi za pohod kon sever koj bil odloèn

poradi smrtta na Mihail VIII Paleolog. Noviot vizantiski imperator

Andronik II Paleolog (1282-1328) vo proletta 1283 godina ispratil vojska protiv Srbite koja prodrela do Lipqan i Prizren. Milutin go iskoristil

vakviot razvoj na situacijata i esenta 1283 godina zaedno so brat mu Dragutin povtorno napadnal na Makedonija. Bile opustoeni Strumskata i Serskata

oblast a srpskite odredi vo 1284 izlegle na Egejskoto more. Potoa Dragutin so golem plen se povlekol nazad vo Srbija, a Milutin se upatil vo zapadna

Makedonija i gi osvoil Pore~e, Ki~evo i Debar. So toa granicata se pomestila

znatno na jug i se dvièla severno od linijata Strumica, Prosek, Prilep, Ohrid, Kroja. Vojnata so Vizantija prodolìla i ponatamu. Vo me|uvreme i

93

Dragutin uspeal da gi proiri svoite vladeewa. Kako zet na ungarskata vladetelska familija, vo vtorata polovina na 1284 godina gi dobil Ma~va,

Belgrad i severoisto~nite delovi na Bosna a vo 1291 godina i Brani~evo. So ovie teritorii Dragutin vladeel kako vistinski suveren. Na toj na~in

paralelno so rasteweto na mota na Milutin, rastela i mota na Dragutin to predizvikalo voznemirenost kaj Milutin, zatoa to odnosite so brat mu ne

bile seute regulirani. Vizantija ne sakala da se pomiri so gubeweto

teritorii vo Makedonija i Albanija kade Srbite vo 1296 godina go osvoile Dra~. Pod rakovodstvo na vojskovoda~ot Mihail Glava, Vizantijcite vo 1297

godina zapo~nale golema kontraofanziva no uspehot izostanal. Poradi toa Vizantija zapo~nala dogovori za mir so srpskata dràva koi traele podolgo

vreme.

Pregovorite od vizantiska strana gi predvodel Teodor Metohit koj 5 pati

patuval vo Srbija. Najgolema pre~ka za sklu~uvawe mir bile srpskite feudalci koi se zalagale za prodolùvawe na vojnata. Vo 1299 godina bil postignat

politi~ki dogovor koj bil zajaknat so brak. Pritoa srpskiot kral kako miraz gi

dobil osvoenite teritorii. Na Vizantijcite im bila predadena dotoganata èna na Milutin, bugarskata princeza Ana. Sklu~uvaweto mir so Vizantija i

oroduvaweto so vizantiskata carska familija pretstavuvalo golem uspeh na kralot Milutin i zna~itelno go podignale negoviot ugled i avtoritet ne samo

vo Srbija, tuku i vo sosednite zemji. Vo istovreme dolo do osetno vlouvawe na odnosite pome|u Milutin i brat mu Dragutin. Vo praawe bilo pravoto na

nasledstvo na srpskiot prestol. Nesoglasuvawata me|u braata eskalirale vo otvoren sudir koj izbuvnal vo 1301 godina.

Podrobnosti za ovoj sudir ne se poznati, no po negovoto zavruvawe odnosite pome|u braata ostanale i natamu neprijatelski. Iako gi sredil

odnosite so Vizantija Milutin ne se otkaàl od planovite za natamono

irewe na srpskata dràva kon jug. Vo taa smisla se priklu~il kon akcijata to ja organiziral protiv vizantiskata dràva Karlo de Valoa koj kako soprug

na Katerina Kurtene- nasledni~ka na latinskite carevi nastojuval da zagospodari so prestolot na Paleolozite vo Carigrad.

Vo mart 1308 godina, pratenitvoto na srpskiot kral pristignalo vo Francija i mu vetilo na Karlo od Valoa pomo pri osvojuvaweto na Carigrad.

Za vozvrat Karlo " mu gi poklonil" na srpskiot kral od porano osvoenite teritorii vo Makedonija. So poseben akt Milutin go potvrdil sklu~eniot

dogovor,no do negova implementacija ne dolo, bideji Karlo naskoro se

otkaàl od svoite antivizantiski planovi, pa taka dolo do povtorno zbliùvawe na Milutin kon Vizantija. Vo Vizantija, Turcite go imale osvoeno

94

pogolemiot del od Mala Azija, a nejzinite evropski teritorii bile izloèni na pqa~kawe od strana na Katalonskata kompanija koja se odmetnala vo 1305

godina i povee godini gi pustoela vizantiskite teritorii na BP. Milutin na dva pati mu ispratil pomo na svojot test vo borbata protiv Turcite.

Prviot pat ispratil 2000 vojnici, a vtoriot pat eden odred pod vodstvo na Novak Gregostreg da mu pomognat vo borbata protiv Turcite vo Mala Azija.

Milutin imal problemi i so sin mu Stefan koj kako prestolonaslednik imal

pravo na Zeta i Trebiwe. Vo 1314 godina Stefan se krenal protiv svojot tatko. So brza intervencija Milutin uspeal da go zadui buntot. Stefan bil faten i

odveden vo Skopje kadeto bil oslepen. Ottamu so familijata Stefan bil

ispraten vo Carigrad i predaden na Andronik II kade pominal 7 godini. Me|utoa

Stefan ne bil celosno oslepen i kriel deka moè da gleda plaeji se od tatka si. Kon krajot na svojot ìvot (1320), Milutin mu dozvolil na Stefan da se

vrati vo Srbija i mu ja dal ùpata Budimqe. Po smrtta na Dragutin (1316) Milutin gi prigrabil negovite teritorii i go zatvoril sin mu Vladislav.

Vakviot poteg predizvikal tekotii vo odnosite na Milutin so Ungarija.

Ottoga pa se do krajot na XIV vek zemjite to gi vladeel Dragutin pretstavuvaat " jabolko na razdorot" pome|u Srbija i Ungarija. Po nenajdenata smrt na kralot Milutin (oktomvri 1321 godina) se postavilo praaweto za

naslednik na prestolot na koj pretendirale trojca kandidati: Vladislav-sinot na Dragutin i dvajcata sinovi na Milutin- Stefan i Konstantin. Dolo do

podelba me|u srpskite feudalci. Zapo~nale oruèni sudiri vo koj zaginal

Konstantin a Vladislav bil istisnat od teritoriite to gi upravuval. Na toj

na~in na prestolot se iska~il najstariot sin na Milutin, Stefan Uro III

De~anski (1321-1331).

Slabeeweto na srpskata dràva predizvikano od vnatrenite sudiri

imalo samo privremen karakter. Blagodarenie na ekonomskiot progres koj seute bil vo nagorna linija, po smiruvaweto na situacijata vo zemjata

srpskata dràva go zazela staroto dobro mesto vo politikata na BP. Stefan

De~anski aktivno se zameal vo gra|anskata vojna vo Vizantija koja so prekini traela od 1321 do 1328 godina. Stefan vo ovaa borba go podrùval stariot car

Andronik II dodeka Andronik III se povrzal so bugarskiot car Mihail [iman

II. Vo poslednata etapa od vojnata (1327) Andronik III uspeal da go osvoi Solun a potoa i pogolemiot del od Makedonija. Stefan De~anski se nao|al so svojata

vojska na granicata so Vizantija, no i pokraj nagovarawata od vizantiskite

begalci ne se vputil vo borba so mladiot car. Nabrzo potoa zavrila

gra|anskata vojna vo Vizantija i toa nepovolno za Srbite. Andronik III vo 1328

godina stanal car. So ovaa smena na prestolot vo Carigrad dolo do natamona polarizacija na odnosite pome|u Vizantija i srpskata dràva koja vo

95

gra|anskata vojna otvoreno go podrùvala Andronik II. Vizantija i Bugarija sklu~ile sojuz protiv Srbija. Bugarskiot vladetel Mihail [iman ja isteral

negovata dotogana èna Ana i se oènil so erkata na carot Andronik III. Proletta 1330 bil sklu~en dogovor za zaedni~ki napad na Srbija koj bil

dogovoren za letoto istata godina. Reava~kata bitka se odigrala pome|u srpskata i bugarskata vojska na 28 juli 1330 godina severno od Velbu`d.

Bugarite pretrpele katastrofalen poraz a vo ovaa bitka zaginal i samiot bugarski car Mihail [iman. Vo bitkata osobeno se istaknal sinot na Stefan

De~anski, Duan. Po bitkata Stefan De~anski na prestolot vo Veliko Trnovo go postavil svojot vnuk od sestra Ivan Stefan. Potoa se vratil vo Srbija za da

se podgotvi za borba protiv Vizantija. Po katastrofata od bitkata kaj

Velbu`d, vizantiskiot car ja naputil Makedonija i se vratil vo Carigrad.

Po bitkata kaj Velbu`d Srbija stanala najsilna dràva na Balkanot.

Bugarija vee nemala sili da gi obnovi svoite nekogani granici kon zapad a Vizantija se povee slabeela so vnatrenite borbi i socijalnite sudiri. I

Srbija po bitkata kaj Velbu`d, eden kratok period bila zafatena so vnatreni

sudiri. Protiv Stefan De~anski se krenale Zetskite feudalci na ~elo so sin mu Stefan Duan. Na kraj Stefan De~anski bil pobeden i simnat od prestolot

i zatvoren vo Zve~anskata tvrdina kadeto nabrzo po~inal pod nejasni

okolnosti. So doa|aweto na vlast na Stefan III Uro Duan (1331-1355)

zapo~nala nova etapa od razvitokot na srpskata srednovekovna dràva.

Vladeeweto na Stefan Duan pretstavuva vrv vo politi~koto i

teritorijalnoto izdignuvawe na srednovekovnata srpska dràva. So negovoto

vladeewe zapo~nala poslednata etapa od srpskata ekspanzija, osobeno kon jug kon vizantiskite teritorii vo Makedonija. Duan najprvin ja sredil

situacijata vo zemjata a potoa se zafatil da gi sredi odnosite so Bugarija. Vo prvite godini od svoeto vladeewe, Stefan bil soo~en so tekotii vo

konsolidiraweto na centralnata vlast. Vo 1332 godina izbuvnal bunt na feudalcite od Zeta. So energi~na akcija Duan uspeal da go zadui buntot. Vo

istovreme nastojuval da gi sredi odnosite so Bugarija kade prosrpskata struja ja izgubila vlasta. Nezadovolnite boljari vo 1331 godina go donele na prestolot

vo Trnovo, Ivan Aleksandar. Stefan i majka mu Ana izbegale vo Srbija a ottamu_vo_Dubrovnik.

So noviot bugarski car Stefan Duan sklu~il prijatelski odnosi koi ostanale dobri do krajot na vladeeweto na Stefan Duan. Dogovorot bil

potkrepen i so brak pome|u Stefan Duan i Elena, sestrata na bugarskiot car

Ivan Aleksandar. Otkako gi sredil odnosite so Bugarija a i vnatrenata situacija, Duan moèl da zapo~ne nova vojna so Vizantija za osvojuvawe na

96

novi teritorii. Duanovite osvojuvawa pretstavuvaat bez somnenie prodolènie na ekspanzionisti~kata politika na prethodnite srpski

vladeteli. Po svojata krajna cel tie se razlikuvale od poranenite osvojuvawa na srpskite vladeteli. Imeno osvojuvawata na prethodnite vladeteli od

dinastijata na Nemawiite imale za cel da ja proirat srpskata dràva glavno kon jug, kon geografski najbliskite vizantiski teritorii, dodeka osvojuvawata

na Duan bile inspirirani od idejata za ruewe na Vizantiskoto carstvo i

sozdavawe novo Srpsko-gr~ko carstvo na ~elo so Stefan Duan. Vo tekot na podgotovkite za pretstojnata vojna so Vizantija, vo Srbija prebegal

istaknatiot vizantiski vojskovoda~ Sirgijan koj dobro ja poznaval situacijata vo Vizantija i mu gi ponudil svoite uslugi na srpskiot kral. Duan ja prifatil

negovata ponuda. Po obemnite pripremi vo sorabotka so Sirgijan, proletta 1334 godina zapo~nala golema ofanziva kon jug vo Makedonija. Bez pogolemi

tekotii bile osvoeni Prilep, Ohrid, Strumica a Sirgijan go osvoil Kostur. Srpskite odredi se pojavile i vo okolinata na Solun. Poradi toa moral da

reagira li~no vizantiskiot imperator Andronik III Paleolog. Vizantijcite uspeale na izmama da go likvidiraat Sirgijan i so toa zna~itelno gi podobrile

poziciite vo borbata protiv Srbite. Nenajdenata smrt na Sirgijan gi poremetila planovite na Duan koj moral da se otkaè od planot za napad na

Solun. Poradi toa a i zaradi ungarskata opasnost od sever, Duan reil da ja

prekine vojnata i da sklu~i mir so Andronik III. Mirot bil sklu~en na

sostanokot na dvajcata vladeteli na 26 avgust 1334 godina na rekata Galik blizu

do Solun. Po sklu~eniot mir Duan moèl da gi naso~i svoite sili kon sever za odbrana na Srbija od ungarskite napadi. So brza intervencija Duan gi

prinudil Ungarcite da se povle~at preku Sava. Pritoa Srbite ja osvoile Ma~va. Vojnata protiv Ungarija prodolìla i vo narednite godini i imala

sepak sporedno zna~ewe vo nadvorenata politika na Duan. Glavnoto vnimanie na srpskiot vladetel bilo naso~eno kon jug kade Duan planiral da

prodolì so osvojuvawata na vizantiskite teritorii vo Makedonija. Me|utoa situacijata vo Vizantija ne odela vo prilog na vakvite planovi na Stefan

Duan.

Andronik III postignal zna~ajni uspesi vo obnovuvaweto na

vizantiskata vlast vo kontinentalna Grcija. Vo 1336 godina bila vospostavena vizantiskata vlast vo plodnata Tesalija. Dobrite odnosi pome|u Srbija i

Vizantija bile potvrdeni i na noviot 7-dneven sostanok me|u vladetelite na

dvete dràvi vo mestoto Radovitan. Prijatelskite odnosi na Stefan Duan

so Vizantija traele se do smrtta na Andronik III (juni 1341 godina). Ovoj nastan

imal dalekuse`ni posledici za natamonata istorija na Vizantija. Imeno vo vrska so praaweto za regenstvoto na maloletniot car, nastanal rascep vo

97

vladea~kite krugovi na Vizantija koj rezultiral so izbuvnuvawe na nova gra|anska vojna. Imeno za regent na maloletniot car bila izbrana negovata

majka-caricata Ana Savojska. Od takviot izbor ne bil zadovolen Jovan Kantakuzin-istaknat vizantiski blagorodnik i najveren sorabotnik na

Andronik III koj se nadeval deka e go dobie regenstvoto. Protiv Kantakuzin vo Carigrad bila sozdadena silna opozicija na ~elo so Aleksij Apokavk i

patrijarhot Jovan Kalekas. Pod pritosok na silnata opozija Jovan se povlekol vo Trakija i tamu vo oktomvri 1341 godina se proglasil za car. Toa zna~elo

po~etok na nova gra|anska vojna (1341-1347) koja na Vizantija e i gi odzeme

poslednite rezervi ìvotna sila. Vo po~etokot na vojnata Jovan Kantakuzin trpel neuspesi. Ostanal samo so 2000 privrzanici i moral da bara pomo od

Srbija. Vo juni 1342 godina toj se sostanal so kralot Stefan Duan vo Srbija t. e vo Pritina kade bil sklu~en sojuz za borba protiv legitimnata vlada vo

Carigrad. Sojuzot so Jovan Kantakuzin mu ovozmoìl na srpskiot kral da gi prodolì osvojuvawata na vizantiskite teritorii. Nabrzo po sklu~uvaweto na

dogovorot vo Pritina sojuznicite vo 1342 godina go napadnale gradot Ser. Me|utoa srpskata vojska ja zafatila epidemija od dizenterija, pa zatoa morala

da se povle~e od Ser. Napadot na Ser bil obnoven vo 1343 godina no povtorno zavril bez uspeh. Vo me|uvreme srpskata vojska go zapo~nala osvojuvaweto na

Albanija. Vo 1342/43 godina bile osvoeni Kroja, Berat, Valona i Janina, dodeka Dra~ i ponatamu ostanal pod vlasta na Anùjcite od Neapol. Vo Makedonija bile osvoeni Lerin, Kostur i Voden a kon srpskata dràva bil vklu~en i gradot

Melnik zaedno so teritoriite koiporano gi drèl Hreqa.

Sojuzot me|u kralot Duan i Jovan Kantakuzin nemal dolg vek.

Nabrzo do interes dole sopstvenite interesi na sekoj od sojuznicite. Kon krajot na 1342 godina, Tesalija go priznala Jovana za vizantiski imperator.

Ovoj uspeh na Kantakuzin go zabrzal raskinuvaweto na sojuzot so Srbite, bideji sega prestanala potrebata od srpskata voena pomo. Do raskinuvawe na

sojuzot dolo vo april 1343 godina koga Jovan Kantakuzin go osvoil gradot Ber za kogo bil zainteresiran i Stefan Duan.

Po raskinuvaweto so Kantakuzin,Duan sklu~il sojuz so Ana Savojska i Aleksij Apokavk za borba protiv svojot dov~eraen sojuznik. Kantakuzin pak

sklu~il sojuz so selxu~kiot emir Umur koj vladeel so Smirna (den. Izmir). So negova pomo Kantakuzin nameraval da go osvoi Solun a potoa da navleze vo

Trakija, no vakvite planovi se izjalovile. Vo istovreme Duan so vojska se

nao|al vo isto~na Makedonija kade Srbite imale osvoeno nekoi teritorii isto~no od rekata Struma so gradot Zihna.

98

Vo maj 1344 godina eden srpski odred pod komanda na Prequb se sudril so Turcite kaj mestoto Stefanijana vo koj Srbite doìveale poraz koj ne vlijael

na osvojuva~kite planovi na Stefan Duan, koj nabrgu potoa go osvoil gradot Ber. Glavna meta na srpskite napadi vo 1345 godina stanal gradot Ser. Vo juni

istata Ser bil opsaden od Srbite i po nekolku mese~na opsada na 25 septemvri 1345 godina im se predal na Srbite. Osvojuvaweto na Ser pretstavuvalo

najgolem uspeh na kralot Stefan Duan ~ija vlast sega ja priznala cela isto~na

Makedonija. Pod srpska vlast dool i pogolem del od poluostrovot Halkidik so Atos (Sveta Gora). Po osvojuvaweto na Ser i isto~na Makedonija, Duan

reil da se proglasi za car. înot na krunisuvawe bil izvren vo Skopje na 16 april 1346 godina. Proglasuvaweto na Srbija za carstvo pretstavuvalo najsilen

politi~ki ~ekor na Stefan Duan naso~en protiv Carigrad. So zazemaweto na carskata titula Duan jasno gi istaknal svoite vistinski nameri. Kako

nekoga bugarskite vladeteli Simeon i Ivan II Asen, Stefan Duan kroel planovi da go srui Vizantiskoto carstvo. Po krunisuvaweto na Duan za car

na srpskiot dvor bil voveden vizantiskiot dvorski ceremonijal i tituli koi Duan im gi delel na istaknatite feudalci. Pokraj toa sinot Uro go

proglasil za kral i mu gi dal severnite delovi od dràvata, dodeka samiot Duan povee prestojuval vo Romanija (osvoenite ju`ni delovi vo Makedonija i

Kosovo). Vo Romanija kako to izvestuva vizantiskiot istori~ar Nikifor Gregora vaèle "gr~kite pravila i obi~ai".

Razvojot na situacijata vo Vizantija ne odel vo prilog na planovite na

srpskiot vladetel. Imeno negoviot protivnik Jovan Kantakuzin pobedil vo

gra|anskata vojna i vo 1347 godina stanal vizantiski imperator. Takviot razvoj na situacijata vo goleme mera gi poremetil planovite na Duan koj sega gi

prenaso~il svoite sili kon osvojuvaweto na Epir i Tesalija. Ovie teritorii bile opustoeni od epidemija na ~uma-1347/48 i vo po~etokot na noemvri 1348

godina lesno bile osvoeni od Srbite i vklu~eni vo srpskata dràva. Ju`nata granica na srpskata dràva odela od Volos do Korintskiot zaliv na jug. So

Epir upravuval Simeon (Sinia) polubratot na Stefan Duan. Namesnik vo Trakija bil kesarot Prequb, a Jovan Asen dobil na upravuvawe delovi od

Albanija. Vojnata so Vizantija prodolìla i ponatamu no ne dolo do nekoi seriozni pomestuvawa na srpskata granica. Ogromnoto teritorijalno

proiruvawe na Srbija i èlbata na Stefan Duan da gi sledi vizantiskite carevi go pottiknale srpskiot vladetel da izdade eden zbornik so koj se

reguliral pravniot ìvot vo Srpskoto carstvo. Duanoviot zakonik bil

promoviran na dràvniot sobor vo Skopje na 22 maj 1349 godina vo prisustvo na srpskiot patrijarh.

99

Zakonikot se odnesuval na teritorijata na celata srpska dràva, no prakti~no zna~ewe imal pred se vo starite srpski zemji kade vladeelo

obi~ajnoto pravo, dodeka vo novoosvoenite teritorii bilo neguvano rimskoto pravo vo negovata vizantiska varijanta. I pokraj golemite voeni uspesi i

teritorijalnite proiruvawa, Duan bil seute daleku od ostvaruvaweto na golemata cel : likvidiraweto na Vizantija. Za ostvaruvaweto na golemata cel

bilo neophodno da se osvoi Carigrad. Se obidel da ja pridobie za vojna protiv

Vizantija, Venecija nudeji i razni otstapki. Me|utoa kako iskusni diplomati Venecijancite ocenile deka so eventualna promena na vlasta vo Carigrad bi se

vloila vo golema mera nivnata pozicija, zoto namesto slabata Vizantija bi imale rabota so monata srpska dràva. Poradi toa tie go odbile predlogot na

Stefan Duan za otpo~nuvawe vojna so Vizantija.

Povtornoto razgoruvawe na gra|anskata vojna vo Vizantija vo 1352

godina mu pruìlo na Duan novi mo`nosti za zazemawe na vizantiski

teritorii. Duan zastanal na stranata na imperatorot Jovan V Paleolog

protiv Jovan Kantakuzin. No za novi osvojuvawa vee nemalo vreme bideji nad

Balkanskiot poluostrov so seta teìna nadvisnala turskata opasnost.

Nenadejnata smrt na 20 dekemvri 1355 godina go spre~ila srpskiot car da prezeme poadekvatni merki za neutralizirawe na turskata opasnost na BP.

-Raspa|awe na srpskata dràva-

Po smrtta na carot Stefan Duan na srpskiot prestol se iska~il sin

mu Stefan Uro (1355-1371). Za vreme na negovoto vladeewe zapo~nal procesot na zabrzano slabeewe i raspa|awe na srpskata dràva. Glavna pri~ina

za toa bile vnatrenite sudiri no i napadite odnadvor. Proletta 1356 godina epirskiot despot Nikifor II Orsini ja iskoristil smrtta na srpskiot kesar

Prequb i ja osvoil Tesalija. Ottamu gi proteral srpskite namesnici-despotot Simeon i kesaricata Irina, vdovicata na Prequb. Vo isto~nite delovi na

srpskoto carstvo braata Jovan i Aleksij Paleolog gi osvoile kralbre`nite gradovi Hristopol (denena Kavala), Hrisopol (Orfano) i Anaktoropol

(1356). Ovie teritorii ne vlegle vo sostav na vizantiskoto carstvo, tuku niv braata gi vladeele sosema samostojno. Na nadvoreni napadi bile izloèni i

severnite delovi na srpskata dràva. Ungarskiot kral Ludovik I go iskoristil sudirot me|u 2-ca srpski feudalci kako povod za napad na Srbija. Eden od

dvajcata skarani feudalci koj bil ~len na familijata Rastislavii pobaral

pomo od ungarskiot kral so toa to se soglasil da ja priznae negovata vrhovna vlast. Proletta 1359 godina brojna ungarska vojska navlegla na srpska

100

teritorija. Me|utoa zaradi otporot na Srbite ne moèle dolgo da se zadràt i kon sredinata na 1359 godina se povlekle. Me|utoa oblastite to gi vladeele

Rastislaviite se odvoile od srpskoto carstvo.

Od srpskata dràva re~isi nezabele`livo se izdvoila ute edna grani~na oblast. Toa bile oblastite vo ju`na Albanija okolu Valona i Janina

kade se osamostoil vujkoto na Uro, despotot Jovan Komnin Asen. Otkako bil proteran od Epir, despotot Simeon sobral okolu 4-5 000 vojnici go osvoil

Kostur i se proglasil za car. Taka sega carskata titula vo srpskata dràva ja nosele dvajca lu|e. So ova zapo~nala borba za prestolot me|u Simeon i Uro

koja e posluì kako povod za izbuvnuvawe vnatreni nemiri vo Srpskoto carstvo. Na stranata na Simeon preminale nekoi srpski feudalci no

pogolemiot del od feudalcite i crkvata zastanale na stranata na legitimniot vladetel-carot Uro. Reava~ki moment vo ovoj sudir pretstavuval dràvniot

sobor to se odràl vo Skopje vo 1357 godina na kojto srpskite feudalci ne go prifatile Simeon tuku mu dale poddrka na Uro. Simeon ne sakal da se

pomiri i vo 1358 godina navlegol vo Skadarskata oblast. Me|utoa vo bitkata kaj

Skadar doìveal poraz i moral da se povle~e nazad kon Kostur. Nabrzo potoa

despotot Nikifor II Orsini zaginal vo borbata kaj Aheloj (1359) i Simeon povtorno uspeal da zavladee so Tesalija i Epir. Tuka so prestolnina vo Trikala osnoval nova dràva koja kone~no se izdvoila od srpskoto carstvo. Na toj na~in

vo vremeto na prvite 5 godini od vladeeweto na carot Uro, srpskoto carstvo zagubilo zna~aen del od pograni~nite teritorii, me|utoa centralnata vlast ne

bila zagrozena. Vistinskite pri~ini koi e dovedat do kone~en raspad na carstvoto seute ne bile zapo~nati. Po formiraweto na dràvata na Simeon

vo srpskata dràva se pojavile prvite znaci na slabeewe na carskata vlast. Zapo~nal proces na izdvojuvawe na poedini teritorii od dràvata. Ovoj proces

mnogu pobrzo se odvival vo osvoenite teritorii na Romanija, ju`no od Skopje i jugoisto~nite delovi na Jadranskoto more.

Najprvin vo Serskata oblast se osamostoila vdovicata na Duan, caricata

Elena. Vo 1360 godina vo lokalnite dokumenti pokraj Elena ne se naveduva vee carot Uro. Toa zna~i deka Elena bila smetana za edinstven gospodar na

Serskata oblast. Vo starite srpski zemji najprvin se osamostoile humskiot knez Voislav Voinovi i Baliite vo Zeta. Tie vo 1360 godina se spomenuvaat

kako samostojni oblasti vo srpskata dràva. Voislav gi drèl teritoriite okolu Drina i Dunav so Kosovo i krajbre`jeto na Zeta.

Baliite odnosno braata Stracimir, \ura| i Bala vo po~etokot na 60- te

godini upravuvale so mala teritorija koja go zafaala tesniot pojas pome|u Skadarskoto ezero i Jadranskoto more.

101

Vo nastojuvaweto da se proiri kon jug, knezot Voislav dool vo sudir so Dubrovnik i so Baliite. Duri so posredstvo na carot Uro vo

avgust 1362 godina vo gradot Onogot (deneen Niki) bil sklu~en mir me|u zavojuvanite srpski feudalci. Po smrtta na knezot Voislav Voinovi (1363)

dolo do naruuvawe na silite vo srpskata dràva. Namesto feudalcite od starite srpski zemji sega se izdignale feudalcite od ju`nite delovi na

dràvata. Na teritoriite pome|u P~iwa, Morava i Skopska Crna Gora se

nao|ala batinata na sevastokratorot Dejan, i toa ùpite @egligovo i Preevo. Kako rodnina na carot Duan, Dejan imal vidna uloga vo politi~kiot

ìvot na srpskata dràva. Kako takov ja dobil vo ,,dràva'' teritorijata vo gorniot tek na Struma so Velbu`d (deneen ]ustendil). So ovaa prostrana

teritorija Dejan upravuval vo imeto na centralnata vlast, no po smrtta na Duan za vreme vladeeweto na carot Uro, Dejan gi spoil svoite teritorii so

svojata batina i formiral samostojna oblast. Po smrtta na Dejan se izdignal negoviot juèn sosed Vlatko Paska~-gospodar na ùpata Slavite koj gi

proiril svoite teritorii kon sever osvojuvaji gi ùpite Vrawe i Inogot. Na toj na~in ja presekol teritorijata to porano ja drèl Dejan. Vlatko

Paska~ odrùval dobri odnosi so Uro i kralot Volkain. Vo negovata

zadu`bina vo seloto Psa~a- crkvata Sv. Nikola se nao|aat zaedni~ki portreti na carot Uro i kralot Volkain. Ovoj feudalec koval sopstveni moneti to

pretstavuvalo simbol na odredena samostojnost od centralnata vlast. Vo zapadna Makedonija svojata vlast ja zacvrstil Dimitrija Volkain koj kon

sredinata na XIV-ot vek se spomenuva kako ùpan vo Prilep a negovoto brzo izdignuvawe zapo~nalo po smrtta na Duan a zenitot go dostignalo so

krunisuvaweto za kral vo 1365 godina. Istovremeno i negoviot pomal brat Jovan Uglea koj stanal despot ja prezel upravata nad Ser od caricata Elena. Pod

svoja uprava go drèl i Halkidi~kiot poluostrov so Sveta Gora, a na sever teritoriite do Strumica i Melnik. Politi~kata kariera na Volkain i

Uglea Mrwav~evi zavrila so nivnoto zaginuvawe vo bitkata na rekata Marica (petok 26 septemvri 1371 godina). Vo severozapadnite delovi na

srpskoto kralstvo kon krajot na vladeeweto na Uro se izdignal Nikola

Altomanovi vnuk na Voislav Voinovi. Kon krajot na 60-te godini na XIV-ot

vek, Nikola gi drèl teritoriite okolu Uìce i sredniot tek na rekata Drina. Po smrtta na Voislav uspeal da osvoi del od negovite teritorii. Vo 1368 godina

ja proteral vdovicata na Voislav, Goislava. Na toj na~in Nikola zna~itelno gi

zgolemil svoite teritorii koi sega se protegale na edno iroko prostranstvo od Rudnik do Dubrovnik. So toa za eden kus period Nikola stanal eden od

najkrupnite feudalci vo srpskata dràva.

102

-Stopanskiot razvitok i dràvnoto ureduvawe na srpskata dràva

vo XIII i XIV vek-

Srednovekovnata srpska dràva za vreme na vladeeweto na Nemawiite se razvila vo feudalna dràva ~ija ekonomska baza ja so~inuvale zemjodelstvoto i

sto~arstvoto. Zemjata se obrabotuvala mone primitivno so plug i ralo koe nemalo sekoga èlezen ralnik. Me|utoa sepak vo tehnikata na proizvodstvoto

se zabeleùval izvesen napredok. Imeno od dvopolen vee se preminalo na tropolen sistem. Od zemjodelskite kulturi najvee se seele p~enica, oves,

konop i len. @itoto se smestuvalo vo specijalni ìtni jami. Sto~arstvoto

pretstavuvalo mnogu va`na stopanska granka vo srpskata dràva vo XIII i XIV vek. Postoele dva vida sto~arstvo : planinsko i sto~arstvo na golemite feudalni_imoti.

Planinskoto sto~arstvo imalo nomadski karakter. Bilo dosta primitivno i

bilo povrzano so dejnosta na Vlasite. So razvitokot na feudalnoto stopanstvo planinskoto sto~arstvo postepeno is~eznuvalo. So preminuvaweto na

planinite vo racete na feudalcite, katunite bile vklu~uvani vo sostavot na feudalnite imoti. Sto~arstvoto na feudalnite imoti bilo dosta razvieno. Na

svoite imoti feudalcite imale ogromni stada. So najmnogu stoka raspolagal vladetelot a po nego doa|ale i krupnite manastiri i feudalcite. Va`no mesto

vo stopanstvoto na srpskata dràva vo navedeniot vek imale lozarstvoto i p~elarstvoto. Glavni lozari bile manastirite koi imale sopstveni lozovi

nasadi, no istotaka dobivale vino i od selanite. Dosta razviena stopanska granka bilo i p~elarstvoto. Negovite proizvodi imale iroka upotreba i bile

mnogu barani na nadvorenite pazari. Vosokot se upotrebuval za osvetluvawe a

medot za zasladuvawe, bideji eerot ne bil vo golema upotreba. Pokraj navedeite va`na karakteristika vo srpskoto stopanstvo vo navedeniot period

imale i drugi stopanski granki kako to bile ovotarstvoto, svilarstvoto i ribolovot.

Vo stopanstvoto na Srbija vo XIII i XIV vek, va`na uloga imalo i

zanaet~istvoto koe najmnogu bilo razvieno na feudalnite imoti. Od zanaetite najrasprostranet bil kova~kiot zanaet, no istotaka bile razvieni i iva~kiot,

grn~arskiot, sedlarskiot, yidarskiot a vo rudarskite naselbi bil razvien i zlatarskiot zanaet. Prvostepeno zna~ewe vo izdignuvaweto na ekonomskata mo

na srednovekovnata srpska dràva imalo rudarstvoto. Vo razvitokot na

rudarstvoto glavna uloga imale iskusnite rudari Sasi, koi vo Srbija dole glavno preku Ungarija. Me|u najpoznatite rudarski centri bile: Brskovo vo

dolinata na rekata Tara, Rudnik- star rimski rudnik na istoimenata planina,

najgolemiot razvitok go dostignal vo I- ta polovina na XV vek, oblasta na

103

Kopaonik ute na po~etokot na XIV vek se spomenuvaat Trep~a i Gra~anica a vo

20-te godini na XIV vek se pojavuva Novo Brdo, najzna~ajniot rudarski centar vo srednovekovna Srbija.

Pokraj ovie postoele i pomali rudarski naselbi: Jawevo blizu Kosovo,

@eleznik blizu Majdanpek i dr. Od srpskite rudnici se vadelo najmnogu srebro a potoa olovo, bakar i èlezo. Srebroto vo Novo Brdo imalo izvesen procent

na zlato. Vrhoven sopstvenik na rudnicite bil vladetelot koj dobival od ⅛ do 1/12. Celosni sopstvenici na rudnicite bile poedincite ili zdruènijata to dobivale koncesija da vadat ruda.

Trgovijata istotaka imala zna~ajno mesto vo stopanskiot ìvot na Srbija vo

XIII i XIV vek. Za nejziniot razvitok doprinel podemot na rudarstvoto no

istotaka i razvitokot na zanaet~istvoto i zemjodelstvoto. Trgovijata glavno bila orientirana kon primorjeto. Ottamu a istotaka i od Venecija a i od

drugite italijanski gradovi doa|ale vo Srbija mnogu trgovci. Sepak vo nadvorenata trgovija na Srbija vo sredniot vek najzna~ajno mesto zazemal

Dubrovnik. Dubrovni~kata republika sklu~ila so srpskite vladeteli mnogu trgovski dogovori so koi Dubrov~anite dobivale niza trgovski privilegii za

slobodna trgovija so srpskata dràva,Trgovijata vo zemjata se odvivala glavno

na pana|urite to obi~no se odrùvale po povod nekoj verski praznik, pokraj manastirite i na pazarite (trgovita).

Od Srbija glavno se izvezuvale proizvodi na rudarstvoto: srebro, olovo, bakar, potoa dobitok, koà, volna, sirewe, med, vosok, loj a se uvezuvale

tekstilni proizvodi, sol, maslo, ju`no ovoje, mirudii, nakit, oru`je, lekovi itn. Bideji patitata ne bile pogodni za kolski soobraaj stokata se

prenesuvala glavno so karavani. Razvitokot na stopanstvoto ovozmoìl vo golema mera da se razvie i stokovo-pari~noto stopanstvo. Vo po~etokot vo

Srbija bile moneti od stransko poteklo glavno vizantiski i venecijanski. Prvite bakarni i srebreni pari srpskite vladeteli zapo~nale da gi kovaat vo

prvata polovina na XIII vek no vo mali koli~ini. Za~uvani se moneti to gi koval kralot Radoslav. Srebreni moneti vo pogolemi koli~ini bile kovani vo

vremeto na kralot Uro I i negovite sinovi. Tie po izgledot i drugite osobini mnogu potsetuvale na venecijanskite. Procesot na feudalizacijata vo

Srbija re~isi celosno zavril vo sredinata na XIV-ot vek, takato slojot na slobodni selani batinici re~isi celosno is~eznal. Najbrojna kategorija vo

srednovekovna Srbija bile selanite-sebri. Spored pravnata polo`ba i

zanimaweto sebrite se delele na: meropsi, Vlasi, sokalnici, zanaet~ii i otroci.

104

Meropsite go so~inuvale najbrojniot sloj od sebrite. Tie im bile pot~ineti na feudalcite ili na crkvata. Vo polza na feudalniot gospodar bile

obremeneti so razni daava~ki ili obvrski: besplatna rabota. Pokraj toa imale obvrski i kon crkvata. Meropsite moèle da ja prodadat zemjata no pod uslov

noviot sopstvenik da gi prezeme obvrskite kon feudalniot gospodar. Vlasite vo po~etokot bile potomci na romaniziranite starosedelci, no so tek na vreme

bile slovenizirani takato vo XIII vek pod ova ime se podrazbiralo selsko- sto~arsko naselenie a ne posebna etni~ka grupa. I Vlasite bile zadolèni so

odredeni dava~ki, me|utoa sepak vo odnos na meropsite se nao|ale vo mnogu

popovolna situacija. Poradi toa bilo mone izrazeno te`nenieto na meropsite da preminuvaat vo vlasi i toa osobeno po pat na ènidba. Poradi toa

so cel da se zadràt meropsite na zemjata so zakon bilo zabraneto sklu~uvaweto brakovi me|u ovie dve kategorii naselenie.

Pokraj meropsite vo selata imalo i sokalnici i zanaet~ii.

Sokalnicite bile obvrzani so zemjodelski raboti. Tie imale zada~a da go pridruùvaat gospodarot za vreme na negovite patuvawa. Zanaet~iite se

nao|ale vo sli~na polo`ba kako i sokalnicite. Bile zadolèni vo polza na feudalniot gospodar so odredeni obvrski koi proizleguvale od vidot na

zanaetot so kojto se zanimavale. Otrocite go so~inuvale najniskiot optestven sloj vo

srednovekovnata srpska dràva. Tie rabotele kako slugi na zemjata na feudalecot. Za razlika od meropsite, otrocite ne bile li~no slobodni. Tie se

smetale za spstvenost na gospodarot koj so niv moèl slobodno da raspolaga. Vo

Duanoviot zakonik edinstveno se zabranuva otrokot da se daruva kako miraz. Feudalcite vo Srbija gi narekuvale vlastelini. Tie se delele na golemi

vlastelini (velmoì), mali i najmali vlastelini (vlastelin~ii) koi go so~inuvale najbrojniot feudalen sloj vo srpskata dràva. Tie obi~no

poseduvale samo edno selo. Site tri kategorii feudalci glavno imale isti prava, me|utoa zna~eweto i vlijanieto na poedinecot sepak zaviselo od toa na

koja od ovie tri grupi i pripa|a Mota na srpskite feudalci se zasnovuvala na nivnite nasledni

imoti-batinite to gi dobivale od vladetelot. Pokraj toa feudalcite od vladetelot moèle da dobijat i pronija, koja bila povrzana so voena slu`ba. Vo

po~etokot taa ne bila nasledna no podocna se pretvorila vo batina. Pokraj toa feudalcite moèle da dobijat od vladetelot gradovi,ùpi i pogolemi

oblasti na upravuvawe- "dràvi" so pravo da koristat del od prihodite. Mnogu

moen faktor vo srpskata srednovekovna dràva pretstavuvala crkvata. Poznato e deka za da ja pridobijat crkvata vo borbata protiv svetovnite

105

feudalci, vladetelite i podaruvale na crkvata golemi imoti. Na toj na~in bile formirani brojni crkovni feudalni imoti.

Pritoa kako feudalni sopstvenici se pojavuvaat osobeni crkvi,

eparhii a posebno manastirite. Svetenstvoto kako posebna kategorija naselenie imalo priveligirana polo`ba vo srpskata dràva. Na svetenicite

moèl da im sudi samo crkoven sud. Pretstavnicite na vioto svetenstvo episkopite, igumenite upravuvale so crkvata i so nejzinite feudalni imoti a ja

zastapuvale crkvata i na dràvnite sobori. Niòto svetenstvo go so~inuvale

popovite i kalu|erite.

Kalu|erite se nao|ale vo popovolna polo`ba bideji nemale nikakvi

obvrski dodeka pak popovite imale odredeni obvrski kon crkvata. Popot moral tri pati vo godinata da go poseti svojot vladika so " pokloni zakonim".

Sinovite na popovite to ne go nasleduvale tatko im vo zvaweto stanuvale

sebri t. e meropsi ili sokalnici. Toa mnogu re~ito govori za niskata polo`ba vo srpskoto optestvo na ovoj najbroen sveteni~ki sloj.

-Dràvno ureduvawe-

Po svoeto dràvno ureduvawe srpskata srednovekovna dràva pretstavuvala feudalna monarhija, vo koja vlasta na kralot bila vo izvesna mera ograni~ena

od dràvniot sobor i od dvorskiot sovet.

Vrhovnata vlast vo dràvata ja imal vladetelot koj do 1217 godina ja nosel titulata veliki ùpan, od 1217 do 1346 godina kral a od 1346 godina

carskata titula do smrtta na Uro (1371). Kako najvisok na taa feudalna skala vo dràvata, vladetelot se smetal za vrhoven sopstvenik na celata zemja. Kako

takov imal brojni i raznovidni prihodi. Vladetelot raspolagal so golema ekonomska mo, koja se bazirala na brojnite imoti rasfrlani niz celata zemja

kako i od prihodite od kovaweto pari, od rudnicite, od razni taksi, zakupuvawe na carinite i sl. Tuka spa|alo i pravoto na prednost vo proda`bata na pazarite

na proizvodite od kralskite imoti. So prihodite vladetelot go izdrùval

dvorot, kupuval oru`je, gradel tvrdini i zadu`bini i sl. Srpskiot dvor vo XIII i

XIV vek spored vizantiskite pratenici bil dosta raskono opremen. Pokraj vladetelot kako sovetodavno telo se razvil i dvorskiot sovet sostaven od

najkrupni feudalci. Pokraj vladetelotkako negov zamenik se nao|al velikiot vojvoda-~elnik. Na ~elo na dvorskata kancelarija se nao|al logotet a na ~elo na

blagajnata stoel velikiot kaznac-protovestijar, a upravnik na vladetelskiot

dvor bil dvorodràtelot. Po proglasuvaweto na carstvoto se pojavije po~esni tituli od vizantisko poteklo: despot, kesar, sevastokrator i dr. Vo

106

vnatrenata organizacija srpskiot dvor se obidel da go imitira vizantiskiot carski dvor.

Za site pova`ni odluki vo dràvata, odluka se donesuvala na dràvniot

sobor. Ova telo go so~inuvale crkovni i svetovni velikodostojnici na ~elo so vladetelot i negovata familija, kako i dvorjanite i visokite dvorski

slu`benici. Soborot obi~no bil svikuvan so pismena naredba na vladetelot. Osnovata na dràvnata organizacija vo Srbija ja so~inuvale vlastelinstvata.

Tie pretstavuvale samostojni stopanski, upravni ili sudski edinici. Vlastelinot na svojata teritorija imal upravna i sudska vlast. Vo

pograni~nite delovi na dràvata vladetelot postavuval t. n krainici koi se grièle za bezbednosta na granicite a vo gradovite upravnicite koi bile

nare~eni efalii. Vojskata vo srednovekovna Srbija vo XIII i XIV vek se sobirala od feudalcite. Na ~elo na vojskata od oblastite kako i od povee

gradski teritoriii stoel vojvoda, a nad site vojvodi stoel velikiot vojvoda koj ponekoga go zamenuval vladetelot vo vojnata.

-Srbija od 1371 do 1389 godina-

Me|u rakite feudalci kon krajot na 1371 godina umrel carot Uro, i

bideji nemal deca so negovata smrt vsunost zgasnalo dvovekovnoto vladeewe na familijata na Nemawiite vo Srbija. Po smrtta na Uro, najvlijatelen

me|u rakite feudalci bil ùpanot Nikola Altomanovi. Pokraj nego zapo~nal da se izdignuva i knezot Lazar Hreberqanovi ~ija batina se

nao|ala kaj Prilepec blizu Novo Brdo. I Lazar kako mnogu drugi raki

feudalci bil vo neprijatelski odnosi so svojot zapaden sosed- Nikola Altomanovi. Za da gi neutralizira negovite napadi Lazar sklu~il sojuz so

bosanskiot kral Tvrdko I. So zaedni~ki sili ovie dvajca vladeteli uspeale da go pobedat i da go simnat od istoriskata scena Nikola Altomanovi (1373).

Teritoriite na Nikola gi podelile pome|u sebe pobednicite. Na Lazar mu pripadnale severnite i isto~nite delovi, a na Tvrdko slivot na gorniot tek na

rekata Drina. Po likvidiraweto na ùpanot Nikola, najmoen feudalec na teritoriite na bivoto srpsko kralstvo stanal knezot Lazar. Toj sozdal silna

ekonomska baza mone va`na za natamoniot razvitok na negovata dràva. Knezot Lazar bil najbogatiot feudalec vo Srbija. Negovite teritorii ne bile

golemi no bile bogati, go zafaale Pomoravjeto t. e centralnite delovi na

Srbija. So pomo na svoite rodnini glavno zetovite \ur|e Stracimirovi Bali (Zeta) i \ur|e Brankovi koj gi drèl teritoriite okolu Pritina,

Zve~an, Trep~a i Skopje, knezot Lazar uspeal da gi proiri svoite teritorii. Kon krajot na 70- te godini uspeal da se proiri kon sever. Imeno po 1379

godina po pobedata na Radi~ Brankovi-Rastislavi izbil na Dunav no ne

107

uspeal da gi osvoi Belgrad i Golubovac. Vlasta na knezot Lazar kon krajot na osmata decenija go zafaala celo Pomoravie.

Silna potkrepa vo svoeto vladeewe knezot Lazar imal od crkvata, no i toj

samiot mnogu napravil za crkvata. Podignal mnogu crkvi i manastiri. Na primer negovata zadu`bina manastirot Ravanica pri osnovaweto dobil duri 148

sela rasfrlani niz celata zemja; povee od koj bilo drug manastir pred nego. Na inicijativa na Lazar vo 1375 godina dolo do pomiruvawe na srpskata i gr~kata

crkva. I pokraj site napori za proiruvawe na teritorijata i izdignuvaweto na svojata vlast, knezot Lazar ne uspeal da ja obnovi dràvata na Nemawiite.

Od po~etokot na 70- te godini turskata opasnost zabrzano se pribliùvala kon

centralnite delovi na BP. Prviot turski prodor bil zabeleàn vo 1381 godina, koga eden turski odred bil razbien kaj Parain od srpskata vojska. Vo 1386

godina turskata vojska predvodena od sultanot Murat I go osvoila Ni i se obidela da prodre podlaboko vo Srbija no vo bitkata kaj Plo~nik (1386) bila

porazena. Dve godini podocna (1388) Turcite preku Albanija navlegle vo Bosna kade kaj Bilea bile razbieni od bosanskata vojska. Poradi ova Murat so

golema armija predvodena od nego i negovite sinovi Jakub i Bajazit brzal da se presmeta so Srbite koi istotaka se podgotvuvale za reava~kiot sudir. Na

Srbite pomo im ispratil bosanskiot kral Tvrdko I. Bosanskata armija ja predvodel vojvodata Vlatko Vukovi, a napomo dole i hrvatski ~eti, kako i

vlaki odredi koi gi ispratil Mir~e Stariot. Reava~kata bitka se odigrala na Kosovo na teritorijata na Vuk Brankovi na Vidovden, sreda -15/28 juni 1389

godina kaj Gazimesten na 5 km od denena Pritina. Ovaa bitka vlegla vo kolektivnata svest i pametewe na celiot srpski narod. Za Kosovo se ispeani

bezbroj pesni i preraskaàni mnogubrojni legendi. Toa bilo mesto i sudir na dve razli~ni religii, kulturi, civilizacii i armii. Vo ekot na najgolemata

bitka srpskiot vitez Milo Obili se probil vo atorot na sultanot Murat I i posluùvaji se so lukavstvo uspeal da go ubie, me|utoa i samiot bil ubien. Vo

bitkata bil faten i knezot Lazar zaedno so golem broj velikodostojnici koi

vedna bile obezglaveni. Spored sovremenite zapadni i domani izvori koi ja registrirale bitkata na Kosovo pole Turcite ne ja dobile bitkata.

Fakt e deka dvete strani vo bitkata pretrpele silni zagubi (spored primarni, sekundarni i tercierni izvori dvete strani izgubile po okolu 15 000

vojnici), me|utoa zagubite mnogu povee gi osetila Srbija koja bila mnogu pomala od Osmanskoto carstvo. Poradi toa naslednicite na knezot Lazar bile

prinudeni da ja priznaat vlasta na turskiot sultan Bajazit I ,,Jildirim’’- Molwa (1389-1402).

108

-Srbija vo vremeto na Stefan Lazarevi (1389-1427)- =Periodot od 1389-1402 kako kneèstvo=

Po Kosovskata bitka Srbija se nala vo mnogu teka polo`ba. Naslednikot na knezot Lazar, negoviot postar sin Stefan seute bil maloleten (12 godini)

pa zatoa upravuvaweto so dràvata go prezela majka mu, knegiwata Milica. Po Kosovskata bitka Turcite se povlekle, no toa bilo samo privremeno za da ja

zacvrsti noviot sultan vlasta vo dràvata. Od sever vo toa vreme osobeno opasen stanal ungarskiot kral Zigismund. Zatoa knegiwata Milica reila da

ja priznae vrhovnata turska vlast. Srbija so toa stanala vazalna dràva so obvrska da plaa godien danok i da dava pomoni odredi vo turskata vojska. Za vozvrat dobila zatita od ungarskite napadi od sever. Letoto 1392 godina

ungarskata vojska povtorno navlegla na teritorijata na kneèstvoto, ja preminala Morava i doprela do klisurata @drelo. Koga stanal polnoleten

(1393) knezot Stefan Lazarevi i formalno ja prezel vrhovnata vlast vo zemjata zaedno so obvrskite kon turskiot sultan. Taka zimata 1393/94 godina

u~estvuval na sobirot vo Ser to go svikal sultanot Bajazit so svoite vazali, a dve godini podocna (1395) i vo bitkata na Turcite protiv vlakiot vojvoda

Dimitar Mir~e kaj Rovine. Pobedata kaj Rovine predizvikala voodooevuvawe na zapad takato 1396 godina bil organiziran krstonosen pohod protiv

Osmanliite. Me|utoa raznorodnata i needinstvena krstonosna vojska vo septemvri 1396 godina kaj Nikopol doìveala katastrofalen poraz. Vidna

uloga vo bitkata imall knezot Stefan Lazarevi so svoite odredi. Vo bitkata kaj Nikopol vo tursko zarobenitvo padnal i Vuk Brankovi koj se borel na

ungarska strana i vo zarobenitvo po~inal (1397). Po negovata smrt negovite

teritorii Osmanliite mu gi dale na Stefan Lazarevi, kako i na vdovicata na Vuk, Mara so sinovite. Sega toj zaedno so majka mu i brat mu Vuk,vladeel

teritorija koja po obem bila mnogu pogolema od onaa na knezot Lazar. Me|utoa so ovaa prostrana teritorija knezot Stefan sepak ne vladeel samostojno. Redot

i sigurnosta vo zemjata se povee zavisele od Turcite koi bile prisutni re~isi nasekade vo zemjata. Vo edna takva situacija protiv mladiot knez se pojavil

otpor od strana na feudalcite vo kneèstvoto. Stefan se naol vo teka situacija. Za da go opravda svojot sin, kaj sultanot najprvin zaminala knegiwata

Milica a potoa i Stefan vo 1398 godina. Odnosite so sultanot bile sredeni a Stefan dobil od sultanot odvrzani race da se presmeta so protivnicite vo

zemjata. Pritoa najgolemi tekotii mu pretstavuvale negovite vnuci od sestra

Grgur i \ura| Brankovi.

Vo po~etokot na XV vek nad turskata dràva se nadvisnala od istok golema opasnost. Mongolite pod vodstvo na Timur navlegle vo Mala Azija kadeto im

109

se pridruìle i nekoi turski emiri. Reava~kata bitka me|u Turcite i Mongolite se odigrala na 28 juli 1402 godina vo ramninata na Angora blizu

denena Ankara. Na turska strana se borel Stefan Lazarevi zaedno so brat mu Vuk a istotaka i nivnite vnuci. Vo vonredno èstokiot sudir Turcite

pretrpele katastrofalen poraz, a bil zaroben i sultanot Bajazit. Porazot na Turcite kaj Angora za knezot Stefan pretstavuval ubava mo`nost da se

iskoristi tekata situacija vo koja se nala turskata dràva za otfrlawe na

vazalstvoto. Po bitkata kaj Angora knezot Stefan so svojata vojska se povlekol vo Carigrad. Me|u Vizantija i srskoto kneèstvo bila vospostavena tesna

sorabotka, a na srpskiot knez vo taa prilika mu bila dadena visokata vizantiska titula-despot.

-Vtora etapa od vladeeweto (1402-1427) na Stefan kako srpski

despot-

Za vreme na prestojot vo Carigrad izbil otvoren sudir me|u Stefan

Lazarevi i \ura| Brankovi, koj po naredba na Stefan duri bil i zatvoren no uspeal da izbega od zatvorot i pobaral pomo od Sulejman, najstariot sin na

Bajazit, koj po Angorskata bitka se zacvrstil vo evropskite delovi na Osmanliskoto carstvo so centar vo Adrijanopol. Sulejman zaedno so \ura|

nastojuval da go spre~i vraaweto na Stefan i brat mu Vuk vo Srbija. Poradi toa braata morale da se upatat vo Srbija po morski pat. Vo Ulciw gi pre~ekal

\ura| Stratimirovi Bali koj im dal vojska za da moàt bezbedno da se

vratat vo Srbija. Brankoviite se obidele da go spre~at doa|aweto na Stefan vo Srbija no vo bitkata kaj Tripole na Kosovo vo mesec noemvri 1402 godina

prerpele poraz. Sudirot se iskompliciral koga Vuk, bratot na Stefan poradi nekoi nesoglasuvawa so brat mu ja naputil zemjata i prebegal kaj Sulejman. Za

da moè celosno da se angaìra vo vojnata za prestolot, Sulejman vo 1403 godina sklu~il vo Galipole miroven dogovor so Vizantija, spored koj Vizantija

zna~itelno ja podobrila svojata polo`ba a go povratila i Solun. Spored edna odredba od ovoj dogovor Stefan Lazarevi trebalo da ja drì zemjata pod istite

uslovi kako vo vremeto na Balazit Jildirim. Me|utoa Stefan ne bil zadovolen od takviot status. Poradi toa se zavrtel na sever kon Ungarija. Dolo do

vistinska presvrtnica vo srpskata politika kon severniot sosed. Dogovorot so Ungarcite bil zaklu~en kon krajot na 1403 i po~etokot na 1404 godina. Spored

nego despotot Stefan se soglasil da stane vazal na ungarskiot kral Sigismund,

a za vozvrat gi dobil Ma~va i Belgrad. Vklu~uvaweto na Belgrad vo sostavot na srpskoto despotstvo imalo ogromno zna~ewe za srpskata dràva. Sega Stefan

110

reil da go napravi Belgrad svoja prestolnina. Bile vloèni ogromni napori i sredstva vo obnovuvaweto i izgradbata na gradot. Obnoveniot grad

pretstavuval dvojna tvrdina so 5 utvrdeni kuli od koi 3 se nao|ale na ridot a 2 na Dunav. Nadvor od gradskite yidini se protegalo podgradieto kade ìveele

trgovcite i zanaet~iite, a vo gradot bile izgradeni crkva i gradska bolnica. Se smeta deka vo ovoj period Srbija go dobila i Golubac so to kone~no Srbija se

zacvrstila na Dunav. Nabrzo despotot Stefan sklu~il mir so Sulejman i

Brankoviite (1404). Po smrtta na knegiwata Milica (1405) izbuvnal ostar sudir me|u braata. Turskata vojska zaedno so svoite sojuznici vo 1409 godina na

dvapati prezemala èstoki napadi na Srbija. Stefan bil prinuden da poputi i da se soglasi so baraweto na brat mu za podelba na zemjata. Na Vuk mu bile

otstapeni ju`nite delovi na srpskoto despotstvo kade toj zaedno so Brankoviite vladeel kako turski vazal.

Vo 1409 godina turskiot princ Musa preminal so vojska od Anadolija vo Evropa za kone~no da se presmeta so brat mu Sulejman. Pritoa na svoja strana

privlekol golem broj privrzanici me|u koi i despotot Stefan Lazarevi i

brat mu Vuk zaedno so Brankoviite. Me|utoa poslednite nabrzo preminale na stranata na Sulejman, a neto podocna Vuk i negoviot pomal sin Lazar bile

fateni i vedna likvidirani od strana na privrzanicite na Musa. Vo borbata so brat mu, Musa doìveal nekolku porazi no sepak na krajot ja dobil vojnata.

Vo 1411 godina privrzanicite na Musa uspeale da go likvidiraat negoviot brat Sulejman.

Po zemaweto na vlasta vo evropskiot del na turskata dràva od strana na

princot Musa, dolo do zaladuvawe a potoa i do celosno prekinuvawe na dobrite odnosi pome|u despotot Stefan Lazarevi i princot Musa. Zapo~nale

duri i otvoreni vooruèni sudiri. Za borba protiv Musa, Stefan se obidel da najde sojuznici vo Ungarija, no istotaka i vo Turcija. Za Ungarija, Srbija imala

posebno zna~ewe bideji sluèla kako tampon zona koja go popre~uvala napreduvaweto na Turcite kon Panonija. Poradi toa Ungarija bila sekoga

podgotvena da i pomogne na Srbija. Letoto 1411 godina Stefan Lazarevi prestojuval vo Budim kadeto so kralot Sigismund vodel pregovori, prito

srpskiot despot dobil od kralot golemi imoti vo Ungarija, a mu bila istotaka dadena i Srebrenica. Jakneweto na ekonomskata mo i podrkata od Ungarija

mu ovozmoìle na Stefan da zastane na ~elo na dvièweto protiv princot Musa. Okolu sebe gi sobral feudalcite koi pred zaedni~kata opasnost gi

zaboravile me|usebnite sudiri. Vo borbata protiv Musa srpskiot despot uspeal

da gi privle~e na svoja strana i sanxak-begovite na Skopje i ]ustendil, potoa vnuk mu \ura| Brankovi, potoa bosanskiot vojvoda Sandaj Kravi i drugi

111

feudalci. Vo borbata protiv Musa se vklu~il i negoviot brat Mehmed, koj gi drèl aziskite delovi na Osmanliskata imperija. Protivnicite na Musa se

sobrale proletta 1413 godina, i na 5 juli istata godina kaj seloto ômorlu pod planinata Vitoa vo Ungarija se sudrile so vojskite na Musa. Bitkata

zavrila so celosen poraz na Musa koj bil faten i likvidiran. So toa kone~no zavrila gra|anskata vojna vo osmanskata dràva, a na turskiot prestol se

iska~il Mehmed I (1413-1421). Noviot turski sultan ne gi zaboravil onie to se borele na negova strana. Za pomota to mu ja pruìl vo borbata protiv Musa,

Stefan dobil nekoi teritorii vo isto~na Srbija. Pritoa srpskiot despot go

priznal turskiot sultan za vrhoven gospodar i gi prifatil vazalnite obvrski kon nego. Na toj na~in obezbedil relativen mir za srpskoto despotstvo koj e

trae se do krajot na 1425 godina. Vo ovoj miren period e dojde do poln izraz

ekonomskiot i kulturniot razvitok. Vo 1421 godina po smrtta na Bala III kon Srbija bila priklu~ena i Zeta. So toa znatno bile proireni teritoriite na despotstvoto. Toa sega se protegalo od Sava i Dunav na sever, do srpskoto

primorje na zapad, na istok do oblastite na Timok, a na jug do [ar planina i Skopska Crna Gora. Vakvoto teritorijalno proiruvawe pretstavuvalo vrv na

negovata mo. Me|utoa ne treba da se zaboravi deka despotstvoto ne bilo samostojna dràva. Toa vsunost se nao|alo vo ovoj period vo dvojno vazalstvo.

Pritoa zavisnosta od turskiot sultan bila bez somnenie mnogu pogolema od onaa_na_ungarskiot-kral.

Dobrite odnosi so osmanskata dràva bile narueni kon sredinata na III-ta

decenija na XV-ot vek. Na noviot turski sultan Murat II (1421-1451) zapo~nale se

povee da mu pre~at dobrite odnosi na Stefan so Ungarija. Poradi toa dolo do prodlabo~uvawe na me|usebnata nedoverba i do zaladuvawe na odnosite me|u

dvete dràvi. Kako rezultat na takviot razvoj na nastanite, sultanot reil da go napadne despotstvoto. Vojnata zapo~nala esenta 1425 godina koga Turcite

preku Ni upadnale vo Pomoravjeto i go osvoile Kruevac, me|utoa Stefan po

pat na pregovori uspeal da izdejstvuva povlekuvawe na Osmanliite.

Despotot Stefan Lazarevi nemal deca, pa zatoa za svoj naslednik go

opredelil vnukot od sestra \ura| Brankovi. Zaedno so srpskiot patrijarh,

Stefan svikal sobor na srpskite feudalci vo Srebrenica i tamu ja sooptil svojata odluka, baraji od prisutnite da go priznaat \ur|e za svoj gospodar i

verno da mu sluàt. Odnosite so Ungarija bile regulirani na sostanokot od maj 1426 godina na koj ungarskiot kral Sigismund go priznal srpskiot despot \ura|

Brankovi za naslednik na srpskoto despotstvo, a se obvrzal deka po smrtta na Stefan e i gi vrati na Ungarija Ma~va i Golubac.

112

=Srpskoto despotstvo od 1427 do 1459 godina=

Po smrtta na daspotot Stefan na prestolot se iska~il vnuk mu \ura|

Brankovi (1427-1456). \ura| imal solidno vizantisko vospituvawe. Bil oènet so grkinkata Irina od familijata Kantakuzin i na dvorot bil

opkruèn so Grci. Bil pod silno vlijnie na slavnata tradicija na 1000-godinoto Vizantisko carstvo. So celoto svoe bitie \ura| Brankovi bil

helenofil no bil dobro upaten vo voenite, diplomatskite i finansiskite raboti. Vee prvite godini od svoeto vladeewe noviot srpski despot se naol

vo mnogu teka situacija. Turcite vo 1427 godina prezele nov napad na Srbija i go opsednale Novo Brdo koe ne uspeale da go osvojat.

Spored prethodniot dogovor na Stefan so ungarskiot kral, \ura| im

go predal na Ungarcite Belgrad so okolinata, dodeka Ma~va ostanala i ponatamu vo srpski race a Golubac go prezele Turcite. Vo me|uvreme dolo do

smiruvawe na ungarsko-turskite odnosi, pa zatoa i srpskiot despot vo 1428

godina bil prinuden da sklu~i mir so sultanot pod teki uslovi. Se obvrzal da plaa godien danok od 50 000 zlatnici, da ispraa pomoni odredi od 2000

kowanici, a se obvrzal deka nema da im dozvoluva na Ungarcite da minuvaat preku negovata teritorija za da se borat so Turcite.

Iako kupen za visoka cena mirot so Turcite ovozmoìl miren ìvot

i zaìvuvawe na trgovskite patita vo zemjata. Otkako im go predal Belgrad na Ungarcite a Golubac i Ni gi drèle Turcite, \ura| ostanal bez pogolemi

utvrdeni gradovi. Poradi toa reil da izgradi nova prestolnina-Smederevo, a vo isto vreme gi zajaknal tvrdinite Ostrovica i Bora~. Novata prestolnina

Smederevo bez somnenie e najgolemiot srednovekoven grad na Dunav. Bil izgraden zapadno od rekata Morava na ustieto na rekata Jezava vo Dunav na

mestoto kadeto ute vo XI- ot vek postoela kasaba. Gradot bil izgraden vo ramnina vo vid na triagolnik so 24 kuli. Od dve strani bil zatiten so reki a

tretata strana bila zatitena so dlabok rov koj gi povrzuval rekite Jezava i Dunav. So izgradbata na gradot rakovodel bratot na Irina, Toma Kantakuzin.

Izgradbata na gradot se odvivala mnogu intenzivno i bila zavrena vee vo

1430 godina. Vo vremeto dodeka ute traela izgradbata na tvrdinata, pratenici

na vizantiskiot imperator Jovan VIII Paleolog go krunisale \ura| so despotski

venec. Iako go zapo~nal svoeto vladeewe vo mnogu teki uslovi i so dvojno vazalstvo, \ura| Brankovi so veta politika uspeal da go za~uva srpskoto

113

despotstvo koe na francuskiot patepisec Bertrandom dela Brokier koj vo 1433 godina minal niz nego mu ostavilo vpe~atok deka despotstvoto e bogata i

napredna zemja. Despotot \ura| po diplomatski pat nastojuval da ja zacvrsti politi~kata polo`ba na despotstvoto. Vo taa smisla svojata erka Katerina ja

omaìl za Ceqskiot grof Ulrih, potoa vo 1435 godina svojata vtora erka

Mara so bogat miraz ja ispratil vo haremot na Murat II vo Edrene a vo 1436

godina so celata familija primal venecijansko gra|anstvo.

Vo me|uvreme zapo~nala nova vojna me|u Ungarija i Turcija, vo koja Srbija se trudela da ostane nezasegnata, no poradi svojata polo`ba se pomalku i

uspevalo vo toa. Pri eden napad od 1437 godina ungarskata vojska go osvoila Kruevac i go zapalila. Na vraawe preminala preku teritorijata na

despotstvoto to pretstavuvalo krewe na dogovorot so turskiot sultan. Srbite nemale sili da im se sprotistavat na turskite vojski, pa zatoa despotot

\ura| stapil vo pregovori so sultanot Murat II i uspeal da go ubedi da gi prekine napadite otkako mu go otstapil bogatiot grad Brani~evo na Dunav.

Po smrtta na ungarskiot kral Sigismund kon krajot na 1437 godina,

Turcite so ute pogolema èstokost gi obnovile napadite na Srbija i Ungarija. Vo 1438 godina Turcite navlegle vo Erdeq i Srbija osvojuvaji gi

tvrdinite Ravanica, Ostrovica i Bora~. Vo 1439 godina Murat II li~no se upatil vo Srbija i so golema vojska go opsednal Smederevo. Po 3 mese~no

bombardirawe vo avgust 1439 godina Turcite go osvoile Smederevo. Vo me|uvreme despotot \ura| Brankovi ne go do~ekal pa|aweto na Smederevo pod

turska vlast, tuku so celata familija, so dvorot, svetenstvoto i so voena pridru`ba preminal vo Ungarija da bara pomo a odbranata na Smederevo mu ja

preputil na sinot Grgur. Po osvojuvaweto na Smederevo, sultanot Murat II za negov namesnik go postavil srpskiot sanxak-beg Isak. Pod vlijanie na

povremenite uspesi vo borbata protiv Turcite to gi postignal erdeqskiot vojvoda Janko Hunadi na zapad bil organiziran krstonosen pohod protiv

Turcite. Me|u inicijatorite vidno mesto imal srpskiot despot \ura| Brankovi koj potroil mnogu sredstva za organizirawe na pohodot.

Esenta 1443 godina 25 000 krstonosna vojska na koja i se priklu~ile 8 000 Srbi navlegla vo Srbija a ottamu vo Bugarija kade ja opqa~kala i zazela Sofija. Me|utoa natamonoto dvièwe na jug kon Edrene bilo mnogu ote`nato

bideji Turcite gi zatvorile klisurite, i èstoko gi branele a nastapila i zima. Zaradi silniot stud i nedostatokot od hrana, krstonosnata vojska bila

prinudena da go prekine pohodot i da se vrati nazad. Na vraawe na 2 pati bile porazeni turskite sili. Vo po~etokot na januari 1444 godina krstonosnata

vojska pristignala vo Prokupqe, a vo fevruari vlegla vo Budim. Ungarskiot

114

sobor odlu~il so site sredstva da ja prodolì vojnata. Rimskata kurija, Venecija, Dubrovnik i hercogot na Burgundija trebalo da pripremat flota koja

trebalo da im pomogne na kopnenite sojuzni~ki sili. Vo istovreme za napad na teritoriite na Osmanliskoto carstvo vo Mala Azija se pripremal i emirot na

Karamanija, Ibrahim-beg a pobuni imalo i vo Albanija i Grcija.

Pritisnat od site strani sultanot Murat II ponudil primirje i vraawe na

teritoriite na srpskiot despot. Posredni~ka uloga vo pregovorite imala sultanijata Mara. \ura| reil da ja iskoristi povolnata situacija. Se zaloìl

za sklu~uvawe mir so Turcite i uspeal vo toad a gi ubedi i sojuznicite. Mirot

bil sklu~en letoto 1444 godina na 10 godini. Srpskiot despot so sultanot sklu~il poseben dogovor so koj mu bila vratena zemjata zaedno so 24 gradovi, a za

vozvrat se obvrzal da plaa golem godien danok na sultanot. Na 22 avgust 1444 godina \ura| Brankovi vlegol vo Smederevo i so toa bilo obnoveno srpskoto

despotstvo. Iako ja povratil zemjata, srpskiot despot ne moèl so nea mirno da upravuva, bideji vo me|uvreme ungarskiot kral i negovite zapadni sojuznici go

otfrlile totuku sklu~eniot mir so Turcite i reile da ja prodolàt vojnata.

Esenta 1444 godina ”mnogubrojnata” sojuzni~ka vojska od 16 000 vojnici pod

vodstvo na ungarskiot kral Vladislav navlegla vo Bugarija i stignala do gradot Varna. Tuka na 10 noemvri 1444 godina se sudrila so pomnogubrojnata turska

vojska i bila katastrofalno porazena. Vo bitkata zaginale kralot Vladislav i kardinalot êzarini, dodeka Janko Hunjadi odvaj se spasil i se vratil vo

Ungarija. \ura| Brankovi go po~ituval sklu~eniot dogovor so sultanot i ne zel

u~estvo vo krstonosnata vojna protiv Turcite. Pravel napori da gi vrati po diplomatski pat i drugite teritorii od despotstvoto to gi drèle drugi

gospodari. Taka uspeal da izdejstvuva Stefan Vuksi Kosa~a da mu gi vrati teritoriite vo Gorna Zeta, me|utoa Venecijancite ne sakale da go vratat delot

od Zetskoto primorje so Bar, Budva i Rivas, a bosanskiot kral Stefan Toma

ne sakal da mu ja vrati Srebrenica.

Na po~etokot od 1448 godina po pobedata nad Bosancite, Srebrenica zaedno

so celata oblast do Viegrad bila priklu~ena vo sostav na srpskoto despotstvo. Janko Hunjadi koj vo 1446 godina bil izbran za gubernator na

Ungarija ja prodolìl borbata protiv Turcite za da se odmazdi za porazot kaj Varna. Esenta 1448 godina go pominal Dunav, i preku srpska teritorija se

upatil protiv Turcite. Otkako ne uspeal da go ubedi srpskiot despot dam u se

priklu~i se sputil po dolinata na Morava i izlegol na Kosovo vo blizinata na Pritina. Tuka re~isi na istoto mesto kadeto se odigrala bitkata od 1389

115

godina se sudril so Turcite. Vo èstokata tridnevna bitka Hunjadi bil pobeden i prinuden da se povle~e so ostatokot od vojskata vo Ungarija. Me|utoa na

vraawe bil faten i zaroben od Srbite a potoa zatvoren vo Smederevo. Despotot \ura| Brankovi nastojuval da se nadomesti tetata to ja napravila

vojskata na Jano. Duri otkako mu bila vetena suma od 100 000 zlatnici, a istotaka deka vo idnina Ungarcite vo borbata so Turcite nema da minuvaat niz

srpska teritorija Hunjadi bil puten. Vo po~etokot na 1451 godina umrel

sultanot Murat II a na negovo mesto se iska~il sin mu Mehmed II el Fatah (1451-

1481). Noviot turski sultan gi obnovil dogovorite za vazalni odnosi so

sosedite to bile sklu~eni ute vo vremeto na tatko mu. Vo toj kontekst bil obnoven dogovorot so srpskoto despotstvo prito vetil deka nema da go napadne

despotot \ura| nitu pak negoviot sin Lazar. Pokraj toa Mehmed II ja oslobodil od haremot Mara, i so bogati podaroci i pridru`ba ja vratil kaj tatko i. Za

nejzino izdrùvawe mu gi vratil na srpskiot despot Toplica i Dubo~ica kaj Leskovac.

Na 29 maj 1453 godina, Mehmed II go osvoil Carigrad. Vo borbata za Carigrad na stranata na Turcite se borele i 1500 srpski kowanici pod vodstvo na

vojvodata Jaka. Pokraj toa bile isprateni i rudari od Novo Brdo koi kopale rovovi pod gradskite bedemi. Pa|aweto na Carigrad, \ura| go do~ekal so

zaprepastuvawe i toa dlaboko go potreslo. So svoi pari toj pomognal da se otkupat od Turcite golem broj vizantiski velikodostojnici, kako i kalu|eri i

kalu|erki od vizantiskite manastiri.

Po osvojuvaweto na Carigrad, Mehmed II ne vodeji smetka za prethodno sklu~enite dogovori zapo~nal da se priprema za pot~inuvawe na balkanskite

dràvi. Prvo na udar bilo srpskoto despotstvo. Vee kon sredinata na 1454 godina, turskiot sultan navlegol na teritorijata na despotstvoto i kon krajot

na juli go opsednal Smederevo. Ne uspevaji da go zazeme se povlekol. Proletta 1455 godina bil prezemen nov pohod protiv despotstvoto. Preku ]ustendil i

Kratovo turskata vojska navlegla vo ju`nite delovi na despotstvoto i go napadnala Novo Brdo, najzna~ajniot rudarski centar na Balkanot. Po 40 dnevna

opsada na 1 juli istata godina gradot im se predal na Turcite. Po pa|aweto na Novo Brdo nabrzo bile osvoeni Pritina, Prizren, Lipqan, Trep~a odnosno celata nekogana oblast na Vuk Brankovi. Turskata ofanziva prodolìla i

vo narednata godina, so naso~uvawe na voenite akcii kon Podunavjeto, kon Smederevo i Belgrad. No i pokraj golemite napori Turcite ne uspeale da gi

osvojat ovie gradovi i bile prinudeni da se povle~at.

Na 24 dekemvri 1456 godina umrel despotot \ura| Brankovi na 81

godina vozrast. Na prestolot go nasledil najmaliot sin Lazar (1456-1458).

116

Turskiot sultan ja prifatil smenata na srpskiot prestol i se soglasil da sklu~i mir so srpskiot despot. Mirot bil sklu~en na 15 januari 1457 godina, i

spored nego Lazar gi dobil zemjite to gi drèl tatko mu pred smrtta i

zapo~nal da vladee kako vazal na Mehmed II. Na samiot po~etok na 1458 godina

nenadejno po~inal Lazar a na prestolot zastanal negoviot slep brat Stefan i snaata Jelena. Vo me|uvreme zapo~nale pregovori za sklu~uvawe brak me|u

Jelena i Stefan, sinot na bosanskiot kral Toma. Ovoj brak imal politi~ka pozadina. So nego trebalo da se obezbedi obedinuvawe na Bosna so Srbija i

sozdavawe cvrst bedem protiv Turcite. So vakvite planovi se soglasil i

ungarskiot kral Matja Hordi (1458-1490), sinot na Janko Hunjadi.

So sklu~uvaweto na ovoj politi~ki brak srpskoto despotstvo to go

so~inuvalo vsunost samo Smederevo so poirokata okolina mu bilo predadeno na mladiot Stefan Toma. Slepiot despot Stefan bil proteran od zemjata. So

doa|aweto na Stefan Toma na ~elo na srpskoto despotstvo se nale zasegnati Turcite odnosno nivnite vrhovni prava vo despotstvoto bideji tamu sega na

~elo na despotstvoto vladetel vsunost bil ungarskiot kral. Poradi toa

Mehmed II zapo~nal da se priprema za napad na srpskoto despotstvo.

Proletta 1459 godina turskata vojska dola do Smederevo. Branitelite na gradot ne se ni obidele da pruàt nekakov otpor tuku vedna zapo~nale

pregovori za predavawe na gradot, na to Turcite vedna se soglasile. Na

Bosancite na vdovicata na po~inatiot despot Lazar im bilo veteno deka so svojot imot e moàt da go naputat gradot, dodeka ungarskata posada vo gradot

bila zarobena. Na 20 juli 1459 godina Turcite vlegle vo Smederevo i so toa bilo likvidirano Srpskoto despotstvo, i toa e definitiven kraj na srpskata

srednovekovna dràva.

-Ekonomskiot razvoj na srpskoto despotstvo-

Stalnite vojni protiv Turcite to se vodele na teritorijata na despotstvoto se odrazile negativno na negovoto stopanstvo. Stradalo osobeno

zemjodelstvoto. Za vreme na turskite napadi bile pustoeni poliwata i selata, a naselenieto begalo vo gradovite koi pruàle posigurno zasolnite. Koga

despotot Stefan Lazarevi gi sredil odnosite so Turcite, zemjodelstvoto

zapo~nalo da se obnovuva no nikoga ne go dostignalo poraneniot razvitok bideji razbeganoto naselenie teko se vraalo na starite ognita.

117

Sto~arstvoto bilo vo popovolna polo`ba bideji bilo pomalku zasegnato od turskite napadi. Stokata po pravilo se nao|ala vo planinskite predeli daleku

od komunikaciite po koi se dvièla turskata vojska. Nasproti opa|aweto na

zemjodelstvoto kon krajot na XIV-ot i po~etokot na XV vek golem rascut vo

Srbija doìvealo rudarstvoto. I pokraj vojnite so Turcite, rudnicite ne se naputile tuku naprotiv bile mone intenzivno eksploatirani. Despotot

Stefan Lazarevi prezel niza merki koi imale edinstvena cel da go zgolemat proizvodstvoto na ruda, zoto so toa gi zgolemuval svoite prihodi koi bile

neophodni za zasiluvawe na odbranata na zemjata, no i za ispolnuvawe na

obvrskite kon Turcite. So niza zakonski propisi nastojuval da ja sredi polo`bata na rudarite so cel da obezbedi nepre~ena eksploatacija na rudnoto

bogatstvo_na_zemjata. Rudarstvoto vo vremeto na Stefan Lazarevi tolku se razvilo to malku

podocna eden turski hroni~ar e napie deka cela Srbija pretstavuvala eden rudnik na zlato i srebro. Spored nekoi podatoci vo 1422 godina godiniot

izvoz na zlato i srebro od Srbija i Bosna to odel samo preku Dubrovnik iznesuval 5,67 toni to pretstavuvalo povee od 1/5 od celoto evropsko

proizvodstvo vo ovoj period. Od ovaa koli~ina pogolemiot del otpa|al na Srbija koja imala povee rudnici od Bosna. Najgolem rudarski centar vo

srpskoto despotstvo, a vo istovreme i na celiot Balkanski poluostrov vo ovoj period bil rudnikot Novo Brdo kadeto se kopalo srebro t. e takanare~enoto glamsko srebro koe sodrèlo i odreden procent zlato. Glamsko srebro se

kopalo i vo sosedniot rudnik Jawevo, dodeka vo Trep~a se vadela srebrena ruda no bez primesi na zlato.

Srebrena ruda se dobivala i vo Srebrenica, po zna~ewe vtor rudnik vedna zad Novo Brdo, a istotaka i vo Rudnik kadeto pokraj srebro se vadela i

bakarna i olovna ruda. Vo oblasta na planinata Kopaonik kadeto ruda se

vadelo ute vo XIV vek sega posebno se istaknale rudnicite Plana, Koporii i

Ostraa. Golemata pobaruva~ka na blagorodni metali go pottiknala i go intenzivirala baraweto na novi nao|alita. Bile otkrieni mnogu novi

rudnici. Me|u niv po svoeto zna~ewe se izdvojuvale Bohorina, Krupaw i Zaja~ar. Site ovie rudnici se nao|ale vo sredniot tek na rekata Drina kako i

Rudita kaj Avala, Kova~i i Belasica na Kopaonik i dr. Rudata se prerabotuvala vo samata Srbija kadeto bile gradeni topilnici i èlezari

dodeka alitrata koja bila neophodna za izdvojuvawe na zlatoto i srebroto ja

uvezuval li~no despotot Stefan. . Istovremeno so rascutot na rudarstvoto se razvila i trgovijata osobeno

nadvorenata. Za toa najmnogu doprinel izvozot na zlatoi srebro. Najmnogu se izvezuvalo preku Dubrovnik a potoa i preku Kotor. Se izvezuvalo vo Italija,

Egipet, Bliskiot Istok itn. Najzna~ajno mesto vo izvozot na zlato i srebro

118

zazemala bez somnenie Venecija koja vo XIV i XV vek pretstavuvala eden od najzna~ajnite pazari na zlato i srebro vo cela Evropa. Srebro se izvezuvalo i

vo Ungarija, a preku nea i vo sredna Evropa. Potoa se izvezuvalo kon jug i toa kon Ser i Solun. Vo vremeto na despotot Stefan Lazarevi izvoznata trgovija

se povee se razgranuvala a po obemot i vrednosta na prometot dostignala dotoga nevideni razmeri. Pokraj blagorodni metali vo Srbija se uvezuvala i

ìva stoka, koì i osobeno vosok koj doa|al vedna po blagorodnite metali. Na vnatrenite lokalni pazari kakvi to imalo vo mnogu gradovi vo despotstvoto

se trguvalo so viocite na proizvodite od pobliskata i podale~nata okolina,

so brano, vino, sirewe, meso, koì, drven jaglen itn. Razvienoto rudarstvo i trgovija ja zgolemile vo golema mera kupovnata mo na del od naselenieto to

dovelo do porast na uvozot i do postepeno menuvawe na negovata struktura. Imeno namesto predmetite za iroka upotreba koi bile prvenstveno zastapeni

vo uvozot vo XIV vek, sega va`no mesto vo uvozot zazemale tkaeninite od istok, potoa od italijanskite gradovi i od drugite kraevi na Evropa. Se uvezuvala i

kamena sol i zanaet~iski proizvodi od Ungarija a so posredstvo na Dubrov~anite se uvezuvale zanaet~iski i drugi proizvodi od Turcija. Pokraj

srpskiot dinar vo promet vo despotsvoto bile i turskite aspri. Razvitokot na rudarstvoto i trgovijata go pottiknal i razvojot na poedini zanaeti vo

despotstvoto kako na primer grn~arstvoto, zlatarstvoto, kova~kiot, kroja~kiot, ~evlarskiot, svearskiot, sedlarskiot, drvodelskiot i redica drugi

zanaeti. Posebno bil razvien kovni~arskiot zanaet. Kovnici imalo vo Novo

Brdo i Rudnik, a vo 1417 godina bila obnovena i kovnicata vo Srebrenica. Srpskoto despotstvo vo vremeto na Stefan Lazarevi doìvealo silen

ekonomski podem. Namesto Kosovo koe vo vremeto na Nemawiite pretstavuvalo vode~ka ekonomska najsilna oblast vo Srbija, sega ekonomski se

razvivaat Pomoravjeto i teritoriite severno od Kopaonik. Tuka se nao|ale i novootkrienite rudnici a pokraj niv zna~ajni trgovski centri stanale Vaqevo,

Uìce i Kruevac.

-Bugarija od vtorata polovina na XII-ot vek do pa|aweto pod turska vlast (1185-1396)

Vostanieto na Asenovci i obnovuvaweto na bugarskata dràva

Vo vtorata polovina na XII-ot vek dolo do vlouvawe na situacijata vo

Vizantija. Po smrtta na Manuil I Komnin (1180) posledniot golem car od dinastijata na Komninite, teritoriite na carstvoto bile napadnati od

negovite stari neprijateli Srbite i Ungarcite. Me|utoa najèstok udar na Vizantija i zadale Normanite od ju`na Italija koi na 24 avgust 1185 godina go

119

zazele Solun a vo Mala Azija dobar del od vizantiskite teritorii gi osvoile Selxucite. Tekata nadvoreno-politi~ka situacija se odrazila mnogu

nepovolno i na vnatrenata polo`ba vo zemjata. Dolo do zna~itelno slabeewe na centralnata vlast i separatisti~kite tendencii na krupnata aristokratija.

Vo edna takva teka situacija zapo~nalo i edno golemo vostanie na Bugarite koe zavrilo so uspeh. Po re~isi dvovekovno vizantisko gospodstvo povtorno

bila obnovena bugarskata dràva t. n Vtoro bugarsko carstvo. Centar na

vostanieto bile zemjite pome|u Stara planina i Dunav kadeto vlijanieto na vizantiskata_vlast_bilo_poslabo.

Vostanieto bilo krenato vo noemvri 1185 godina vo Trnovo od lokalnite velikodostojnici, braata Petar i Asen. Spored izvestuvawata na Nikita

Honijat, braata pobarale od imperatorot Isak II Angel (1185-1195) da im dade vo pronija nekoj imot na Stara planina. Me|utoa koga nivnoto barawe so

navredlivi zborovi bilo odbieno tie krenale vostanie protiv Vizantija, prito postariot brat Petar bil proglasen za car. Pokraj Bugarite golema

uloga vo vostanieto imale Kumanite, a osobeno Vlasite. Vpro~em vo naukata dolgo vreme se raspravae za etni~kiot sostav na vostanicite i na naselenieto

na Vtoroto bugarsko carstvo. Imeno Nikita Honijat- najva`niot izvor na ovie nastani voopto ne gi spomenuva Bugarite tuku govori samo za Vlasi. Pokraj

toa i sovremenite zapadni izvori : Klarij, Ansbert, Valansien govorat za Vlasi

a Kalojan vo prepiskata so papata Inokentie III sebesi se narekuval vladetel na

Bugarite i Vlasite, me|utoa vo sovremenite slovenski izvori a i podocne`nite

vizantiski se govori samo za Bugari, dodeka Vlasite ne se spomenuvaat. Ottuka proizleguva zaklu~okot deka ìtelite na teritoriite pome|u Dunav i Stara

planina t. e ìtelite na Paristrion vo toa vreme se narekuvale Vlasi. Ova ime kako to e poznato nemalo samo etni~ko zna~ewe tuku sluèlo i za ozna~uvawe

na sto~arite, dodeka Bugari bile narekuvani ìtelite na temata Bugarija, odnosno ìtelite na Makedonija. Spored toa neprifatlivi se tvrdewata na

nekoi romanski istori~ari deka osnova~ite na Vtoroto bugarsko carstvo bile Vlasi. Nema somnenie deka Vtoroto bugarsko carstvo bilo bugarsko. Jasno e

deka vo negovoto sozdavawe u~estvuvale Vlasite : i etni~kite i sto~arite. Ne e so sigurnost utvrdeno nitu potekloto na voda~ite na vostanieto. Se smeta deka

bile od bugarsko-vlako ili poto~no bugarsko-kumansko poteklo. Za kratko vreme vostanieto ja zafatilo cela severoisto~na Bugarija. Vo vizantiski race

ostanalo samo krajbre`jeto na Crno More. Po osloboduvaweto na

severoisto~na Bugarija, vostanicite gi napadnale i vizantiskite teritorii ju`no od Stara planina. Zafatena so vojnata protiv Normanite, so vnatreni

problemi predizvikani od razni uzurpatori, Vizantija ne bila vo sostojba pouspeno da im se sprotistavi na vostanicite i da go neutralizira vostanieto.

Duri letoto 1186 godina po likvidiraweto na buntot na Aleksij Vrana,

120

imperatorot Isak II Angel se upatil li~no protiv vostanicite. Energi~noto nastapuvawe na vizantiskata vojska gi prinudilo braata Petar i Asen da se

povle~at preku rekata Dunav. Tamu stapile vo kontakt so Kumanite i uspeale da gi pridobijat vo borbata protiv Vizantija.

Po nekolku meseci so silna kumanska vojska braata se vratile vo Bugarija i

ja prodolìle vojnata protiv Vizantija. Isak II brzo reagiral i vo oktomvri 1186 godina povtorno se upatil protiv Bugarite. Po nekolku èstoki sudiri

Vizantijcite uspeale privremeno da ja potisnat bugarsko-kumanskata vojska.

Ranata prolet 1187 godina Isak II Angel prezel nov pohod vo predelite severno od Stara planina so cel da go napadne Trnovo. Ja pominal Stara planina od nejziniot zapaden del i ja opsadil silnata tvrdina Love~ koja gi ~uvala

priodite kon Trnovo. Po trimese~na opsada na gradot pritesnet od vnatreni

tekotii, Isak II se otkaàl od natamonata borba protiv vostanatite Bugari

i zapo~nal pregovori za sklu~uvawe na mir, koj bil sklu~en kon krajot na maj ili po~etokot na juni 1187 godina. Kako garancija deka e go po~ituvaat

dogovorot Petar i Asen go ispratile na dvorot vo Carigrad najmaliot brat

Kalojan. So mirot Vizantija ja priznala novata dràva. Prestolnina na novata dràva stanal gradot Trnovo na rekata Jantra i vee esenta 1187 godina,

Trnovskiot arhiepiskop Vasilij bil izbran za arhiepiskop na bugarskata crkva. Nabrzo potoa novoizbraniot arhiepiskop vo novoposvetenata trnovska

crkva "Sv. Dimitrij " go krunisal za car i pomladiot od braata Asen. Toa pretstavuvalo priznanie za negovata uloga vo vostanieto. Na toj na~in se

pojavilo dvovlastie vo dràvata bideji i Petar ja zadràl carskata titula. Dràvata bila podelena pome|u dvajcata braa. Pogolemiot del od dràvata ja

dobil pomaliot brat Asen, a pomaliot del od dràvata so Dobruxa i centar vo Preslav ja dobil brat mu Petar. Dve godini po mirot vo Love~ preku BP

pominala krstonosnata vojska od III-ot krstonosen pohod na germanskiot

imperator Fridrih I Barbarosa. Braata Petar i Asen se obidele da go iskoristat ovoj nastan, osobeno konfliktot me|u Vizantija i germanskiot imperator za svoi celi.

Za taa cel na dvapati se obratile do germanskiot imperator. Najprvin vo

Ni a potoa vo Adrijanopol nudeji mu oruèna pomo vo vojnata protiv

Vizantija. Za vozvrat barale da im bide priznaeno carskoto dostoinstvo. Po zaminuvaweto na krstonoscite, Vizantija go naruila mirovniot dogovor i

zapo~nala nova vojna so Bugarija. So golema vojska imperatorot Isak II Angel preminal preku isto~nite delovi na Stara planina i se upatil direktno kon

Trnovo kade se zasolnil Asen. Me|utoa koga bil izvesten deka od zad Dunav

zapo~nale da navleguvaat silni kumanski odredi, Isak II ja naputil opsadata

121

na Trnovo i se povlekol kon Carigrad. Na vraawe vo eden od proodite na Stara Planina, Bugarite mu pripremile zaseda. Nenadejno ja napadnale vizantiskata

vojska i i nanele teòk poraz (1190).

Blagodarenie na ovaa pobeda, Bugarija ja zacvrstila svojata pozicija na sever

od Stara Planina i moèla da gi prenese voenite dejstvija na jug. Vo 1194

godina uspeale da ja osvojat Serdika i teritoriite po gornoto te~enie na Struma. Vo istovreme so pomo na Kumanite koi imale mnogu aktivna uloga vo

ovie voeni akcii gi napadnale vizantiskite gradovi Plovdiv i Adrijanopol. Voenite akcii na Bugarite protiv Vizantija prodolìle i po prevratot vo

Carigrad vo 1195 godina kofa na vlast dool bratot na Isak II, Aleksij III Angel (1195-1203). Noviot vizantiski imperator se obidel da zapo~ne dogovor

so Bugarite za prekin na voenite dejstvija me|utoa dogovor ne bil postignat i vojnata prodolìla. Na dvapati vo 1195 i 1196 godina Bugarite navlegle po

dolinata na rekata Struma i ja opustoile Serskata oblast. Vizantiskata vojska to se obidela da im se sprotistavi bila porazena a nejziniot

zapovednik sevastokratorot Isak Duka Komnin Angel padnal vo zarobenitvo. Vo 1196 godina Asen bil ubien vo zagovorot to go organiziral negoviot

blizok rodnina boljarot Ivanko. Nikita Honijat go objasnuva ubistvoto kako rezultat na li~no neprijatelstvo me|u rodninite, me|utoa vo istoriografijata

vrz osnova na natamoen razvoj na nastanite ne se isklu~uva vizantiska

vmeanost vo zagovorot. Uzurpatorot Ivanko ne uspeal podolgo vreme da se odrì na vlast bideji pomota to ja o~ekuval od Vizantija ne stignala

navreme. Opsaden vo Trnovo od vojskite na Petar, a naputen i od svoite privrzanici Ivanko moral da bega od Trnovo i da se zasolni vo Carigrad.

Petar vlegol vo Trnovo i se iska~il na prestolot no i toj vladeel kratko 1196/97 godina. Esenta 1197 godina toj bil likvidiran. Po negovata smrt na

bugarskiot prestol se iska~il najmaliot od braata Jovan (Kalojan) dodeka

Vizantijcite go narekuvale ΣΣΣΣΚΥΛΟΣ ΙΩΑΝΝΗΣΚΥΛΟΣ ΙΩΑΝΝΗΣΚΥΛΟΣ ΙΩΑΝΝΗΣΚΥΛΟΣ ΙΩΑΝΝΗΣ ili ku~eto Jovan.

-Bugarskata dràva vo XIII-ot vek-

Kalojan (1197-1207) zastanal na ~eloto na bugarskata dràva vo edna politi~ki mnogu nesigurna situacija koga zemjata bila potresuvana od

vnatreni nemiri predizvikani od boljarite. Poradi toa prvite godini od

svoeto vladeewe Kalojan gi posvetil na stabilizirawe na vnatrenata situacija vo zemjata i na zacvrstuvawe na svojata vlast. Vo me|uvreme ubiecot

na Asen, Ivanko uspeal da ja stekne doverbata na carot Aleksij III Angel i bil postaven za upravnik na Plovdiv so zada~a da ja brani vizantiskata granica od

122

napadite na Bugarite i Kumanite. Nabrzo potoa otkako gi zgolemil svoite odredi i ja zacvrstil svojata pozicija so izgradba na tvrdini vo Rodopite,

Ivanko ja otfrlil vizantiskata vlast i se osamostoil vo Rodopskata oblast vo 1198 godina. Vizantiskata vojsk ispratena protiv Ivanko uspeala da ja osvoi

tvrdinata Kri~im a koga navlegla podlaboko vo Rodopite doìveala poraz prito bil zaroben protostratorot Manuil Kamica. Plovdiv ostanal vo

vizantiski race. Duri vo 1200-ta godina bila neutralizirana dejnosta na

Ivanko vo Rodopite koga Vizantijcite na izmama go fatile. Za negovata ponatamona sudbina nema nikakvi podatoci vo izvorite. Otkako ja sredil

situacijata vo zemjata, Kalojan vo 1201 godina so bugarski i kumanski odredi ja opqa~kal Trakija a vo mart 1201 godina Bugarite ja osvoile va`nata tvrdina

Varna na Crno More. Kon krajot na 1201 ili po~etokot na 1202 godina bil sklu~en mir so Vizantija. Vo me|uvreme zafatenosta na Kalojan vo vojnata so

Vizantija ja iskoristile Ungarcite koi gi osvoile Belgrad, Brani~evo i Ni. Po sklu~uvaweto mir so Vizantija, Kalojan zapo~nal vojna so Ungarija i vo 1203

godina so pomo na Kumanite gi povratil izgubenite teritorii. Kalojan ne bil samo dobar vojskovoda~ tuku i vet diplomat koj uspeal da i osiguri na Bugarija

pravno priznavawe od strana na Rimskata kurija. Imeno krunisuvaweto na Asen

nemalo dovolno pravna osnova, bideji pravoto na krunisuvawe go imale samo dva svetski centri: Carigrad i Rim. Ottamu polnova`na bila samo krunata

ispratena samo od eden od ovie centri. Poradi toa ute pred da ja zapo~ne vojnata protiv Ungarcite, Kalojan zapo~nal pregovori so rimskata crkva i

izrazil spremnost da go priznae papata za svoj vrhoven gospodar a za vozvrat baral priznavawe na negovata vlast i kruna. Na ~elo na rimskata kurija vo ova

vreme stoel energi~niot papa Inokentie III. Edna od negovite celi bila postavuvawe na isto~noto hristijanstvo pod vrhovna jurisdikcija na papstvoto.

Poradi toa Inokentie III reil da ja iskoristi situacijata i da ja privle~e Bugarija vo sferata na vlijanie na rimskata kurija. Za taa cel povikuvaji se na

starite vrski na Bugarite so rimskata kurija, Inokentie III zapo~nal korespondencija so Kalojan i so nekoi vidni pretstavnici na crkvata i

dràvata vo Bugarija. Po dolgotrajnata prepiska me|u Kalojan i papata pregovorite zavrile so uspeh. Kalojan ja priznal suprematijata na papata a

glavniot ~in bil izvren na 7 noemvri 1204 godina, koga vo Trnovo pristignal kardinalot Lav pratenik na papata koj go proglasil arhiepiskopot Vasilij za

primas na Bugarija, a utredenta na 8 noemvri go krunisal Kalojan so kralska

kruna. Kalojan ja dobil titulata ,,rex'' to vsunost pretstavuvalo najvisoka titula to moèl da ja dobie od papata me|utoa vo prepiskata so papata toj

prodolìl da se narekuva imperator Bulgarorum iako papata ne mu go priznal carskoto dostoinstvo. Titulata car ne mu bila dadena bideji spored toganite svaawa taa im pripa|ala samo na Vizantijcite i na Svetata Rimska Imperija.

123

Na toj na~in na samiot po~etok na XIII-ot vek bila sklu~ena unija pome|u Bugarija i papata. Me|utoa taa ne gi opravdala nadeìte na papata za irewe

na katoli~koto vlijanie vo Bugarija. Taa vsunost ostanala eden formalin politi~ki akt so koj bugarskata crkva se stavila pod jurisdikcija na rimskata

bez pritoa da bidat promeneti pravoslavnite dogmi i obi~ai. Bugarskite duhovnici ne preminale vo katoli~ka vera, tuku i natamu ostanale povrzani so

isto~nata crkva i ne bile aktivno zasegnati so aktivnoto dejstvuvawe na

katoli~kite svetenici. Na samiot po~etok na XIII-ot vek vo ju`nata polovina na BP se slu~ile mnogu va`ni promeni koi imale golemo vlijanie na

tamonata istorija i razvitokot na bugarskata dràva. Krstonoscite od IV-ot

krstonosen pohod na 13 april 1204 godina go osvoile Carigrad i go sruile Vizantiskoto carstvo. Na negovo mesto formirale svoe Latinsko carstvo.

Kalojan gi iskoristil ovie nastani za proiruvawe na teritoriite na

dràvata. Ute proletta 1203 godina toj ja iskoristil prvata opsada na krstonoscite na Carigrad i uspeal da gi prisoedini kon svojata dràva

pogolemiot del od zapadna i severozapadna Makedonija so gradovite Skopje, Ohrid i Ber.

Vo novo nastanatata situacija Kalojan se obidel da vospostavi dobri odnosi so Latinite. Prviot pat pred kone~noto osvojuvawe na Carigrad koga im

ponudil pomo za osvojuvawe na gradot, a vtoriot pat vo letoto 1204 godina. I dvata obidi bile odbieni od Latinite koi barale Kalojan da gi vrati zapadna i

severozapadna Makedonija. Vo me|uvreme gr~koto blagorodnitvo vo Trakija

nezadovolni od latinskata vlast, ispratile svoi pratenici vo Bugarija so predlog za sklu~uvawe sojuz so Kalojan nudeji mu carska kruna i stavaji se vo

negova slu`ba.

Bugarskiot car ja prifatil ponudata i zimata 1204/05 bil sklu~en bugarsko-

gr~ki sojuz naso~en protiv Latinskoto carstvo. Nezadovolstvoto na gr~koto blagorodnitvo se pretvorilo vo otvoreno vostanie na trakiskitegradovi

protiv latinskata vlast. Vostanieto zapo~nalo vo Dimotika vo proletta 1205

godina. Kon Trakija se upatil i Kalojan na ~elo na vojskata vo koja imalo i brojni kumanski odredi. Latinite se nale vo mnogu nezavidna situacija.

Osobeno teka bila situacijata vo koja se naol gospodarot na Plovdiv Rene de Tri koj so mal broj ricari se zasolnil vo silnata tvrdina Stenimaka, koja

bila opkolena od neprijatelot.

Poradi toa od Carigrad bila organizirana voena ekspedicija koja

trebalo da go zadui vostanieto vo Trakija. Latinskata vojska se upatila kon Adrijanopol na ~elo so imperatorot Balduin Flandriski i kon krajot na mart

1205 godina go opsednala gradot. Vo istovreme kon Adrijanopol se

124

pribliùvala i ogromnata bugarsko-kumanska vojska predvodena od Kalojan. Dvete vojski se sudrile na 14 april 1205 godina, vo koja Latinite pretrpele

katastrofalen poraz prito zaginala re~isi celata latinska vojska a imperatorot Balduin bil faten i odveden vo zarobenitvo kade i umrel (1206).

Po pobedata bugarsko-kumanskata vojska ja opustoila Trakija i dola do yidinite na Carigrad no Kalojan ne se osmelil da go napadne gradot. Zaradi

nastapuvaweto na letnite goretini, Kumanite nabrgu se povlekle na svoite

teritorii zad Dunav, a Kalojan pridruùvan od gr~ki vojnici se upatil vo Makedonija kade go osvoil i razurnal Ser, dool do Solun no ne go napadnal a

potoa se upatil kon Ber. Kon krajot na 1205-ta godina Kalojan se vratil vo Bugarija. Vo me|uvreme dolo do zaladuvawe na odnosite pome|u Bugarite i

Grcite vo Trakija to rezultiralo so raspa|awe na nivniot sojuz.Nesoglasuvawata zapo~nale vsunost okolu Plovdiv kadeto po

povlekuvaweto na Rene de Tri vo Stenimaka, plovdiskite Grci ja vospostavile svojata vlast.Takvata postapka go nalutila Kalojan koj dool so svoja vojska i

go osvoil gradot.

Sojuzot na trakiskite gradovi so Kalojan bil raskinat proletta 1206 godina koga Grcite gi povikale napomo Latinite od Carigrad. Ponudata bila

prifatena i letoto 1206 godina regentot na Latinskoto carstvo, Henrih so silna vojska se upatil vo Trakija. [tom doznal za doa|aweto na Latinite,

Kalojan ja naputil opsadata na Dimotika i se vratil vo Bugarija.Latinskata vojska prodolìla da napreduva kon Rodopite i tamu go oslobodila od opsadata

Rene de Tri. Toj gi izvestil za smrtta na imperatorot Balduin i zatoa Latinite se vratile vo Carigrad kade na 20 avgust 1206 godina go krunisale Henrih za

car. Vedna potoa Henrih povtorno navlegol vo Trakija se do isto~nite padini na Stara planina. Kalojan ne se otkaùval taka lesno od plodnite prostranstva

na Trakija, pa zatoa letoto 1207 godina so golema vojska od Kumani i Bugari

navlegol vo Trakija i go opsednal Adrijanopol no ne uspeal da go osvoi. Kumanite nabrgu se povlekle a Kalojan ne se osmelil sam da ja do~eka

latinskata vojska to se upatila protiv nego, ja prekinal opsadata na Adrijanopol i se vratil vo Bugarija.

Za da ja neutralizira bugarskata opasnost, latinskiot car Henrih i gospodarot na Solunskata dràva Bonifacie Monferatski, izrabotile plan za

zaedni~ka akcija protiv Bugarija, no planot ne bil realiziran bideji vo po~etokot na septemvri 1207 godina Bonifacie padnal vo bugarska zaseda i bil

ubien. Nabrzo po smrtta na gospodarot na Solunskata dràva koristeji ja

zbunetosta na Latinite, Kalojan vlegol vo Makedonija i go opsednal Solun kadeto kako regent na maloletniot sin na Bonifacie, Dimitri upravuvala

125

majka mu Marija.Odbranata na Solun bila slaba i nemala nikakvi ansi vo borbata protiv podnamoniot neprijatel, no Bugarite ne uspeale da go osvojat

gradot. Imeno nota pred reava~kiot napad na 8 oktomvri 1207 godina, Kalojan vo svojot ator bil ubien vo svojot ator od grupa zagovornici.

Negovata smrt od sovremenicite a i od podocne`nite generacii bila interpretirana kako ~udo i mu se pripiuvala na Sv.Dimitrij-zatitnikot na

gradot Solun. Po ubistvoto na Kalojan, bugarskiot prestol bil uzurpiran od

negoviot vnuk od sestra, Boril (1207-1218) koj se oènil so vdovicata na Kalojan. Zakonskite naslednici na prestolot, sinovite na Kalojan- Asen, Ivan

i Aleksandar bile prinudeni da izbegaat i da se zasolnat vo ruskoto kneèstvo Galicija. Uzurpacijata na Boril ne bila prifatena ode den del od boljarite

koi i ostanale verni na legitimnata dinastija. Toa bilo pri~ina za izbuvnuvawe vnatreni sudiri koi dovele do slabeewe na centralnata vlast i

na dràvata vo celina. Dvajca bliski rodnini na Boril, Slav i Strez otkaàle da ja priznaat negovata vlast i se otcepile od dràvata. Slav se osamostoil vo

Rodopskata oblast i vo Pirinskiot kraj so centar vo Cepena, a podocna vo Melnik, a Strez izbegal kaj srpskiot knez Stefan Nemawi i so negova pomo

se osamostoil vo eden del od Makedonija so centar vo Prosek. Vnatrenoto slabeewe na bugarskata dràva go iskoristile nejzinite sosedi. Najprvin

Ungarcite gi osvoile Belgradskata i Brani~evskata oblast, a Srbite go

osvoile Ni i delovi od severoisto~na Bugarija.

Noviot bugarski vladetel sakal da ja prodolì agresivnata politika na negoviot prethodnik a osobeno kon Latinskoto carstvo i nabrzo po

otstapuvaweto na prestolot zapo~nal nova vojna protiv Latinite.Proletta

1208 godina bugaro-kumanskite vojski navlegle vo Trakija, no Latinite brzo se mobilizirale, uspeale da go zaprat napadot na neprijatelot pa duri pominale

vo_kontranapad. Goneji go neprijatelot, latinskata vojska dola do Filipopol.Tuka

na 1 avgust 1208 godina se odigrala reava~kata bitka vo koja bugarsko-kumanskata vojska pretrpela straen poraz. Po ovaa pobeda Latinite go

osvoile Plovdiv i tvrdinata Kri~im, a Slav se soglasil da ja priznae vrhovnata vlast na latinskiot car od kogo ja dobil visokata titula despot.

Esenta 1211 godina Boril so golema vojska navlegol vo Makedonija, no baronite od Solunskoto kralstvo pomognati od Slav uspeale da gi porazat Bugarite i da

unitat golem del od nivnata vojska. Ovoj napad vsunost bil i posleden napad na Boril na Latinskoto carstvo, bideji naskoro dolo do smiruvawe na

situacijata i sreduvawe na odnosite pome|u dvete dràvi. Pritoa latinskiot

car Henrih se oènil so erkata na bugarskiot car vo 1213 godina. Vo 1214 godina Bugarite i Latinite zapo~nale zaedni~ki napad na

126

Srbija. Pri~inite za napadot ne se poznati. Se znae deka sojuzni~kite sili stignale do Ni kadeto edna no bile napadnati od Srbite to predizvikalo

panika vo nivniot logor od to sojuznicite se otkaàle od natamona akcija i se vratile nazad. Slabeeweto na centralnata vlast i zasiluvaweto na

boljarstvoto vo vremeto na vladeeweto na Boril osven na nadvoreen plan se odrazilo negativno i na vnatreen plan i pridonelo za vlouvawe na

vnatrenata polo`ba na dràvata. Stalnite sudiri me|u raznite boljarski

grupi ja iscrpuvale zemjata odnatre i go unituvale nejzinoto stopanstvo. Vo edna vakva situacija ogromnoto mnozinstvo od naselenieto se nalo vo teka

ekonomska polo`ba to rezultiralo so zaostruvawe na socijalnata polo`ba vo dràvata.

Vo vrska so toa dolo do zasiluvawe na bogomilskoto dvièwe koe zelo irok zamav ne samo vo selata tuku i vo mnogu gradovi kako na primer

Plovdiv, Sofija, Melnik, Trnovo i dr. Poradi zasiluvaweto na bogomilskoto dvièwe, Boril bil prinuden da svika crkoven sobor na koj pokanil

pretstavnici na crkovnata i svetovnata vlast vo dràvata i toa episkopi, svetenici,_monasi_i_boljari.

Soborot zapo~nal na 11 fevruari 1217 godina vo Trnovo i so nego

li~no pretsedaval Boril. Na soborot bile pokaneti i najvidnite pretstavnici na bogomilite da go izloàt svoeto u~ewe. Po zavruvaweto na soborot bil

izdaden dokument t.n Sinodik na carot Boril koj e dragocen izvor za rabotata na soborot i za merkite to bile prezemeni protiv ereticite koi i ponatamu

mu ostanale verni na svoeto u~ewe. No i pokraj strogite merki to gi prezemal, Boril ne uspeal da go uniti bogomilskoto dvièwe. Naprotiv polo`bata na

Boril vo dràvata ute povee se vloila, osobeno po smrtta na latinskiot

imperator Henrih I (1215) koj edinstveno moèl da mu pruì poddrka na

Boril. Po smrtta na Henrih, Boril ostanal sam protiv brojnite neprijateli. Vakvata situacija ja iskoristil sinot na Asen, Ivan koj po 10 godini

progonstvo vo 1217 godina se vratil vo Bugarija so vojska sostavena od Rusi i Kumani. Najprvin uspeal da ja osvoi Severna Bugarija, a potoa mu se pot~inile

i ostanatite delovi od dràvata. Boril se zatvoril vo Trnovo, no sepak bil faten pri obidot za begstvo i oslepen. Na bugarskiot prestol se iska~il Ivan i

vladeel kako Ivan II Asen (1218-1241). Negovoto vladeewe pretstavuvalo vrv vo istoriskiot razvitok na Vtoroto Bugarsko Carstvo.

Ivan II kako i Simeon porano ja nosel mislata da sozdade golemo Vizantisko-bugarsko carstvo so centar vo Carigrad. Za ostvaruvaweto na

vakviot plan sega postoele porealni uslovi bideji Vizantija povee ne

postoela, a na nejzino mesto sega postoelo slaboto Latinsko carstvo. Taka vo eden period toj duri i e se najde pred ostvaruvaweto na vakvata negova namisla.

127

Politi~kata situacija vo zemjata vo prvite godini od vladeeweto na Ivan II Asen bila mone sloèna. Noviot vladetel najprvo moral da ja sredi

situacijata vo zemjata pa potoa so vnimatelno dejstvuvawe pred se diplomatsko da ja podobri i nadvorenata politi~ka polo`ba na bugarskata dràva na

Balkanskiot_Poluostrov.

Koga vo 1218 godina ungarskiot kral Andrea II na vraawe od krstonosniot pohod vo Palestina pristignal vo Trakija na bugarskata granica,

Ivan II se soglasil da im dozvoli na Ungarcite da pominat preku Bugarija pod

uslov ungarskiot kral da mu ja dade za èna svojata erka. Predlogot bil prifaten a brakot bil sklu~en duri po odobruvaweto na papata vo 1221 godina.

Pritoa bugarskiot vladetel vo miraz gi dobil Belgradskata i Brani~evskata

oblast. Vo narednite godini Ivan II go naso~il svoeto vlijanie kon Carigrad i

aktivno se zameal vo borbata (koja vee bila vo tek ) za vizantiskoto nasledstvo, osvojuvaweto na Carigrad od Latinite i obnovuvaweto na

Vizantiskoto carstvo. Vo ovaa borba pokraj Bugarija glavni u~esnici bile Nikeja i Epir. Tokmu sopernitvoto na ovie tri dràvi e mu go prodolì

ìvotot na slaboto Latinsko carstvo koe bilo svedeno samo na Carigrad so

okolnite predeli. Vo ovaa borba najprvo se izdignal Epir. Dràvata bila

osnovana po pa|aweto na Carigrad od strana na Mihail I Angel (1204-1214), a

svojot vrv go dostignala vo vremeto na Teodor I Angel (1214-1231) koga vo

sostavot na dràvata bile vklu~eni Tesalija, Makedonija a podocna i Trakija.

Golem uspeh na Teodor I Angel bilo osvojuvaweto na Solun i likvidiraweto na

Solunsko-latinskoto kralstvo kon krajot na 1224 godina.

Nabrzo po osvojuvaweto na Solun, Teodor Angel se proglasil za imperator, a

krunisuvaweto go izvril ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan. So ovoj ~in Teodor Angel jasno gi prezentiral svoite pretenzii na Carigrad i

obnovuvaweto na Vizantiskoto carstvo. Odnosite me|u Bugarija i Epirskata dràva bile dobri. Me|u dvete dràvi bil sklu~en sojuz koj po stariot

srednovekoven obi~aj bil zajaknat so ènidbeni vrski. Imeno erkata na Ivan

II, Marija bila omaèna za bratot na Teodor, Manuil. Sojuzot mnogu povee mu

odgovaral na Teodor Angel bideji na toj na~in gi osiguril severnite granici na dràvata, i moèl mirno da se podgotvuva za kone~niot napad na Carigrad,

no sklu~eniot sojuz ne trael dolgo.Sprotistavenite interesi na dvete dràvi

nabrzo dovele do niven sudir. Vo me|uvreme vo Carigrad dolo do smena na prestolot. Po smrtta na Robert Kurtene vo 1228 godina, latinski car stanal

maloletniot brat Balduin II (1228-1261). Nabrzo potoa umrela caricata Marija pa se postavilo praaweto za izbor na regent na maloletniot car. Vo vremeto

koga Teodor Angel se povee se pribliùval do Carigrad, regenstvoto mu bilo

ponudeno na Ivan II Asen ~ija erka trebalo da se omaì za Balduin II.

128

Ivan II go prifatil predlogot i vetil deka ako go izberat za regent e im pomogne na Latinite da gi vratat izgubenite teritorii vo Trakija. Kako

nekoga Simeon, taka i Ivan II moèl da se nadeva deka kako dedo na maloletniot latinski car e stane gospodar na Carigrad. Zapo~natite

pregovori na Ivan Asen so Latinite od Carigrad okolu prezemaweto na regenstvoto na Latinskoto carstvo jasno pokaàle deka vo borbata za

vizantiskoto nasledstvo i po vtoroto osvojuvawe na Carigrad, Teodor Angel dobil opsen konkurent za istata cel.

Kon krajot na 1229 godina, Solunskiot car kone~no gi zavril

podgotovkite za reava~kiot napad i proletta 1230 godina so golema vojska se upatil kon Carigrad reen kone~no da go osvoi gradot i da gi ostvari svoite

planovi. No na patot kon Carigrad, Teodor go smenil pravecot na dvièweto i kaj Adrijanopol svrtel kon sever i po te~enieto na rekata Marica navlegol vo

Bugarija so namera najprvin da ja eliminira bugarskata opasnost pa posle da go napadne Carigrad. No vakviot negov plan ne se ostvaril bideji napadot na

Bugarija zavril so negova katastrofa. Ivan Asen izgleda go predvidel vakviot poteg na Solunskiot car i pomognat od kumanski odredi spremno ja

do~ekal_negovata_vojska.

Vo reava~kata bitka na 9 mart 1230 godina kaj Klokotnica blizu do rekata Marica, vojskata na Teodor Angel pretrpela katastrofalen poraz. Samiot

Teodor Angel so golem broj svoi rodnini i velikodostojnici bil zaroben i odveden vo Trnovo. Bitkata kaj Klokotnica go spasila Latinskoto carstvo od

celosna propast. So golemata pobeda Bugarija go isfrlila od igra najopasniot sopernik i visoko ja izdignala slavata i mota na Vtoroto bugarsko carstvo.

Epirskata vlast na Balkanskiot poluostrov bila zameneta so bugarska, bideji sega Bugarija stanala najsilna dràva na poluostrovot i vo narednata decenija

e igra presudna uloga vo politi~kite nastani.

Ivan Asen ja iskoristil pobedata kaj Klokotnica i vedna prezel pohod za osvojuvawe na teritorijata na Epirskata dràva. Bez da naide na

poseriozen otpor gi osvoil re~isi site teritorii to gi vladeel Teodor Angel vo Makedonija kako i del od Albanija, dodeka so Solun, Tesalija i Epir

upravuval bratot na Teodor, Manuil kako vazal na bugarskiot car. Za ireweto na bugarskata dràva po bitkata kaj Klokotnica mnogu re~ito govori i

poznatiot natpis vo Trnovskata crkva Sv.40 ma~enici to po povod golemata pobeda kaj Klokotnica bil ispian istata godina. Vo ovoj natpis bugarskiot

vladetel gordo istaknuva deka na Teodor Angel mu ja odzel seta zemja od Odrin

do Dra~. Po bitkata kaj Klokotnica i Srbija vo koja do neodamna dominiralo epirskoto vlijanie bila prinudena da ja priznae vrhovnata vlast na bugarskiot

129

car. Imeno srpskiot vladetel Stefan Radoslav, esenta 1233 godina bil prinuden da abdicira a na srpskiot prestol se iska~il Stefan Vladislav koj se

oènil so erkata na Ivan Asen, Beloslava. Vo me|uvreme dolo do sutestveni promeni vo politi~kata orientacija na Latinskoto carstvo. Po

porazot na Teodor Angel i eliminiraweto na najopasniot neprijatel na Latinite, vo Carigrad sojuzot na Latinskoto carstvo so Ivan Asen i planovite

so negovoto regenstvo vee ja zagubile poranenata privle~nost i stanale

bezpredmetni. Po predlog na papata Grigorij IX za regent na Balduin II vo

Italija bil izbran titularniot Erusalimski kral, 80- godiniot Jovan od

Brien koj letoto 1231 godina pristignal vo Carigrad i bil krunisan za imperator na Latinskoto carstvo. Vakviot razvoj na nastanite predizvikal

revolt i promena na taktikata na Ivan Asen protiv Latinite. Bugarskiot vladetel zapo~nal obemni pripremi za vojna protiv Latinite. Vo 1234 godina

sklu~il sojuz so Nikejskiot vladetel Jovan III Vatac. Promenata na politi~kite stavovi inicirala promeni i vo sferata

na crkovnite odnosi. Bugarskata crkva ute vo vremeto na Kalojan koj sklu~il unija so Rim, nominalna bila pot~ineta na Rimskata crkva. Takvata situacija ne

mu odgovarala na Ivan Asen koj se pripremal za vojna protiv Latinskoto carstvo, pa zatoa baral od Nikeja da ja priznae nezavisnosta na bugarskata

crkva. Baraweto ne bilo vedna prifateno. Duri so dogovorot od 1234 godina, Nikejcite ja priznale nezavisnosta na bugarskata crkva. Proletta 1235 godina

na crkoven sobor bila proglasena bugarskata patrijarija a prv bugarski

patrijarh stanal arhiepiskopot Joakim. Samostojnosta na bugarskata crkva

bila potvrdena so gramota od Vselenskiot patrijarh German II kako i od drugite pravoslavni isto~ni patrijarsi- : Antiohiskiot, Aleksandriskiot i

Erusalimskiot.

Elena, erkata na Ivan II Asen se omaìla za sinot i naslednikot na

nikejskiot prestolonaslednik Teodor Laskaris. Sojuznicite ja osvoile isto~na

Trakija i go opsednale Carigrad i po kopno i po more. So pomo na venecijanskata flota gradot uspeno gi izdrùval napadite. Sepak polo`bata

na Latinite vo Carigrad bila teka, pa zatoa carot Balduin II zaminal na zapad da bara pomo. Neslogata me|u sojuznicite i sega go spasila Latinskoto

carstvo od propa|awe. Ivan Asen to~no procenil iako malku docna deka od likvidiraweto na Latinskoto carstvo najmnogu polza e imaat Nikejcite, i

deka Nikejskoto carstvo za nego e bide mnogu poopasen sosed od slaboto Latinsko carstvo. Zatoa 1237 godina go raskinal dogovorot so Nikeja i sklu~il

dogovor so Latinite. Vo mart 1237 godina ute pred da go raskine sojuzot, po~inal Jovan od Brien i Ivan Asen se nadeval deka e moè da go nametne

svoeto vlijanie vo Carigrad. Vedna potoa novite sojuznici zaedno so Kumanite zapo~nale voeni akcii protiv Nikejskoto carstvo. Go napadnale

130

glavnoto nikejsko uporite vo isto~na Trakija, tvrdinata Curulon. Za vreme na opsadata dolo do nenadeen presvrt.

Ivan Asen bil izvesten deka vo Trnovo nenadejno po~inala caricata, edno od negovite deca i patrijarhot. Bugarskiot1 car toa go smetal za ,, bo`ja

kazna'' pa zatoa ja krenal opsadata i se vratil vo Trnovo. Nabrzo potoa kon krajot na 1237 godina sojuzot so Nikeja bil obnoven. Do krajot na svojot ìvot

Ivan Asen ne prezel drugi voeni akcii i glavno ìveel vo mir so svoite sosedi.

Poradi sojuzot so Nikeja, papata Grigorij IX se obiduval da organizira

krstonosen pohod protiv Bugarija no negoviot obid zavril neuspeno.Ivan

Asen malku vreme pred smrtta bil svedok na prvoto tatarsko navleguvawe vo Bugarija. Po pohodot protiv Ungarcite, eden del od mongolskata armija na

kanot Batu pominala preku Bugarija. Ivan II Asen kogo go smetaat za najgolem vladetel na Vtoroto bugarsko carstvo po~inal kon sredinata na 1241 godina na

46 ili 47 godina vozrast. Po smrtta na Ivan II Asen, na prestolot se iska~il

negoviot sin Koloman od ungarskata princeza Ana-Marija koj vladeel od (1241-

1246). Koloman bil maloleten koga dool na prestolot i zatoa so dràvata

upravuvalo regenstvo. Ute na samiot po~etok od negovoto vladeewe, Bugarija

bila izloèna na napadi od Mongolite koi se zacvrstile vo ju`noruskite stepi

na Volga i Don, i kade vo 40-te godini na XIII vek formirale svoja dràva nare~ena Zlatna Orda ili Kit~ak. Napadite na Mongolite vo 1241 i 1242 godina ja potresle isto~na i sredna Evropa. Bile opustoeni golemi podra~ja a

mongolskite odredi stignale do bregovite na Jadranskoto more. Od mongolskite napadi vo 1242 godina bila zasegnata i Bugarija. Na vraawe od pohodot protiv

Ungarija, del od Mongolite pominale niz Balkanskiot poluostrov i go prinudile Koloman da ja priznae vrhovnata vlast na tatarskiot kan, a Bugarija

se obvrzala da im plaa godien danok na Tatarite. Vo avgust 1246 godina vo Trnovo bil izvren prevrat. Koloman po~inal a na prestolot se iska~il

Mihail II Asen (1246-1257) sin na Ivan II Asen od brakot so Irina, erkata na Teodor Angel. Bideji i toj bil maloleten so dràvata upravuvalo regenstvo na

~elo so majka mu Irina. Smenata na bugarskiot prestol ja iskoristil Jovan III Vatac i esenta 1246 godina gi osvoil Ser i Melnik, a potoa gi istisnal

Bugarite od Rodopskata oblast, od Trakija i od makedonskite teritorii isto~no od Vardar so gradovite Skopje, Veles, Prosek i Ov~e pole. Vo

istovreme epirskiot vladetel Mihail II Angel (1230-1268) gi pripoil zapadnite

delovi na nekoganata dràva na Ivan II Asen. Tekata polo`ba vo koja se

nala bugarskata dràva ja iskoristile i Ungarcite koi ja osvoile Belgradskata i Brani~evskata oblast. Vo 1246 godina ungarskiot vladetel Bela

IV ja prisvoil i titulata ,,kral na Bugarija’’. Na toj na~in samo 5 godini po

131

smrtta na Ivan II Asen, Bugarija gi izgubila re~isi site teritorii to gi osvoil ovoj vladetel a go zagubila i vode~koto mesto na Balkanot. Zapo~nal

period na brzo opa|awe na Bugarija. Od najsilna dràva na BP taa e se pretvori vo vtorostepena pa i tretostepena dràva. Smrtta na nikejskiot

imperator Jovan III Vatac gi ohrabrila Bugarite koi vedna napadnale na Nikejskoto carstvo. Pritoa bugarskite vojski bez da naidat na nekoj poseriozen

otpor uspeale da osvojat pogolem broj tvrdini vo Trakija, vo Rodopskata oblast i vo Makedonija isto~no od rekata Vardar. Me|utoa uspehot bil kratkotraen.

Noviot nikejski imperator Teodor Laskaris so brza intervencija vo 1255 godina gi povratil site teritorii to prethodno gi osvoile Bugarite.

Proletta 1256 godina bil sklu~en mir koj bil nepovolen za Bugarite. Poradi

ovoj neuspeh se javilo nezadovolstvo od politikata na regenstvoto i protiv mladiot car bil organiziran zagovor od trnovskite boljari i esenta 1256

godina Mihail Asen bil ubien od zagovornicite. Sega na prestolot se iska~il

Kaliman II koj ne uspeal dolgo da se zadrì na nego. Istoto se slu~ilo i so

drugite dvajca kandidati, ruskiot knez-emigrant Rostislav Mihailovi~ koj ja

vladeel Ma~va i bil dedo na Mihail Asen, i boljarinot Mico koj bil ènet so

Irina erkata na Ivan II Asen.

Najposle vlasta ja zel boljarot Konstantin Tih, upravnikot na

Skopskata oblast koj so pomo na trnovskite boljari dool vo Trnovo i se

proglasil za car. Za da i dade legitimitet na vlasta Konstantin se oènil za

Irina, vnuka na Ivan II Asen i pritoa na svoeto ime go dodal i familijarnoto

ime Asen i vladeel kako Konstantin Asen (1257-1277).

Po stapuvaweto na prestolot Konstantin se obidel da ja sredi vnatrenata polo`ba vo zemjata, a na nadvoreen plan moral da vojuva protiv

Ungarcite. Na vnatreen plan moral da vojuva protiv boljarot Mico koj imal svoi posedi vo ju`na Bugarija. Po 1261 godina prestanale ungarskite napadi pa

taka Konstantin Asen moèl site sili da gi naso~i vo borbata protiv Mico i obnovenata Vizantija koja zastanala na stranata na Mico. Vo po~etokot

Bugarite imale inicijativa no vo 1263 godina, Vizantijcite navlegle po dolinata na Marica i pokraj Crnomorskoto krajbre`je i uspeale da osvojat

golem broj zna~ajni gradovi i tvrdini me|u koi : Plovdiv, Stenimaka, Develt, Rusokastro, Sozopol, a odmetnatiot Mico im ja predal i Mesemvrija i stapil vo

vizantiska_slu`ba. Vo po~etokot na 1265 godina Mongolite go pominale Dunav i preku Bugarija

se upatile kon Carigrad za da go oslobodat od vizantisko zarobenitvo

Selxu~kiot sultan Isedin. Bugarija seute im plaala na Mongolite godien danok i po taa osnova Bugarite zele u~estvo vo nivniot pohod, a se nadevale deka

132

so nivna pomo e povratat nekoi od izgubenite teritorii. Me|utoa Mongolsko-bugarskata voena akcija ne donela nikakvi teritorijalni promeni i

bila svedena samo na pustoewe na vizantiskite teritorii vo Trakija.

Vizantija go oslobodila Isedin i so toa zavrila voenata akcija na Mongolite koi se vratile nazad kon Dunav. Nabrzo potoa dolo do sreduvawe na

odnosite na Bugarija so Vizantiskoto carstvo. Vo 1268 godina po~inala

bugarskata carica Irina, i po predlog na vizantiskiot car Mihail VIII

Paleolog vo 1269 godina, Konstantin se oènil so negovata vnuka od sestra Marija i kako miraz trebalo da mu bidat vrateni primorskite gradovi. Me|utoa

Vizantija ne ja ispolnila ovaa odredba od dogovorot. Sega Bugarija zapo~nala pregovori so Karlo Anùjski za zaedni~ka borba protiv Vizantija. Me|utoa

naporite na Konstantin Asen za zaedni~ka akcija protiv Vizantija ne vrodile so plod. Zaplaen od Mongolite koi vo 1273 godina zapo~nale se po~esto da

navleguvaat vo Bugarija, Konstantin Asen ne se osmelil da zapo~ne vojna protiv Vizantija. Nadvoreno-politi~kite neuspesi na Konstantin Asen doprinele za

natamono vlouvawe na vnatrenite priliki vo zemjata. Se zasilile

separatisti~kite tendencii na boljarite. Vo me|uvreme Konstantin Asen vo nesreen slu~aj ja skril nogata i prestanal aktivno da rakovodi so dràvnite

raboti. Vlasta vo dràvata celosno preminala vo racete na caricata Marija koja se grièla da mu go obezbedi prestolot na Mihail koj ute vo 1273 godina

bil proglasen za sovladetel na tatko mu. Tekata politi~ka situacija vo koja

se nala Bugarija vo vtorata polovina na XIII-ot vek doprinela za natamono

proiruvawe na socijalnite sprotivnosti vo dràvata. Obremeneti so brojni dava~ki vo polza na dràvata, boljarite i crkvata, selanite ìveele teòk i

pred se mnogu nesiguren ìvot. Za vlouvawe na nivnata situacija osobeno pridonele vnatrenite vojni pome|u boljarite kako i ~estite napadi na

Mongolite koi gi pqa~kale selata i nemota na centralnata vlast da gi zatiti. Vo edna takva situacija proletta 1277 godina vo severoisto~na

Bugarija izbuvnalo golemo selsko vostanie na ~elo so Ivajlo.

Pobunetite selani najnapred gi napadnale imotite na boljarite od kade se snabdile so hrana i oru`je. Otkako go skrile otporot na boljarite,

vostanicite se zavrtele protiv Tatarite i uspeale da gi porazat i da gi prinudat da ja naputat Bugarija. Vesta za hrabriot selski voda~ koj uspeal da

gi razbie i rastera Tatarite, predizvikalo bura od voodooevuvawe niz celata zemja. Na stranata na Ivajlo kako to izvestuva Georgij Pahimer zapo~nale da

preminuvaat celi oblasti koi smetale deka e bidat posigurni pod negovata

vlast. Uspesite na vostanieto go isplaile Konstantin Asen. Poradi toa toj reil li~no da se upati protiv Ivajlo.

133

Me|utoa ute pri prviot sudir so vostanicite carskata armija bila celosno razbiena, a zaginal i carot. Pobedata nad carskata vojska

pretstavuvala silen pottik za natamoniot podem na vostanieto. Na stranata na Ivajlo sega preminale i cela niza gradovi vo severoisto~na Bugarija a toj

nasekade bil pre~ekuvan so voodooevuvawe i proglasuvan za car. Tekata anarhi~na situacija vo koja se nala bugarskata dràva reila da ja ispolzuva

Vizantija. Vizantiskiot imperator Mihail VIII Paleolog ja omaìl svojata

erka za Ivan, sinot na Mico i go proglasil za car pod imeto Ivan III Asen. Nabrzo potoa vizantiskata vojska so pretendentot na carskiot prestol navlegla vo Bugarija i se upatila kon Trnovo koe bilo opkoleno od vostanicite.

Vdovicata na Konstantin Asen, Marija reila po dolgi kolebawa da ne ja

puti vo Trnovo vizantiskata vojska i mu predloìla brak na Ivajlo nadevaji se deka na toj na~in e go za~uva prestolot za nejziniot sin Mihail. Ivajlo vo

po~etokot go odbil predlogot na caricata. Me|utoa opasnosta to i se zakanuvala na Bugarija, ne samo od Vizantija tuku i od Tatarite od Dunav go

prinudile voda~ot na vostanieto da se predomisli. Proletta 1278 godina Ivajlo vlegol vo Trnovo, se oènil so Marija i so toa mu dal legitimitet na

carskoto_dostoinstvo.

Noviot bugarski car Ivajlo (1278-1280) moral da vojuva na dva

fronta protiv Tatarite i Vizantija. Najnapred gi pobedil Tatarite i gi prinudil da se povle~at zad Dunav. Me|utoa vojnata so Vizantija imala

poinakov tek. Predvodeni od vizantiskiot vojskovoda~ Mihail Glava Tarhaniot, Vizantijcite uspeale da osvojat nekolku tvrdini a gi nagovorile i

Tatarite povtorno da napadnat na Bugarija, esenta 1278 godina. Vo vremeto dodeka vojuval protiv Tatarite, poto~no bil opkolen od niv vo tvrdinata

Silistrija, boljarite vo Trnovo zapo~nale tajno da pregovaraat so Vizantija.

Pritoa putile glas deka Ivajlo bil navodno ubien od Tatarite i zimata 1279 godina gi putile bez borba Vizantijcite vo Trnovo. Na bugarskiot prestol

sega se iska~il Ivan III Asen (1279-1280). Otkako uspeal da se spravi so Tatarite, Ivajlo zapo~nal da se podgotvuva za pohod protiv prestolninata.

Napreduvaweto na vostanicite kon Trnovo predizvikalo panika vo Carigrad. Protiv vostanicite bile isprateni dve vojski koi bile razbieni od

vostanicite vo proodite na Stara planina. Sega patot na Ivajlo kon Trnovo mu

bil celosno otvoren. Boljarite vo Trnovo organizirale zagovor protiv Ivan III

i za car go izbrale zetot od sestra na Ivan III, energi~niot Georgi Terter

(1280-1292). Ivan III malku vreme pred toa noe tajno go naputil Trnovo i izbegal vo Vizantija. Okolu noviot car se obedinila celata feudalna aristokratija od stravot pred Ivajlo. Izmoreni i iscrpeni od postojanite

vojuvawa, vostanicite zapo~nale da go gubat moralot i motivot za vojuvawe i zapo~nale da trpat porazi. Poradi toa vo 1280 godina vostanieto bilo kone~no

134

zadueno a Ivajlo izbegal kaj Tatarite, kade po naredba na kanot Nogaj bil

likvidiran. Poslednite dve desetletija na XIII-ot vek pretstavuvaat vreme na

natamono zabrzano opa|awe na bugarskata dràva. Carot Georgi Terter ne uspeal da gi neutralizira narasnatite separatisti~ki tendencii na boljarite a

vo vnatrenite raboti na Bugarija zapo~nale se povee da se meaat Tatarite.

Georgi Terter bil prinuden da ja priznae vrhovnata vlast na Nogaj i

da go isprati kako zalo`nik vo Zlatnata orda svojot sin Teodor Svetislav. Ottoga zna~itelno se zgolemila ulogata na Tatarite vo vnatreniot ìvot na

Bugarija. Tatarite gi pottiknuvale vnatrenite kavgi me|u boljarite a nivna `rtva stanal i samiot car Georgi Terter. Sega za bugarski car, kanot go

postavil boljarot Smilec (1292-1298). Negovoto kratko vladeewe pretstavuvalo period na natamono zasiluvawe na tatarskata hegemonija vo

Bugarija.

Vo 1298 godina po~inal Smilec a upravuvaweto so dràvata go

prezela negovata vdovica. Taa mu ponudila na srpskiot kral Milutin sklu~uvawe brak, a mu go ponudila i bugarskiot prestol no predlogot bil

odbien. Vo 1300-ta godina Teodor Svetoslav uspeal da izbega od zalo`nitvoto kaj Tatarite i zaedno so âka, sinot na Nogaj pristignal vo Bugarija. Pritoa

âka bil proglasen za bugarski car, no nabrzo potoa noviot kan na Zlatnata orda, Toktu ispratil vojska protiv âka vo Trnovo.

Teodor Svetoslav go likvidiral âka a negovata otse~ena glava mu ja ispratil na kanot Toktu. Vo znak na blagodarnost mongolskiot kan mu ja

otstapil oblasta Besarabija. Sega na bugarskiot prestol se iska~il Teodor Svetislav.

-Bugarskata dràva vo XIV-ot vek-

Noviot bugarski vladetel Teodor Svetoslav (1300-1321) ute na samiot po~etok na svoeto vladeewe vospostavil prijatelski odnosi so Tatarite od Zlatnata orda i na toj na~in na severnite granici na bugarskata dràva

kone~no nastapil mir. Kanot Toktu go smetal noviot bugarski car za svoj sojuznik. Otkako ja osiguril severnata granica na dràvata, Teodor Svetoslav

moèl da pristapi kon reavawe na sostojbata so politi~kite protivnici vo

zemjata. So energi~ni merki uspeal da go likvidira separatizmot na boljarite i da ja zacvrsti centralnata vlast. Vo nastojuvaweto da povrati nekoi od

135

teritoriite to porano vleguvale vo sostavot na bugarskata dràva, Svetoslav zapo~nal vojna protiv Vizantija (1304-1307).

Bugarija uspeala da osvoi povee mnogu va`ni tvrdini i teritorii

ju`no od Stara planina, kako i nekoi pristanita na Crno more me|u koi i poznatite pristanita Anhijal i Mesemvrija. Vizantija se nala vo mnogu

teka polo`ba. Bila iscrpena od stalnite napadi na Turcite vo Mala Azija i od besneeweto na Katalonskata kompanija koja gi pustoela vizantiskite

teritorii i bila prinudena da se pomiri so gubeweto na ovie teritorii. Vo 1307 godina bil sklu~en mir i so nego na Svetoslav mu bile priznaeni

osvojuvawata ju`no od Stara planina i Crnomorskoto krajbre`je. Dogovorot bil potvrden so sklu~uvawe brak. Svetoslav se oènil so Teodora, erkata na

soimperatorot Mihail IX Paleolog. Po sklu~uvaweto na mirot so Vizantija, vo Bugarija nastapil eden miren period koj trael do krajot na vladeeweto na

Teodor Svetoslav. Toa i dalo mo`nost na Bugarija da ja podobri ekonomskata

polo`ba. Osobeno zna~ewe dobila trgovijata so ìto kadeto vode~ka uloga imale venecijanskite trgovci ~ii brodovi krstosuvale niz Crno more. Osven so

Venecija, intenzivni trgovski vrski Bugarija odrùvala so Dubrovni~kata republika. Koga vo 1321 godina vo Vizantija izbuvnala gra|anska vojna pome|u

imperatorot Andronik II i vnuk mu Andronik III, Svetoslav se obidel da se zamea vo ovaa vojna me|utoa ne uspeal da gi ostvari svoite zamisli bideji

istata godina (1321) nenadejno po~inal. Po smrtta na Teodor Svetoslav na

prestolot se iska~il negoviot sin Georgi II Terter (1321-1322). Toj uspeal da ja

iskoristi gra|anskata vojna vo Vizantija i go osvoil Plovdiv so nekoi okolni tvrdini. Bugarskata vojska navlegla vo isto~na Trakija i stignala do

Adrijanopol kade bila porazena od vojskata na Andronik III. Nabrzo potoa po~inal Georgi Terter a po vesta za negovata smrt cela niza gradovi pome|u

Mesemvrija i Sliven ja otfrlile bugarskata vlast i dobrovolno zapo~nale da im se predavaat na Vizantijcite. Georgi Terter ne ostavil naslednik pa zatoa

boljarite za car go izbrale gospodarot na Vidin, despotot Mihail [iman koj

imal golem avtoritet me|u boljarite. Mihail [iman (1323-1330) odrùval prijatelski odnosi so Srbite. Bil oènet so erkata na srpskiot kral Milutin. Nabrzo po stapuvaweto na prestolot Mihail [iman zapo~nal vojna

protiv Vizantija. Bugarite imale pogolem uspeh vo vojnata. Kon sredinata na 1324 godina bil sklu~en mir i spored odredbite od dogovorot Bugarite

zadràle pod svoja vlast redica gradovi vo Trakija : Anhijal, Mesemvrija,

Aetos i drugi dodeka vo vizantiski race ostanale Plovdiv, Sozopol i Agatopol.

136

Bugarsko-vizantiskoto zbliùvawe bilo zajaknato i so ènidbeni vrski. Mihail [iman se oènil so vdovicata na Teodor Svetoslav, Teodora

sestrata na Andronik III. Ova zbliùvawe dovelo do vlouvawe na odnosite na Bugarija so Srbija. Mihail [iman moral da ja ostavi svojata prva èna Ana,

sestrata na Stefan De~anski. Osven toa Mihail zastanal na stranata na

mladiot car Andronik III. Na 13 maj 1326 godina Mihail [iman se sostanal so

Andronik III vo tvrdinata êrnomen na rekata Marica, i po 8-dnevni pregovori bil sklu~en dogovor za vzaemna pomo me|u dvete dràvi. Dogovorot vsunost

bil naso~en protiv Srbija ~ie jaknewe gi zasegnuvalo interesite i na Vizantija

i na Bugarija. Koga Andronik III vo 1328 godina se iska~il na vizantiskiot

prestol ute povee se zaostrile odnosite so Srbija. Sojuznicite zapo~nale da se pripremaat za borba protiv srpskata dràva. Zaedni~kiot napad bil

dogovoren za letoto 1330 godina, prito Vizantijcite trebalo da napadnat od jug a Bugarite od istok. Vizantijcite navlegle vo Makedonija i se ulogorile vo

Pelagonija od kadeto napa|ale na srpskite pograni~ni tvrdini.

Glavnata bitka se odigrala pome|u Srbite i Bugarite na 28 juli 1330

godina kaj Velbu`d. Bitkata zavrila so katastrofalen poraz na Bugarite vo koja zaginal i bugarskiot car Mihail [iman. Po ova srpskiot kral Stefan

De~anski navlegol vo Bugarija i gi prinudil boljarite da go priznaat za car

Ivan Stefan sinot na sestra mu Ana koj vladeel kratko (1330-1331).

Bojlarite vo po~etokot na 1331 organizirale prevrat i na bugarskiot prestol go donele upravnikot na Love~, despotot Ivan Aleksandar rodnina na Mihail

[iman. Ivan Stefan i majka mu Ana bile prinudeni da izbegaat od Bugarija i da se zasolnat najprvin vo Srbija a ottamu vo Dubrovnik.

Noviot bugarski vladetel Ivan Aleksandar (1331-1371) ute na

samiot po~etok od svoeto vladeewe se pokaàl kako vet politi~ar i diplomat. Po iska~uvaweto na prestolot gi sredil odnosite so Srbija. Me|u

dvete dràvi bil sklu~en sojuz koj bil zacvrsten so ènidbeni vrski pome|u dvete dràvi. Sestrata na Ivan Aleksandar, Elena se omaìla za Stefan

Duan. Otkako gi sredil odnosite so Srbija, Ivan Aleksandar moèl da zapo~ne vojna protiv Vizantija za osvojuvawe na Trakija. Vojnata zavrila

uspeno za Bugarite. Vo sostavot na Bugarija bile vklu~eni niza utvrduvawa na Crnomorska Trakija. Ivan Aleksandar se zameal aktivno i vo novata

gra|anska vojna vo Vizantija to izbuvnala po smrtta na Andronik III (1341). Sklu~il voen dogovor so caricata Ana Savojska so obvrska da i pomogne vo

borbata protiv Jovan Kantakuzin. Za vozvrat dobil teritorijalni otstapki.

Dobil 9 gradovi i tvrdini vo Trakija i vo severnite delovi na Rodopite me|u koi i Plovdiv, Cepena, Stenimaka i drugi. Ovoj krupen diplomatski uspeh na

137

nadvorenata politika na Ivan Aleksandar pretstavuva posledno teritorijalno proiruvawe na bugarskata dràva vo sredniot vek.

Nadvorenite politi~ki uspesi to gi postignal Ivan Aleksandar vo vremeto na prvite 15 godini od svoeto vladeewe, pridonele za privremeno zacvrstuvawe

na centralnata vlast i obedinuvaweto na boljarite okolu carot. Sepak Ivan ne uspeal celosno da gi neutralizira pojavite na feudalen separatizam koi po

kratko zatije povtorno zele zamav. Kon sredinata na XIV-ot vek od centralnata vlast vo Trnovo se otcepile delovi od severoisto~nite delovi na

bugarskata dràva, poto~no se otcepile teritoriite pome|u dolnoto te~enie na

Dunav i Crno More kadeto zapo~nal samostojno da vladee boljarot Balik. Nabrzo po otcepuvaweto na severoisto~nite delovi vo periodot od 1355 do 1360

godina bugarskata dràva bila razdelena na dva dela i toa na Trnovsko i Vidinsko carstvo. Na ~elo na poslednoto koe gi zafaalo teritoriite pome|u

rekite Timok i Dunav stoel Stracimir, sinot na Ivan Aleksandar od negovata prva èna Teodora, a negovata oficijalna titula bila : ,, Car na Bugarite i

Grcite''. So Trnovskoto carstvo po smrtta na Ivan Aleksandar upravuval

negoviot sin od vtorata èna, Ivan [iman (1371-1393). Za vreme na negovoto vladeewe prodolìlo opa|aweto na bugarskata dràva. Za slabeeweto i opa|aweto na Bugarija pokraj vnatrenite golema uloga imale i nadvorenite

faktori. Tuka pred se se misli na se po~estite i se poopasnite navleguvawa na Turcite Osmanlii. Do 1364 godina pogolemiot del od Trakija so Plovdiv (1363)

vee se nao|al vo turski race. Turskite napadi na Bugarija osobeno bile

intenzivirani po bitkata na Marica i porazot na makedonskite vladeteli, braata Volkain i Uglea. Vo narednite godini Turcite uspeale da ja osvojat

Rodopskata oblast kako i severnite i severoisto~nite delovi na Trakija. Ivan [iman ne raspolagal so dovolno voeni sili da gi zapre napadite na Turcite.

Poradi toa pobaral sklu~uvawe mir. Turcite go prifatile negoviot predlog i so mirot od 1373 godina, bugarskiot vladetel ja priznal vrhovnata vlast na

turskiot sultan Murat I odnosno stanal negov vazal. Po kratkotrajno zatije Turcite gi prodolìle napadite i vo 1382 godina poznatiot vojskovoda~ Lala

[ahin ja osvoil Sofija. So toa na Turcite im se otvoril patot kon severozapadna Bugarija i Srbija. Nabrzo potoa Turcite prezele napad na

Trnovskoto carstvo. Pod vodstvo na Ali-paa, 30 000 turska vojska vo 1388 godina navlegla preku isto~nite delovi na Stara planina i gi osvoila [umen,

Madara, Love~ a [iman im go predal i gradot Silistra za da izdejstvuva

sklu~uvawe mir. Na toj na~in re~isi celoto Trnovsko carstvo padnalo pod turska_vlast.

Pod vlasta na [iman ostanala samo prestolninata Veliko Trnovo i nekolku dunavski tvrdini me|u koi i Nikopol. Turskiot prodor vo Bugarija od

1388 godina se odrazil na sostojbite vo Vidinskoto carstvo. Se smeta deka Ivan

138

Stracimir koj vladeel so Vidin kako ungarski vazal, po prodorot na Turcite bil prinuden da ja priznae vrhovnata vlast na turskiot sultan. Po Kosovskata

bitka noviot turski sultan Bajazit reil kone~no da go likvidira Trnovskoto carstvo. Proletta 1393 godina, so golema vojska ja pominal Stara planina i go

opsednal Veliko Trnovo. I pokraj èstokiot otpor na branitelite, Turcite uspeale da vlezat vo gradot i da go osvojat. Vedna potoa Osmanliite se upatile

kon sever kon Nikopol kadeto se nao|al Ivan [iman. No po kratkotrajna

opsada i Nikopol bil osvoen od Turcite, a za sudbinata na Ivan [iman ima dve verzii. Spored ednata verzija toj bil zaroben i odveden vo Plovdiv kadeto

navodno umrel vo zatvorot, dodeka spored drugata verzija Ivan [iman nabrzo po pa|aweto na Nikopol bil likvidiran po naredba na sultanot Bajazit. Po

osvojuvaweto na Nikopol i Trnovo prestanalo da postoi bugarskoto Trnovsko carstvo. Ostanalo samo Vidinskoto na Ivan Stracimir koj se nao|al vo mnogu

teka polo`ba. Po se izgleda po pa|aweto na Trnovskoto carstvo, Ivan Stracimir bil prinuden da puti vo Vidin turski garnizon. Na toj na~in ute

povee bila ograni~ena prividnata samostojnost na Vidinskata dràva. Proletta 1396 godina zapo~nal krstonosen pohod na evropskite zemji protiv

Turcite predvoden od ungarskiot kral Sigismund. Ovoj pohod go iskoristil

Ivan Stracimir za da ja otfrli vrhovnata turska vlast. Imeno Sigismund bez borba vlegol vo Vidin a ottamu go isteral turskiot garnizon. Sega Ivan

Stracimir sklu~il sojuz so Sigismund. Me|utoa vo reava~kata bitka so Osmanliite na 25 septemvri 1396 godina kaj Nikopol, krstonoscite doìveale

teòk poraz. Ovaa bitka ja reila sudbinata na Vidinskoto carstvo. Lut zaradi predavstvoto na svojot vazal, Bajazit po bitkata so krstonoscite se upatil kon

Vidin. Po kratka opsada go osvoil gradot, go zarobil Ivan Stracimir i go ispratil vo zarobenitvo vo Mala Azija. So osvojuvaweto na Vidin, cela

Bugarija bila osvoena od Turcite i vklu~ena vo sostavot na Osmanliskata imperija.

-Materijalnata i duhovnata kultura na Bugarija vo XIII i XIV vek-

Osloboduvaweto na Bugarite od vizantiskata vlast i formiraweto na

Vtoroto bugarsko carstvo, sozdale povolni uslovi za razvoj na kulturata.

Rezultatite se po~ustvuvale vee vo prvata polovina i sredinata na XIII vek koga

se zabeleùva podem vo oblasta na literaturata, arhitekturata, slikarstvoto i sl. Ute posilen i pozabeleìtelen podem, bugarskata srednovekovna kultura

beleì kon sredinata i vtorata polovina na XIV-ot vek. Neposredno pred turskoto osvojuvawe se sozdava cela literaturna kola ~ii pretstavnici so

svojata dejnost gi nadminale granicite na dràvata.

139

Vo knièvnosta poradi gospodstvoto na crkovniot svetogled i zaradi golemata uloga na crkvata vo optestveniot ìvot, najzastapeni bile tvorbite

od religiozen karakter. Edna od najva`nite tvorbi od toj vid napiana vo

prvata polovina na XIII-ot vek e poznatiot Sinodik na carot Boril koj bil

sostaven vo vrska so soborot protiv bogomilite i sozdaden vo 1217 godina vo Trnovo. Religioznata knièvnost doìveala golem rascut vo vtorata polovina

na XIV vek vo vreme vladeeweto na Ivan Aleksandar i negoviot naslednik Ivan [iman koga dejstvuvale Teodosij Trnovski i negoviot najpoznat u~enik i

sledbenik Eftimij, posledniot bugarski patrijarh. Patrijarhot Eftimij bez somnenie e najpoznatiot bugarski pisatel vo sredniot vek.

Patrijariskiot prestol go zazemal od 1375 do 1393 godina, a po

pa|aweto na Trnovo pod turska vlast toj bil zaroben i ispraten vo zato~enitvo vo ju`na Bugarija. Eftimij dobil solidno obrazovanie vo

Carigrad, potoa na Sveta Gora i vo Kalifarevskiot manastir to go osnoval Teodosij Trnovski. Napial povee dela. Od negoviot bogat opus kako

pozna~ajni e gi spomeneme ìtijata na Ivan Rilski, Sveta Petka i dr. Vo niv se ~ustvuva silno vlijanie na isihazmot. Se prepora~uva smirenost,

neprotivewe, trpenie, se vozdignuva i fail borbata protiv ereticite, a kako

ideal se zema likot na asketot-pustinik. Osven po svojata literaturna dejnost, Eftimij e poznat i kako avtor na edna jazi~no pravopisna reforma koja imala

zada~a da ispravi nekoi greki vo bogoslu`benite knigi to gi napravile prepiuva~ite i da vospostavi edinstvo vo ortografijata. Pod vlijanie na

patrijarhot Evtimij i na negoviot bogat literaturen opus se oformile i drugi pisateli kako Grigorij Camblak, Kiprijan, Konstantin Kosteni~ki i drugi koi

razvile plodna knièvna dejnost ne samo vo Bugarija tuku i vo sosednite balkanski srednovekovni dràvi.

Pokraj religioznata knièvnost vo Bugarija vo XIII i XIV vek bile rasprostraneti dela so svetoven karakter koi bile preveduvani od gr~ki jazik.

Me|u niv treba da se spomenat istoriskite romani za Trojanskata vojna, za

pohodot, ìvotot i deloto na Aleksandar Makedonski, kako i romanot za Varlaam i Joasaf. Dosta razviena i rasprostraneta bila i apokrifnata

literatura.

Apokrifnite tvorbi bile piuvani od nepoznati avtori od redovite na

obi~nite lu|e, a golem del bile prevedeni i od gr~ki jazik. Apokrifite imale raznoobrazen karakter. Vo niv preovladuvale praawa od stopanskiot ìvot,

od ìvotot na selo, praawa za potekloto na svetot i sutinata na ~ovekot. Takvi bile : "Videnie Isaevo", "Videnie Varuhovo", " Beseda na trojcata

svetiteli", "Skazanie za stvorenieto na Adam", "Slovo za Adam i Eva" i drugi.

140

Vo bugarskata dràva vo XIII i XIV vek dosta razviena bila i grade`nata dejnost. Nejziniot razvitok bil povrzan so potrebite na dràvata, so potrebite na

feudalcite i na crkvata. Se gradele glavno tvrdini, dvorci za vladetelite i boljarite_i_crkvi.

Tvrdinite bile gradeni na povisoki i teko pristapni mesta. Po forma bile raznovidni zatoato se prilagoduvale na konfiguracijata na terenot. Bile

opkruèni so debeli yidini na koi imalo kuli. Me|u popoznatite bugarski

tvrdini spa|aat Vidinskata tvrdina poznata i kako Baba Vida od krajot na XII vek, potoa trite utvrdeni rit~iwa na koi se protegalo Veliko Trnovo a toa bile : Carevec, Trpezica i Devingrad potoa tvrdinite vo Love~, Nikopol,

Svitov i drugi.

Pokraj tvrdini vo navedeniot period osoben zamav zemalo gradeweto crkvi i manastiri. Najmnogu crkvi bile izgradeni vo prestolninata. Od Trnovskite

crkvi na prvo mesto treba da se spomene crkvata Sv.40 ma~enici za koja se smeta

deka bila izgradena vo vremeto na Kalojan a bila obnovena od Ivan II Asen vo

1230 godina po povod golemata pobeda kaj Klokotnica, potoa crkvata Sv.Dimitrij kadeto bilo objaveno vostanieto na Asenovcite, i crkvata

Sv.Petar i Pavle. Pokraj ovie, pogolem interes predizvikuvaat i za~uvanite srednovekovni crkvi vo Mesemvrija. Tuka se za~uvani 8 crkvi od koi 5 datiraat

od XIII i XIV vek. Pokraj crkvi bile podignati i mnogu manastiri. Me|u najpoznatite bile : Kalafarevskiot manastir (1350), manastirot Sveta

Bogorodica osnovan od Grigorij Sinaitski vo 1335 godina vo Zagora, manastirot Sveta Bogorodica vo gradot Sliven i drugi.

Crkvite bile ukrasuvani so freski od koi se za~uvani golem broj vo

Trnovskite crkvi, potoa Bojanskata crkva -(sredinata na XII vek), kadeto najsilen vpe~atok ostavaat dvajcata ktitori : sevastokratorot Kalojan i èna

mu Desislava. Potoa zna~ajni se freskite vo crkvata Sv.Nikola Mra~ki (Zemenski manastir), freskite vo manastirot Sv.Bogorodica Vitoa osnovan

od carot Ivan Aleksandar i drugi.

Vo vremeto na Vtoroto bugarsko carstvo zna~aen podem doìvealo i umetni~koto zanaet~istvo. Za potrebite na pretstavnicite na vladea~kiot sloj

no istotaka i za obi~nite lu|e bile izrabotuvani zlato, srebro, nakit, razni kruni, dijademi, potoa crkovni sadovi, kandila i razni drugi predmeti.

141

-Bosna vo sredniot vek (XII-XV vek)-

-Izvori-

Za najstarata istorija na Bosna najmnogu podatoci dava Konstantin

VII Porfirogenit vo deloto DAI. Vo nego toj izvestuva za doseluvaweto na

Slovenite, za teritoriite to gi naselile srpskite i hrvatskite plemiwa i vo toj kontekst dava podatoci za ranata istorija na Bosna.

Mone interesni podatoci dava t.e nao|ame vo poznatoto delo < Letopisot na pop Dukqanin< -(Barski rodoslov), a podatoci dava i

vizantiskiot pisatel Jovan Kinam (XII vek). Kinam bil sekretar na imperatorot

Manuil I Komnin i kako takov u~estvuval vo vojnite to gi vodel ovoj

imperator so Ungarija. Pritoa Kinam ja spomenuva Bosna za koja veli deka bila odvoena od Srbija so rekata Drina, deka Bosna ne mu bila pot~ineta na

arhiùpanot na Srbija i deka narodot vo nea imal poseben na~in na ìveewe i ureduvawe. Pokraj toa dragoceni se podatocite to gi dava Kinam za

bosanskiot ban Bori~ kogoto go narekuva egzarh na dalmatinskata zemja Bosna.

Banot Bori~ go spomenuva i ungarskiot pisatel Simon de Keza (XIII

vek) vo svoeto delo "Gesta Hungarorum ". Va`ni podatoci za istorijata na Bosna osobeno za vreme vladeeweto na banot Ninoslav dava Splitskiot arhi|akon Toma vo trudot vo kojto ja opiuva istorijata na rodniot grad.

Golemo zna~ewe za istorijata na Bosna imaat diplomatskite izvori. Tuka na

prvo mesto po svojata brojnost doa|aat papskite buli na papata Inokentie III, na

Honorij III i Grigorij IX, potoa od golemo zna~ewe se i ungarskite povelbi koi davaat mnogu va`ni izvorni podatoci za Bosna. Interesen i osamen me|u

izvorite e i t.n natpis na banot Kulin na otetena plo~a otkriena kon krajot

na XIX-ot vek vo okolinata na Zenica. Plo~ata so natpisot spored tekstot bila

postavena na vlezot na edna crkva. Me|utoa na mestoto kadeto e najdena, nema ostatoci od gradba.

Za crkovnite priliki vo Bosna vo po~etokot na XII vek pokraj papskite povelbi mnogu dragoceni podatoci dava i dominikanskiot inkvizitor Rajner

Sakoni od Pja~enca vo svojot trud " Za katarite"napiano kon sredinata na

XIII vek. Trudot na Rajner go prodolìl vtoriot dominikanski inkvizitor

Anselmo Alesandriski vo svojot trud "Tractatus de hereticis "koe go napial okolu 1260 godina. Za posvetuvaweto na ereti~kite episkopi vo "Sklavonija

"nao|ame i vo eden anonimen trud pod naslov "De heresi catarorum". Od neprocenlivo zna~ewe za bosanskata istorija se bez somnenie dokumentite

142

sobrani vo Dubrovni~kiot arhiv. Stanuva zbor za brojni dokumenti od najrazli~en karakter. Tie pretstavuvaat dragoceni izvori za politi~kata i

stopanskata istorija na Bosna i nejzinite odnosi so Dubrovnik.

Dragoceni podatoci za istorijata na Bosna davaat i srpskite izvori.

Srpskite rodoslovi ja bele`at rodninskata vrska pome|u vladea~kite familii na dvete dr`avi t.e me|u Nemawiite i Kotromaniite. I vo biografijata na

kralot Dragutin se govori za negovata aktivnost vo pokrstuvaweto na bosanskite eretici. Dragoceni podatoci za bosanskata istorija dava i

najpoznatiot srpski izvor od XV vek Konstantin Filozof , vo deloto "Biografija na despotot \ur|e Brankovi ". Vo nea toj izvestuva i za pohodot na

Turcite na Bosna. Vo XIV vek se pojavile i prvite domani povelbi. Taka do

nae vreme se za~uvani 11 povelbi od vremeto na Stepan II Kotromani i Stepan

Tvrdko.

Zadarskiot letopisec, vlastelinot Paulus de Paulo (1347-1416) vo svoeto

delo "Memoriale "dava dragoceni podatoci za istorijata na Zadar od 1371-1408 a

vo toj kontekst dava podatoci i za istorijata na Bosna. Za istorijata na Bosna

neposredno pred i za vreme na pa|aweto pod turska vlast , dragoceni podatoci dava i Konstantin Mihailovi~ od Ostrovica kaj Novo Brdo. Koga Novo Brdo

bilo osvoeno od Turcite (1455) toj bil zaroben i odveden vo Anadolija kadeto stanal jani~ar. Kako takov toj se borel vo Bosna protiv Ungarcite, no i tamu

bil zaroben a potoa zaminal za Polska. Tamu go napial svoeto delo so memoarski karakter poznato kako <Spomeni na jani~arot <. Vo nego toj dava

interesni podatoci za posledniot period od bosanskata istorija.

Za posledniot period od bosanskata srednovekovna istorija, dragoceni

podatoci davaat i ungarskite hroni~ari Ivan Tuloci i Antonio Bonfini. Pokraj niv za padot na Bosna pod turska vlast izvestuvaat i poslednite

vizantiski istori~ari od XV -ot vek i toa : Laonik Halkokondil, Mihail Duka, Kritovul i Georgi Sfrances. Za ovoj period od bosanskata istorija va`ni se i

podatocite to gi davaat turskite hroni~ari i istori~ari od XV vek i toa pred se Aik paa Zade i Dursum beg.

Literatura :

1. Sima ]irkovi - "Istorija Bosne " -Beograd 1969 godina

2. Vladimir ]orovi -"Historija Bosne "

3. Istorija naroda Jugoslavije tom I Beograd 1952 godina.

143

-Sozdavawe na bosanskata dràva-

Bosna kako geografski poim prvpat se spomenuva vo sredinata na X

vek vo deloto " De administrando imperio "Vo ovoj period taa gi zafaala samo teritoriite vo sredniot i gorniot tek na rekata Bosna. Zatvorena so visoki

planini, nastrana od trgovskite patita i pomalku izloèna na nadvoreni vlijanija, Bosna dolgo vreme go zadràla svoeto rodovsko plemensko ureduvawe.

Do formiraweto na samostojna dràva, Bosna vleguvala vo sostavot na okolnite dràvi Raka, Hrvatska, Samoilovoto carstvo, Vizantiskata

imperija, Dukqa i Ungarija.

Ungarskite vladeteli ute vo prvata polovina na XII vek zapo~nale da prodiraat vo Bosna, a kon krajot na istiot vek vo Bosna vee ja vospostavile

svojata vrhovna vlast. Kralot Bela II okolu 1139 godina mu go dal na upravuvawe

bosanskoto hercogstvo "Bosnensem Ducatum "na svojot sin Ladislav koj bil

maloleten i so Bosna upravuvale domani upravnici imenuvani kako banovi koi bile pod ungarska vrhovna vlast.

Prv domaen ban poznat od izvorite bil banot Bori~ (1154-1163) koj imal svoi imoti vo Slavonija. Bori~ kako ungarski vazal so bosanska vojska

u~estvuval na stranata na Ungarija vo borbata protiv Vizantija. Pokraj toa u~estvuval i vo vnatrenite borbi to ja zafatile Ungarija po smrttta na

kralot Gejza II. Banot Bori~ posleden pat se spomenuva vo izvorite vo edna ungarska povelba od 1163 godina. Se smeta deka nastradal za vreme na

dinasti~kite borbi vo Ungarija koga ja zagubil vlasta vo Bosna, a moèbi i zaginal vo borbite. Malku vreme potoa vo 1166 godina Bosna vlegla vo sostavot

na Vizantiskoto carstvo.

Vsunost Bosna samo ja priznala vizantiskata vrhovna vlast, dodeka vo zemjata i natamu prodolìle da upravuvaat domani banovi. Eden od niv e i

poznatiot Kulin (1180-1204) koj se spomenuva vo izvorite vedna po smrtta na

vizantiskiot car Manuil I Komnin. Iako dool na vlast kako vizantiski vazal, banot Kulin po 1180 godina koga dolo do promena na situacijata vo Vizantija, toj ja smenil politikata i pominal na stranata na Ungarija. Banot Kulin bil vo

dobri odnosi so Dubrovnik. Dubrovni~kite trgovci vo 1189 godina dobile razni privilegii za trgovija vo Bosna. Toj imal dobri odnosi i so Srbija. Vpro~em

banot Kulin bil vo rodninski vrski so srpskata vladetelska familija.

Negovata sestra bila omaèna za Miroslav knezot na Hum, brat na velikiot ùpan Stefan Nemawa.

144

Vo vremeto na vladeeweto na banot Kulin vo bosanskata zemja se pojavilo patarenstvoto. Kulin od razni mesta bil obvinuvan kaj papata vo Rim deka ja

toleriral eresta, pa deka duri i samiot so semejstvoto ja prifatil novata eres.

Poradi toa esenta 1200- ta godina, papata Inokentie III mu naloìl na

ungarskiot kral Emerik koj formalno- pravno se smetal za vrhoven gospodar na banot Kulin da ja iskoreni so energi~no nastapuvawe eresta vo Bosna. Pritoa

da ne go tedi duri ni samiot ban ako ne se vrati "na praviot pat". Pred vakviot pritisok banot Kulin bil prinuden da poputi. Se soglasil da se

odrì sredba so pretstavnicite na papata i na patarenite. Sostanokot se

odràl proletta 1203 godina na Bilino Pole kaj denena Zenica i na nego pretstavnicite na " bosanskite krstjani "se obvrzale deka strogo e se

pridrùvaat do u~eweto na katoli~kata crkva. Na toj na~in privremeno bile sredeni odnosite so Ungarija i so papata, a bosanskata dràva uspeala da ja

za~uva svojata vnatrena samostojnost. Me|utoa patarenstvoto ne bilo uniteno, tuku vo naredniot period toa e zeme ute pogolem zamav. Banot

Kulin po 1203 godina povee ne se spomenuva vo istoriskite izvori. Ne se znae ute kolku vreme vladeel nitu pak kako zavrilo negovoto vladeewe.

- Bosanskata crkva : u~ewe i organizacija-

Za ireweto odnosno za obnovuvaweto na hristijanstvoto vo Bosna po doa|aweto na Slovenite na ovie prostori nema sigurni podatoci. Se smeta deka

zaradi geografskata polo`ba i zaradi pozabaveniot ekonomski razvitok na Bosna, hristijanstvoto tuka bilo obnoveno podocna. Sigurni podatoci za

postoewe na crkovna organizacija vo Bosna imame duri od vtorata polovina na

XI vek, koga Bosna se nao|ala vo sostavot na Dukqanskata dràva. Vo izvorite

vo 1089 godina se spomenuva Eclesia Bosniensis koja potpadnala pod jurisdikcija

na nadbiskupijata vo Bar. Vo XII vek bosanskata episkopija vleguvala vo

sostavot na Dubrovni~kata nadbiskupija a situacijata ne se promenila i po

osloboduvaweto na Bosna od vizantiska vlast kon krajot na XII vek.

Bosanskata biskupija i svetenstvoto i po obredot se razlikuvale od

svojata metropola, Dubrovni~kata nadbiskupija. Svetenicite a istotaka i biskupite nosele narodni imiwa kako na primer : Dragowa, Vladimir,

Bratoslav; a slu`bata se vrela na naroden jazik. Eden bosanski episkop pri

posvetuvaweto vo Dubrovnik pred Dubrovni~kiot nadbiskup, zakletvata moral da ja poloì na slovenski jazik bideji ne znael latinski.

145

Se smeta deka crkovnata organizacija vo Bosna go primenuvala isto~niot pravoslaven obred, a se znae istotaka deka nemala katedralni crkvi i

ne sobirala desetok od vernicite. Se do pojavata na domininikancite- (Domini

canes) ku~iwata Gospodovi, vo prvata polovina na XIII vek, vo Bosna nemalo nitu monaki redovi poznati odamna vo zapadnite katoli~ki zemji.

Zaradi vakvata sostojba, katoli~kata crkva ne moèla da obezbedi celosna duhovna prevlast vo Bosna. Papskata kurija se obiduvala so pomo na Ungarija

da go zacvrsti da go zacvrsti svoeto vlijanie na teritorijata na Bosna, no ne uspeala da ja izmeni sostojbata vo Bosanskata biskupija.

Nao|aji se na granicata pome|u isto~nata i zapadnata crkva geografski

dosta nepristapna, Bosna ne bila predodredena vo nea da se vospostavi edna crkovna organizacija koja se nametnuvala odnadvor i koja trebalo da obezbedi

vospostavuvawe na ungarskata vrhovna vlast vo zemjata. Poradi toa srede naselenieto se javil otpor sprema latinskata katoli~ka crkva to vo krajna

linija dovelo do sozdavawe na posebna Bosanska crkva zasnovana na

dualisti~koto patarensko u~ewe.

Bosanskata crkva ne gi usvoila nitu katolicizmot nitu

pravoslavieto, a se drèla kako vladea~ka crkva se do pa|aweto na Bosna pod

turska vlast. Elementite na dualisti~koto ereti~ko dvièwe koe vee se zacvrstilo vo niza mediteranski zemji, vo Bosna za prvpat prodrele vo vremeto

na banot Kulin. Na pojavata na ova dualisti~ko dvièwe vo Bosna, najmnogu vllijaelo bogomilskoto dvièwe vo Makedonija i vo Bugarija, no istotaka i

dvièweto na katarite vo Italija, Francija i Germanija. Dualisti~koto dvièwe vo Bosna se rairilo od okolnite zemji : Srbija i Dalmacija. Borbata

protiv dualistite vo Dalmacija zela zamav osobeno vo po~etokot na XIII vek koga vo Split za nadbiskup bil postaven italijanecot Bernard koj zapo~nal

poenergi~no da gi progonuva ereticite. Eden del od ovie progoneti eretici nale zasolnite vo Bosna. Poradi toa Splitskiot nadbiskup go klevetel kaj

papata Inokentie III, bosanskiot ban Kulin deka gi prifaa patarenite to pobegnale od Split i Trogir. Vo istovreme i Vukan, sinot na Stefan Nemawa

koj toga vladeel so Zeta go obvinuval banot Kulin pred papata deka so celata familija ja prifatil eresta to se irela vo Bosna. Toa dovelo do

zapletkuvawe vo odnosite pome|u papata, bosanskiot ban Kulin i Ungarija i do organizirawe na sostanok na ovie tri faktori na Bilino Pole 1203 godina, na

koj prisustvuvale i pretstavnici na patarenite. Na ovoj sostanok banot Kulin

bil prinuden vremeno da poputi pred èstokiot pritisok na katoli~kata crkva i na Ungarcite.

146

Odlukata to sleduvala od sostanokot na Bilino Pole, bitno ne vlijaela na razvitokot na crkovniot ìvot vo Bosna. Eresta ne samo to ne bila

iskoreneta tuku zemala se pogolem zamav. Vo ovoj period vo izvorite za bosanskata istorija se spomenuva ,,vera bosanska “. Kako ereti~ko dualisti~ko

u~ewe vo latinskite izvori naj~esto se narekuva manihejstvo, a negovite privrzanici se patareni a ponekoga i ednostavno- Bosanci, dodeka pak samite

privrzanici samite sebesi se narekuvale krstjani.

Iako bilo dualisti~ko u~ewe kako i bogomilstvoto, patarenstvoto

vo odredeni segmenti se razlikuvalo od bogomilskoto dvièwe. Toa osobeno se odnesuva t.e se zabeleùva vo odnosot na postarite kon dràvata i feudalcite

odnosno kon feudalizmot voopto. Poznato e deka bogomilstvoto me|u drugoto se pojavilo i kako otpor protiv feudalizacijata, a bogomilite odbivale da im

se pot~inuvaat na feudalcite i da rabotat za carot.

Nasproti toa vo Bosna situacijata bila sosema poinakva. Tamu ute od samiot po~etok patarenite naile na iroka podrka od vladetelot i od

feudalcite, odnosno ute od samiot po~etok vo Bosna bila vospostavena mnogu tesna sorabotka me|u bosanskata crkva i feudalcite. Za razlika od katoli~kata

i od pravoslavnata, bosanskata crkva nemala svoi imoti na koi rabotelo zavisno naselenie a spored nejzinoto u~ewe ne bilo dozvoleno da se podigaat

nitu crkvi nitu manastiri.

Bosanskata crkva ne zemala danoci od vernicite, i po svoeto ureduvawe bila

poblisku do narodot otkolku katoli~kata crkva. Bosanskite dualisti ne bile krsteni, ne gi po~ituvale ikonite i slikite vo crkvite, a postoeweto na

relikviite i molitvite vo crkvite gi smetale za idolopoklonstvo. Za razlika od sloèniot kult na oficijalnata crkva, bosanskata crkva imala uprosten

kult vo koj glaven element bila molitvata o~e na, koja se izgovarala kle~eji, a potoa sledel obredot na krewe leb. Odnosot na bosanskite vladeteli kon

patarenstvoto ne bil konstanten odnosno variral vo zavisnost od vremeto i od situacijata vo Bosna. Nekoi od vladetelite i samite go prifatile

patarenstvoto bideji toa pretstavuvalo mnogu vaèn factor vo borbata protiv ungarskite aspiracii, a za odbrana na bosanskata samostojnost.

Bosanskata crkva bila mnogu povee povrzana so feudalcite otkolku so vladetelite, pa ottamu taa pretstavuvala i mnogu silna pre~ka za jakneweto na

centralnata vlast. Poradi toa vladetelite ~esto se obiduvale da go

eliminiraat ili namalat nejzinoto vlijanie vo dràvata. Bosanskata crkva imala svoja posebna crkovna organizacija.

147

Od malku podocne`nite izvori od XIV i XV vek se doznava deka na ~elo na crkovnata organizacija stoel episkop- ,,episkup crkve bosanske,, kako

to se potpiuval.Toj bil smetan za vistinski naslednik na apostolot Petar, a obi~niot govor go narekuva ,,ded,, ili ,,dedo,, to pretstavuva nasledstvo od

bogomilite. Vtoriot stepen na bosanskata crkovna hierarhija go so~inuvale

gostite, a po niv doa|ale starcite koi so zaedni~ko ime bile narekuvani strojnici.

Strojnicite imale zada~a da go propovedaat patarenstvoto, da go tolkuvaat sred obi~nite lu|e i da go irat. Krstjanite ìveele asketski

ìvot, ne smeele da se ènat, im bilo zabraneto da zemaat hrana od ìvotinsko

poteklo, a podocna nekade vo XV vek koga za niv vo izvorite ima najmnogu podatoci tie se zdobile i so mnogu silno vlijanie vo dràvata. Mnogumina od

krstjanite prestojuvale na dvorovite na bosanskite feudalci, i dobivale razni diplomatski zada~i : vrele razni posredni~ki misii, predvodele

pretstavnitva vo Dubrovnik i vo drugi zemji, a vrele istotaka i nekoi upravni dol`nosti. Patarenite ìveele vo posebni zaednici ,,societas,, koi

uìvale izvesni privilegii. Imale i pravo na azil.

Po krstjanite doa|ale obi~nite lu|e. Tie bile narekuvani ,,mrsni lu|e,, i ne bile obvrzani stogo da se pridrùvaat do u~eweto na bosanskata

crkva. Ova u~ewe bilo zadolìtelno samo za krstjanite. Obi~nite vernici ne postele, stapuvale vo brak, moèle da jadat meso itn.

Bosanskata crkva moèla da egzistira i da se odrì, da se razviva samo vo edna nezavisna bosanska dràva. Poradi toa taa so svojot avtoritet

morala da zastane vo prvite redovi vo odbrana na bosanskata samostojnost od aspiraciite na Ungarija i papskata kurija. Taka bosanskata crkva vsunost

pridonela vo golema mera za jakneweto, stabilnosta, odnosno za odrùvaweto na bosanskata dràva vo sredniot vek. Taa bila onoj vnatreen faktor vo Bosna na

koj sekoga se potpirale vladetelite vo odbranata na samostojnosta na Bosanskata dràva.

148

-Borbata protiv Ungarija za za~uvuvawe na samostojnosta-

Vo tekot na XIII vek po smrtta na banot Kulin, Bosna morala da vodi

teka borba protiv Ungarija i katoli~kata crkva za odbrana na svojata samostojnost. Patarenstvoto po sostanokot na Bilino Pole ne samo to ne

bilo uniteno tuku zelo ute posilen zamav. Poradi toa od strana na papskata kurija vo 1221 godina vo Bosna bil ispraten Akonci, kako legat na papata a

Rimskata kurija gi pottiknala Ungarcite da gi unitat patarenite vo Bosna.

Bile prezemeni adekvatni merki koi imale za cel da ja zajaknat organizacijata na katoli~kata crkva vo Bosna, i pocvrsto da ja povrzat Bosna so katoli~kata

crkva i so Ungarija. Vo taa smisla bosanskata episkopija najprvin bila direktno stavena pod jurisdikcija na papata a neto podocna vo 1247 godina

dola pod jurisdikcija na ungarskiot nadbiskup. Vakvite merki prezemeni od papskata kurija koi bile vojni~ki podràni od Ungarija vo po~etokot gi dale

o~ekuvanite_rezultati.

Banot Matej Ninoslav (ok.1232-1250) vo po~etokot bil prinuden da se otkaè od patarenstvoto i da go primi katolicizmot, a vo istovreme da ja priznae ungarskata vrhovna vlast.

Kon krajot na 1233 ili po~etokot na 1234 godina za bosanski episkop bil

postaven germanecot Johan Vildelhauzen pripadnik na redot na dominikancite. Pokraj toa za pouspena borba protiv patarenite vo Bosna, ungarskiot kral

Andrej II vo 1235 godina mu ja dal Bosna na uprava na svojot sin, hercogot Koloman. Vo tekot na borbite vo Bosna, banot Ninoslav ja promenil stranata i

iako stanal katolik bil prinuden vo borbata za za~uvuvawe na nadvorenata samostojnost na Bosna da se potpre na pomota na bosanskite patareni-

krstjanite.

Od postoe~kite izvori ne e mo`no da se napravi rekonstrukcija na voenite

dejstva vo ovie sudiri so Ungarcite. Sepak se znae deka kone~niot ishod vo ovie

sudiri bil povolen za Ungarcite i za papskata kurija. Tie uspeale da osvojat golem del od Bosna, a banot Ninoslav bil prinuden da se povle~e vremeno vo

eden del od bosanskata teritorija. Vo 1241 godina Ungarija bila napadnata od Mongolite prito ungarskata vojska doìveala katastrofalen poraz, a kralot

Bela IV za da se spasi moral da bega duri do Jadranskoto more. Banot Ninoslav izgleda deka uspeal da ja povrati teritorijata to ja osvoile prethodno

Ungarcite. Po povlekuvaweto na Tatarite, ungarskiot kral Bela IV vo 1244 godina prezel nov voen pohod protiv Bosna i uspeal da go prinudi banot

Ninoslav da mu se pot~ini. Pritoa ungarskiot vladetel na bosanskata

149

katoli~ka biskupija i gi potvrdil imotite to bile rasfrlani niz celata

dràva. Vo taa prilika na katoli~kata crkva vo Bosna, Bela IV i go potvrdil i

pravoto da sobira desetok kako to toa bilo praveno vo sosednite katoli~ki zemji. I pokraj vakviot razvoj na nastanite, pobedata na katoli~kata crkva vo

Bosna_ne_bila_definitivno_osigurana. Katoli~kata crkovna organizacija vo Bosna gi imala site uslovi za uspena

rabota, osven onaa najva`nata,-podrkata na naselenieto vo Bosna koe i ostanalo verno na svojata tradicionalna crkva. Poradi toa ne moèji da se

odrì vo zemjata, bosanskiot katoli~ki episkop vee od sredinata na XIII vek go premestil svoeto sedite otade Sava vo Slavonija, poto~no vo gradot \akovo

kadeto e ostane so vekovi. Po smrtta na banot Ninoslav kako negov

naslednik vo Bosna se javuva negoviot rodnina, banot Prijezda (1250-1287).

Nego go smetaat za osnova~ na najpoznatata bosanska srednovekovna vladea~ka

dinastija- Kotromanii. Prijezda vladeel kako ungarski vazal i ja priznaval

vrhovnata vlast na Bela IV. Kako takov kako to izvestuva istori~arot Kozma Praki, Prijezda im ispratil na Ungarcite eden odred vojnici kako pomo vo

borbata to ja vodela Ungarija protiv ~ekiot kral Pemislav Otokar II vo

1260_godina.

Za da ja oslabne Bosna, Bela IV gi odvoil od nea Usona i Sol i gi priklu~il kon sosednata novoosnovana Ma~vanska banovina koja malku podocna vo 1284

godina e mu bide predadena na uprava na srpskiot kral Dragutin. Bosna vo

potesna smisla na zborot ostanala i natamu pod vlasta na domani nasledni banovi. Me|utoa za nejziniot natamoen razvitok golema uloga imala

Ma~vanskata banovina. Banovite na Ma~va vo vtorata polovina na XIII vek ~estopati se javuvaat i kako gospodari na Bosna ili na eden nejzin del. Vo

istovreme koga ma~vanskata banovina dola pod uprava na srpskiot kral Dragutin bile vospostaveni i familijarni vrski pome|u dvete vladea~ki

familii.

]erkata na kralot Dragutin, Elisaveta se omaìla za sinot na Prijezda,

Stepan I Kotromani. Ovaa bosansko-srpska alijansa vo vremeto koga bila

vospostavena po se izgleda nemala nekoe pogolemo politi~ko zna~ewe. Nejzinite vistinski politi~ki rezultati e dojdat do izraz i e se pokaàt

duri eden vek podocna koga vrskata so srpskata ,,svetorodna,, kralska familija,

e mu posluàt na bosanskiot ban Tvrdko kako pravna podloga da se proglasi za

potomok na Nemawiite i da se krunisa za srpski kral. Kon krajot na XIII vek po

smrtta na kralot Vladislav IV (1290), ungarskata dràva ja zafatila teka vnatrena kriza predizvikana od borbite okolu ispraznetiot prestol. Takvata

situacija ja iskoristile krupnite feudalci za jaknewe na svojata mo vo dràvata, to imalo direktni reperkusii na bosanskata istorija.

150

Kon krajot na XIII vek so eden del od Bosna zavladeal bribirskiot knez Pavle [ubi. Vo edna povelba to ja izdal vo 1299 godina toj se narekuva ,,Ban na

Hrvatska i Dalmacija, i gospodar na Bosna,,. [ubiite po se izgleda ne ja osvoile cela Bosna tuku samo nejzinite ju`ni delovi. Banot Stjepan I

Kotromani sinot na Prijezda koj dool na vlast pome|u 1287 i 1290 godina vladeel so eden del od Bosna i se obiduval da gi neutralizira osvojuva~kite

aspiracii na [ubiite, me|utoa mora da se priznae deka vo takvite nastojuvawa nemal nekoj pogolem uspeh i pokraj toa to na negova strana zastanal i

negoviot dedo, srpskiot kral Dragutin.

Bosanskoto bansko dostoinstvo Pavle [ubi mu go dal na svojot brat Mladen

I, koj vee od 1302 godina kako bosanski ban izdaval povelbi i im ja potvrduval

na primorskite trgovci slobodata so Bosna. Pa|aweto na pogolemiot del od Bosna pod vlasta na bribirskite knezovi, zna~elo novo jaknewe na katoli~kata

crkva. Vo taa smisla bila obnovena akcijata na papskata kurija protiv bosanskite patareni. Re~isi celoto svoe vladeewe banot Mladen go pominal vo

borba obiduvaji se da go sovlada otporot na Bosancite. Vo taa borba toj go zagubil i `ivotot. Vo 1304 godina bil ubien od bosanskite eretici. Po negovata

smrt na negovo mesto dool sinot na Pavle, Mladen II [ubi, koj postepeno uspeal da zavladee so celata teritorija na Bosna. Imeno se narekuval gospodar

na cela Bosna. Ne se znae to se slu~ilo so banot Stepan I Kotromani, dodeka negovata vdovica Elisaveta so sinovite se zasolnila vo Dubrovnik. Po izvesno

vreme dolo do smiruvawe so Mladen [ubi i taa se vratila vo Bosna.

-Izdignuvaweto na Bosna vo XIV vek-

Vrhovnata vlast na [ubiite vo Bosna bila likvidirana vo 1322 godina, koga Mladen [ubi bil porazen vo borbata so hrvatskite feudalci koi bile

pomognati od Ungarcite i bil zatvoren od kralot Karlo I Robert, a so toa bil celosno otstranet od politi~kata scena. Po negovoto zaminuvawe vo Bosna

povtorno zavladeala starata dinastija pod vrhovna vlast na ungarskite kralevi.

Na bosanskiot prestol se iska~il banot Stepan II Kotromani (1322-1353)

sin na Stepan I. Noviot ban pod zatitan a Ungarcite, uspeal da ja sredi vnatrenata situacija vo Bosna koja bila razniana po likvidiraweto na

vlasta na [ubiite i da zavladee so cela Bosna.

Vo tekot na celoto svoe vladeewe Stepan II se potpiral na Ungarija i do

krajot na svoeto vladeewe mu ostanal veren na kralot Karlo I Robert, a i na

151

negoviot naslednik Lajo I. Takvata negova politika mu donela golema polza i

mu ovozmoìla da ja zajakne svojata vlast vo Bosna. Stepan II bil sposoben i energi~en vladetel koj uspeal da ja zajakne bosanskata dràva, da gi proiri nejzinite granici i od mala feudalna oblast da ja pretvori Bosna vo zna~aen

politi~ki faktor na ovoj del od BP. Stepan II veto gi koristel nastanite vo sosedstvoto, poto~no vnatrenite sudiri vo srpskoto kralstvo po smrtta na

kralot Milutin. So podrka na eden del od lokalnite feudalci uspeal da osvoi pogolem del od Humskata zemja. Pod vlasta na bosanskiot ban dola dolinata na

rekata Neretva i zemjite okolu nejzinoto ustie.

So osvojuvaweto na ovie teritorii, Bosna za prvpat izbila na bregot na

Jadranskoto more i vospostavila kontrola na eden od najpoznatite patita po dolinata na Neretva to vodele od primorjeto kon vnatrenosta. Srpskiot car

Stefan Duan vo 1350 godina se obidel da go povrati Hum. Prodrel so vojska na bosanska teritorija, no nabrzo zaradi angaìranosta vo vojnata protiv

Vizantija moral da se povle~e od Bosna bez da postigne nekakov uspeh. Stepan II Kotromani ja iskoristil i nesredenata situacija vo ju`na Hrvatska.

Tamu po pa|aweto na Mladen II [ubi se vodela ogor~ena borba okolu

nasledstvoto na [ubiite, i uspeal da ja vospostavi svojata vlast vo eden del na Dalmacija, poto~no vlasta na bosanskiot ban sega ja priznale teritoriite to

se protegale od ustieto na rekata Cetena na sever, do Neretva na jug osven

gradot Omi. Na toj na~in so edna angaìrana politika, banot Stepan II za

neto povee od edna decenija uspeal dvojno da ja zgolemi teritorijata na bosanskata dràva. Kako to zapial eden sovremenik vo edna povelba na

Stepan II taa sega se protegala od ,,Sava do moreto, i od Cetina do Drina,,. Nieden bosanski ban pred nego ne vladeel so tolkava teritorija. Toj ja nosel

titulata "Gospodar na site bosanski zemji, na Usona na dolnite kraevi i na

humskata zemja".So osvojuvawata na Stepan II zavril eden mnogu vaèn period

od razvitokot na bosanskata dràva. Vo isto vreme bile sozdadeni mnogu

povolni uslovi za nejzinata ute posilna ekspanzija vo vtorata polovina na

XIV-ot_vek.

Stepan II Kotromani gi postavil temelite na natamoniot razvitok na

bosanskata feudalna dràva. Osven teritorijalnoto proiruvawe i

vnatrenata konsolidacija, vo vremeto na Stepan II zapo~nalo i ekonomskoto jaknewe na bosanskata dràva. Me|u drugoto dolo do zaìvuvawe i intenzivirawe na trgovskite vrski so Dubrovnik, no istotaka i so Zadar,

[ibenik, Trogir i drugi a preku dalmatinskite gradovi se odvivale

ekonomskite vrski na Bosna so italijanskite gradovi a prvenstveno so Venecija. Pokraj toa osobeno va`no e da se spomene deka vo ovoj period

152

zapo~nalo da se razviva rudarstvoto. Kako i vo Srbija i vo Bosna glavni akteri na rudarskoto proizvodstvo bile Sasite.

Se pretpostavuva deka Sasite dole vo Bosna od Srbija, kadeto rudarstvoto

zapo~nalo da se razviva ute vo vremeto na Uro I. Pozna~ajni rudarski centri

vo Bosna vo ovoj period bile Ostru`nica i Srebrenica. Vtorata bila najgolem

i najzna~aen bosanski rudnik. Za prvpat se javuva vo izvorite vo 1352 godina.

Drugite rudnici se pojavuvaat podocna za vreme vladeeweto na Tvrdko I. Po

smrtta na Stepan II, za bosanski ban bil proglasen negoviot vnuk Tvrdko I

(1353-1391). Za vreme na negovoto dolgo vladeewe, bosanskata dràva e go dostigne vrvot vo svojot politi~ki i teritorijalen razvitok vo sredniot vek.

Na po~etokot od svoeto vladeewe, Tvrdko I bil prinuden da go neutralizira otporot na bosanskite feudalci. Toa bilo neophoden preduslov za sozdavawe

pogodna po~va za planiranata ekspanzija na bosanskata dràva. Vo

ostvaruvaweto na takvata namera, Tvrdko bil pottiknuvan i od bosanskite feudalci i ja dobil nivnata celosna poddrka. Vo prvite godini od vladeeweto

na Tvrdko, vo sosedstvoto na Bosna se slu~ile zna~ajni promeni koi imale golemo zna~ewe za nejziniot natamoen razvitok. So mirot vo Zadar od 1358

godina, Venecija bila celosno istisnata od Dalmacija a na nejzino mesto bila vospostavena vlasta na Ungarcite. Pritoa i Dubrovnik so kogo Bosna imala

vospostaveno va`ni politi~ki i stopanski vrski sega dola pod vlasta na ungarskiot kral. Vo po~etokot ovaa promena na politi~kata ramnoteà vo

Dalmacija za Bosna bila sosema nepovolna, no podocna otsustvoto na Venecija na politi~kata scena vo Dalmacija i Hrvatska e se odrazi mone

blagoprijatno za Bosna i za bosanskata ekspanziionisti~ka politika vo Dalmacija i vo Hrvatska. Od druga strana srpskoto carstvo po smrtta na carot

Stefan Duan vo dekemvri 1355 godina zapo~nalo brzo da se raspa|a.

Na mestoto na silnata centralizirana dràva na granicita na Bosna sega se pojavile samostojni feudalni oblasti ~ii gospodari postojano vojuvale pome|u

sebe. I tuka sega dolo do naruuvawe na politi~kata ramnoteà. Bosanskata dràva bez somnenie bila posilna od samostojnite i razedineti delovi na

srpskoto carstvo, a so samoto toa na Bosna i se otvorale ubavi mo`nosti za natamona ekspanzija kon istok i kon jug.

Sepak pominalo izvesno vreme dodeka ne bile po~uvstvuvani posledicite od

ovie promeni. Tvrdko se vozdrùval od poaktivno meawe vo odnosite so

Srbija. Vo po~etokot na XIV vek Tvrdko se obidel da posreduva vo vojnata

pome|u knezot Voislav Voinovi i dubrov~anite, a vo istovreme dolo i do promena vo odnosite so Ungarija. Pri~inite za toa ne se poznati. Se znae

edinstveno deka ungarskiot kral Ludovik kako to izvestuva vo edna svoja

153

povelba, li~no se upatil so vojska "za da gi iskoreni ereticite i patarenite" to se vgnezdile vo Bosna.

Vo istoriografijata ne se isklu~uva sosema mo`nosta pohodot na ungarskiot

kral protiv Bosna da bil inspiriran od katoli~kite crkovni krugovi. Kako i pri poranenite sli~ni slu~ai i sega pritisokot na Bosna predizvikal silen

otpor na bosanskata crkva i na feudalcite. I samiot Tvrdko koj bil katolik zastanal na stranata na bosanskata crkva i na stranata na feudalcite. Protiv

Bosna ungarcite letoto 1363 godina prezele dva pohoda. Prviot go predvodel li~no kralot Ludvig Anùjski. Pritoa ungarskata vojska prodrela vo zapadna

Bosna, no ne uspeala da go osvoi gradot Soko na rekata Pliva i po izvesno vreme se povlekla preku Slavonija nazad vo Ungarija. Nezadovolen od vakviot ishod,

ungarskiot kral vo septemvri 1363 godina protiv Bosna ispratil nova vojska na ~elo na ostrogonskiot nadbiskup Nikola, inaku kancelar na ungarskiot kral.

Ungarcite prodreele po dolinata na rekata Bosna i go opsednale gradot

Srebrenik na rekata Usona no ne go osvoile i morale da se vratat nazad. Uspehot vo borbata protiv ungarcite imal privremen karakter bideji nabrzo

potoa zemjata ja zafatila vnatrena kriza koja e ja vrati Bosna pod ungarska vlast. Vo fevruari 1366 godina vo Bosna se pobunile feudalcite, prito banot

Tvrdko bil simnat od vlasta. Na negovo mesto bil postaven brat mu Vuk. Tvrdko zaedno so majka mu moral da izbega vo Ungarija i tamu od kralot Ludovik

pobaral pomo da se vrati na banskiot prestol vo Bosna. Baraweto mu bilo prifateno i Tvrdko so ungarska pomo vee do krajot na mart istata godina se

vratil vo Bosna i uspeal da ja obnovi vlasta vo pogolemiot del od bosanskata dràva, iako ute dolgo vreme bil prinuden da gi smiruva razbuntuvanite

bosanski feudalci. Za vreme na obnovenoto vladeewe na banot Tvrdko I dolo do znatno jaknewe na centralnata vlast. Feudalcite se pomirile so postoe~kata

sostojba otkako svatile deka edinstveno vo sorabotka so vladetelot e moàt da gi zgolemat bogatstvata i vlijanieto i da gi rairat svoite teritoriii.

Sreduvaweto na vnatrenata sostojba vo Bosna, mu ovozmoìlo na Tvrdko da

go iskoristi raspa|aweto na srpskoto carstvo za da gi proiri teritoriite na bosanskata dràva. Od srpskite feudalci, direkten sosede na Bosna bil

ambiciozniot i mone voinstven ùpan Nikola Altomanovi gospodarot na Rudnik. @upanot Nikola po smrtta na Voislav Voinovi(1363) uspeal da gi

osvoi site negovi teritorii se do granicite na Dubrovnik. So svoite napadi Nikola Altomanovi gi voznemiruval site okolni feudalci, a se obidel za

vreme na buntot na bosanskite feudalci protiv Tvrdko da osvoi i del od

bosanskata teritorija. Za da zapre ekspanzionisti~kite planovi na agresivniot ùpan Nikola, Tvrdko sklu~il sojuz so knezot Lazar Hreberqanovi. @upanot

154

Nikola nemal sili da im se sprotistavi uspeno na monite sojuznici i vo 1373 godina bil prinuden da kapitulira. Negovite teritorii gi podelile

sojuznicite. Tvrdko gi dobil teritoriite po gornoto te~enie na Drina so Piva, Tara, teritoriite po srednoto i dolnoto te~enie na Lim so manastirot

Mileevo kako i Gacko. Malku podocna vo 1377 godina Tvrdko uspeal da gi osvoi od Baliite Trebinje, Konavje i Dra~evica so to vsunost bilo

zavreno ireweto na Bosna za smetka na srpskite zemji koe zapo~nalo so

uspenata vojna protiv ùpanot Nikola Altomanovi.

Vo vremeto koga Tvrdko go zavril osvojuvaweto na zapadniot del na

nekoganite srpski dràvi i teritorii, srpskoto carstvo prestanalo da postoi. Imeno carot Uro umrel vo dekemvri 1371 godina a so nego izumrela i

lozata na srpskite Nemawii. Kako potomok na Nemawiite odnosno na " svetiot koren"po ènska linija po baba mu, banot Tvrdko sega se pojavil kako

naslednik na Nemawiite i obnovuvaweto na srpskata monarhija. Vo manastirot Mileevo kadeto se nao|al grobot na Sveti Sava vo 1377 godina,

banot Tvrdko bil krunisan za kral "Srbqem, Bosnem, Pomorju i zapadnim

stranama". Pokraj kralskata titula Tvrdko go zel i titularnoto ime Stefan koe vo Srbija imalo odredeno dràvno-simboli~no zna~ewe. Ova ime od Stefan

Nemawa go nosele kako ime ili del od imeto site srpski vladeteli, a od 1377 godina i kralot Tvrdko a po nego i site negovi naslednici na bosanskiot

prestol. Kako srpski kral Tvrdko se trudel da gi prezeme vo Bosna dvorskite slu`bi, ceremonijalot i titulite na srpskiot dvor- logotet, protovestijar i

drugi. Po smrtta na kralot Ludovik (1382) Bosna se oslobodila od ungarskoto vlijanie i zapo~nala da gi iri svoite granici kon Dalmacija i Hrvatska, kon

jug i zapad. Nabrzo po smrtta na ungarskiot kral, Tvrdko navlegol vo zapaden Hum i gi osvoil site teritorii zaedno so Drijevo, mnogu vaèn trgovski punkt

preku koj se odvivala bosanskata trgovija kon Primorjeto. Vo 1385 godina pod

bosanska vlast dool gradot Kotor bez somnenie najzna~aen trgovski centar ju`no od Dubrovnik. Koristeji ja nesredenata situacija vo Ungarija, Tvrdko vo

1387 godina gi osvoil Klis i Ostrovica.

Ovie osvojuvawa imale golemo zna~ewe bideji direktno gi zagrozuvale

Split i Zadar koi ostanale otse~eni od vnatrenosta na Hrvatska. Nivnoto pot~inuvawe privremeno bilo odloèno zaradi u~estvoto na bosanskata vojska

vo bitkata protiv Turcite na Kosovo pole (1389). Prviot sudir na Bosancite so Turcite se odigral vo 1388 godina kaj Bilea vo koj turskata vojska predvodena

od Lala-[ahin doìveala teòk poraz

Bosancite vo ovaa bitka gi predvodel Vlatko Vukovi. Vtoriot sudir se odigral vo 1389 godina na Kosovo kade pod komanda na Vlatko Vukovi,

155

bosanskata vojska se borela protiv Turcite. Kralot Tvrdko bil celosno ubeden deka negovata vojska izvojuvala golema pobeda. Vo negovite o~i hristijanskiot

tabor na Kosovo ja pretstavuval voenata sila na srpskoto kralstvo na ~ie ~elo se nao|al toj li~no. Vo taa smisla Tvrdko im ispratil pisma na hristijanskite

vladeteli vo koi gi izvestuval za golemiot triumf. Prvoto svedotvo t.e pismo

e datirano od 1 avgust 1389 godina i vo nego bosanskiot kral napial " Murat

dojde so svoite sinovi i so Turcite. Na toj dvaesetti juni zapo~navme so niv

bitka... i izvojuvavme pobeda. Gi bievme, gi razbivme i gi pokosivme mrtvi, taka

to malkumina od nevernicite preìveaja. I toa fala bogu, se slu~i bez mnogu

`rtvi od naa strana". Ostanal za~uvan odgovorot to go ispratila Firenca vo koja go falela bosanskoto kralstvo za golemata pobeda protiv Turcite. So

vakvoto ubeduvawe Tvrdko ostanal se do svojata smrt vo 1391 godina.

-Stopanskiot razvitok vo Bosna vo XIV vek-

Konsolidiraweto na Bosna na vnatreen plan i proiruvaweto na nejzinite

granici vo XIV vek osobeno ireweto kon jugozapad i izleguvaweto na bregot na

Jadranskoto more pridonele za stabilizacija i jaknewe na nejzinoto stopanstvo. Na prvo mesto natamoen razvitok beleèla trgovijata so Dubrovnik. Bosna

ute od krajot na XII vek imala dosta jaki trgovski vrski so Dubrovnik. Vo eden period od vladeeweto na banot Ninoslav dolo do slabeewe na trgovskite

vrski so Dubrovnik. Me|utoa so jakneweto na bosanskata dràva i so ireweto na nejzinite granici do moreto i do granicite na Dubrovnik bile sozdadeni

realni uslovi za intenzivirawe i za natamoen razvitok na vzaemnite trgovski vrski na Bosna so Dubrovnik.

Osven so Dubrovnik, Bosna imala dobri ekonomski vrski i so drugite primorski gradovi kako na primer Trogir, Split, Zadar, [ibenik i dr. Preku

dalmatinskite gradovi se odvivale i ekonomskite vrski na Bosna so

italijanskite gradovi. Vo podemot na stopanstvoto na bosanskata dràva vo XIV

vek najgolem pridones imal razvojot na rudarstvoto to zapo~nal vo vremeto na

Stepan II Kotromani. Vo Bosna od strana na Sasite bile otvoreni i razraboteni mnogu rudnici. Me|u pozna~ajnite rudnici i rudarski centri kadeto se dobivalo srebro spa|ale: Ostru`nica, Hvojnica ( den. Fojnica),

Deèvice, Kreevo i Dusina. Vo dolinata na rekata Krivaja se nao|al rudnikot Olovo a vo negova blizina se nao|al rudnikot Kamenica kade isto taka se

vadela olovna ruda. Najkrupen rudarski centar vo Bosna vo sredniot vek koj po

svoeto zna~ewe gi nadminuval site ostanati rudnici bil rudnikot Srebrenica koj se nao|al vo pore~jeto na Drina. Toj bil eksploatiran ute vo rimsko

156

vreme, a vo bosanskata istorija se javuva kon krajot na vladeeweto na banot

Stepan II vo 1352 godina. Okolu Srebrenica se nao|ale cela niza pomali

rudnici a edno selo vo blizinata na Srebrenica i denes se vika Sase. Pokraj srebro vo ovie rudici okolu Srebrenica bila eksploatirana i olovna ruda.

Srebrenica imala isklu~itelno zna~ewe za stopanskiot razvitok na Bosna

bideji i nosela golemi prihodi na dràvata. Samo zakupot na nejzinata carina vo 1389 godina iznesuval 6000 perperi dodeka vo 1417 godina toj narasnal na 64

000 perperi. Trgovijata na Bosna vo najgolem del se odvivala po dolinata na rekata Neretva kade to bile formirani nekolku pazari. Najpoznat i

najrazvien me|u niv bil pazarot Drijeva (den. Gabela). Tamu se nao|ale golemi skladita na sol koja se izvezuvala vo vnatrenosta na Bosna. Od izdavaweto

pod zakup na Drijevskata carina kon sredinata na XIV vek bosanskiot vladetel imal godien prihod od 6000 perperi. Najzna~ajna uloga vo bosanskata trgovija

imale primorskite trgovci. Poradi toa na dràvno nivo se vodelo smetka za pravata i za pravnata polo`ba na dubrov~anite vo Bosna. So posebni dràvni

uredbi na dubrovni~kite trgovci vo Bosna im se obezbeduvale najpovolni uslovi za rabota. Im se garantirala li~nata sloboda, sigurnosta na imotot,

potoa bile regulirani odnosite vo slu~aj na spor i drugo.

So rasteòt na trgovijata i so zgolemuvaweto na ekonomskata mo, vo Bosna naj~esto vo blizinata na rudarskite nao|alita se pojavile gradovite a pokraj

niv se razvile i stalni pazari. Pozna~ajni trgovski centri vo vnatrenosta na Bosna bile : Visoki, Bora~ na rekata Bra~a, Ku~lat i Zvornik na Drina preku

koi se odvivala trgovijata so Srbija a so pomalo zna~ewe bila Vrh Bosna i nekoi drugi. Trgovijata odnosno prenesuvaweto na stokata bilo soobrazeno so

sostojbata na patitata i so konfiguracijata na zemjiteto i so ogled na toa trgovijata se odvivala so karvani. Karvanite naj~esto vrvele po dolinite na

rekite, a so karvanski patita bile povrzani re~isi site delovi na bosanskata

dràva.

Najpoznati bile karvanite to vrvele po dolinata na Neretva, potoa

karvanite to vrvele od Dubrovnik preku Kowic i Vrh Bosna za Visoki, Olovo, Srebrenica i Zvornik. Karvanite naj~esto ne bile golemi i se sostoele od

nekolku desetici kowi ili tovari. Retki bile karvanite so preku 50 tovari a ute poretki onie od preku 100 kowi. Osnovni produkti na izvozot bile :

dobitokot, koì, krzna, razni sto~arski proizvodi- loj, volna, sirewe,

proizvodi od p~elarstvoto : med i vosok. Od sredinata na XIV vek zapo~nale da

se izvezuvaat razni metali: olovo, srebro, bakar, zlato i èlezo. Od druga strana najzastapeni produkti vo uvoznata trgovija bile razni vidovi tkaenini.

Pokraj toa se uvezuvalo vino, maslo za jadewe, eer, solena riba, morska sol,

157

ovoje, za~ini, oru`je, hartija, kowska oprema, zanaet~iski proizvodi i drugo. Kako rezultat od razvitokot od vnatreniot pazar i od se pointenzivnata

nadvorena trgovija vo Bosna se razvile i dosta jaknele stokovo-pari~nite odnosi. Vo Bosna vo upotreba bile stranski moneti: venecijanski, dubrovni~ki,

srpski, ungarski no so tek na vreme se pojavila potrebata od kovawe sopstveni moneti. Iako ute bribirskite knezovi kovale svoi srebreni pari, po~etocite

na bosanskoto kovawe na pari se datiraat vo vremeto na Stepan II Kotromani. Kova~nicata na moneti vo negovo vreme bila mnogu aktivna. Bosanskite

moneti bile kovani po primerot na monetite to dotoga bile vo optek vo

zemjata, odnosno po primerot na venecijanskite, dubrovni~kite i srpskite. Vo

vremeto na Tvrdko I se kovale i zlatni moneti. Toa kovawe se doveduva vo vrska so negovoto krunisuvawe za kral (1377). Po smrtta na Tvrdko I bilo prekinato kovaweto domani moneti. Ne se znae koi bile pri~inite za vakvata sostojba.

Duri Tvrdko II za vreme na svoeto vtoro vladeewe e ja obnovi rabotata na bosanskata kovnica koja e trae vo kontinuitet se do pa|aweto na Bosna pod

turska vlast.

-Slabeewe na bosanskata dràva-

Prevlast na krupnite feudalci

Po smrtta na Tvrdko I (1391), bosanskata dràva zapo~nala brzo da slabee. Glavna pri~ina za toa bil natamoniot razvitok na feudalizmot i jakneweto na motan a krupnite feudalci. Toa bilo glavna pri~ina za slabeeweto na

centralnata vlast, a isto taka i za slabeewe na edinstvoto na dràvata. Po smrtta na Tvrdko vo nepoznati okolnosti, za kral na bosanskata dràva bil

izbran Dadia (1391-1395) od familijata na Kotromaniite koi vee se nao|al vo poodminati godini. Po primerot na negoviot prethodnik i Dadia go

zel srpskoto titularno ime Stefan. So avtoritetot na Kotromaniite, Stefan

Dadia uspeal vo po~etokot da go za~uva teritorijalnoto edinstvo na dràvata to ja nasledil no toa traelo kratko.

Nabrzo dolo do izraz vnatrenoto slabeewe na bosanskata dràva,

gubewe na vnatrenoto edinstvo to dolo kako posledica na zasiluvaweto i izdignuvaweto na vrvnite feudalni krugovi.

Poedini krupni feudalci zapo~nale da istapuvaat sosema samostojno

i nezavisno od centralnata vlast. Taka humskite feudalci od familijata na Stankoviite vodele samostojni pregovori so Dubrovnik so cel da im ja

158

prodadat na dubrov~anite svojata ùpa Konavlje. Pregovorite zavrile uspeno no sepak Stankoviite ne uspeale da ja ostvarat svojata namera. Imeno

vo Konavlje navlegle vojskite na sosednite krupni feudalci i toa na Pavle Radenovi i Vlatko Vukovi. Tie gi isterale odtamu Stankoviite i ja

podelile ùpata me|u sebe. Posamostojno i nezavisno deluvawe na feudalcite se zabeleùvalo i vo drugite delovi na bosanskata dràva. Del od feudalcite

se priklu~ile kon Ungarija kon kralot Sigismund Luksemburki. Vo toa

predni~ele osobeno voda~ite na hrvatskoto blagorodnitvo: Vuk Vuk~i i brat mu Hrvoje Vuk~i kako i krupniot feudalec Ivani Horvat. Rascepot na

feudalcite vo bosanskata dràva na najdobar na~in go iskoristil kralot Sigismund koj uspeal bez borba da i ja nametne na Bosna ungarskata vlast.

Letoto 1394 godina blizu do ustieto na rekata Bosna se odràl

sostanok pome|u Sigismund i Stefan Dadia. Na sostanokot bosanskiot kral ja priznal vrhovnata ungarska vlast i stanal vazal na Sigismund. Pokraj toa na

spomenatiot sostanok kralot Stefan Dadia i bosanskite feudalci se soglasile po smrtta na Dadia, bosanskata kralska kruna da mu pripadne na

Sigismund Luksemburki. Sigismund kako svoj vazal go naredil kralot Stefan Dadia vo redot na ungarskite velikodostojnici. Mu ja dal titulata ùpan i mu

dal na upravuvawe edna ungarska ùpanija. Pokraj toa bosanskiot kral bil

prinuden da se otkaè i od pretenziite nad Hrvatska i Dalmacija, i dam u gi preputi ovie zemji na ungarskiot vladetel. Taka za kuso vreme vee letoto

1394 godina odedna bile likvidirani golemite pridobivki to gi postignal

kralot Tvrdko I. Bosna bila vratena vo svoite stari granici a nejzininoto

vlijanie i uloga vo balkanskata politika bile svedeni na najnisko nivo. Od druga strana pak nejzinata pot~inetost na ungarskata dràva dostignala nivo

kakvo to nikoga porano nemala. Po smrtta na Stefan Dadia soglasno so prethodniot dogovor so kralot Sigismund, bosanskata kruna trebalo da mu

pripadne na ungarskiot kral no do toa sepak ne dolo. Bosanskite feudalci ja

izbrale za vladetel na Bosna ènata na Dadia, kralicata Elena Gruba (1395-

1398). Kralot Sigismund se pripremal za vojna protiv turcite i ne napravil nito da go ostvari svoeto pravo na bosanskiot prestol a po porazot od

Turcite vo bitkata kaj Nikopol (1396), Ungarija za podolg period ne bila vo sostojba da vodi poaktivna politika kon Bosna so cel da ja zeme kralskata

kruna. Vremeto na vladeewe na kralicata Elena pretstavuva period vo koj to dolo do izraz natamonoto slabeewe na centralnata vlast i jakneweto na

feudalcite vo bosanskata dràva. Po smrtta na kralot Stefan Dadia,

bosanskata politika ja odreduvale krupnite feudalci koi gi postavuvale i gi smenuvale po svoja volja nositelite na centralnata vlast. Moè da se re~e deka

159

sudbinata na Bosna vo ovoj period zavisela od voljata na tri feudalni familii : Hrvatinii, Pavlovii i Kosa~a.

Hrvatiniite bile stara feudalna familija. Nejzinite imoti glavno se

nao|ale vo severozapadna Bosna. Glaven pretstavnik na ovaa familija bil vojvodata Hrvoje Vuk~i Hrvatini koj se istaknuval ute vo vremeto na

Tvrdko I. Vo vremeto na Stefan Dadia, Hrvoje dejstvuval samostojno no mu ostanal lojalen na bosanskiot kral, dodeka vo vremeto na Elena Gruba toj bil

najvlijatelen feudalec i prv ~ovek vo Bosna. Osven so delovi od Bosna Hrvoje vladeel i so delovi na Hrvatska i Dalmacija. Vtorata familija Pavloviite

zapo~nale da se izdignuvaat pri krajot na vladeeweto na kralot Tvrdko I. Najpoznat pretstavnik na ovaa familija bil knezot Pavle Radenovi koj vo

mladite godini prestojuval na dvorot na Tvrdko I. Imotite na ovaa familija se nao|ale vo isto~na Bosna. Gi zafaale teritoriite od izvorot na rekata Bosna

na istok kon Pra~a, Vlasenica i Olovo so gradot Bora~ se do gorniot tek na

rekata Drina. Kon krajot na XIV-ot vek knezot Pavle ja proiril svojata vlast

i vo Primorjeto, del od Trebiwe, Bilea, Konavje i del od Fatnica. Familijata

Kosa~a se izdignala vo vremeto na Tvrdko I. Osnovite na nejzinata mo gi

postavil poznatiot bosanski vojskovoda~, vojvodata Vlatko Vukovi koj dobil vo novoosvoenite teritorii od Tvrdko golemi zemjini imoti. Mota na

familijata ja izdignal ute povee i znatno gi proiril nejzinite vladeewa naslednikot na Vlatko, negoviot vnuk Sandaj Hrani Kosa~a (1395-1435). Zaedno so prostranite teritorii Sandaj go nasledil od svojot striko i vojvodskoto

dostoinstvo. Vo po~etokot Sandaj Hravi ute kako mlad se potpiral na postariot i poiskusen blagorodnik Hrvoje Vuk~i so kogo se povrazal i

rodninski. Vo 1396 godina Sandaj se oènil so Elena, erkata na Vuk Hrvatini; bratot na Hrvoje Vuk~i. Teritoriite to gi nasledil od svojot

striko, Sandaj Hravi uspeal znatno da gi proiri takato kon krajot na ìvotot negovata feudalna oblast gi zafaala teritoriite od Prijepole,

Plevje i Niki do rekata Cepena na sever. Sandaj igral mnogu va`na uloga vo bosanskata dràva a po smrtta na Hrvoje Vuk~i vo 1416 godina Sandaj stanal

bosanska vrvna figura vo nejzinata istorija. Pokraj ovie tri familii

slabeeweto na centralnata vlsat go iskoristile i drugi bosanski feudalni familii. Takvi bile Radivoeviite vo dolniot tek na rekata Neretva,

Nikoliite vo Popovo pole, Zlatonosoviite i Diniite vo Podrinje no i mnogu drugi koi so tek na vreme bile pot~ineti od pomonite i pokrupnite

familii.

Slabeeweto na centralnata vlast krupnite bosanski feudalci go iskoristile za da zagrabat i del od prihodite to mu pripa|ale na bosanskiot kral. Toa se

160

odnesuvalo prvenstveno na prihodite od carinite no isto taka i prihodite od

zakup na poedini carini i rudnici. Taka vo po~etokot na XV vek prihodite od

Drijevo me|usebno gi delele Hrvoe Vuk~i i Sandaj Hravi a podocna polovina zemal Sandaj a drugata polovina ja delele Radoeviite i Pavloviite. Ako se

znae deka godinata zakupnina za pazarot Drijevo iznesuvala pome|u 3200 i 3600 zlatnici toga stanuva jasno kakov izvor na prihodi pretstavuval ovoj trgovski

punkt.

Prisvojuvaweto na prihodite to porano mu pripa|ale na bosanskiot vladetel, a isto taka i u~estvoto vo trgovijata na mnogumina bosanski feudalci

im ovozmoìlo brzo da se zbogatat. Vode~kite feudalni familii vo Bosna raspolagale so golemi materijalni i finansiski sredstva. Taka na primer vo

nasledstvoto na eden dubrovni~ki velikodostojnik, Marin Kabuì se nalo olovo to mu pripa|alo na knezot Pavle Radenovi vo teìna od 251 975 litri

odnosno okolu 90 000 kg. Krupnite bosanski feudalci samostojno vodele vojni me|u sebe osobeno so Dubrovnik a od druga strana ne u~estvuvale sekoga vo

vojnite to gi vodel bosanskiot kral. Toa jasno govori za silniot proces na opa|awe i decentralizacijata to ja zafatil bosanskata dràva kon krajot na

XIV i vo XV-ot vek.

Nezadovolni od vladeeweto na kralicata Elena Gruba, bosanskite

feudalci ja simnale od prestolot i za kral na Bosna go izbrale Ostoja (1398-

1404) za kogo se smeta deka pripa|al na familijata na Kotromaniite. Vo negovo vreme Bosna se obidela da vodi poaktivna nadvorena politika. Toa se

odnesuva pred se na odnosite so Ungarija i ungarskiot kral Sigismund koj po katastrofalniot poraz od Turcite kaj Nikopol vo golema mera go zagubil

avtoritetot i se naol vo teka situacija. Bosanskite feudalci ja otfrlile vakvata sostojba i obvrskite to i bile nametnati na Bosna so dogovorot od

1394 godina. Pokraj toa Bosna se zameala i vo sudir okolu ungarskiot prestol pome|u Sigismund i Vladislav i pritoa zastanala na stranata na Vladislav.

Obidot na Sigismund da intervenira vo Bosna so cel da gi zadrì poranenite pozicii zavril so neuspeh. Me|utoa nitu neapolskiot kral Vladislav i pokraj

negovoto li~no doa|awe vo Dalmacija vo Zadar vo juli 1403 godina so cel ottamu da go zapo~ne osvojuvaweto na ungarskoto kralstvo ne uspeal da gi ostvari

svoite planovi. Uplaen od nekoi pomali uspesi na kralot Sigismund, Vladislav kon krajot na oktomvri 1403 godina se vratil vo Italija. Prethodno

go nazna~il Hrvoe Vuk~i-najvlijatelniot bosanski feudalec vo toa vreme za

svoj namesnik vo Ungarija, Hrvatska, Dalmacija i Bosna i mu ja dal titulata hercog na Split. Vo me|uvreme dolo do vlouvawe na odnosite pome|u Bosna i

161

Dubrovnik koj vo borbata za ungarskiot prestol zastanal na stranata na Sigismund.

Vo juli 1403 godina vojskata na Ostoja navlegla na teritorijata na Dubrovnik. Za vozvrat dubrov~anite vovele ekonomska blokada na Bosna. Vo vojnata so

Dubrovnik jasno se pokaàlo deka Bosna ne moèla vee da dejstvuva kako celina. Dodeka kralot Ostoja vojuval so Dubrovnik, Hrvoje odrùval dobri

odnosi so republikata a Sandaj Hrani i Pavle Radenovi se odnesuvale kako da ne se vo vojna so Dubrovnik.

Koga stanalo jasno deka kralot Ladislav Neapolski nema sili da zavladee so Ungarija i deka kralot Sigismund gi zajaknal svoite pozicii, kralot Ostoja ja smenil svojata dotogana politika kon Ungarija odnosno se smiril so Sigismund i ja priznal negovata vrhovna vlast. Plaeji se od jakneweto na

ungarskoto vlijanie pogolemiot del od bosanskite feudalci go naputile kralot Ostoja i pominala na stranata na hercogot Hrvoe Vuk~i. Kon sredinata

na maj 1404 godina Ostoj e simnat od bosanskiot prestol i moral da bega vo Ungarija. Na negovo mesto bosanskite feudalci go izbrale za kral sinot na

Tvrdko I, Stefan Tvrdko II (1404-1409). Taka vsunost vo Bosna celosno preovladale protivnicite na ungarskiot kral Sigismund, odnosno triumfirala

politikata na neapolskiot kral Ladislav. Neapolskiot kral prodolìl da gi

daruva svoite privrzanici vo Bosna i toa pred se kralot Tvrdko II i hercogot

Hrvoe Vuk~i koi ostanale dostojni braniteli na negovite pretenzii na ungarskiot prestol. Imaji go vo predvid faktot deka Bosna pretstavuvala

najsilno uporite na negoviot sopernik neapolitanskiot kral Ladislav, kralot Sigismund reil da mu pomogne na izbeganiot kral Ostoja da se vrati na

bosanskiot prestol i da go eliminira otporot na bosanskite feudalci. Vo tek

na povee godini ungarcite prezele voeni pohodi na Bosna no ne postignale nekoj pogolem uspeh. Bile osvoeni nekoi gradovi me|u koi i silnata tvrdina

Bobovac kade bil doveden kralot Ostoja i bila postavena ungarska voena posada. Najteki posledici za Bosna vsunost imal pohodot to bil prezemen

esenta 1408 godina koga bile osvoeni i razrueni povee gradovi a golem broj bosanski feudalci bile likvidirani. Celta na ovaa likvidacija na bosanskite

feudalci bila da se zaplaat ostanatite feudalci i da se nateraat na pokornost.

Uspenite nastapi na Ungarcite gi pokolebale najvlijatelnite bosanski

feudalci da ja prekinat borbata so Ungarcite i da se smirat so kralot Sigismund. Blagodarenie na vakviot razvoj na nastanite kralot Ostoja

povtorno se iska~il na prestolot i vladeel do 1418 godina, a Tvrdko II bil prinuden da ja naputi Bosna. No na ungarska strana ne preminale site

162

bosanski feudalci. Pogolemiot del od feudalcite predvodeni od Sandaj Hravi i Pavle Radenovi bile protiv Ungarija a na nivna strana zastanal duri

i kralot Ostoja. Vo 1410 godina zaedno so Hrvoje Vuk~i, ungarcite zapo~nale napad na Bosna i uspeale da osvojat povee gradovi vo Bosna a nekoi gradovi im

gi predal i samiot Hrvoje Vuk~i. No i pokraj toa otporot na bosanskite feudalci sepak ne bil celosno skren.

Na krajot so izvesno poputawe na dvete strani bil postignat dogovor za sklu~uvawe mir. Uslovite na postignatiot miroven dogovor ne se poznati, no

zna~ajno e deka so nego kone~no zavril periodot na èstoki borbi to

zapo~nale ute kon krajot na XIV vek. Se smeta deka edna od pri~inite dvete strani da se soglasat na sklu~uvawe miroven dogovor bila i se poprisutnata turska opasnost na ovie prostori. Potoa dolo do polarizacija na odnosite

pome|u Hrvoje Vuk~i i kralot Sigismund koj se obidel da ja skri mota na

splitskiot hercog, obvinuvaji go za predavstvo i povrzanost so Turcite. Prvobitnite pqa~kaki pohodi turcite nabrzo gi zamenile so direktno

meawe vo vnatrenite me|ufeudalni sudiri vo Bosna i so tek na vreme stanale mnogu vaèn faktor vo razvojot na nastanite vo Bosna i vo nejzinata

borba protiv Ungarija. Nekoi bosanski feudalci a isto i kralot Ostoja vo me|usebnite sudiri ~estopati barale podrka od Turcite. Tokmu istite sudiri

me|u bosanskite feudalci im ovozmoìle na Turcite da go zajaknat svoeto vlijanie vo Bosna. Turskoto vlijanie vo Bosna porasnalo osobeno po

zavruvaweto na gra|anskata vojna i obnovuvaweto na edinstvoto na Osmanliskata imperija vo 1413 godina.

Letoto narednata godina 1414 vo dogovor so Hrvoje Vuk~i, skopskiot zapovednik Isak beg navlegol vo Bosna i preku teritorijata na Hrvoje prodrel

do okolinata na Zagreb. Zaedno so turcite vo Bosna dool i biviot bosanski

kral Tvrdko II, kogo Hrvoje Vuk~i sakal da go donese na bosanskiot prestol na

mestoto na Ostoja.

Bosna nabrgu stanala arena na voeni sudiri me|u Ungarija i Osmanliskoto

carstvo. Letoto 1415 godina Turcite so nenadeen napad najverojatno vo blizinata na Doboj re~isi ja unitile ungarskata vojska. Ovoj poraz na

Ungarcite imal dalekuse`ni posledici za ostatokot na Bosna i ja izmenil od koren situacijata vo Bosna. Imeno sega bilo re~isi celosno likvidirano

ungarskoto politi~ko vlijanie vo Bosna. Kralot Ostoja i bosanskite feudalci go napadnale ungarskiot kral Sigismund i se smirile so Hrvoje Vuk~i. Za

vozvrat turcite go potvrduvaat Ostoja za kral na bosanskata dràva. Turskoto vlijanie vo Bosna se povee se zacvrstuvalo, a opa|aweto na bosanskata dràva

bilo se poo~igledno. Za toa najmnogu pridonele postojanite vnatreni sudiri

me|u bosanskite feudalci i se poaktivnoto meawe na Turcite vo vnatrenite raboti na Bosna. Bosanskite feudalci re~isi redovno vo svoite me|usebni

163

sudiri gi vikale turskite odredi na pomo, a nekoi od niv vee ja priznale vrhovnata vlast na sultanot.

Hercogot Hrvoje Vuk~i bez somnenie e najkrupnata politi~ka figura vo

bosanskoto kralstvo kon krajot na XIV i po~etokot na XV vek. Po~inal vo 1416

godina a dve godini podocna umrel i kralot Ostoja. Narednite decenii pretstavuvaat period na natamono zabrzano opa|awe na bosanskata dràva. Po

smrtta na kralot Stefan Ostoja za negov naslednik bil izbran sin mu Stefan

Ostoik (1418-1421) a po negovoto kratko vladeewe na bosanskiot prestol

povtorno se iska~il kralot Stefan Tvrdko II (1421-1443). Vo tekot na svoeto

vtoro vladeewe kralot Tvrdko II nastojuval da se pribliì kon Ungarija za da ja

obezbedi podrkata na kralot Sigismund. Vo toa i uspeal. Vo 1427 godina so Ungarija bil sklu~en dogovor so koj Tvrdko II ja priznal vrhovnata vlast na

ungarskiot vladetel. Pokraj toa Tvrdko se obvrzal deka ako umre bez zakonski naslednik bosanskiot prestol e mu go otstapi na ungarskiot grof Herman, test

na Sigismund. Po priklonuvaweto kon Ungarija, Bosna se pretvorila vo arena na postojani voeni sudiri me|u turcite i ungarcite. Vsunost sudbinata na

Bosna sega zavisela od odnosite me|u ovie dve dràvi. Vo istovreme i

bosanskite feudalci gi prodolìle me|usebnite sudiri to ja vlouvale ute povee i onaka tekata situacija vo zemjata. Vo 1435 godina na bosanskata

politi~ka scena se pojavila nova krupna politi~ka figura- vojvodata Stefan Vuk~i Kosa~a (1435-1460) naslednik na strikoto na Sandaj Hravi. Vo

narednite tri decenii kako gospodar na Zahumqe i na okolnite teritorii ovoj krupen bosanski feudalec e igra mnogu va`na politi~ka uloga vo posledniot

period na bosanskata dràva.

-Pa|aweto na Bosna pod turska vlast-

Turskiot pritisok na Bosna od den na den se povee se zgolenuval. Koga vo 1439 godina turcite za prvpat go osvoile Smederevo i go likvidirale srpskoto

despotstvo, Bosna se nala vo golema opasnost i se o~ekuvalo i nea da ja snajde

istata sudbina. Kralot Tvrdko II baral od Venecija dozvola da moè vo slu~aj na opasnost da se zasolni so svojata familija na nejzina teritorija. No Bosna ovojpat bila potedena bideji turcite bile angaìrani vo borbata protiv

Ungarija koja za niv zela nepovolen tek.

Po smrtta na Tvrdko II, feudalcite go donele na prestolot Stefan Toma

(1443-1461) sin na poraneniot kral Ostoja. Spored toa ne bil ispolnet dogovorot za doa|aweto na bosanskiot prestol na Ceqskite grofovi, bideji

grofot Herman umrel pred Tvrdko. Turcite i vojvodata Stepan Vuk~i Kosa~a se obiduvale da go naloàt svojot titenik Radivoe, brat na Stefan Toma.

Pokraj toa izostanala i pomota to mu ja vetile turcite, pa taka Radivoje na

164

krajot bil prinuden da se smiri so brat mu (proletta 1446). Noviot bosanski kral bil porano pataren a po zemaweto na bosanskiot prestol preminal vo

katoli~ka vera. So toa jasno stavil na znaewe deka svojata politika e ja temeli na poddrkata na Ungarija i na rimskata kurija. Eden del od bosanskite

feudalci go sledele primerot na svojot kral i preminale vo katolitvo, no ogromnoto mnozinstvo bosanski feudalci ostanale i natamu privrzanici na

bosanskata crkva, koja i vo ovoj period prodolìla da igra prvostepena uloga

vo bosanskata istorija. Katoli~kata crkva prodolìla i natamu so svoite nastojuvawa da go uniti patarenstvoto vo Bosna.

Preku svoi pratenici i preku dejstvuvawe na redot na Frawevcite

nastojuvala da go zgolemi brojot na katolicite me|u narodot i me|u feudalcite. Pod pritisok na katoli~kata crkva kralot Stefan Toma nabrzo po~nal da gi

progonuva pripadnicite na bosanskata crkva. Verskite sudiri povtorno se razgorele i vo golema mera pridonele za zabrzuvawe na procesot na

natamonoto opa|awe na bosanskata dràva. Vo vremeto na Stefan Toma

dolo do izbuvnuvawe sudir me|u Bosna i srpskoto despotstvo. Sudirot izbuvnal okolu Srebrenica. Do 1449 godina Srebrenica kako vaèn rudarski

centar preminuvala od srpski vo bosanski race i obratno. Za vreme na ovie sudiri me|u Bosna i Srbija okolu Srebrenica dolo do formirawe i

izdvojuvawe na Zahumqe od Bosna kako napolno nezavisna dràva. Velikiot vojvoda Stefan Vuk~i Kosa~a so soglasnost na sultanot vo oktomvri 1448

godina se proglasil za “ hercog od Sveti Sava’’. Po nego ovoj del od bosanskata dràva nabrzo e bide nare~en Hercegovina.

Vo me|uvreme se povee jaknel turskiot pritisok na Bosna. Turcite uspeale

da se utvrdat na najva`nite strategiski punktovi. Vo 1451 godina vo nivna vlast

vo ùpata Vrh Bosna se nao|al Hodidjet. So prezemawe pqa~kaki pohodi, so razni uceni i naloùvawe danoci, Turcite ekonomski ja iscrpuvale bosanskata

dràva pripremaji se za kone~niot udar. Vo vremeto koga turcite bile zafateni so osvojuvaweto na Smederevo, Stefan Toma vo 1459 godina se obidel

da go osvoi silnoto utvrduvawe Hodidjet. Imeno napadot bil odbien od strana na hercogot Stefan Vuk~i Kosa~a. Vnatrenata situacija vo Bosna im odela

vo prilog na turskite osvojuva~ki planovi. Pokraj razedinetite feudalci i naselenieto vo Bosna bilo razedineto na verska osnova i ne bilo podednakvo

zainteresirano za borba protiv Turcite. Za razlika od katolicite i pravoslavnite ìteli na Bosna, patarenite odnosno krstjanite se odnesuvale

indiferentno kon ovaa borba, bideji taa za niv nemala nikakvo prakti~no zna~ewe. Kralot Stefan Toma vo edna prilika baraji pomo od ungarskiot

kral Matja Hordi se àli na neprijatelskiot stav na ,,maniheite,, vo Bosna koi

spored negovoto tvrdewe povee ja sakale turskata otkolku hristijanskata vlast. Po pa|aweto na srpskoto despotstvo pod turska vlast na red dola Bosna.

165

Tamu turcite vee imale formirano svoi bazi vo nekolku silni utvrduvawa, a podrka imale i od feudalcite to ja priznavale nivnata vrhovna vlast i

osobeno od pripadnicite na bosanskata crkva koi bile progonuvani od katoli~kata crkva i od kralskata vlast. Vo po~etokot na 60-te godini na XV vek

za~estile turskite pqa~kaki pohodi vo Bosna i Hercegovina. Vo ovie kriti~ni vremiwa umrel kralot Stefan Toma a na bosanskiot prestol se

iska~il negoviot sin Stefan Tomaevi (1461-1463) nesudeniot srpski despot.

Noviot posleden bosanski kral se obidel da ja sredi situacijata vo zemjata.

Najprvin napravil obid da gi smiri raskaranite bosanski feudalci so cel da ja pripremi to e mo`no podobro odbranata od o~ekuvaniot turski napad. Vo taa smisla bil sklu~en mir i so hercogot Stefan Vuk~i~. No vakvata inicijativa dola premnogu docna i ne moèla nito da izmeni. Sudbinata na bosanskata

dràva vee bila zape~atena. Potpiraji se na pomota od zapad od papata a

osobeno od Ungarija, po sreduvaweto na odnosite so ungarskiot kral Matja Horvin koj bil nezadovolen od negovoto naputawe na Smederevo, Stefan go

otkaàl plaaweto danok na Turcite i ja otfrlil nivnata vrhovna vlast (1462).

Toa bilo povod za sultanot Mehmed II el Fatih vo 1463 godina da prezeme pohod

za osvojuvawe na Bosna. Ostavena sama na sebe bez o~ekuvanata pomo od zapad, Bosna ne bila vo sostojba uspeno d aim se sprotistavi na Osmanliite. Za

kratko vreme Turcite uspeale da go skrat slabiot otpor na Bosancite. Prestolninata Bobovac im se predala na turcite bez borba, a istata sudbina ja

doìveale i mnogu drugi gradovi i tvrdini. Kralot Stefan bil faten i poguben zaedno so golem broj bosanski feudalci. Na toj na~in vo juli 1463 godina bez da

pruì vistinski otpor bila likvidirana bosanskata srednovekovna dràva. Pa|aweto na Bosna pod turska vlast za okolu 20-na godini go nadìveale

teritoriite to gi upravuval hercogot Stefan Vuk~i~ Kosa~a. Po negovata smrt na vlast dool negoviot sin, hercogot Vlatko Kosa~a (1466-1482). Toj

nasledil mala teritorija vo Primorjeto so gradot Novi na vlezot vo Boka

Kotorska. Koga vo po~etokot na 1482 godina turcite go osvoile Novi, pod turska vlast padnala i Hercegovina-posledniot del od bosanskata

srednovekovna dràva.

-Optestvenoto i dràvnoto ureduvawe na Bosna od XII-XV vek-

Spored podatocite od za~uvanite izvori, Bosna gi imala site obele`ja na

patrimonijalna dràva. Celata dràvna teritorija pretstavuvala vladeewe na ,,banot ,, koj vladeel so nea kako so svoja batina, zaedno so ~lenovite na svojata

166

familija. Povelbite so koi banot im podaruval zemja na svoite feudalci redovno gi izdavale i majka mu i brat mu.

Edinstveno vo povelbite to im bile davani na primorskite gradovi,

bosanskiot ban se javuva sam kako vladetel. Soodvetno so patrimonijalniot karakter na bosanskata dràva se popolnuval i bosanskiot prestol. Banot

doa|al na vlast po pat na izbor koj bil ograni~en na ~lenovite na edna familija na koja od damnina i pripa|alo banskoto dostoinstvo. Banovite vo

Bosna ne doa|ale na vlast spored nekoj odnapred utvrden redosled na nasleduvawe. Vo Bosna nikoga ne se spomenuva ute dodeka bil ìv

postoe~kiot vladetel, negoviot odnapred odreden naslednik na prestolot. Za toa koj e go nasledi prestolot po smrtta na banot samostojno reavale

feudalcite osven ako ne povlijaelo vlijanieto od strana, osobeno od Ungarija.

Duri i koga centralnata vlast bila najsilna vladetelot ne bil vo sostojba

odnapred da go nametne za naslednik svojot sin. Taka po smrtta na Tvrdko I bosanskite feudalci go zaobikolile negoviot sin i za kral go izbrale negoviot rodnina Dadia Kotromani. So jakneweto na mota na feudalcite, na

vlastelata se povee doa|alo do izraz i se ~ustvuvalo pravoto na izbor na bosanskata dràva, vo smisla na ~esti promeni na prestolot. Spored voljata na

feudalcite osobeno po smrtta na Tvrdko I, nekoi od vladetelite bile simnuvani od prestolot i zamenuvani so drugi a po izvesno vreme bile povtorno vraani.

Polo`bata na bosanskiot vladetel stanala posigurna i postabilna duri vo poslednite decenii na bosanskata samostojnost (1421-1463). Vo ovoj period pred

se zaradi poizrazeniot pritisok na turcite-osmanlii dolo do smiruvawe na feudalcite. Vlasta na vladetelot vo Bosna bila ograni~ena od dràvniot sobor

koj naj~esto bil narekuvan-Stanak, sbor, cela Bosna i sl.

Za nego prvi podatoci ima vo vremeto na razvieniot feudalizam. Dràvniot sobor go so~inuvale samo feudalcite. Crkvata ne u~estvuvala vo negovata

rabota. Soborot go svikuval vladetelot koj u~estvuval vo negovata rabota zaedno so najbliskite ~lenovi na negovata familija. Me|utoa imalo slu~ai koga

feudalcite se sostanuvale bez vladetelot. Na soborot se reavale site pova`ni dràvni raboti, od domenot na vnatrenata i nadvorenata politika.

Soborot vrel izbor na vladetel i prisustvuval na negovoto krunisuvawe. Pokraj toa na soborot se reavalo i po praaweto za zapo~nuvawe vojna i

sklu~uvawe mir, za sklu~uvaweto dogovori na Bosna so drugi dràvi i drugo.

Organizacijata na dvorot na bosanskata dràva bila re~isi ista so onaa vo

srpskata dràva. Od krajot na XII- ot vek na dvorot postoela kancelarija na

vladetelot kadeto rabotele dijaci ili gramatici-(sekretari). Po proglasuvaweto na kralstvoto so dvorskata kancelarija upravuval logotet a so

167

dràvnata blagajna kaznac koj za vreme na kralstvoto bil imenuvan kako protovestijar. Na bosanskiot dvor postoele i titulite: peharnik, stavilac itn.

Zaradi nedostatok na podatoci ne moè da se dobie pocelosna pretstava za nivnata polo`ba vo dràvata. Vo Bosna nema manastirski povelbi, nitu

zakonski spomenici od tipot na Duanoviot zakonik. Sepak spored nekoi fragmentarni podatoci vo izvorite moè pribli`no da se sogleda polo`bata

na selanite vo bosanskata dràva vo raznite periodi od nejziniot razvitok.

Spored nekoi podatoci duri i vo XV vek se sreavaat homo liber, no sepak so

razvojot i jakneweto na feudalizmot pogolemiot del od selanite vo Bosna

potpadnale pod feudalna zavisnost. Tie mu pripa|ale na vladetelot, na nekoi od feudalcite ili pak na pravoslavnata crkva koi imale svoi imoti vo

perifernite oblasti na dràvata, dodeka bosanskata crkva nemala svoi imoti pa zatoa i nemala zavisni selani.

Selskoto naselenie glavno se delelo na zemjodelci i sto~ari- Vlasi. Vtorite osobeno gi imalo vo Hum, Trebiwe, gornoto te~enie na Drina t.e zapadniot del.

Zaradi nedostatok na podatoci vo izvorite ne moàt da se opredelat obvrskite na selanite kon feudalnite gospodari. Kon krajot na samostojnosta na Bosna,

polo`bata na selanite osobeno se vloila. Glavna pri~ina za toa bile ~estite prodori na turcite to dovelo do zgolemuvawe na obemot na obvrskite na selanite kon feudalnite gospodari. Vo srednovekovna Bosna postoele i robovi. Spored izvornite podatoci robovite so koi se trguvalo osobeno vo primorskite

gradovi-osobeno vo Dubrovnik vo najgolem del poteknuvale od Bosna.

Najgolemiot del od niv bile patareni koi moèle slobodno da bidat prodadeni vo katoli~kite zemji.

-Kulturata vo Bosna od XII do XV vek-

Bosanskata srednovekovna dràva po svojata geografska polo`ba se nao|ala vo triagolnikot pome|u Primorjeto i Moravsko-Vardarskata dolina. Takvata

sostojba imala odredeno vlijanie na razvojot na kulturata vo srednovekovma Bosna. No i pokraj vlijanijata odnadvor osnoven beleg na bosanskata kultura i

davaat avtohtonite kulturni pridobivki sozdadeni na bosanska po~va vo tekot na celiot srednovekoven period. Presvrt vo razvojot na bosanskata

srednovekovna kultura predizvikal ekonomskiot podem i optestveno-

ekonomskite promeni kon sredinata na XIV vek koga bile sozdadeni uslovi za pointenziven kulturen razvoj. Vidno mesto vo bosanskata kultura zazela

knièvnosta koja se razvila duri po primaweto na hristijanstvoto. Toga bile sozdadeni povolni uslovi za koristewe na pridobivkite na Kiril i Metodij i

168

nivnite u~enici. Od X-XII vek vo Bosna istovreme vo upotreba bile i kirilicata i glagolicata. Toa se gleda od najstarite bosanski piuvani

spomenici od krajot na XII- ot vek. Tuka spa|aat poznatata povelba na banot Kulin od 1189 godina napiana na kirilica; izvadok od delata apostolski

napian na glagolica. Od ostanatite crkovni dela: evangelija, psaltiri, poslanija i sli~no za~uvani glavno vo fragmenti istotaka se nao|aat tragi od

glagolski tekstovi. Tuka spa|aat Mostarskoto, Batalovoto, Nikolovoto

evangelie i drugi spomenici od XIV-vek. Site tie se piuvani na kirilica no vo

pogolem del se piuvani vo glagolski originali. Ista e situacijata i so

rakopisite od XV vek kakvi to se evangelieto na krstjaninot Hval napiano

za hercogot Hrvoje Vuk~i~, potoa âjni~koto evangelie od koi nekolku redovi se napiani so glagolica i drugi.

Ne se znae dali vo srednovekovna Bosna postoele knièvni dela od

tipot na starite srpski biografii, letopisi, rodoslovi i sl. Zaradi posebnite uslovi vo koi se razvivala bosanskata pismenost i knièvnost, vo jazikot na

bosanskite knièvni spomenici se za~uvani tragi od ìviot naroden jazik vo mnogu pogolem obem otkolku to e toa slu~aj so srednovekovnata srpska dràva.

Vo oblasta na umetnosta za~uvani se mal broj spomenici od preslovenskiot period. Tuka pred se spa|aat za~uvanite osnovi na ranohristijanskiot period vo

Zenica i Dubrava (VI vek). Od krajot na XII do XV vek za bosanskite i humskite patareni se izrabotuvale na pergament iluminirani rakopisi so minijaturi od

koi najubavi se onie od XV vek. Me|u niv treba da se spomenat minijaturite na poznatiot rakopis na Hval- napian so kirilica i Sre~kovi~evoto evangelie,

a od glagolskiot najpoznat e Misalot na hercogot Hrvoje Vuk~i~. Inicijalite,

ornamentite i minijaturite gi izrabotil dalmatinski majstor pod vlijanie na majstorite od Toskana.

Neprijatelskiot stav na patarenite kon bosanskite hramovi i preku likovni ostvaruvawa i so celiot sjaj na hristijanskiot kult ne dozvoluval da se razvijat

estetskite tradicii. Poradi triumfot na bosanskite patareni od 40-te godini

na XIII vek prestanala sekakva aktivnost na poleto na crkovnata arhitektura a

bilo urnato i se ona to prethodno bilo izgradeno. Taka propadnale skromnite hramovi na banot Kulin to gi podignale dominikanskite misioneri. Koga kon

sredinata na XIV vek bila obnovena misionerskata dejnost, razorenite hramovi zapo~nale da se obnovuvaat. Sepak crkovnata arhitektura ne pretstavuva nekoe

posebno obele`je na srednovekovna Bosna. Glavno obele`je se t.n steci- nadgrobni kamewa. Poradi niv Bosna vo istorijata na srednovekovnata kultura

zazema posebno mesto i e poznata kako ,,zemja na stecite,,. I denes na irokata

teritorija na bosanskata teritorija ima iljadnici kameni blokovi.

169

I pokraj site napori sovremenata nauka seute nema precizni odgovori na mnogu praawa vo vrska so ovie spomenici. Tie se mnogu ednostavni. Samo mal

del od onie to se za~uvani imaat ornamenti a sosema mal del od niv imaat vreàni natpisi koi pribli`no odreduvaat koga e izraboten spomenikot.

Spored doseganite soznanija se smeta deka najstari hronoloki odredeni steci se onie to se nao|aat vo sostav na nekropolata vo Zgo|~a blizu Visoko.

Stecite se ukraseni so dosta rastitelni ornamenti kako i sceni od lov,

kowanici i sli~no a na eden od niv e vreàno imeto na Stepan. Se smeta deka

ovde se nao|a grobot na banot Stepan I Kotromani. Site ostanati steci

zaostanuvaat po svoite vrednosti zad spomenicite vo Zgo|~a. Najgolem del od

spomenicite poteknuvaat od XV i XVI vek. Kon krajot na XIX vek bilo izneseno mislewe deka stecite bile grobovi na bogomilite. Me|utoa denes vrz osnova na natpisite so sigurnost se znae deka stecite bile postavuvani i na grobovite na

krstjanite no i na ~lenovite na bosanskata crkovna hierarhija a isto taka i na grobovite na pripadnicite na ,,pravovernite,, hristijani. Spored natpisot na

eden tekst tuka bil grobot na maòt to pripa|al na ,,pravata vera rimska,,. Eden del od stecite se nao|aat okolu crkvite to govori protiv nivnata

bogomilska teza.

Sepak ne smee da se izgubi od predvid faktot deka ovoj vid spomenici se

za~uvani vo onoj del od Bosna kadeto najmnogu bila rasprostraneta bosanskata patarenska crkva. Od srednovekovnata arhitektura za~uvani se ostatoci od

golem broj utvrdeni gradovi : Po~iteq na rekata Neretva, Sokolac i Jajce koi gi podignal hercogot Hrvoje Vuk~i~ potoa Stjepangrad, Klu~ itn.

-Albanija vo sredniot vek-(XI-XV vek)-

=Izvori=

Odamna e voo~eno deka bogatata i razviena vizantiska istoriografija, pa i

knièvnosta voopto, pretstavuvaat vistinska riznica so podatoci za narodite koi vo tekot na sredniot vek ìveele na prostranstvata na Balkanskiot

poluostrov. Bez podatocite od vizantiskite izvori bi ostanale nepoznati mnogu va`ni nastani i pojavi vo nivnata srednovekovna istorija. Me|u narodite

koi vo sredniot vek ìveele na Balkanskiot poluostrov se nao|aat i Albancite, pa vizantiskite izvori davaat brojni izvestuvawa za niv, neophodni

za sledewe i razbirawe na nivnata srednovekovna istorija. Pritoa interesno e

da se napomene deka vizantiskite izvori ne zboruvaat za naseluvaweto na Albancite na denenite teritorii na dràvite od nekogana Jugoslavija. Tie

170

zboruvaat samo za dijasporata na Albancite kon jug i jugoistok, kon kraevite na kontinentalna Grcija (Tesalija, Epir, Akarnanija, Etolija i Peloponez).

Prvite vesti za Albancite vo istoriskite izvori gi dava vizantiskiot

istori~ar Mihailo Atalijat koj gi opial sredinite decenii na XI vek (1034-1079). Opiuvaji gi nastanite vo ju`na Italija posle smenata na Georgij

Manijakis, proslaveniot general i pobednik nad Arabjanite (1038),

istori~arot naveduva deka izbuvnala pobuna vo ovie kraevi; bideji protiv carstvoto vostanale Albanite i Latinite koi porano bile ne samo sojuznici na

Romeite, tuku i od ista vera i dràvnost so niv. Mihailo Atalijat naveduva deka vo 1042 godina Georgij Manijakis povtorno otiol vo Italija i krenal

vostanie protiv carot Konstantin IX Monomah, imaji pokraj sebe vojska od Romei i Albanci. Ponatamu Atalijat naveduva deka Arbanitite ili Albancite

so odredi na Bugari i Grci ja so~inuvale vojskata na uzurpatorot Nikifor Vasilakij koj vo 1078 godina trgnal od Dra~ vo voen pohod protiv gradot Solun.

Vesti za oblasta Arbanon i Arvanitite nao|ame vo deloto na carskata

princeza Ana Komnina koja iscrpno go opiuva vladeeweto na svojot tatko

Aleksij I (1081-1118). Tie vesti se vo sklop na opiuvaweto na borbite na vizantiskiot imperator Aleksij protiv Normanite vo zalivot na Dra~. Ana Komnina izvestuva deka Robert Gviskard so svoite normanski oklopnici od

site strani bil voznemiruvan od napadite na Arbanite i Dalmatite koi protiv

nego gi upatil zetskiot vladetel Konstantin Bodin. Vrz osnova na podatocite to gi dava Ana Komnina istori~arite se obidele barem pribli`no da gi

odredat granicite na oblasta Arbanon pri krajot na XI i po~etokot na XII vek. Za Ana Komnina i nejziniot soprug istori~arot Nikifor Vrienij, Dra~ bil

metropola ili grad na Ilirik. Trgnuvaji od vakvite soznanija, istori~arite oblasta Arbanon ja baraat vo vnatrenosta na denena Albanija. Veruvale deka

se prostirala od Debar kon zapad do tvrdinata Petrela, koja leèla isto~no od Dra~ na rekata Erzen. Vo pravec sever-jug oblasta Arbanon se prostirala

pome|u rekite Mat i [kumba, to zna~i bila ograni~ena na ridestite kraevi na_vnatrena_Albanija.

Interesno e deka niz celiot XII vek vizantiskite izvori ne davaat podatoci za oblasta Arbanon, nitu za nejzinoto naselenie. Me|utoa poznatiot dogovor za

podelba na osvoenata vizantiska teritorija Partitio Romaniae naveduva deka

mleta~kite imoti treba da gi opfaaat provintium Dirrachii et Arbani cum

chartularatis de Glavinica et de Vagenetia, to pokaùva deka vo 1204 godina isto

kako i pri krajot na XI vek, oblasta Arbanon bila isto~no od Dra~. Pri krajot

na XII-ot i vo prvite decenii na XIII vek vo vnatrenosta na Albanija so sedite vo Kroja vladeela albanskata feudalna familija na arhontot Progon so

171

sinovite Dimitrij i \ino. Prviot od sinovite bil vo rodninski vrski so srpskata srednovekovna dinastija na Nemawiite bideji bil ènet so erkata

na Stefan Nemawi i vizantiska princeza Evdokija, bideji taa bila vnuka na

imperatorot Aleksij III Angel. Progon ja iskoristil slabosta na vizantiskata

centralna vlast pri krajot na XII vek i so titulata magnus arhont se odvoil kako samostoen feudalen gospodar.

Ne se znae to se slu~ilo so ovaa blagorodni~ka familija od albansko poteklo koja imala vlast nad Arbanon vo burnite godini pred êtvrtiot

krstonosen pohod i propasta na Carstvoto (1204). Vo prvite decenii na XIII vek vo vnatrenosta na Albanija se sudirale interesite na razni vladeteli i

dràvi izrasnati na bivata vizantiska teritorija i onie vo sosedstvoto

(Epir, Nikeja, Venecija, Srbija, Bugarija). Nikejskiot vladetel Jovan III Vatac

(1222-1254) po zazemaweto na gradot Solun (krajot na 1246 godina) se obidel da ja proiri nikejskata vlast kon zapad i severozapad. Prezimuvaji vo tvrdinata

Ostrovo vo 1253/54 godina kaj nego so vojska pristignal i Golem so vojska od kraevite na Alvanon koi dotoga se nao|al vo slu`ba na epirskiot vladetel.

Georgij Akropolit vaèn istoriski izvor za istorijata na Albanija naglasuva deka Golem bil oènet so vnukata na nikejskata carica Irina.

Sprema dogovorot koj epirskiot vladetel Mihail II Angel go sklu~il so

nikejskiot car (1252-3) mu gi predal tvrdinite Prilep, Veles, kako i Kroja vo

Alvanon. Ponatamu Georgij Akropolit izvestuva deka plemeto na Alvanitite nabrzo ja promenilo stranata i povtorno mu prilo na epirskiot vladetel

Mihail II Angel. Zasluùva da se napomene deka istiot nikejski istori~ar iznesuva ute nekolku drugi va`ni podatoci za oblasta Albanon.

Mnogu vaèn izvor za istorijata na Albancite vo sredniot vek e i Georgij

Pahimer. Vo istoriskiot trud na Georgij Pahimer, Albancite se nare~eni so arhai~noto ime Iliri, to sosema odgovara na manirot na mnogubrojnite

vizantiski istori~ari, pa i u~eniot Pahimer. Zasluùva da se napomene deka Georgij Pahimer na nekolku mesta dosta opirno zboruva za Ilirite odnosno

Albancite. Vo opisot na dol`nostite i zada~ite koi Mihailo VIII Paleolog (1262) im gi dodelil na svoite braa se opiuva kako despotot Jovan se upatil

na zapad so armija od isto~ni trupi zaedno so odred na Skiti i so taa vojska trebalo da gi napadne Ilirite i Tribalite. Ponatamu Pahimer dal mnogu

zna~ajni podatoci za katastrofalniot zemjotres to go pogodil Dra~ i do temel go razurnal osven akropolot. Toga okolnite ìteli trgnale so vili i

kopa~i da gi spasuvaat preìveanite, a ute povee da go opqa~kaat

bogatstvoto koe gi ~ekalo. Otkako sobrale golema koli~ina zlato, Albancite i sosedite go naputile opustoeniot grad. Albancite ìveele vo prijatelstvo

172

so Karlo Anùjski eden od najogor~enite neprijateli na Vizantiskoto carstvo so kogo to sklu~ile dogovor.

Zna~ajni vesti za Albancite dava Jovan Kantakuzin, car i istori~ar koj so

svoeto pero gi opial va`nite nastani od prvata polovina na XIV vek (1320-

1354). Carot Andronik III Paleolog vo 1328 godina vo ekot na voenite operacii vo Makedonija prestojuval vo Ohrid, kade ja primal ponudata i pokornosta na albanskite nomadi koi ìveele na teritorijata na Devol i Kolonija, kako i vo

blizinata na Ohrid. Jovan Kantakuzin ja opiuva i negovata golema voena ekspedicija protiv Albancite, posledniot pohod na eden vizantiski imperator

vo toj pravec. Imeno Albancite ne se pridrùvale do postignatiot dogovor i gi napadnale i opqa~kale teritoriite okolu Valagrita i Kanina, va`ni gradovi

od koi prviot se nao|al ju`no od sredniot tek na rekata Devol, a vtoriot jugoisto~no od Valona. Potoa Albancite gi napadnale i osvoile tvrdinite

Skreparion, Klisura i Timorion. Zatoa vo 1338 godina bila podgotvena voena ekspedicija protiv albanskite plemiwa. Me|utoa carot procenil deka

vizantiskata kowanica nema da moè efikasno da dejstvuva protiv Albancite

koi ìveele vo planinite i mnogu lesno moèle da se sokrijat na planinskite vrvovi koi bile nepristapni za kowanicata. Zatoa koristeji ja starata

isprobana vizantiska diplomatija se obratil za pomo do selxu~kiot emir Umur, gospodarot na Smirna baraji od nego peadija koja bi moèla uspeno

da se bori vo planinskite predeli na Albanija. Umur mu ispratil odred od 2 000 peaci prekaleni vo borbite koi pristignale vo Tesalija. Ottamu zaedno so

vizantiskata armija predvodena li~no od imperatorot se upatile vo Albanija i se ulogorile vo Berat. Albancite ne se povlekle vo planinite, o~ekuvaji

protiv niv da trgne tekata vizantiska kowanica. Turskite peaci,

sojuznicite na Andronik III Paleolog spored negovite o~ekuvawa vo celost ja

realizirale postavenata zada~a. Do noze gi pregazile Albancite, zarobile i mnogu èni i deca kako i golem plen od dobitok.

Vizantiskite izvori od XIV-ot vek zboruvaat i za dijasporata na Albancite koja od planinskite predeli na vnatrena Albanija zapo~nale da migriraat kon jug i jugoistok. Osobeno interesni podatoci vo toj pogled dava Laonik

Halkokondil vizantiski istori~ar od poslednite decenii na carstvoto. Toj izvestuva za prodorot na Albancite vo Akarnanija predvodeni od nivniot voen

poglavar Spat, opian kako hrabar i sposoben lider.Otkako ja zaposednale zemjata i gi porobile ìtelite koi gi zateknale vo poliwata, Albancite

trgnale protiv gradot Arta, osvojuvaji ja celata zemja i nikomu ne davaji mu

mir. Me|utoa prvite vesti za prodorot na Albancite vo Tesalija gi dava pro~ueniot izvetaj na Venecijanecot Marin Sanudo Tor~eli napian vo 1325

173

godina kade se veli deka Bog kako ~uma gi pratil Albancite protiv Tesalija kade tie opqa~kale se to Kataloncite i Romeite drèle nadvor od gradovite.

Vtorite so site sili se obidele da gi vratat albanskite plemiwa preku granicata na Tesalija no vo toa ne uspeale.

Spored podatocite od Janinskata hronika vo Janina se zasolnile

mnogu lu|e od tvrdinata Vagenicija koi begaji od Albancite, spas pobarale zad sigurnite yidini na ovoj grad. Potoa ìtelite na gradot pobarale pomo od

Simeon Paleolog baraji od nego da im isprati gospodar i vladetel. Odgovaraji pozitivno na ovaa molba toj vo 1367 godina im go ispratil svojot

zet Toma Prequbovi koj so svoite lu|e re~isi dve decenii vladeel so Janina (do krajot na 1384). Periodot na vladeeweto na Toma Prequbovi bil ispolnet

so postojani borbi so albanskite plemiwa Mazaraki i Malakasi koi pod vodstvo na plemenskite stareini od rodot Qoa (do 1373) a potoa i Buja se

obiduvale da ja osvojat Janina. Zaradi pobedite nad Albancite i krajno

suroviot tretman to go primenuval nad zarobenicite, Toma Prequbovi od nepoznatiot avtor na Janinskata hronika go dobil epitetot Albanoubiec

(Αλβανοκτονος).

Slednata zna~ajna etapa od dijasporata na Albancite se odnesuva na naseluvaweto na Peloponez kadeto se zadràle nekolku vekovi. Prvite

sigurni podatoci za albanskata kolonizacija na poluostrovot Peloponez gi

dava govorot na carot Manojlo II Paleolog posveten na brat mu Teodor I koj se do

smrtta upravuval so vizantiskite posedi vo Moreja. Toj naglasuva deka vo vremeto na despotovite sudiri so Venecijancite ( okolu 1394) Ilirite t.e

Albancite gi ponudile svoite uslugi. Gi imalo nekolku desetici iljadi i so svoite èni i deca pristignale vo Korint kade izgradile kolibi ili pak gi

rasposlale svoite atori. Ovdeka se opiani i mnogu osobini na Albancite i nivnite obi~ai. Od Albancite ne bile pobarani zalo`nici nitu pak bil potpian bilo kakov dokument za po~ituvawe na dogovorot, bideji dadeniot

zbor kaj niv (besa) bil povee od dovolen. Za Albancite doverlivite lu|e na despotot Teodor istaknale deka gi krasat tri va`ni osobini: vernost, hrabrost

i vetina vo borbite i ga|aweto. Doselenite Albanci bile ne samo dobri vojnici tuku i vredni rabotnici koi gi se~ele umite zaradi dobivawe novi

obrabotlivi povrini, a osven toa gi zaìveale naputenite i iselenite kraevi.

Sosema sprotivno na ovie izvori podatocite na drugite dvajca vizantiski

istori~ari od docnovizantiskata epoha zboruvaat za Albancite vo najloa konotacija. Edniot od niv Georgij Skolarij Albancite odnosno Ilirite gi

narekuva podol narod baraji spas od niv preku molitvi upateni kon Boga.

174

Vtoriot istori~ar Georgij Sfrances veli deka Albancite se najloiot i najneverniot narod koj dvapati nedelno preminuval od eden gospodar na drug.

Moème da zaklu~ime deka vizantiskite izvori koi po~nuvaji od prvite

spomenuvawa na Albancite vo XI vek pa zaklu~no se do XV- ot vek, naveduvaat

edna va`na karakteristika. Tie gi naveduvaat Albancite kako nomadi-sto~ari koi ìveele nadvor od gradovite. Preku letoto so svoite stada prestojuvale na

visokite planinski pasita a zimskiot period se sputale vo toplite ramni~arski dolini i kotlini.

Ponatamu Albancite iako vo mnogu pomal obem se spomenuvaat i vo

ju`noslovenskite izvori. Toa e prirodno bideji Albancite i Ju`nite Sloveni zastapeni so golem broj plemiwa i grupi, se sretnale, ednite kako pretstavnici

na ostatocite od anti~kiot svet, drugite kako pretstavnici na novite doselenici.

-Albanija i Albancite do XII vek-

Teritorijata na Albanija vo sredniot vek nemala to~no opredeleni

politi~ki granici. Pri~inata za toa bila to albanskite plemiwa ne se obedinile vo edinstvena teritorijalna politi~ka zaednica. Vo ovoj vremenski

period na ovaa teritorija egzistirale okolu 13 plemenski politi~ki zaednici

koi funkcionirale na principot na plemenska demokratija so hierarhiska postavenost i postoewe na plemenski zakoni. Glavno nivnata teritorija se

prostirala od isto~niot breg na Jadranskoto more do rekite Vojusa, Devol, [kumba, Mati se do Drim i ustieto na Bojana. Vo raniot sreden vek

geografskiot poim za Albanija bil reonot na gradot Kroja koj se nao|al do Dra~. Vo rimskiot period ovde ìveelo ilirskoto pleme Albani ili Arbani

koi se spomenuvaat od II vek od n.e.

Od podelbata na Rimskoto carstvo, Albanija nominalno i pripadnala na

Vizantija (395) ili Isto~noto Rimsko carstvo. Vo V i VI-ot na Balkanot zapo~nal procesot na slovenskata kolonizacija. Teritorijata na Albanija

poradi geografskata konfiguracija na terenot ne bila mnogu zasegnata so slovenskite naleti. Vizantiskite izvori od toj vremenski period izvestuvaat

za eden golem pqa~kaki napad na slovenskite plemiwa na gradot Toper (548)

koj bil zazemen i razurnat a del od slovenskite odredi prodrele duri do gradot Dra~ so okolinata. Blagodarenie na svojata mestopolo`ba koja bila podaleku

175

od glavnite pravci na slovenskata invazija, bilo za~uvano osnovnoto jadro na naselenieto od koe vo tekot na povee vekovi preku dolgotraen process e se

sozdade albanskiot narod. Toj bil produkt od meaweto na povee starosedelski plemiwa: Iliri, Grci, Romani so novite slovenski doselenici i

vizantiskite kolonisti. Za da ja za~uva ovaa teritorija posebno strateki mnogu zna~ajnoto pristanite Dra~ koe pretstavuvalo ,,~uvar i vlezna porta''

kon zapadniot Balkan, Vizantija okolu 850 godina ja formirala Dra~kata tema.

Me|utoa ovaa voeno-upravna organizacija bila efektivna samo na krajbre`niot pojas bideji se pogolemo vlijanie na Albanija zapo~nalo da ima Prvoto

bugarsko carstvo (681-971) koe svojata mo ja steknalo za vreme vladeeweto na kanot Krum (803-814). Od ovoj period zapo~nuvaat i bugarskite prodori i

osvojuva~ki pohodi kon zapad vklu~itelno i Albanija. Bugarskiot kan Presijan okolu 851 godina gi osvoil Ohrid i Devol (vizantisko utvrduvawe i sedite na

eparhijata Deabolis). Knezot Boris I (852-889) go zazemal Berat i krajbre`jeto severno od Valona, a carot Simeon (893-927) zavladeal re~isi so cela ju`na

Albanija. Se smeta deka vo periodot pome|u 893-896 godina osvoil 30 gradovi i utvrduvawa vo Dra~kata tema me|u koi verojatno i Skadar. Me|utoa i pokraj

site napori ne uspeal da go zazeme izvonredno utvrdeniot Dra~. Po formiraweto na novata dr`avna tvorba na ovie prostori- Samoilovata

srednovekovna dr`ava (976-1018) ~ie sedite se nao|alo vo gradot Ohrid vo ramkite na osvojuva~kite pohodi to gi prezemal Samuil bil osvoen i gradot Dra~. Posle smrtta na carot Samuil makedonskoto srednovekovno carstvo

mnogu brzo se raspadnalo. Samoiloviot naslednik Gavril Radomir bil ubien od negoviot rodnina Jovan Vladislav koj i samiot vo 1018 godina zaginal pod

yidinite na Dra~ obiduvaji se da go osvoi gradot. Vo blizinata na Berat istata godina se vodela poslednata bitka pome|u ostatocite na Samoilovata vojska i

vizantiskite trupi. Posle toa Albanija bila vklu~ena vo ramkite na Vizantija. Iako site ovie nastani se odigrale na teritorijata na denena Albanija, tie za

albanskata istorija nemaat nikakvo zna~ewe. Dolgo vreme posle unituvaweto na Samoilovoto carstvo Albancite za prv pat stapuvaat na istoriskata scena.

Vizantiskiot istori~ar Mihailo Atalijat vo svojata istoriska hronika koja go

obrabotuva periodot od 1034 do 1079 godina gi spomenuva ,,Arvanite" pri to bez somnenie misli na Albancite. Ova nivno prvo pojavuvawe vo istoriskite

izvori se doveduva vo vrska so buntot na Georgij Manijakis od 1043 godina protiv vizantiskata centralna vlast kade to na negova strana kako sojuznici

se borele albanskite plemiwa. Tie u~estvuvale i vo vostanieto na strategot na Dra~kata tema Nikifor Vasilakij koj kako pretendent na vizantiskiot prestol

vo 1078 godina se krenal protiv centralnata vlast vo Konstantinopol. Od toa vreme Arvanite vo kontekst na voenite pohodi se po~esto se pojavuvale vo

vizantiskite hroniki. Vo latinskite izvori od XIV vek tie bile narekuvani

176

Albanesi ili Arbanezi a Turcite gi narekuvale Atnavut ili Arnavutlar to

bez somnenie vodi poteklo od gr~kiot naziv Αρβαυιται.

Denes voobi~aeniot naziv za Albancite, odnosno Albanija shqiptar,

Shqipёria e od ponov datum. Se smeta deka nazivot kiptar zna~i orel a

naselenieto orli t.e planinski ìteli. Ovoj izraz duri od XIX vek kako

nacionalno ime vlegol vo upotreba kaj Albancite bideji vo prethodnite vekovi tie sebesi se narekuvale Albanci, Arberijci (Arbrei) a dràvata

Albanija, Arberija itn. Vo 70-te godini na XI vek nad vizantiskiot horizont se nadvisnala normanskata opasnost koja doa|ala od ju`na Italija. Vo 1071 godina

so osvojuvaweto na Bari padnalo i poslednoto vizantisko uporite a so zazemaweto na Palermo bilo zavreno zazemaweto na arapska Sicilija. Robert

Gviskard i negovite lu|e svoite osvojuva~ki planovi gi naso~ile kon istok, kadeto glavnata cel im bila ni povee ni pomalku tuku zazemawe na Vizantija.

Zatoa tie zapo~nale so obemni voeni pripremi i manevri za pretstojnata voena kampawa. Vizantija vo ovoj vremenski period se nao|ala vo mnogu loa

pozicija. Vo vizantiskite posedi na Balkanot besneele buntovi na porobenite narodi, Pe~enezite napa|ale na Trakija a posle katastrofalniot vizantiski

poraz kaj Mancikert vo blizinata na ezeroto Van, Turcite-Selxuci go zazele

isto~niot del od Mala Azija. Vo istovreme imalo èstoki borbi za carskiot tron vo Carigrad na koj pretendirale povee kandidati. Ovaa situacija i toa

kako im odela vo prilog na normanskite osvojuva~ki planovi. Otkako temelno gi zavrile site voeni podgotovki Normanite ja zapo~nale planiranata

invazija na Vizantiskoto carstvo. Najprvin kako prethodnica vo Albanija normanskiot voda~ Robert Gviskard go ispratil svojot sin Boemund Tarentski

koj vo mart 1081 godina se istovaril vo Valona koja ja zazel zaedno so nekoi drugi strateki mesta. Vo maj Robert Gviskard so glavninata od vojskata i

voenite opsadni maini trgnal kon Valona. Najprvin go zazel va`niot ostrov Krf a potoa se upatil kon Dra~. Vo istovreme kon Dra~ se pribliùvala

kopnenata vojska predvodena od Robert Gviskard. Spored sooptenijata na izvorite, vee na 17 juni normanskata flota go blokirala pristapot na Dra~ od

moreto, dodeka istovremeno Boemund so peadijata go opsednal gradot od

kopnoto. Noviot vizantiski car Aleksij I Komnin se obidel da go oslobodi Dra~ od kopneniot del me|utoa vo reava~kiot sudir pred Dra~ na 18 oktomvri

1081 godina doìveal katastrofalen poraz. Normanite go zazele Dra~ vo 1082 godina a potoa prodolìle so osvojuvawata kon ju`na Albanija i jugozapadna

Makedonija. Vojnata prodolìla se do 1085 godina i zavrila so poraz na Normanite i nivno povlekuvawe vo Italija. So toa zavril prviot normanski

obid da se zazeme Albanija a ottamu i celata vizantiska imperija. Neuspeno zavril i vtoriot normanski pohod od 1107/08 godina koj go predvodel Boemund

Tarentski.

177

-Hristijanizacijata na Albanija i obrazuvawe na crkovni zaednici-

Prostorot na Albanija dva pati doìveal hristijanizacija kako to bilo slu~aj so najgolemiot del od ju`na Evropa. Prvata hristijanizacija se

odvivala ute pod rimska vlast i najprvin go opfaala samo krajbre`niot

pojas: Dra~ ute vo 58 godina pred Hristos stanal episkopija. Odovde vo IV i

VIII-ot vek bila vrena hristijanizacija kon vnatrenosta na zemjata. Pred prezemaweto na zemjata od strana na Slovenite, na teritorijata na denena

Albanija postoele slednive biskupii: Skadar, Sard, Qe, Skampa, Amatija, Apolonija, Bilis i Valona. Slovenskoto osvojuvawe (okolu 600 godina) vo

golema mera ja unitilo postoe~kata crkovna organizacija i barem vo vnatrenosta doprinela za povtorna restavracija na paganstvoto.

Taka vnatrenosta na Albanija po vtor pat morala da bide hristijanizirana i toa od vizantiskata tema Dra~ i vee hristijaniziranoto

Prvo bugarsko carstvo. Pozanato e deka so ovoj process na hristijanizacija bile opfateni i predcite na denenite Albanci koi vo vremeto na

pojavuvaweto na istoriskite izvori za niv od XI vek vee bile hristijani. Me|utoa ne postojat piuvani zapisi za hristijanizacijata na Albancite. Na

osnova na crkovnata terminologija vo albanskiot jazik, inaku glavno pozajmeni od latinskiot moè da se pretpostavi deka hristijanizacijata doa|ala od

romaniziranite gradovi dol` bregot. Posle podelbata na Rimskoto carstvo vo

395 godina, Albanija politi~ki potpa|a pod vlijanieto na Vizantija dodeka vo crkovniot ìvot i ponatamu ostanala pod jurisdikcija na Rim se do 732 godina

koga i vo taa oblast preovladealo vlijanieto na Carigrad. Posle podelbata na crkvata vo 1054 godina na Isto~na ortodoksna ili Pravoslavna i Zapadna ili

Katoli~ka crkva, Albanija se nala vo zonata na interesi i na Zapadnata i na Isto~nata crkva. Severna Albanija do gradot Dra~ blagodarenie na

misionerskite aktivnosti pred se redot na benediktincite , povtorno i pripadnala na Zapadnata crkva. Me|utoa zemjata i vo crkoven i vo kulturen

pogled ostanala grani~na linija vo vistinska smisla na zborot. Teritoriite ju`no od Dra~ bile pod vizantisko vlijanie. Borbata pome|u papskata vlast i

Vizantija vo Albanija, sepak ne bila mnogu ostro izrazena. Pogolemiot del od naselenieto kako voopto da ne bilo svesno za razlikite pome|u tie dve

hristijanski crkvi. Dominantna i odlu~uva~ka uloga vo toa imalo toa to

gradskoto naselenie bilo etni~ki mnogu izmeano a na selo mnogu povee se cenele plemenskata pripadnost vo odnos na religiskata. Albanskite feudalci

178

ne se mislele mnogu koga trebalo da ja promenat veroispovedta sekoga koga smetale deka toa e potrebno poradi politi~kiot sklop na nastanite.

-Kanonot na Duka|inite-

Za da se razberat to podobro obi~aite i na~inot na ìvot na albanskite

plemiwa od planinite potrebno e da se kaè i zbor-dva za funkcioniraweto na nivnata plemenska organizacija. Bideji nemalo vlijanie od strana,

plemenskoto optestvo funkcioniralo spored sopstveni zakoni. Soìvotot funkcioniral spored normite na nepianoto obi~ajno pravo, koe ne bilo

nu`no isto za site plemiwa , no sepak imalo ista osnova. Po severnoalbanskite

predanija ovaa osnova se vikala Zakonot na Lek Duka|ini (Kanun i Lek

Dukagjinit).

Ovoj kodeks bil vistinski ustav vo tekot na mnogu vekovi se do Vtorata

svetska vojna. Prenesuvan usmeno, od koleno na koleno, to~en, bezmilosen, totalen, toj vo sebe go sodrèl siot ~ove~ki ìvot i seta ~ove~ka smrt,

odreduvaji rigorozno se, od pravilata kako se sluèlo kafeto, ~ie nepo~ituvawe moèlo da predizvika smrtni neprijatelstva, pa se do paleweto

na cela edna pokraina zaradi kazna. Zakonikot sodrèl vkupno 1263 ~lenovi i

bil objaven vo 1926 godina od svetenikot [tjefan \e~ovi, vo negovoto monumentalno delo ,,Kanonot na Lek Duka|ini,,.

Za site odluki koi se odnesuvale na celoto pleme ili na povee plemiwa bil svikuvan plemenskiot zbor kuvend. Na nego zadolìtelno moral da

prisustvuva po eden maki ~len od sekoe semejstvo. Kuvendot se svikuval dvapati godino, obi~no vo prolet i leto, koga stokata se terala na

planinskite pasita ili se vraala.

Osnovna edinica na albanskoto plemensko optestvo bilo domainstvoto

ili golemoto semejstvo shtёpi na ~ie ~elo se nao|al tatkoto na semejstvoto zoti

e shtёpis so najiroki ovlastuvawa. Toj imal vlast nad site ~lenovi na

semejstvoto i dobrata. Upravuval so finansiite i raspolagal so imotot i zemjiteto koi ne mu pripa|ale nemu tuku na domainstvoto vo celina. Dokolku

se pokaèl nesposoben za funkcijata bil smenuvan od ostanatite maki ~lenovi na semejstvoto.

Slednata edinica po golemina vo plemenskata zaednica bilo bratstvoto

(vёllazёni). Toa se sostoelo od povee domainstva me|usebno povrzani so

179

rodninski vrski, i tie zaedni~ki gi koristele pasitata i umite. Pome|u niv postoela tesna povrzanost.

Pogolemo od bratstvoto bilo plemeto (fis). Pripadnicite na plemeto

bile smetani za krvni srodnici pa brakovite pome|u niv bile zabraneti (egzogamija). Plemenskite stareini zaedno so pretstavnicite na najuglednite

familii vo selata go so~inuvale sovetot na starcite (pleqёsia).Tie reavale za site zna~ajni problemi, go svikuvale kuvendot a nepoèlnite pripadnici gi

isteruvale od plemeto.

Za teki prekroci kako to bile ubistvo so umisla, grabnuvawe, bra~no

neverstvo, klevetewe, krewe na dadeniot zbor (besa) ili la`no svedo~ewe,

pred sudot vaèla krvnata odmazda (gjak) koja moèla da se povle~e samo so soglasnost na otetenoto semejstvo. Krvnata odmazda moèla da bide

proglasena za nevaè~ka samo za odreden period ( da re~eme za vreme na ètva) i nikako ne smeela da se izvri vo verski objekti. Krvnata odmazda bila

prenesuvana od generacija na generacija i nepiano pravilo bilo deka krvta nikoga ne zastaruva.

Najposle eve vo prilog na temata nekolku ~lena od famozniot

zakonik:

^len 52: Ne postoi ma` to moè da mu go popre~i nekomu selskiot pat i

javniot pat. Tamu kade to proa|a ~ovekot proa|a i stadoto, proa|a ìvotot i se razminuva so pokojniot. I potop da se slu~uva, da se zadavuvaat i ginat, ottuka

e proa|a minuva~ot i stadoto, nevestata so svatovite i povorkata so pokojniot.

^len 57: Ako ènata go ubiva soprugot i stanuva deverot da ja ubie snaata , za da se odmazdi za bratot, toa ne e dozvoleno so Kanonot. @enskata krv ne moè da

se izedna~i so taa na maòt, zna~i viokot na krvta na maòt e go pravdaat roditelite_na_ènata.

^len 61: @enata nema nikakvo nasledstvo, ni nad kuata ni nad decata. Ako ja ubie sinot svojata majka, stanuva krvnik so roditelite na svojata majka.

^len 243: Koskite na grobot i kamenot-me|nik, spored Kanonot se izedna~eni.

Ako go pomesti kamenot-me|nik isto e kako da si gi pomestil koskite na

pokojniot.

^len 598: Odzemenata ~est ne se naplatuva so nito tuku samo so krv ili pak so ~esno protevawe.

180

^len 599: Obes~esteniot ima otvoreni vrati vo odnos na ~esta: zalog ne dava, starci ne prima, sudewe ne bara, kazna ne zema. Vistinskiot ma` sam ja

izvruva kaznata.

^len 600: Spored Kanonot obes~esteniot se smeta za mrtov.

^len 602: Kuata na Albanecot mu pripa|a na domainot i na gostinot. ^len 645: Ako ti vleze ~ovek doma i krv da ti dolì e mu re~e: ,,Dobro

dojde,,.

^len 645: Na onoj to e mu go ubijat gostinot s# e mu se dava so leva raka i od podkolena, se dodeka ne se odmazdi za gostinot.

^len 649: Spored Kanonot, tatkoto, bratot i bratu~edite koi se ubieni se prostuvaat no, ubieniot gostin ne se proteva.

^len 695: Redosledot na pokolenijata spored krvno srodstvo i po red nemaat kraj za Albanecot od planinite.

^len 697:Vo ~etiristotini ognovi da se podeli Albanecot toj nitu zema nitu dava, zna~i ne se posvatuva.

^len 698: Pokolenijata se smetaat ili spored krvnoto srodstvo ili spored rodot.

^len 699: Pokolenijata po krvno srodstvo se od tatkova strana, tie po rod se od strana na majkata.

^len 700: Pokolenijata po tatkova strana se vikaat: ,,Steblo na krvta,,.

^len 701: Redosledot na pokolenijata po maj~iniot rod se vika ,,Steblo na mlekoto!,,.

^len 887: Cenata na ~ove~kiot ìvot e ednakva, kako za loiot taka i za dobriot. Sekoj se smeta sebesi za dobar i si veli sebesi ,,Jas sum ma`!'' i mu

velat: ,,Dali si ma`?''.

^len 901: Koga e se ubijat me|u sebe dvajca koi se karale i dvajcata pa|aat

mrtvi,_ostanuva_glavata_za_glava,_krv_za_krv. ^len 903: Ako edniot bide ubien a drugiot osakaten toga osakateniot e mu

ja vrati preostanatata cena na krvta na ubieniot. ^len 917: Krvta nikoga ne zastaruva.

^len 1005: Ako edno selo, so site starci i deca otkaè poslunost, toga

stanuvaat poglavarite na znameto so starci i deca i prastari od site bratstva i plemiwa i go opametuvaat neposlunoto selo.

181

^len 1200: Glasnikot. Glasnikot ne nosi vina i ne odgovara. ^len 1234: Ako nekoj umre se praa glasnik za da vikne na pogreb.

^len 1238: Kanonot veli da se leleka po tri pati nad pokojniot povtoruvaji gi_zborovite_,,Kutriot_moj!''_zna~i_devet_pati.

^len 1251: Gostite to go grebat liceto pri smrtta na prijatelot nema da gi mijat obrazite nitu vo kuata na pokojniot, nitu vo seloto na pokojniot, nitu

patem-tuku, otkako e se vratat vo svoite kui.

^len 1252: Za ~len na semejstvoto, no za ma` a ne za èna , crno se nosi edna godina.''

Posebno e interesno toa to vo periodot po pa|aweto na Albanija pod

otomansko vladeewe i pokraj site obidi na centralnata turska vlast da izmeni nekoi obi~ai kaj planinskite plemiwa i obidot da go naloì zakonot na

[erijatot, Albancite mu ostanuvaat dosledni na Kanonot na Duka|inite i postojano mu se navraaat ne prifaaji gi promenite.

-Kneèstvoto Arbanon-

Vo svojot istoriski spis ,,Aleksijada'' Ana Komnina, erkata na imperatorot Aleksij I Komnin opiuvaji go vladeeweto na svojot tatko pome|u ostanatoto

piuva za opsadata na Dra~ od strana na Normanite vo 1107/08 godina. Taka

doznavame deka na ovie prostori na koi deneska ìveat Albancite postoela oblast pod imeto Arbanon, me|utoa avtorkata ne dava nikakvi podetalni

podatoci. Va`no mesto na toa podra~je bil gradot Kroja. Blagodarenie na eden dubrovni~ki dokument nastanat vo vremeto za koe zboruvame, pome|u ìtieto na

Nemawa i povelbite na Ivan Asen II, za moment e rasvetlena polo`bata na Arbanon vo mone nestabilnite politi~ki uslovi posle osvojuvaweto na

Carigrad i rueweto na Vizantiskoto carstvo vo 1204 godina. Arbanon dobil politi~ka samostojnost i stanal prvata dràva koja nosi albansko ime.

Tretiot vladetel na ovaa dràva, Demetrij (1208-1216), Progonoviot sin bil

oènet so Evdokija Komnina, erka na podocne`niot prv srpski kral Stefan

Prvoven~ani i vnuka na imperatorot Aleksij III Angel. Ja nosel visokata

vizantiska titula µεγασ αρηονµεγασ αρηονµεγασ αρηονµεγασ αρηον i πανιπερσεϖπανιπερσεϖπανιπερσεϖπανιπερσεϖασταστασταστ (dvete so zna~ewe ,,golem

gospodar ,,) koja porano ja nosele ~lenovite na carskoto semejstvo. Demetrij vo

1208 godina sklu~il trgovski dogovor so Dubrovnik a zaedno so nego se

zakolnale i negovite lu|e, navedeni so albanski imiwa, no so titulite ,,stapanus'', ,,~elnik'' i ''sundija'' obrazuvani vo slovenska ili meana sredina.

182

Demetrij ostvaril kontakti i so rimskiot papa Inokentie III, moleji go da go dovede vo rimskata vera. Do preobratuvawe na arbanskiot vladetel vo

katoli~ka vera izgleda deka ne dolo, isto kako i na negoviot dedo od èna, srpskiot kral koj bil krunisan od papata vo 1217 godina. Ova malo kneèstvo se

nalo opkoleno od novo sozdadeni dràvi niknati na po~vata na likvidiranata Vizantiska imperija. Na istok bilo sozdadeno novo gr~ko carstvo so sedite vo

Nikeja, a na zapad kako naslednici na Vizantiskoto carstvo se podelile Bugarskoto carstvo na Asenovcite (Vtoroto bugarsko carstvo 1185-1396),

srpskata dràva na Nemawiite i gr~koto despotstvo Epir.

Posle smrtta na Demetrij (okolu 1216 godina), maloto kneèstvo Arbanon ne moèlo da se odrì vo opkruùvaweto od monite sosedi i stanalo igra~ka vo

nivnite race. Taka najprvo stanala vazalska dràva na Epirskoto despotstvo.

Me|utoa otkako Bugarite pod vodstvo na carot Ivan II Asen vo 1230 godina katastrofalno go porazile epirskiot car Teodor Angel Duka Komnin, Arbanon

potpadnal pod bugarska vlast. Despotot Mihailo II Duka Komnin se obidel da go

vrati Arbanon pod epirska kontrola, no bil pobeden od Jovan III Duka Vatac, nikejskiot car takato Arbanon bil pripoen od Nikejskoto carstvo. Me|utoa

ni nikejskata vlast ne traela dolgo. Nabrzo arbanskiot knez Golem koj vladeel

kako vazal na Jovan III, se odmetnal od carot i povtorno se priklu~il kon Epir

so koj vladeel Mihilo II. Sojuzot so Epir nabrzo po smrtta na Golem dovel do obedinuvawe na Arbanon so despotstvoto.

-Albanija vo XIII i XIV vek-

Prostorot na denenata Albanija od sredinata na XIII- ot vek bil

scena na sudir ne samo pome|u Nikeja i Epir, bugarskata i srpskata dràva tuku na toj prostor sakala da se za zacvrsti i edna zapadna sila: Manfred

Hohentaufen, kralot na Sicilija i sin na Fridrih II. Toj povtorno zapo~nal da ja sproveduva antivizantiskata politika na prethodnite normanski

vladeteli. Vo toj duh vo 1258 godina go zazemal ostrovot Krf i albanskite

gradovi Dra~, Valona i Butrint oblast koja se nao|ala pod vlasta na Mihailo II Epirski. Epirskiot despot moral da se pomiri so gubeweto na ovie teritorii a istata godina bil prinuden da sklu~i sojuz so nego pritoa davaji mu ja duri i

svojata erka Elena za èna. Site izgubeni teritorii vo Albanija bile proglaseni za miraz na Elena. Me|utoa vladeeweto na Hohentaufenite vo

Albanija bilo so kratok vek. Imeno na Sicilija se pojavil nov pretendent na

prestolot na kogo Manfred ne mu bil dostoen politi~ki protivnik. Toa bil Karlo Anùjski koj uìval golema podrka od Rimskata kurija a vo toj sklop

183

papata vo 1263 godina mu go dodelil kralstvoto na dvete Sicilii (Neapolskoto kralstvo) kako leno. Germanskata dinastija na Hohentaufenite bila omrazena

vo Italija i nemala nikakva potkrepa. Posle sve~enoto krunisuvawe za kral na 6 januari 1266 godina, Karlo vo odlu~uva~kata bitka kaj Benevento (1266) go

pobedil svojot sopernik a vo 1268 godina uspeal da go neutralizira i Manfredoviot vnuk i naslednik za prestolot Konrad. Toa pretstavuval

definitiven kraj na vladeeweto na Hohentaufenite vo ju`na Italija no ne i

na politikata za prodor kon istok koja Karlo Anùjski vedna ja prifatil.

Karlo se zanesuval so idejata za sozdavawe ,,Sredozemna imperija'' i

so toa stanal eden od najopasnite protivnici na Vizantiskoto carstvo koe bilo povtorno restavrirano vo 1261 godina. Najprvin sklu~il sojuz so proteraniot

od Carigrad latinski imperator Balduin II, za podelba na Vizantiskoto carstvo ~ie osvojuvawe bilo planirano. Vo toj kontekst bil sklu~en brak pome|u

Balduinoviot sin Filip so Beatri~e, erkata na Karlo Anùjski. Na Balkanskiot poluostrov Karlo naol sojuznici vo Bugarija i Srbija koi se

~uvstvuvale zagrozeni od novoto jaknewe na Vizantija. Vee vo 1271-1272 godina anùjskite trupi stignale do Peloponez kako bi gi isterale ottamu

Vizantijcite. Vo istovreme Karlo Anùjski gi zajaknal svoite pozicii na

Balkanot so sklu~uvawe na ute eden brak. Negoviot vtor sin Filip se oènil so Izabela od Vilarduen, erkata na ahajskiot knez Vilijam od Vilarduen.

Bideji Izabela bila nasledni~ka na krunata, po smrtta na tatko i Ahaja vlegla vo racete na Anùjcite (1278).

Sega o~ite na Karlo se svrtele kon Albanija. Karlo ispratil eden od svoite generali-kapetani Gvarnerio Alemano koj vedna zapo~nal so osvojuvawe na

epirsko-albanskiot krajbreèn pojas. Za kratko vreme bile osvoeni Valona,

Kanina, Berat i kone~no Dra~. Posle ovie osvojuvawa, Karlo na 21 fevruari 1272 godina vo Neapol go proglasil Regnum Albaniae a sebesi za nejzin-kral.

Kralstvoto Albanija koe go proglasil Karlo Anùjski go opfaalo triagolnikot pome|u Dra~, Berat i Valona. So zemjata upravuvale neapolski

general-kapetani, ~ie sedite se nao|alo vo Dra~. Glavniot komandant na anùjskite trupi koi voglavno bile sostaveni od saracenski platenici bil

Giqelmo Bernardi koj ja nosel titulata marescallo in Albania. I ostanatite mesta vo vojskata go so~inuvale glavno stranci pred se Francuzi i Italijanci.

Karlo Anùjski zapo~nal vedna da raboti na toa da gi prodobie domanite albanski voda~i na plemiwata i klanovite. Vo taa smisla im daval feudi i

po~esni tituli sli~ni na vizantiskite kako na primer sevast itn.

Vo ovie povelbi za prvpat se spomenuvaat imiwata na nekoi albanski feudalni familii so koi im se potvrduvalo dodeluvaweto na zemjata ili

184

titulite. Taka vo 1273 godina se spomenuva Pavle Gropa koj dobil nekolku sela na koristewe vo sklad so vizantiskata pravna praksa. Vo 1274 godina se

spomenuva Jovan Muzaki koj se pojavil vo Dra~ kako delegat od svojata zemja.Istata godina na 1 dekemvri Karlo Anùjski sklu~il dogovori so

Zaharija i \or| Skur, semejstvoto Jon i so Aleksej Arijanit- site ovie imiwa vo podocne`niot period od albanskata istorija se pojavuvale kako najsilni

vladea~ki semejstva vo zemjata.

Karlovata politika po pat na pregovori so krupnite albanski vladetelski familii da ja obezbedi podrkata od domanoto naselenie imala samo delumen

uspeh. Od objavenite anùjski izvori moè da se vidi deka toj so sigurnost moèl das meta samo na tri feudalni familii: Gropa, Skuri i Muzaki. Zatoa

Karlo Anùjski gi prisiluval najgolemite i najvlijatelnite semejstva da davaat zalo`nici so koi bi ja osigural poslunosta na nivnite familii, metod

koj podocna go koristele i Turcite. Me|utoa se pokaàlo deka ovoj metod ne bil sekoga uspeen. Toa se potvrdilo ute vo 1274 godina koga vizantiskiot

imperator Mihailo VIII Paleolog od Janina navlegol vo Albanija i go osvoil Berat. Anùjskite trupi zaludno se obiduvale da go povratat gradot. Na krajot

sepak se zadovolile so faktot deka i pokraj silniot vizantiski pritisok i prodor uspeale barem da zadràt del od svoite teritorii vo Albanija.

Otkako odnosot na silite vo izvesna mera stanal jasen, albanskoto blagorodnitvo zastanalo na pobedni~kata strana i se pobunilo protiv neapolskata vlast. Polo`bata na Anùjcite ute povee se vloila koga na

Sicilija na 31 mart 1282 godina izbuvnalo vostanie podrùvano od strana na Vizantija nare~eno ,,Sicilijanska ve~erna'', koe preku no go prekinalo

vladeeweto na Anùjcite i za sicilijanski kral bil izberen Petar Aragonski. Vlasta na Karlo Anùjski bila ograni~ena samo na kopnoto vo ju`na Italija

to dovelo do promeni i vo Albanija: Dra~, prestolninata na Regnum

Albaniae vo 1286 godina dola pod vlast na Vizantija.

Blagodarenie na izvestuvawata od eden prozai~en tekst od Dubrovnik, koj zboruva za napadite na albanskite plemiwa dol` Jadranskiot breg kon

Dubrovnik vo esenta 1285 godina za prv pat vo istoriskite izvori se spomenuva

albanskiot jazik (lingua albanesca). Sepak duri 200 godini podocna bile

zabeleàni i prvite zborovi.

Me|utoa za Karlo Anùjski ne bilo se izgubeno bideji povtornoto zazemawe

na Albanija od strana na Vizantija bilo na nesigurni noze. Albanija od edna

strana ja napa|ale Srbite a od druga strana Karlo imal silna pozicija vo Epir: Karloviot vnuk Filip Tarentski vo 1294 godina se oènil so Tamara, erka na

185

epirskiot despot Nikifor posle ~ija smrt (pome|u 1296 i 1298 godina) nasledil golem del od despotstvoto.

Karlovata politika za jaknewe na katolicizmot vo Albanija se pokaàla

kako odli~na i mudra politi~ka procenka. Imeno toj za vreme na svoeto vladeewe so Albanskoto kralstvo vo zemjata dovel svetenici koi sistematski

go irele katolicizmot. Rezultatite se pokaàle mnogu brzo koga Vizantija povtorno dola vo Albanija: severnoalbanskite biskupii vo 1304 godina so

pismo mu se obratile na papata Benedikt XI deka ne sakaat zasekoga da ostanat pod gr~ka vlast i barale pribliùvawe kon Latinskata crkva. Ovaa

podgotvenost za priklu~uvawe kon Rim neminovno vodela kon povtorno priznavawe na vlasta na katoli~kite Anùjci za gospodari na Albanija. Istata

godina semejstvata Skuri, Spati, Arijaniti, Matarangi i drugi ispratile pratenik do Filip Tarentski i mu ja izrazile svojata podgotvenost povtorno da

ja prifatat vlasta na Anùjcite. Filip na 5 septemvri 1304 godina povtorno mu gi priznal na gradot Dra~ site privilegii, slobodi i prava to gi imal i pod

vlasta na negoviot dedo Karlo. Starite privilegii im bile vrateni i na svetenstvoto, blagorodnitvoto, gradskoto i selskoto naselenie.

Deka vo Neapol ja nau~ile lekcijata so grekite od minatoto se gleda i po

toa to na domanoto blagorodnitvo mu bila dadena mo`nost da u~estvuva vo politi~kite odluki na zemjata: na vitezot Bliniti, Filip mu dodelil

grofovska titula, negoviot sin bil proizveden vo maral na Albanija. Tanu Topija koj ja vladeel oblasta pome|u rekite [kumba i Mat istotaka dobil

grofovska titula, a Andrea Muzaki ~ii vladeewa se nao|ale pome|u [kumba i Semanija, stanal despot na Albanija. Na toj na~in na povtornoto anùjsko

prezemawe na Albanija vee nito ne mu stoelo na patot. Vo juli 1305 godina Filip od Tarent moèl slobodno da vleze vo Dra~. Toj gospodarel so oblasta

koja se protegala od Mat na sever do Semantija na jug. Me|utoa za natamono

irewe na Anùjcite vee bilo predocna bideji sosednite balkanski dràvi ne moèle povee da go toleriraat ireweto na mota na Anùjcite vo

Albanija. Kon krajot na 1306 godina Filip se vratil vo Neapol ostavaji izvesen Anfuzio Ferantis kako general-kapetan vo Dra~.

Anùjskata vlast vo Albanija najprvin ja zagrozila Srbija. Srbite vo 1319 godina go prezele Dra~ koj go drèle vo svoi race se do 1322 godina. So pomo

na Albancite Filip od Tarent uspeal da go vrati gradot pod svoja kontrola, me|utoa pozicijata na Anùjcite vo Albanija bila premnogu oslabena kako bi

moèlo i ponatamu da upravuvaat so sudbinata na zemjata. Filip Tarentski i

negovite sledbenici gospodarele so Dra~ i okolinata do 1368 godina, no ova Dra~ko vojvodstvo kako to sega se narekuvalo opfaalo samo mal del od

186

nekoganoto_Regnum_Albaniae. Sudbinata na Albanija i albancite sega dola vo racete na srpskata

srednovekovna dràva. Po doa|aweto na vlast na kralot Milutin (1282-1321) dràvata zapo~nala da se iri kon jug i zapad. Otkako bile zaemeni oblastite

od Prilep do Ohrid i oblasta Kroja, kako i Severna Albanija na Milutin mu trgnalo od raka vo 1296 godina da go osvoi i gradot Dra~ koj ostanal pod negova

kontrola se do 1305 godina koga go prezele Anùjcite. No toj ne se otkaàl od nego nitu pak od Albanija to se gleda od edna venecijanska potvrda od 1309

godina koga na svojata titula ja dodal i ,,Kral na Albanija''- Rex Serviae,

Chelmiae, Diocliae ac Albanie. Srpskiot kral vo 1319 godina povtorno zapo~nal

borbi za Dra~ me|utoa posle negovoto gubewe vo 1322 godina gradot povtorno im pripadnal na Anùjcite posle to nikoga vee ne bil srpski.

Sredinata na XIV vek Srbija i Vizantija prodolìle so svoeto prodirawe vo

Albanija. Posle smrtta na carot Andronik III (1341), koj za zaduuvawe na vostanieto vo Albanija za prvpat povikal napomo turski trupi, Srbite

poleka stanuvaat ponadmoni. Vo Vizantija izbuvnala. Vo tek na ~etiri godini (1343-1347) Srbite pod vodstvo na Stefan Duan (1331-1355) koj vo Skopje vo

1346 godina se krunisal za car, ja osvoile celata teritorija na Albanija so

isklu~ok na Dra~ koj ostanal pod Anùjcite.

Posle smrtta na Stefan Duan vo 1355 godina negovoto carstvo mnogu brzo se raspadnalo. Iako kratkotrajna srpskata vlast ne ostanala bez posledici vrz

Albanija: tragite na srpskata feudalna kultura koja svojot procut go doìveala tokmu vo vremeto na srpskiot car, ne se nao|aat samo vo albanskata

pravna terminologija. Tragi i vlijanie ima i vo administrativnata praksa na

albanskite dinastii koja vo XIV i XV vek mnogu potsetuvala na srpskata.

Srpskoto vladeewe so Albanija pomognala za ute eden nastan, a toa e ireweto na albanskite naselbi na jug kon Grcija.

-Doseluvaweto na Albancite vo Grcija-

Prvite grupi na Albancite se doselile vo Grcija kon krajot na XIII vek i toa najprvin vo Tesalija. Prvite podatoci za toa gi nao|ame vo pismoto na eden Venecijanec, nekojsi Marino Sanudo od 1325 godina. Toa doseluvawe vo

edna etapa se odvivalo na miren na~in, so dozvola na toganite vizantiski

imperatori a delumno i nasilno, so pqa~kaki pohodi koi mu zadavale strav i trepet na naselenieto.

187

Vo po~etokot na 30- te godini na XIV- ot vek po smrtta na sevastokratorot Stefan Gavrilopul (1332), posledniot nezavisen gospodar na Tesalija,

Andronik II Paleolog prezel akcija za nejzino kone~no doveduvawe pod vlasta na Carigrad. Vo tie nastojuvawa carot sklu~il dogovor so 12 000

pripadnici na albanskite plemiwa Malakasi, Buja i Mesariti koi kako nezavisni ìveele vo planinskite kraevi na Tesalija. Bideji ìveele vo

riditata nadvor od gradovite, dole kaj imperatorot plaeji se od studot i snegovite, bideji vo zimskiot period doa|ale vo dolinite. Do nov bran na

albanski doselenici dolo posle 1348 godina otkako Stefan Duan se proglasil za gospodar na Epir i Tesalija. Bideji i albanskite trupi

doprinele za pobedite koi gi izvojuval srpskiot car, toj sakaji da sozdade

prostor za svoite sojuznici, im dozvolil da se naseluvaat vo osvoenite delovi na Grcija. Posle smrtta na Stefan Duan razvlasteniot despot na

Epir Nikifor II se obidel da go iskoristi celiot toj mete`, pa se obidel povtorno da se zdobie so vlasta so toa to e gi protera Albancite. Me|utoa

negoviot obid propadnal i Nikifor vo 1359 godina bil pobeden od

Albancite vo bitkata kaj Aheloj. Se do po~etokot na XV vek Albancite

ostanale nepobedlivi gospodari na Epir.

Ovoj nov bran na albanski doselenici koi dole vo Grcija za vremeto na

Stefan Duan stanale golem tovar i za porano naselenite Albanci vo Epir i Tesalija pa od ovie pri~ini tie zapo~nale da prodiraat kon jug kon

oblastite koi bile pod vlast na Katalonskata kompanija.

Kataloncite koi stapile vo vizantiska slu`ba ute vo 1303 godina kako vojnici, vo 1311 godina se naselile vo Atinskoto vojvodstvo so koe podocna

se do 1388 godina vladeele kako samostojno kneèstvo. Bideji im bile poznati voenite vetini na Albancite podgotveno gi prifatile. Ute vo

1382 godina site Albanci koi sakale da se naselat vo Atika bile oslobodeni od site danoci i dava~ki za period od dve godini.

Do nov priliv na Albancite vo Atika dolo otkako vo 1388 godina Nerio

A~ajoli stanal atinski vojvoda. Semejstvoto A~ajoli bile po poteklo od Brea vo Severna Italija i bile anùjski bankari. Vo 1358 godina im bila dodelena starata anùjska oblast Korint. Sega Mlet~anite koi ja poseduvale Evbeja (Negropont) se plaele deka voenata mo na sosednoto

Atinsko vojvodstvo bi moèla da gi zagrozi, pa reile albanskite doselenici da gi prenaso~at kon Evbeja. Venecija im dala iroki

privilegii pod uslov da imaat kowi so sebe i vo sekoj moment da bidat podgotveni da go branat ostrovot.

Doseluvaweto na Albancite na Peloponez zapo~nalo re~isi vo isto vreme

188

kako i ona vo Atika i Evbeja. Na vizantiskiot del od Peloponez za vremeto

na despotot Teodor II Paleolog (1380-1407) se naselile okolu 10 000 vojnici

zaedno so svoite semejstva (zna~i okolu 50 000 do 70 000 lu|e). Albancite bile naseluvani na neizgradeno i nenaseleno zemjite kade mnogu brzo se

pokaàle kako vredni zemjodelci. Vo po~etokot na turskoto vladeewe Albancite zapo~nale da se naseluvaat na ostrovite vo Jonskoto i Egejskoto

more. Borbenoto albansko naselenie na Peloponez i ostrovite go pruìlo najsilniot i najèstokiot otpor na turskite prodori, i na krajot koga bile

izgubeni site hristijanski posedi se iselile vo ju`na Italija.

-Jaknewe na domanite feudalci vo Albanija-

Vladeeweto na Anùjcite i Srbite go doneslo feudalizmot vo

Albanija i ovozmoìlo sozdavawe na domani albanski feudalci. Posle krajot na srpskoto srednovekovno carstvo na Nemawiite, Karlo Topija bil

najmoniot ~ovek vo Albanija.

Semejstvoto Topija za prvpat vo istoriskite izvori se spomenuva vo 1274 godina, a spored podatocite od edna podocne`na genealogija vodelo

poteklo od Karlo Veliki kako i pogolemiot del od albanskite feudalni familii koi se obiduvale da go iskonstruiraat svoeto zapadnoevropsko

poteklo. Tanu Topija vo periodot od 1328-1338 godina so soglasnost na kralot

Robert Neapolski gospodarel so oblasta Mat. Negoviot tatko Karlo Topija Andrea navodno se oènil so vonbra~nata erka na kralot Robert, to za nego

bilo sosema dovolno svoeto poteklo da go vrze so francuskoto kralsko semejstvo. Vo nekoj natpis od manastirot Sv. Jovan Vladimir vo Elbasan toj sebe

si s# narekuva primus de domo Francie. Posle bitkata kaj Ahelon, kade so svoite trupi dal odlu~uva~ki doprinos za albanskata pobeda, Topija se narekol

Princeps Albaniae. Po ova se obidel da go osvoi Dra~ koj se nao|al vo racete na Anùjcite. Opsadata na gradot zapo~nala vo 1362 godina , me|utoa gradot se

snabduval so potrebnite namirnici od morska strana taka to ovoj negov obid ostanal samo pusta èlba. Toa mu uspealo est godini podocna otkako uspeal da nabavi flota.

Osvojuvaweto na Dra~ go dovelo Topija vo sudir so Venecijancite ~ija podrka dotoga ja uìval i koi vo 1366 godina mu dale gra|ansko pravo na

Republikata na Sv. Marko. Ova dràvjanstvo vo predve~erieto na turskoto

osvojuvawe na Balkanot bilo mnogu barano bideji pruàlo zasolnite i soodvetno smestuvawe na venecijanska teritorija vo slu~aj da zatreba.

189

Odnosite so Venecija i Dubrovnik ostanale zategnati i vo naredniot vremenski period i toa kako rezultat na razbojnitvoto nad gra|anite na Dra~

i pqa~kosuvaweto na mleta~kite i dubrovni~kite trgovci od strana na lu|eto na Topija. Za da gi normalizira odnosite so ovie dva primorski gradovi Topija

ja nadoknaduval tetata odnosno ja vraal zaplenetata roba, a na nadvoreno-

politi~ki plan sklu~il sojuz so Ludvig I Ungarski ( Anùjski) i so toa ja

obezbedil svojata pozicija vo Dra~. Ovoj sojuz naiol na katastrofalen pre~ek ne samo od Venecija koja so Ugarski vodela vojna, tuku i vo rimskata Kurija

bideji ugarskiot kral go podrùval papskiot protivkandidat vo Aviwon

(zapadnata izma). Papata Bonifacij IX ne mu go priznaval na Topija pravoto

na Dra~ pa zatoa go ohrabruval negoviot sosed i ura Bala II da go napadne.

Rodot na Baliite (Bala) bil so srpsko poteklo. Bala I (umrel

1367), osnova~ot na dinastijata, bil zapovednik vo armijata na Stefan Duan a

od 1357 godina kako srpski namesnik slu`buval na ostrovot Mlet. Toj gi iskoristil vnatrenite previrawa do koi dolo posle smrtta na srpskiot car

i se proglasil za gospodar na Gorna Zeta, oblast severno od Skadarskoto ezero. Od 1360 godina toj vee ne go priznaval srpskiot dràven suverenitet i

zapo~nal da ja iri svojata vlast kon jug. Posle negovata smrt, negovite sinovi ja podelile zemjata: Stracimir (umrel 1372) nabrzo se zamonail, a \ura|

(umrel 1378) ja prodolìl osvojuva~kata politika na svojot tatko. Toj vo 1367 godina ja osvoil Budva, nabrzo potoa i Skadar koj stanal negova rezidencija a vo

1369 godina ja prifatil katoli~kata vera i dobil venecijansko gra|ansko pravo.

Tretiot sin Bala II (umrel 1385) vo 1372 godina se oènil za despotkata na Valona i Kanina, Komnina koja navodno poteknuvala od semejstvoto Muzaki. So ovoj brak nemu mu pripadnale Valona, Kanina i Berat. Na toj na~in teritoriite

koi gi vladeel Bala od site strani ja opkolile oblasta na Karlo Topija, a vo

1383 godina na Bala II mu polo od raka da go osvoi i gradot Dra~.

Lien od svoite posedi, Topija zaedno so drugite albanski feudalci koi se

~ustvuvale zagrozeni od se pogolemata raste~ka mo na Bala, gi povikale napomo turskite trupi. So turskata vojska koja ja komanduval Hajredin-paa,

Topija uspeal vo bitkata kaj Sard od 18 septemvri 1385 godina da go porazi

svojot glaven rival. Vo bitkata zaginal i Bala II, a Karlo Topija povtorno

vlegol vo Dra~. Me|utoa vistinskite pobednici vo ovoj sudir vsunost bile Turcite koi zapo~nale se povee da se meaat vo vnatrenite raboti na

Albanija.

Za da se zatitat od turskite prodori albanskite feudalci se obidele da pobaraat zatita od Venecijancite. Karlo Topija ute vo 1386 godina sklu~il

dogovor so Venecija, so koj se obvrzal vo slu~aj na vojna da ja pomaga

190

Republikata na sv. Marko so 600 zlatnici godino i da i obezbedi trgovski privilegii. Za vozvrat dobil borbena galija so voena posada i pravo da pobara

azil na venecijanska teritorija zaedno so lu|eto i vojnicite koi bi gi povel so sebe. Negoviot sin \or|e koj go nasledil na prestolot vo 1388 godini ne moèji

da go izdrì pritisokot od turskite navleguvawa koi go napa|ale Dra~ reil da im go predade ovoj mnogu zna~aen strategiski centar na Mle~anite (1392.

Istoto go napravil i negoviot vnuk \ura| II, naslednikot na Bala II. Na jugot od zemjata vdovicata na Bala, Komnina zaludno se obiduvala preku

teritorijalni otstapki da ja obezbedi zatitata od Mlet~anite; bideji tie

presmetale deka troocite za odbranata bi bile previsoki a Valona poradi loata mestopolo`ba mnogu teko bi moèla da se odbrani. Posledniot

hristijanski vladetel na Valona bil Mrka @arkovi, koj vo 1391 godina se oènil so erkata na Komnina, Ru|ina.

=Despotite na Janina i Arta=

Pokraj dràvnite tvorbi na Topija i Baliite na prostorot na denena Albanija postoele i nekolku pomali za koi mnogu malku se znae i koi bile

zavisni od vee pogore spomenatite.

Vrz osnova na navedenite imiwa se gleda deka ovde moè samo uslovno

da se zboruva za ,,albanski'' tvorbi. Se rabotelo za meana albansko-slovenska kultura koja vo toa vreme vladeela so Albanija. Sli~ni odnosi bile zabeleàni

i vo ju`nite delovi i oblasti naseleni so Albanci, vo despotstvata na Janina, Arta i Epir.

Vo Janina okolu 1367 godina vlasta ja prezel Toma Prequbovi koj po pat na ènidbeni vrski vlegol vo srpskata vladea~ka loza. So Arta vladeel

Petar Qo koj ja dobil taa oblast kako leno vo 1359 godina od Srbite. Janinskiot despot poradi nasilstvata i zgolemuvaweto na danocite stanal

tolku mnogu omrazen kaj narodot to dolo do vostanie, koe podocna gi primilo oblicite na albanskata osloboditelna borba protiv srpskoto

vladeewe, pa zatoa Qo so svoite trupi im dool napomo na vostanicite i ja opsednal Janina. Za da go kupi mirot, Prequbovi ja dal rakata na svojata erka

Irina za sinot na Qo, \ino. Me|utoa dinasti~kite borbi vo Epir prodolìle. Imeno Albanecot \in Bua Spat ja proteral familijata na Qo od

Arta i vo 1379 godina dool pred yidinite na Janina kade vo me|uvreme dolo

do zagovor protiv Prequbovi. Tri dena Albancite go opsednuvale gradot dodeka despotot vo celost ne gi porazil. Prequbovi tolku surovo se presmetal

191

so zagovornicite i zarobenite albanski vostanici i ottoga bil nare~en

,,albanski krvnik''- Αλβανοκτονος. Posle toa se redele vostanie za vostanie.

Artskiot despot \in Bua Spat vo 1381 godina povtorno napadnal na Janina,

poradi to situacijata na Prequbovi stanala mnogu kriti~na. Od ovie pri~ini toj gi povikal napomo Turcite so ~ija pomo toj ne samo to go

proteral Spat tuku zazel i nekoi od sosednite oblasti. Turskite trupi ostanale vo Janina i go opustoile Artskoto despotstvo. Me|utoa sudbinata nabrzo go

stignala i Prequbovi koj vo 1384 godina bil ubien od eden od negovite li~ni

~uvari.

Odnosite vo Epir posle negovata smrt ostanale i ponatamu zamrseni. Ovaa oblast pretstavuvala arenolik mozaik od albanski, gr~ki i latinski

dràvni tvorbi od koi nitu edna ne bila dovolno silna da ja prezeme vode~kata uloga i da se sprotistavi na turskata opasnost.

-Turskoto osvojuvawe na Albanija-

Koga Turcite-Osmanlii vo 1365 godina go proglasile gradot Edrene za svoj glaven grad, toa moèlo da ukaè na nivnata namera teìteto na dràvata da

go prefrlat vo Evropa. Nivnite osvojuvawa koi bile jasno svrteni kon Zapad bile mnogu olesneti so faktot deka nekoga monite balkanski srednovekovni

dràvi bile pred raspa|awe. Me|usebno skaranite bugarski i srpski kneèstva ne bile vo pozicija da pokaàt soodveten otpor na inorodniot osvojuva~. Ute

pomalku toa bile vo situacija da go napravat malite albanski feudalni

kneèstva vo koi rivalskite feudalni klanovi se po~esto se stavale vo slu`ba na Turcite i taka se osiguruvale od protivnicite. Turcite najprvin pruàle

samo voena pomo i imale pravo na plen, no naskoro toa ne im bilo dovolno i zapo~nale so zacvrstuvawe na mota na svojot vrhoven gospodar, sultanot vo

oblastite na zapadniot del od Balkanskiot Poluostrov. Toa stanalo osobeno silno izrazeno po Kosovskata bitka od 1389 godina po koja Srbija vee ne

pretstavuvala faktor na mota na Balkanot.

Vo osvojuvaweto na Albanija se trgnuvalo od Skopje koe vo 1391 godina stanalo tursko. Katastrofalniot poraz na sultanot Bajazit I od

Mongolite kaj Angora vo 1402 godina zna~el samo kratok prekin i ne moèl da gi zapre Turcite da gi prodolàt osvojuvawata : vo 1417 godina Valona i Berat

stanale turski, vo 1430 godina bila osvoena Janina, a vo 1449 godina i Arta

pominala pod turska vlast. So toa ju`na Albanija i Epir vo potpolnost bile pot~ineti na turskata vrhovna vlast.

192

I pred celosnoto pot~inuvawe na Albanija pod turska vlast pogolemiot del od albanskite feudalni semejstva (osobeno posle 1389 godina) ja priznale

vrhovnata vlast na sultanot a kako garancija deka e ostanat verni gi ispraale svoite sinovi kako zalo`nici na sultanskiot dvor vo Edrene. Posle smrtta na

nekoj albanski feudalec negoviot imot po pravilo preo|al pod direktna turska uprava. Ponekoga tie posedi im bile davani na upravuvawe na nivnite sinovi,

pod uslov ako vo me|uvreme sinovite go prifatele islamot . Primer za toa e

Komjan Arijanit, sin na eden borec protiv Turcite, \or|e Arijanit komu

sultanot Bajazit II mu dal na upravuvawe del od ju`noalbanskata oblast Himara.

Site osvoeni albanski teritorii Turcite vo 1431 godina gi vklu~ile vo

okrugot nare~en ,, Albanski sanxak'' podocna nare~en Arnautski ( Sancak-i

Arnaut). Sanxakot opfaal 10 podokruzi nare~eni vilaeti a centarot se nao|al vo gradot \irokastro. Albanskiot sanxak go opfaal celiot zapaden del od

denena ju`na i centralna Albanija, od krajbre`niot pojas kon Krf pa se do ustieto na rekata Imi severno od Dra~. Samo vo planinskite predeli na

severna Albanija (Pilot, Duka|ini, Mat) vladeele albanskite domani

feudalci koi vo zavisnost od promenata na mota ja birale ~as ednata ~as drugata strana. Sepak turskoto osvojuvawe ne te~elo ba taka lesno kako to

na prv pogled se ~inelo. Tokmu vo ju`na i centralna Albanija kade Turcite gi zabeleàle svoite prvi uspesi, nabrgu se pojavil otpor protiv nivnoto

vladeewe.

Vo letoto 1432 godina dolo do prvoto vostanie protiv Turcite, pod vodstvo na \or|e Arijanit. Vo planinskite predeli na Himara (ju`no od Valona) vo 1433

godina toj uspeal na Turcite da im nanese teòk poraz. Vesta za taa prva pobeda na eden hristijanski knez nad naizgled nepobedlivite Turci so molnevita

brzina se pronela niz cela Evropa: papata Evgenij IV, kralot Alfonso I Neapolski i samiot car Sigismund vedna go stavile Arijanit pod svoja

zatita. Koga nekoj turski feudalec vo 1434 godina od Skopje po dolinata na rekata [kumba se obidel povtorno da navleze vo Albanija doìveal nov poraz

od Arijanit. Ovie borbi traele se do 1439 godina koga Arijanit moral da se povle~e vo ridovite vo oblastite na Skrapara i Tomorica od kade ja prodolìl

gerilskata vojna protiv Turcite. Sultanot Murat II kone~no bil prinuden da poputi i da mu ja preputi na Arijanit vlasta nad oblasta pome|u [kumba i

Vojusa. Po sklu~uvaweto na ovoj impium foedus papata vo 1444 godina go

oslobodil od ponatamonite borbi so Osmanliite. Arijanit vo 1451 godina

sklu~il sojuz so Alfonso I Neapolski a potoa otkako vetenata pomo ne se

realizirala so Venecija. Vo senkata na svojot zet Skenderbeg toj umrel vo 1463 godina negde na mleta~ka teritorija najverojatno vo Dra~.

193

-Vostanieto na Skender-beg-

Ako uspesite na Arijanit nezasluèno padnale vo zaborav, so negoviot zet \or|i (\ura|) Kastriot, nare~en Skender-beg se slu~ilo tokmu sprotivnoto. So

svojata 25 godina borba protiv Turcite, Skenderbeg go proslavil albanskiot narod i visoko go izdignal na piedestalot na slavata niz cela Evrpa. Toj vaèl

za energi~en borec protiv Turcite i kako takov naol svoe mesto vo poezijata na re~isi site evropski narodi.

\or|e Kastriot se rodil vo 1405 godina, a negovoto semejstvo bilo edno od povlijatelnite vo Albanija. Negoviot dedo poseduval nekolku sela vo

oblasta okolu Debar. Negoviot tatko Xon (Jovan) gi proiril semejnite imoti na oblasta Mat i ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Po turskata

katastrofa kaj Angora toj ja otfrlil turskata vlast i kako i poveeto albanski

feudalci sklu~il sojuz so Venecijancite. Neto podocna povtorno moral da ja priznae vrhovnata turska vlast a vo 1423 godina moral da gi dade svoite sinovi

kako zalo`nici na sultanskiot dvor vo Edrene. \or|i po pristignuvaweto vo sultanskiot dvor bil islamiziran i go dobil imeto Skender-beg. Na

sultanskiot dvor se zdobil so odli~ni voeni znaewa, go dobil imeto Iskender (Aleksandar) i u~estvuval vo razni voeni pohodina Turcite protiv

hristijanskite dràvi, poradi to negoviot tatko vo 1428 godina moral da se izvini pred venecijanskiot senat. Spored piuvaweto na negoviot biograf

Marin Barleti uìval posebna doverba kaj sultanot, koj vo 1438 godina go postavil za upravitel na Kroja a potoa za upravitel na Debar (1440-1443), to

ne go spre~ilo da odrùva tajni kontakti so Venecija i Dubrovnik. Skender-

begoviot tatko umrel vo 1440 godina a dve godini podocna Ungarcite pod vodstvo na Janko Huwadi trgnale vo voena ofanziva protiv Osmanliite koja vo

po~etnata faza bila osobeno uspena. Vo ovaa vojna na stranata na Turcite se borel i Skender-beg so okolu 300 albanski kowanici. Koga Ungarcite vo

bitkata kaj Ni na 20 oktomvri 1443 godina ja porazile turskata vojska pod komanda na rumeliskiot beglerbeg ]azim-paa, Skender-beg go naputil

turskiot voen tabor i so svoite lu|e posluùvaji se so izmama uspeal da ja zazeme Kroja, a ottamu i Berat i va`nata tvrdina Svetigrad. Ovie voeni uspesi

bile signal na novoto albansko vostanie protiv Turcite. Za kratko vreme formiral vostani~ka armija koja broela od 10 000-15 000 vojnici. Kako bi

moèl to pouspeno da mu se sprotistavi na o~ekuvaniot turski napad, Skender-beg vo mart 1444 godina go svikal kuvendot (sobirot) na albanskite

feudalci vo Qe koj vo toa vreme se nao|al pod venecijanska uprava. Toga

bilo reeno da se formira zaedni~ka albanska vojska a za vrhoven komandant bil izberen Skender-beg. Ovaa Albanska liga kako to bila nare~ena vo

194

albanskata istoriografija, bila voen sojuz protiv Turcite ~ii ~lenovi ja zadràle svojata potpolna samostojnost. Skender-beg kako voen voda~ bil samo

primus inter pares a ne voda~ na albanskata dràva kako to nekoga se tvrdelo.

Novoosnovanata albanska armija za kratko vreme uspeala da gi osvoi turskite

utvrduvawa vo centralna Albanija. Glavno slabite turski garnizoni so garancii za slobodno povlekuvawe se predavale bez borba. Vo juni 1444 godina

turskite trupi bile porazeni vo oblasta na Debar. Tuka Skender-beg za prvpat ja primenil svojata ,,partizanska taktika'' povlekuvawe pred ponadmoniot

neprijatel vo nepreodnite tereni, opkoluvawe na neprijatelot a potoa napad od svoite sigurni pozicii koristeji ja prednosta na terenot. Otkako vo 1445 i

1446 godina gi odbil povtorenite turski napadi Skender-beg dobil nov ,

neo~ekuvan neprijatel Venecija.

Stavot na Republikata na sv. Marko kon Skender-beg bil dvoli~en: od edna

strana nejze izvonredno i odgovaralo albanskoto vostanie, no od druga strana

smetala deka albanskiot voda~ gi zagrozuva nejzinite interesi. Poradi toa so site sili se trudela da ne dozvoli Skender-beg premnogu da zajakne. Tie najvee

se plaele od pomislata deka Skender-beg se obiduval od konglomeratot na malite me|usebno skarani feudi da sozdade dràva.

Vakvite stravuvawa bile opravdani. Imeno Skender-beg so

planiranite brakovi se obidel da go proiri svoeto vlijanie niz cela Albanija. So maèweto na sestrite Marija, Vlajka i Mamica urevci mu

stanale Crnoevi, Bala i Topija. Toj samiot se oènil so Andronika, erkata na \or|e Arijanit. Taka vospostavil rodninski vrski so najvlijatelnite

feudalni semejstva na albansko-zetskoto podra~je. Pokraj toa se obidel da ostvari i teritorijalno proiruvawe na svoite posedi to go dovelo do sudir

so Venecija.

Vo 1445 godina bil ubien gospodarot na va`nata carinska stanica Daw na Drim, Lek Zaharija koj voedno bil ~len na Albanskata liga a poseduval i

venecijansko gra|ansko pravo. Bideji i Skender-beg i Venecija sakale da go zemat vo svoi race ova zna~ajno mesto dolo do voen sudir koj trael dve godini.

Skender-beg moral da poputi bideji vo 1448 godina nova turska vojska se upatila protiv Albanija. Za godina penzija od 1400 zlatnici za sebe i svoite

maki potomci toj se odrekol od Daw. Imeno mu bilo garantirano i

zasolniten a venecijanska teritorija. Me|utoa i pokraj ovoj dogovor odnosite pome|u Skender-beg i Venecija ostanale krajno zategnati to posebno dolo do

195

izraz vo 1450 godina, koga Venecijancite gi snabduvale so ìvotni namirnici turskite trupi koi ja opsednale Kroja.

Me|utoa turskata opsada na Kroja koja traela povee od ~etiri meseci

a so koja li~no rakovodel sultanot Murat II se pretvorila vo celosen neuspeh. Skender-beg so glavninata od vojskata postojano ja napa|al turskata armija a vo

Kroja drèl samo mal broj odbrani i odli~no obu~eni vojnici taka to kon krajot na oktomvri 1450 godina uspeal povtorno da vleze vo Kroja. Ovoj uspeh

predizvikal bura od voodooevuvawe niz cela hristijanska Evropa. Papata

Nikola V, kralot Ladislav V Ungarski i kralot Alfonso I Neapolski mu

ispratile ~estitki i mu ja ponudile svojata pomo. So Alfonso I, Skender-beg sklu~il dogovor vo Gaeta na 26 mart 1451 godina so koj bil definiran vazalniot

odnos na Albancite. Kroja dobila katalonski garnizon i stanala sediten a aragonskiot namesnik Ramon de Ortaf.

Posle turskoto osvojuvawe na Carigrad (1453) polo`bata na Skender-

beg stanala osobeno kriti~na. Bilo povee od jasno deka noviot turski sultan

Mehmed II el Fatih ima namera da ja pot~ini Albanija kako bi moèl da ja iskoristi kako baza za prodor kon Italija. Zatoa Skender-beg se obidel da

izdejstvuva od hristijanskiot svet finansiska i voena pomo i dobil vetuvawa od stranata na Neapol, papata i Venecija. So pomo na neapolskite trupi se

obidel da go povrati Berat vo 1455 godina no ne uspeal. Paralelno so ova Skender-beg se soo~il so vnatreni problemi. Imeno negovite nastojuvawa da

ja naputi ulogata na primus inter pares i da se proglasi za gospodar na Albanija predizvikale otpor na albanskite feudalci. Protiv nego sega se svrtele ne

samo semejstvata Duka|ini, Arijaniti i Bala, tuku i negovite doverlivi i sposobni vojskovodci kako Mojsej Golemiot i negoviot rodnina Hamza koi duri

za izvesno vreme preminale na stranata na Turcite. I pokraj s# Skender-beg uspeal da gi zapre dvete golemi turski voeni ekspedicii vo 1456 i 1457_godina.

Posle smrtta na Jano Hunjadi (1456) Skender-beg ostanal najva`niot ~ovek koj ja branel hristijanskata kauza od turskite naleti. Papskata vlast vo nego

gledala vode~ka figura za planiranite krstonosni pohodi protiv Turcite. Toa

bilo pri~ina papata Kalikst III da go nare~e ovoj musliman Atleta Christi.

Negoviot naslednik Pie II vedna po izborot za papa (1458) zapo~nal so podgotovki za krstonosen pohod, me|utoa so negovata realizacija mnogu se

odolgovlekuvalo bideji za evropskite sili opasnosta od Turcite ne bila prioritet. Skender-beg se naol vo situacija da gi ispolni obvrskite so

potpianiot dogovor od Gaeta. Na 27 juni 1458 godina umrel Alfonso I

Neapolski. Negoviot sin i naslednik na prestolot Ferdinand (Feranto) moral da se brani od del od feudalcite koi sakale da dovedat kral od kuata na

196

An`ujcite. Skender-beg vo 1461 godina mu pomognal na Fedinand, posle to bil sklu~en dogovor so Turcite za trigodien prekin na ognot. Skender-beg vo

bitkite kaj Barleto i Tranija go porazil Feranteoviot glaven protivnik, Xovani Antonio Orsini, knezot na Tarent. Vo 1462 godina Skender-beg se

vratil vo Albanija kade Turcite i pokraj dogovorot povtorno upadnale . Del od negovite lu|e ostanale vo Italija i tamu ja osnovale prvata albanska kolonija.

Skender-beg odbil ute tri turski napadi i vo april 1463 godina

sklu~il nov dogovor so Turcite za prekin na neprijatelstvata vo vremetraewe

od est godini. Od vakvite obvrski go oslobodil papata Pie II koj vo noemvri 1463 godina go objavil dolgo podgotvuvaniot krstonosen pohod protiv Turcite. Me|utoa preranata smrt na papata na 15 avgust 1464 godina zna~ela kraj na ovoj

ambiciozen proekt a Albanija morala da se soo~i so posledicite od turskiot

gnev kako rezultat od kreweto na dogovorot. Vo 1465 godina bile prezemeni pet pohodi so golema vojska site predvodeni od Balaban-paa (Albanec po

ra|awe) koi bile odbieni od Skender-beg. Zatoa vo 1466 godina protiv

vostanicite se upatil li~no sultanot Mehmed II so ogromna armija (se

spomenuvaat 150 000 vojnici) koi ja opkolile Kroja.Otkako opsadata na silnata tvrdina i po dva meseci ne dala nikakvi rezultati sultanot mu ja predal

komandata na Balaban-paa i pred da ja naputi Albanija naredil da se izgradi novo silno utvrduvawe pod imeto Elbasan to na arapski jazik zna~i ,,utvrden

dvor na silnite''. Toj pretstavuval edno od retkite turski gradski utvrduvawa vo Albanija. Istotaka i Skender-beg ja naputil Albanija i zaminal vo

Italija kade vo Rim i Neapol molel za podrka. Vo avgust 1467 godina se vratil za da ja oslobodi od opsada opkolenata Kroja. Balaban-paa zaginal pod

yidinite na tvrdinata. Mehmed II povtorno se vratil vo Albanija i vo juli 1467 godina zapo~nala tretata opsada na Kroja. Skender-beg sega gi povikal napomo

Venecijancite a se podgotvuval za vtoriot kuvend ( sobranie) na albanskite feudalci koj bil zaka`an za januari 1468 godina vo Qe, kade sakal da gi

pregrupira redovite na albanskite feudalci bideji nekoi od niv izmoreni od

permanentnite borbi razmisluvale da im se pot~inat na Turcite so cel da gi za~uvaat svoite posedi i privilegii. Me|utoa toj umrel malku pred toa na 17

januari 1468 godina na 63 godina vozrast. Bil pogreban na planinskiot vrv kaj Qe vo crkvata Sv. Nikola.

Skender-begovoto ime ostanalo zapameteno kaj Albancite. So tekot

na vekovite spomenot za nego bil se posilen a vo vremeto na nacionalniot

preporod od XIX-ot vek, Skender-beg stanal simbol na site Albanci bez razlika

na koja vera i pripa|aat. Negovoto ime bilo spomnuvano sekoga koga trebalo da se najde istorisko opravduvawe za sozdavawe na albanskata nacionalna

197

dràva. Skender-begovata juna~ka borba protiv Turcite naila na silen odek i vo

evropskata javnost i toa blagodarenie na faktot to za svoj biograf naol sovremenik koj negovite dela gi objavil i im gi prenel na generaciite to

doa|ale. Toj biograf bil Marin Barleti, ~ie delo Historia de vita et gestis

Scanderbegi Epirotarum principis, Roma 1503 imalo povee izdanija i bilo prevedeno na re~isi site evropski jazici. Posle negovata smrt na ~elo na zdruènite albanski sili zastanal Lek Duka|init koj imal odli~na sorabotka

so Venecijancite. Venecijancite uspeale da gi odbranat posedite na Skender-beg vo Albanija od turskite napadi, pa duri vo 1472 godina nakratko gi osvoile

Valona i Kanina. Dve godini podocna Venecijancite uspeno go odbranile i

Skadar. Sepak toa bile poslednite pobedi na Venecijancite i zdruènite

albanski feudalci. Vo juni 1476 godina Mehmed II ispratil ogromna armija

protiv Albanija i ja opkolil Kroja. So toa zapo~nala dvegodinata dramati~na opsada na Kroja so koja li~no komanduval sultanot. Na 16 juni 1478 godina

iscrpena od nedostatokot na hrana, voda i oru`je Kroja im se predala na Turcite. Sultanot ne go odràl zborot to im go dal pred predavaweto. Site

predadeni borci bile ubieni a nivnite èni i deca bile predadeni vo ropstvo. Pritoa Turcite gi zazele i drugite albanski gradovi. Koga vo 1478 godina bil

zazemen Qe, Mehmed II naredil da se otvori grobnicata na Skender-beg i negovite posmrtni ostanki da se izloàt na podbiv. Vo januari 1479 godina

moral da kapitulira i Skadar. So mirovniot dogovor od 25 april 1479 godina, Venecija gi izgubila site svoi posedi vo Albanija se do Dra~ a Albanija

kone~no stanala sostaven del od Osmanliskoto carstvo.

istorija na balkanot vo sredniot vek _media aevum

Documents