istra`uvawe na performansite na industrija za prerabotka na...

Подготвено од Сашо Ристески

Istra`uvawe na performansite na

industrija za prerabotka na ovo{je i zelen~uk 2009

јуни, 2010

Makedonska Asocijacija na Prerabotuva~i Aco Karamanov 13, 1000 Skopje Makedonija Tel.: + 389 2 31 77 125 Faks: + 389 2 31 77 125 E-mail: [email protected]

Istra`uvawe na performansite na industrija za prerabotka na

ovo{je i zelen~uk 2009

Podr`ano od:

Изземање: Ова истражување е изработено од страна на Македонската асоцијација на преработувачи за АгБиз програмата на Агенцијата на САД за меѓународен развој. Ставовите искажани во оваа истражување припаѓаат на авторот и не ги изразуваат ставовите на Агенцијата на САД за меѓународен развој или на Владата на Соединетите Американски Држави.

SODR@INA 1. VOVED ............................................................................................................................ 1 2. KONKRETNI CELI I OPSEG ....................................................................................... 2 3. METODOLOGIJA NA RABOTA .................................................................................. 2 4. REZULTATI ................................................................................................................... 3

4.1 Klasifikacija na pretprijatijata spored tipot na proizvodstvo ...... 3 4.2 Rezultati od raboteweto na prerabotuva~kata industrija ................... 4

4.2.1 Snabduvawe so surovini ........................................................................... 4 4 2 2 Proizvodstvo na preraboteno OiZ ............................................................. 6 4.2.3 Iskoristenost na proizvodnite kapaciteti ....................................... 8 4.2.4 Trgovija so prerabotki od OiZ ................................................................ 9

4.3 Lokacija na pretprijatijata, golemina i broj na vraboteni ................. 13 4.3.1 Lokacija na pretprijatijata .................................................................... 13 4.3.2 Golemina na pretprijatijata .................................................................. 13 4.3.3. Vraboteni i sezonski rabotnici .......................................................... 15 4.3.4. Nadomestoci za sezonskata rabotna sila ......................................... 16 4.3.5 Bezbednost i kvalitet na hranata ....................................................... 16

4.4 Perspektivi na industrijata vo 2009 .......................................................... 17 5. ZAKLUÔCI ................................................................................................................ 18 Lista na tabeli, grafikoni i aneksi Tabela 1: Otkup na surovini 2005-2009 ................................................................. 5 Tabela 2: Tipovi na sveò OiZ otkupeni od industrijata vo 2007 - 2009 ........ 5 Tabela 3: Proizvodstvo 2003-2009 ........................................................................ 7 Tabela 4: Proizvodstvo na preraboteno OiZ po kategorija za 2007 - 2009 ...... 7 Tabela 5: Prerabotki od OiZ proizvedeni vo 2007 - 2009 ................................. 8 Tabela 6: Rezultati na industrijata za prerabotka na OiZ 2004-2009 .......... 10 Tabela 7: Glavni izvozni pazari za preraboteno OiZ 2006-2009 ................... 12 Tabela 8: Goleminata na pretprijata za prerabotka na OiZ 2006-2009 ........ 14 Tabela 9: Broj na postojano vraboteni 2005-2009 godina .................................. 15 Tabela 10: Angaìrani sezonski rabotnici 2006 - 2009 ................................... 16 Grafikon 1: Prerabotuva~ki aktivnosti spored vidot na surovinite ........... 3 Grafikon 2: Broj na pretprijatija spored tipot na prerabotki ....................... 4 Grafikon 4: Proizvodstvo 2003-2009 vo ‘000 toni ............................................. 6 Grafikon 5: Izvozni koli~ini na preraboteni proizvodi 2004-2009 vo ‘000

toni .................................................................................................................. 10 Grafikon 6: Vrednost na izvezeni koli~ini na preraboteni proizvodi 2004-

2009 vo mil. Evra ........................................................................................... 11 Grafikon 7: Prerabotuva~ki kapaciteti po golemina 2006 - 2009 ................. 14 Aneks 1: Lista na pretprijatija koi prerabotuvaat OiZ .................................. 19 Aneks 2: Geografska lokacija na prerabotuva~kite kapaciteti vo RM ......... 22 Aneks 3: Izvezeni Makedonski preraboteni proizvodi 2004-2009 ................. 23

Studija

Istraùvawe na performansite na prerabotuva~kata industrija za 2009 1

1. VOVED Proektot so naslov “Istraùvawe na performansite na prerabotuva~kata industrija za ovo{je i zelen~uk za 2009” e rezultat na zaedni~kata sorabotka pome|u AgBiz programata na USAID i Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i na ovo{je i zelen~uk (MAP). AgBiz programata e finansirana od USAID i implementirana od strana na ARD, Inc. Celta na ~etiri godi{nata AgBiz programa e da se zgolemi ekonomskiot rast vo Makedonija niz pro{ireno, ekolo{ko odr`livo proizvodstvo i proda`ba na zemjodelski proizvodi so dodadena vrednost preku ovozmoùvawe na proizvoditelite i prerabotuva~ite da se natprevaruvaat regionalno i globalno. Ova }e obezbedi pogolemi prihodi za zemjodelskite prerabotuva~i, proizvoditeli, kako i za dràvata. Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i na ovo{je i zelen~uk (MAP) e formirana vo mart 2002 godina, so cel da obezbedi ponatamo{en razvoj na industrijata za prerabotki na ovo{je i zelen~uk (OiZ), da pridonese za op{tiot ekonomski rast i da ja zgolemi vrabotenosta vo Republika Makedonija. Vo momentov vo asocijacijata ~lenuvaat 28 prerabotuva~ki pretprijatija. Glavni aktivnosti na MAP se: • Zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskite prerabotki od OiZ;

• Zgolemuvawe na potencijalot na ~lenovite za vlez na stranski pazari;

• Informirawe na ~lenovite za pazarnite trendovi, tehnolo{ki i pravni pra{awa;

• Koordinirawe na delovnite delegacii i zaedni~ko pretstavuvawe na saemi;

• Lobirawe za za{tita na interesite na prerabotuva~kata industrija;

• Vospostavuvawe na delovna komunikacija so stranski kompanii i institucii;

• Zajaknuvawe na sorabotkata me|u zemjodelcite i zemjodelskite zdruènija; i

• Sorabotka so privatnite i javni institucii, delovnata zaednica i me|unarodnite proekti aktivni vo Republika Makedonija.

Gore spomenatite strani, ja razbraa potrebata od detalni informacii za rezultatite od rabotata i vlijanieto na prerabotuva~kata industrija vo zemjata, i se soglasija na sorabotka i na zapo~nuvawe, kreirawe i sproveduvawe na proekt {to }e bide prvenstveno naso~en kon tie pra{awa. Isto taka, AgBiz i MAP se soglasija da vloàt resursi, ekspertiza i anga`man so cel taa aktivnost da bide uspe{no realizirana. Sorabotkata me|u AgBiz i MAP be{e formalizirana preku potpi{aniot Memorandum za razbirawe.

Studija


2. KONKRETNI CELI I OPSEG Industrijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk ima va`na uloga vo makedonskiot zemjodelsko-prehranben sektor. Industrijata vo golema merka e izvozno orientirana, postojano go podobruva svoeto rabotewe vo pogled na zgolemuvawe na proizvodstvoto i izvozot vo izminatata decenija i bara golem anga`man na rabotna sila. Op{tata cela na proektot “Istraùvawe na performansite na prerabotuva~kata industrija za ovo{je i zelen~uk za 2009” e da obezbedi detalni i najnovi informacii za rezultatite od raboteweto na industrijata. Pokonkretno, ovoj proekt be{e sozdaden so cel:

• Da se istraàt i analiziraat pokazatelite za proizvodstvoto i rezultatite od izvozot na prerabotuva~kata industrija;

• Da se soberat i analiziraat informacii za brojot na postojano vraboteni i sezonski rabotnici angaìrani vo industrijata;

• Da se poso~at problemite povrzani so vlijanieto na globalnata ekonomska kriza vrz raboteweto na doma{nata prerabotuva~ka industrija; i

• Naodite da se sublimiraat i zaklu~ocite da se prezentiraat vo seopfaten izve{taj.

Opsegot na rabotata vklu~uva:

• Izrabotka na aùrirana baza na podatoci za prerabotuva~ite na ovo{je i zelen~uk vo RM;

• Pribirawe i analiza na relevantni podatoci vo vrska so izvozot;

• Sproveduvawe na istraùvaweto, obrabotka i analiza na podatoci; i

• Podgotvuvawe na izve{taj za naodite i pretstavuvawe na rezultatite na zainteresiranite subjekti.

Finalniot izve{taj, iako vo golema mera sli~en na toj od predhodnata godina, sodrì pove}e detali povrzani so otkupot na surovini od strana na industrijata, tipot na preraboteni proizvodi proizvedeni vo 2009 itn. Isto taka, izvoznite statistiki bea pregledani i aùrirani, so {to ovoj dokument }e stane referenten materijal za idini analizi i studii.

3. METODOLOGIJA NA RABOTA Proektot be{e realiziran vo periodot April - Juni 2010 godina i se sostoe{e od slednite fazi:

1) Podgotvitelni raboti - Pribirawe na postoe~kite informacii i sozdavawe na baza na podatoci za prerabotuva~i na ovo{je i zelen~uk

2) Kancelarisko istraùvawe - Pribirawe na informacii

(direktoriumi, bazi na podatoci, statistika)

3) Terensko istraùvawe - Kontakti, poseti i razgovori so pretprijatijata

4) Obrabotka i analiza - Vnesuvawe i analiza na podatocite

5) Pi{uvawe, revidirawe i podnesuvawe na izve{tajot

Studija


4. REZULTATI So istraùvaweto bea opfateni 58 kapaciteti za prerabotka na ovo{je i zelen~uk vo zemjava (vo sporedba 55 vo 2008), od koi samo tri (mali po golemina prerabotuva~i) odbija da u~estvuvaat i da gi obezbedat potrebnite podatoci. Drugi 9 pretprijatija ne moèa da go popolnat pra{alnikot poradi nemaweto na prerabotuva~ki aktivnosti vo 2009 (poradi razli~ni pri~ini, no voglavno zaradi bankrot). Zatoa, rezultatite i analizite elaborirani vo ovoj dokument se bazirani na odgovorite dobieni od 46 aktivni prerabotuva~ki pretprijatija na OiZ (osven ako ne e poinaku napomenato). So ogled na visokiot stepen na dobieni i analizirani odgovori, site podatoci vo ovoj izve{taj se relevantni i statisti~ki to~ni.

4.1 Klasifikacija na pretprijatijata spored tipot na proizvodstvo Pove}eto prerabotuva~ki pretprijatija prerabotuvaat i ovo{je i zelen~uk. Spored istraùvaweto, 26 pretprijatija prerabotuvaat samo zelen~uk (samo 19 vo 2008), 5 se zanimavaat samo so prerabotka na ovo{je (samo 4 vo 2008); dodeka 15 pretprijatija (20 vo 2008) gi prerabotuva dvete grupi na zemjodelski proizvodi, kako {to e prikaàno na sledniot grafikon.

Grafikon 1: Prerabotuva~ki aktivnosti spored vidot na surovinite

Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Iako kombiniranata prerabotka (ovo{je i zelen~uk) e najprisutna od 2006-2009, vo 2009 prerabotkata na zelen~uk e dominantna aktivnost kaj 56% od sevkupnite prerabotuva~ki kapaciteti. Prerabotkata na ovo{je ostanuva seu{te simboli~na. Op{to zemeno, okolu 91% od site aktivnosti opfa}aat prerabotka na zelen~uk, dodeka samo okolu 9% se prerabotka na ovo{je. Vo odnos na tipot na prerabotuvaweto, najgolem del od prerabotuva~ite se zanimavaat so konzervirawe1 -32 (ili + 5 vo sporedba so 2008), mal broj od niv se kapaciteti za su{ewe -2 (isto kako vo 2008) i kapaciteti za

1 Konzervirani proizvodi - Preraboteno ovo{je i zelen~uk pakuvano prete`no vo stakleni tegli, no isto taka vo limena ambalaà i/ili plastika.

Studija


zamrznuvawe -6 (7 vo 2008), dodeka ostanatite imaat kombinirani proizvodni linii - 6 (7 vo 2008), kako {to e prikaàno na sledniot grafikon.

Grafikon 2: Broj na pretprijatija spored tipot na prerabotki

Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010

4.2 Rezultati od raboteweto na prerabotuva~kata industrija

4.2.1 Snabduvawe so surovini

Industrijata za prerabotka na OiZ e re~isi celosno zavisna od doma{noto proizvodstvo i ponuda na zemjodelski proizvodi2. Visokite carini i sloènite proceduri za uvoz na sveì zemjodelski proizvodi nameneti za prerabotka zna~at deka industrijata re~isi vo celost se potpira na aran`manite so individualni zemjodelci, pretprijatija i zadrugi koi se zanimavaat so primarno proizvodstvo i posrednici - trgovci koi ja snabduvaat industrijata3. Dogovorno proizvodstvo retko se primenuva kako efikasen mehanizam za regulacija na pobaruva~kata i ponudata na surovini za industrijata. Isto taka, cenite zna~itelno variraat vo zavisnost od pobaruva~kata za sveì zemjodelski proizvodi vo regionot i pogolemoto ili pomaloto proizvodstvo vo zemjata. Toa pretstavuva seriozna pre~ka {to ja onevozmoùva industrijata da go dostigne svojot poln potencijal i da se vpu{ti vo pogolemi izvozni dogovori. Spored industrijata, vo prosek samo 40-50% od potrebnite surovini za industrijata se odnapred dogovoreni i se ispora~uvaat od proizvoditelite/trgovcite (isto kako i vo 2008). Najgolem del od surovinite se kupuvaat ad hoc, obi~no pred samiot po~etok ili vo ekot na prerabotuva~kata sezona. Nedostigot na kapaciteti za ladewe i skladirawe kaj prerabotuva~ite e u{te edna golema pre~ka {to onevozmoùva podobro organizirawe, planirawe i izvr{uvawe na proizvodnite planovi. 2 Vrednosta na prerabotenite proizvodi vo poslednive godini doìvuva promenliv trend, kako rezultat na sezonskiot karakter na zemjodelskoto proizvodstvo. Ovoj trend go istaknuva niskiot tehnolo{ki stepen na industrijata za prerabotka na zemjodelski proizvodi, osobeno zaradi nedostatok na adekvatni prostorii za skladirawe za da se nadmine sezonskiot efekt i nedostatokot na surovini potrebni za kontinuirano proizvodstvo. 3 Iako MAP pobara bezcarinska kvota za uvoz na crvena piperka za prerabotuva~kata sezona 2009, odgovorot na vladata be{e baven i gi spre~i kompaniite da uvezat dopolnitelni koli~ini na crvena piperkla za prerabotka pod povolni uslovi.

Studija


Spored istraùvaweto, industrijata otkupila pomalku surovina vo 2009 vo sporedba so 2008 godina. Vo 2009, industrijata otkupila vkupno 67,1 iljadi toni surovina ili 10% pomalku otkolku vo 2008, {to e prikaàno na slednata tabela.

Tabela 1: Otkup na surovini 2005-2009

Godina Otkup na OiZ (vo 1000 t)

Zgolemuvawe vo % (vo sporedba so

prethodnata godina) 2005 50,2 -2006 66,34 + 32,1 2007 57,5 -13,32008 74,8 +30 2009 67,1 -10,3 Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Crvenata piperka, kako i prethodno e najva`nata surovina za prerabotuva~kata industrija. Spored istraùvaweto, koli~inite na otkupena crvena piperka od prerabotuva~kite kapaciteti vo 2009 prestavuvaat 45% od vkupno otkupeno koli~estvo na surovina, kako {to e dadeno podolu vo tabelata.

Tabela 2: Tipovi na sveò OiZ otkupeni od industrijata vo 2007 - 2009

Surovina Otkup na OiZ

vo 2007

% od vkupno

to

Otkup na OiZ

vo 2008

% od vkupno

to

Otkup na OiZ

vo 2009

% od vkupno

to

Crvena piperka (kapija)

28,6 49,7 34,5 46,1 29,7 44,1

Bela piperka 1,2 2,1 1,0 1,3 1,0 1,5 Gamba 1,7 3,0 1,1 1,5 0,7 1,1 Feferoni 2,1 3,7 1,7 2,3 2,0 3,0 Korni{oni 3,6 6,2 3,8 5,1 2,7 4,1 Cveklo 1,8 3,1 2,6 3,5 2,7 4,1 Modar patlixan 2,6 4,5 3,2 4,3 3,2 4,8 Zelka 2,3 4,0 5,9 7,9 2,9 4,3 Morkov 1,1 1,9 1,2 1,6 0,9 1,3 Industriski domat 1,2 2,1 5,0 6,9 4,9 7,3 Kromid 1,0 1,7 2,0 2,7 1,4 2,1 Vi{na 3,6 6,3 4,8 6,4 3,2 4,8 Sliva 0,3 0,5 0,8 1,1 0,9 1,3 Ind. jabolko 0,9 1,6 0,9 1,2 1,7 2,5 Drugo 5,5 9,6 6,3 8,4 9,2 13,7 Vkupno 57,5 100 74,8 100 67,1 100 Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010

4 Koli~inite na otkupeni surovini vo 2005 i 2006 ne se izneseni vo detali kako vo 2007, 2008 i 2009. Zatoa, pogre{no e da se zeme deka koli~inite koi se trguvani kako sveì (zaedno so koli~inite na surovina dobieni za prerabotuva~ki potrebite) se vklu~eni vo odgovorite obezbedeni od ispitanicite, koi rezultiraa so visoka koli~ina na sveà surovina otkupena od prerabotuva~ite.

Studija


Sevkupno, industrijata otkupila 60,9 iljadi toni na zelen~uk (ili 91%) i 6,2 iljadi toni na ovo{je (ili 9%) za prerabotuva~ki celi vo 2009. Osven vi{nite koi se mnogu baran proizvod od stranski kupuva~i (iako koli~inite otkupeni od industrijata vo 2009 se pomalku vo sporedba so 2007 i 2008) , ostanatiot del od prerabotkata na ovo{je e pove}e simboli~en. Spored rezultatite, prerabotuva~kite kapaciteti otkupile 22,5 iljadi toni na sveì proizvodi direktno od individualni proizvoditeli (ili 33,5%), dodeka 33 iljadi toni se otkupeni od trgovci/posrednici (ili 49,2%). Zemjodelskite zadrugi ja snabdile idustrijata so samo 1 iljada toni ili 1,5%, dodeka ostanatite 10,6 iljada toni na sveò ovo{je i zelen~uk (ili 15,8%) bile obezbedeni od zemjodelski firmi.

4 2 2 Proizvodstvo na preraboteno OiZ Industrijata vo periodot od 2003 do 2008 godina pokaùva postojano zgolemuvawe na proizvodstvoto, najmnogu poradi zgolemenata pobaruva~ka za makedonskite prerabotki od strana na stranskite kupuva~i, kako i porastot na doma{niot pazar kako rezultat od silnata penetracija na maloproda`nite sinxiri i promenite vo ìvotnite naviki na naselenieto (kupuvawe na preraboteni proizvodi namesto doma{no podgotvuvawe). Sepak, vo 2009 industrijata ima proizvedeno zna~itelno pomalku vo sporedba so predhodnata godina, glavno kako rezultat na globalnata ekonomska kriza. Ta negativno vlijae{e na doma{nite prerabotuva~i; prodolùvawe na pobaruvawata i namaluvawe na obrtniot kapital koj tie go koridtat za otkup na sveì proizvodi za prerabotka kako i za drugite proizvodni inputi. Pove}e detali za toa se pretstaveni na sledniot grafikon.

Grafikon 4: Proizvodstvo 2003-2009 vo ‘000 toni

Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Vo 2007 proizvodstvoto e rekordno visoko, nadminuvaj}i go proizvodstvoto od 2006 za 1,5 iljadi toni ili + 3,4%, dodeka proizvodstvoto vo 2008 e rekordno visoko - 54,2 iljada toni vkupno, {to e za 9,1 iljadi toni pove}e sporedeno so predhodnata sezona ili +20%.

Studija


Spored istraùvaweto vo 2009, industrijata ima proizvedeno 45,9 iljadi toni {to e za 8,3 iljadi toni pomalku vo sporedba so predhodnata godina ili -15%. Podatocite za proizvodstvoto za se pretstaveni vo slednata tabela.

Tabela 3: Proizvodstvo 2003-2009

Godina Vkupno proizvodstvo

(1.000 t)

Zgolemuvawe vo 1.000 t (sporedeno so

prethodnata godina)

Zgolemuvawe vo % (sporedeno so prethodnata

godina)

Indeks

2003 21,0 - - 1002004 25,7 4,7 +22,4 1202005 28,2 2,5 +9,7 1372006 43,6 15,4 +54,6 208 2007 45,1 +1,5 +3,4 215 2008 54,2 +9,1 +20 258 2009 45,9 -8,3 -15,3 219 Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Glavni karakteristiki na sezonata 2009 bea povolnite vremenski sostojbi no ve}e elaboriranite nedostatoci ne im dodozvolija na prerabotuva~kite kapaciteti vo celost da gi iskoristat potencijalite na doma{noto proizvodstvo na surovini i da gi optimiziraat svoite proizvodstveni planovi. Konzervnata komponenta ima{e najvisoko u~estvo vo sevkupnoto proizvodstvo na preraboteni proizvodi vo 2009 (isto kako i vo 2007 i 2008) , kako {to e prikaàno podolu.

Tabela 4: Proizvodstvo na preraboteno OiZ po kategorija za 2007 - 2009

Kategorija Proizvodstvo vo 2007 (vo

toni)

% od vkupno

Proizvodstvo vo 2008 (vo

toni)

% od vkupno

Proizvodstvo vo 2009 (vo

toni)

% od vkupno

Konzervirawe

32.688 72,5 39.805 73,4 39,558 86,1

Smrznuvawe 12.165 27,0 14.001 25,8 6246 13,6 Su{ewe 219 0,5 418 0,8 159 0,3 Vkupno 45.072 100 54.224 100 45.963 100 Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Spored istraùvaweto, industriski ajvar e najmnogu proizveden od industrijata, (individualno u~estvo so 22,7% vo vkupnoto proizvodstvo), a potoa sledat preraboteni korni{oni, pe~ena piperka, doma{en ajvar, cveklo, zamrznata piperka itn. Smrznatata piperka vo odnos na proizvedenata koli~ina ima{e ostar pad (samo 2,8 iljadi toni proizvedeno vo 2009 vo sporedba so 8 iljadi toni vo 2008). Sevkupno zemeno, proizvodite od piperka dominiraat vo sevkupnoto proizvodstvo. Pove}e detali povrzani so koli~inite na specifi~nite proizvodi proizvedeni od prerabotuva~kata industrija se dadeni vo slednata tabela.

Studija


Tabela 5: Prerabotki od OiZ proizvedeni vo 2007 - 2009

Ime na

proizvod Proizvodstvo

vo 2007(vo 1000 t.)

% od vkupno

Proizvodstvo

vo 2008(vo 1000 t.)

% od vkupno

Proizvodstvo

vo 2009(vo 1000 t.)

% od vkupno

Industriski ajvar

7,7 17,0 10,1 18,6 10,4 22,6

Doma{en ajvar

1,9 4,2 2,6 4,8 2,2 4,8

Lutenica 1,0 2,2 0,9 1,7 0,9 2,0 Pe~ena piperka

2,7 6,0 2,2 4,1 3,2 7,0

Barena piperka

1,4 3,1 2,0 3,7 1,9 4,2

Feferoni 2,3 5,1 1,9 3,5 1,9 4,2 Korni{oni 5,0 11,1 5,0 9,2 3,9 8,4 Cveklo 1,9 4,2 2,5 4,6 3,3 7,2 Ke~ap 1,4 3,1 1,8 3,3 2,3 5,0 Me{ani salati

1,1 2,4 1,8 3,3 1,3 2,8

Smrznati vi{ni

1,6 3,6 2,3 4,2 1,3 2,8

Smrznati piperki

7,7 17,0 8,0 14,8 2,8 6,1

Drugo 9,4 21,0 13,1 24,2 10,5 22,8 Vkupno 45,1 100 54,2 100 45,9 100 Izvor: Sopstveno istra`uvawe 2010

4.2.3 Iskoristenost na proizvodnite kapaciteti Op{ta karakteristika na industrijata za prerabotuvawe na OiZ e niskata iskoristenost na proizvodnite kapaciteti. Prose~nata iskoristenost vo 2005 godina iznesuvala okolu 27%, 36% vo 2006, 40% vo 2007, 45% vo 2008 i 38% vo 2009. Vkupno instaliraniot kapacitet za prerabotka na OiZ iznesuva okolu 120.000 toni na finalen proizvo. Namalenata iskoristenost na proizvodniot kapacitet glavno se dol`i na efektite od ekonomskata kriza. Dopolnitelni faktori isto taka negativno vlijaea na sevkupnata rabota na industrijata, vklu~uvaj}i:

• Kontinuirana ponuda na kvalitetni surovini;

• Dijalog so dobavuva~ite na surovini za prerabotka na OiZ (sortirawe, klasirawe i ispora~uvawe na zemjodelski proizvodi);

• Definirani otkupni ceni za surovinite pred po~etok na sezonata;

• Nadgraduvawe na kapacitetite zaradi skladirawe i ~uvawe na proizvodite;

• Pristap do finansiski sredstva;

Studija


• Razvoj na novi proizvodi i proizvodstvo na proizvodi so dodadena vrednost;

• Obuka na rakovodstvoto i vrabotenite; i

• Marketin{ka poddr{ka itn.

Spored istraùvaweto, celite na prerabotuva~ite na OiZ za sezonata 2009 bile otkup na 75 iljadi toni na sve` zelen~uk (61 iljadi toni se vsu{nost otkupeni) i 8 iljadi toni na sveò ovo{je (6 iljadi toni se vsu{nost otkupeni) ili 83 iljadi toni na surovina vkupno. Rezultatite pokaùvaat deka industrijata otkupila - 20% od proektiranite planovi pred startot na proizvodstvenata sezona. Spored prerabotuva~ite na OiZ, glavnite pri~ini koi ja spre~uvaat pogolemata iskoristenost na prerabotuva~kite kapaciteti se slednite:

• Nedostatok na surovini (17 odgovor);

• Nedostatok na rabotna raka (25 odgovori);

• Nedostatok na obrten kapital (10 odgovori); i,

• Nedostatok na pazari (9 odgovori).

4.2.4 Trgovija so prerabotki od OiZ Prerabotuva~kata industrija na RM e silno izvozno orientirana. Vo momentov, makedonskite preraboteni proizvodi imaat pozitivna reputacija kaj uvoznicite na prehranbeni proizvodi od regionot i od EU. Kako rezultat na toa, postoi pozitiven trend na zgolemuvawe na koli~inite za izvoz. Mnogu povolniot trgovski reìm me|u Makedonija i EU, Dogovorite za slobodna trgovija sklu~eni so zemjite od regionot kako i ponatamo{nata liberalizacija (dogovorot CEFTA) bi trebalo u{te pove}e da ja zajaknat konkurentskata pozicija na prerabotenite proizvodi od ovo{je i zelen~uk. Interesno e deka doma{nata proda`ba isto taka se zgolemuva, i ima u~estvo vo sevkupnite podobruvawa na industrijata. Na primer, doma{nata proda`ba vo 2004 e 9% povisoka otkolku vo 2003, dodeka vo 2005 zgolemuvaweto e 13% pove}e od 2004. Sledej}i go ovoj pozitiven trend, doma{nata proda`ba vo 2006 iznesuvala 7,5 iljadi toni i ponatamo{no zgolemuvawe od 5% vo 2007, dostignuvaj}i koli~ina od 7,9% iljadi toni. Vo 2008, doma{nata proda`ba se zgolemila za 7% vo sporedba so 2007 dostignuvaj}i koli~ina od 8,5 iljadi toni. Vo 2009, doma{nata proda`ba dostignuva do 8,6 iljadi toni ili +1,1 % vo sporedba so 2008. Kako {to e ve}e napomenato, glavnite pri~ini za zgolemuvawe na doma{nata proda`ba na prerabotki od OiZ se:

• Silna penetracija na supermarketite (maloprodaànite sinxiri) i promenite vo kupovnite naviki na doma{nite potro{uva~i;

• Zamena na tradicionalnoto doma{no indivudalno proizvodstvo na prerabotki (zimnici, slatka i marmaladi) so kupuvawe na proizvodi proizvedeni od industrijata (osobeno od pomladite generacii i vo pogolemite gradovi vo zemjata); i

• Zgolemena svesnost za bezbednosta i kvalitetot na hranata .

Studija


Pove}e detali za proizvodstvoto na prerabotki od OiZ, u~estvoto na izvozot i doma{niot pazar kako i vrednosta na izvozot za periodot 2004-2009 se pretstaveni vo slednata tabela.

Tabela 6: Rezultati na industrijata za prerabotka na OiZ 2004-2009

Godina Vkupno proizvodstv

o (1.000 t)

Izvoz (1.000 t)

Doma{en pazar (1.000 t)

Vrednost na izvozot

(milioni €)

2004 25,2 18,2 6,0 13,8 2005 28,8 21,0 6,8 17,8 2005/2004 +2,5 +2,8 +0,8 +4,0 2006 43,6 25,6 7,5 23,5 2006/2005 +15,4 +5,0 +0,7 +5,7 2007 45,1 30,3 7,9 28,1 2007/2006 +1,5 +4,7 +0,4 +4,6 2008 54,2 33,0 8,5 36,9 2008/2007 +9,1 +2,7 +0,6 +8,8 2009 45,9 33,5 8,6 39,8 2009/2008 -8,3 +0,5 +0,1 +2.9


Grafikon 5: Izvozni koli~ini na preraboteni proizvodi 2004-2009 vo ‘000 toni

Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Sopstveno istra`uvawe 2010

Studija


Grafikon 6: Vrednost na izvezeni koli~ini na preraboteni proizvodi 2004-2009 vo mil. Evra

Izvor: Dràven zavod za statistika, Sopstveno istraùvawe 2010 Pazarot na EU i sosednite pazari se glavnite izvozni odredi{ta za doma{no proizvedenite prerabotki od OiZ. Spored istraùvaweto vo 2009, izvozot na preraboteni proizvodi na EU pazarite vo koli~ina iznesuva 41,5% (vo sporedba so 48% vo 2008) i 46% vo vrednost (vo sporedba so 52% vo 2008) od sevkupniot izvoz na preraboteni proizvodi od Makedonija. Vkupno izvozot vo EU vo 2009 e namalen za 14% po koli~ina i 11% vo vrednost vo sporedba so 2008. Srpskiot pazar e vtor po golemina pazar (20,6% po koli~ina i 17,8% vo vrednost od vkupniot izvoz vo 2009). Izvozot vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina zna~itelno se zgolemil vo 2009 vo sporedba so 2008. Sevkupno izvozot na preraboteni proizvodi vo 2009 vo regionot (Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Kosovo) u~estvuva so 52,3% so koli~ina i 46% vo vrednost od sevkupniot izvoz na Makedonskite preraboteni OiZ. Ostanatite pazari (posebno Avstralija i SAD) poradi golemata zaednica na emigranti od Makedonija no i od drugite balkanski zemji, se isto taka mnogu va`ni izvozni odredi{ta. Najva`nite izvozni pazari za doma{nite preraboteni proizvodi, vklu~uvaj}i gi i izvezenite koli~ini i vrednosti za 2004-2009, se pretstaveni na slednata tabela.

Studija


Tabela 7: Glavni izvozni pazari za preraboteno OiZ 2006-2009

Godina: 2006 Koli~estvo (vo ‘000 t)

Koli~estvo (vo %)

Vrednost (vo milioni €)

Vrednost (vo %)

Vkupen izvoz 25,6 100 23,5 100 EU 11,7 45,7 10,5 44,7 Srbija i Crna Gora5 7,7 30,0 6,7 28,5 Hrvatska 2,0 7,8 2,0 8,5Bosna i Hercegovina

1,6 6,3 1,6 6,8

Avstralija 0,7 2,7 0,9 3,8 SAD 0,5 2,0 0,8 3,4 Drugo 1,4 5,5 1,0 4,3


Koli~estvo (vo %)


Vrednost (vo %)

Vkupen izvoz 30,3 100 28,1 100 EU 17,0 56,1 14,5 51,6Srbija6 6,0 19,8 5,2 18,5 Hrvatska 2,1 6,9 2,2 7,8 Bosna i Hercegovina

1,6 5,3 1,6 5,7

Crna Gora 1,5 5,0 1,7 6,1 Avstralija 0,9 3,0 1,2 4,3 SAD 0,7 2,3 0,8 2,9 Drugo 0,5 1,6 0,9 3,2


Koli~estvo (vo %)


Vrednost (vo %)

Vkupen izvoz 33,0 100 36,9 100 EU 15,9 48,2 19,1 51,8 Srbija 9,0 27,3 8,6 23,3 Hrvatska 2,6 7,9 2,7 7,3 Bosna i Hercegovina

1,8 5,5 1,8 4,9

Crna Gora 1,9 5,8 2,3 6,2 Avstralija 0,6 1,8 0,8 2,2 SAD 0,6 1,8 0,8 2,2 Drugo 0,6 1,8 0,8 2,2 Godina: 2009 Koli~estvo

(vo ‘000 t) Koli~estvo

(vo %) Vrednost (vo

milioni €) Vrednost

(vo %) Vkupen izvoz 33,5 100 39,8 100 EU 13,9 41,5 18,4 46,2 Srbija 6,9 20,6 7,1 17,8 Hrvatska 4,7 14,0 4,7 11,8 Bosna i Hercegovina

2,2 6,6 2,5 6,3

Crna Gora 1,9 5,7 2,3 5,8 Kosovo 1,8 5,4 1,7 4,3 Avstralija 0,7 2,1 1,2 3,0 SAD 0,4 1,2 0,6 1,5 Drugo 1 2,9 1,3 3,3 Izvor: Sopstveno istra`uvawe 2010 Spored istra`uvaweto, najmnogu izvezeni preraboteni proizvodi se proizvodi na baza na piperka, a posebno ajvar i lutenica (tarifna grupa 2005), pe~ena crvena piperka, smrznata piperka (0710), korni{oni, 5 So Kosovo. 6 So Kosovo, isto za 2008

Studija


feferoni i slatko luti feferoni, cveklo (tarifen broj 2001), su{eni proizvodi (0712), smrznati vi{ni (0811) i vi{na vo alkohol (2008), itn. Kompletnata statistika povrzana so izvozot po zemji (vrednosno i koli~inski) i po tarifna grupa (vrednosti, koli~ini) za period 2004-2009 se dadeni vo Aneks 3. Kako {to moè da se zabeleì, Makedonskite preraboteni proizvodi imaat niska izvozna vrednost (okolu 1 kg. za 1,2 € vo sporedba so 1,1€ za kg. za 2008). Vrednostite zabeleèni vo vrska so koli~estvoto na izvozot ukaùvaat deka doma{nite prerabotuva~i glavno izvezuvaat proizvodi so mala dodadena vrednost, koi isto taka se smetaat za standardni ili proizvodi za „{iroka potro{uva~ka“. Isto taka, proizvodstvoto i proda`bata na sopstveni brendovi e pomalo otkolku proizvodstvoto pod privatni marki. Kako posledica, industrijata ja gradi svojata izvozna strategija glavno vrz konkurentni ceni, namesto vrz ponuda na proizvodi so dodadena vrednost. Diferencijata na proizvodite, razvojot na novite proizvodi, segmentacijata na pazarot, pozicioniraweto i targetiraweto, zaedni~kiot izvoz i sl. vo idniot period }e stanat glavni predizvici so koi }e se soo~uva industrijata. Vo momentov, doma{nite prerabotuva~i zavisat od posrednici (uvoznici i trgovcite na golemo) koga gi izvezuvaat svoite proizvodi vo stranstvo. Isto taka, nekoi od prerabotuva~ite ve}e otpo~nuvaat pregovori direktno so maloproda`nite sinxiri i/ili vospostavuvaat partnerstva so specijalizirani distributeri na prehrambeni proizvodi. Na doma{niot pazar prerabotuva~ite gi dostavuvaat svoite proizvodi direktno na prodava~ite na malo (posebno na maloproda`nite sinxiri) ili koristat posrednici (trgovci na golemo/distributeri) so razrabotena distributerska mreà za pokrivawe na golem broj na maloproda`ni mesta. Proizvodstvoto pod privatni marki posebno za pogolemite proda`ni sinxiri vo zemjava e isto taka prisutno.

4.3 Lokacija na pretprijatijata, golemina i broj na vraboteni So cel podobro da se sfati ulogata na prerabotuva~kata industrija i nejzinoto vlijanie vrz rezultatite od raboteweto na agrobiznis sektorot, ovaa analiza zema predvid i nekolku aspekti povrzani so lokacijata, goleminata na pretprijatijata i implikaciite vo odnos na vrabotuvaweto, kako za postojani taka i za sezonski rabotnici.

4.3.1 Lokacija na pretprijatijata Najgolema koncentracija na prerabotuva~ki pretprijatija e zabeleèna vo Gevgeliskiot region (11), Strumi~kiot (9), Bitolsko-Ohridskiot (9), Negotinsko-Kavadare~kiot (6) i dodeka ostatokot od kapacitetite se rasprostraneti {irum zemjata. Geografskata lokacija na site proizvodstveni kapaciteti za OiZ (vklu~uvaj}i gi i tie {to nemale aktivnosti vo 2009) dadeni se vo Aneks 2.

4.3.2 Golemina na pretprijatijata Soglasno makedonskoto zakonodavstvo, pretprijatijata vo zemjata se podeleni na mali, sredni i golemi, vo zavisnost od brojot na vraboteni ili

Studija


nivniot godi{en promet. Prviot kriterium naj~esto se koristi za da se odredi goleminata na pretprijatieto. Za potrebite na ovaa analiza pretprijatijata se klasificirani spored brojot na vraboteni, i toa:

• Mikro pretprijatija - do 10 vraboteni;

• Mali pretprijatija - 11 do 50 vraboteni;

• Sredni pretprijatija - 51 do 250 vraboteni;

• Golemi pretprijatija - nad 250 vraboteni.

Pove}e informacii vo vrska so goleminata na pretprijata za prerabotka na OiZ se prika`ani vo slednata tabela.

Tabela 8: Goleminata na pretprijata za prerabotka na OiZ 2006-2009

Kategorija 2006 Kako % od vkupniot

broj

2007 Kako % od

vkupniot broj

2008 Kako % od

vkupniot broj

2009 Kako % od

vkupniot broj

Mikro pretprijatija

16 39 15 34 14 32 17 37

Mali pretprijatija

21 51 25 57 23 54 23 50

Sredni pretprijatija

4 10 4 9 6 14 6 13

Golemi pretprijatija

0 0 0 0 0 0 0 0

Vkupno:

41 100 44 100 43 100 46 100


Grafikon 7: Prerabotuva~ki kapaciteti po golemina 2006 - 2009

Izvor: Sopstveno istra`uvawe 2010 Najgolem broj od pretprijatijata za prerabotka na OiZ se klasificirani kako mikro i mali pretprijatija (90% vo 2006 godina; 91% vo 2007 godina,

Studija


86% vo 2008 i 87% vo 2009). Samo 6 pretprijatija vo 2009, isto kako i vo 2008 (4 pretprijatija vo 2006 i vo 2007) imale pove}e od 51 vraboten, od koi samo 1 ima pove}e od 100 vraboteni7. Spored istraùvawata izvr{eni vo period od 2006 - 2009, brojot na mikro pretprijatija porasnal za 18 vo 2005 do 14 vo 2008 i se zgolemuva do 17 vo 2009, dodeka brojot na mali pretprijatija ostanale stabilni - 23 vo 2009 (isto kako i vo 2008). Dominantniot broj na mikro i mali pretprijatija vo sledniot period }e pottikne pogolema pobaruva~ka za postojano vraboten kadar. Vo industrijata za prerabotka na OiZ nema golemi pretprijatija, {to se dolì na sezonskiot karakter na proizvodstvoto, {to pak od svoja strana sozdava mo`nosti samo za sezonsko vrabotuvawe.

4.3.3. Vraboteni i sezonski rabotnici Industrijata za prerabotka na OiZ e dosta trudointenzivna. Mnogu proizvodni procesi, kako na primer sortiraweto, polneweto i sl. se vr{at ra~no. Ottamu, postoi potreba za sezonski rabotnici, osobeno vo ekot na proizvodstvoto. Sepak, ekstremnata sezonska zavisnost na prerabotkata ne dozvoluva golemi postojani vrabotuvawa. Spored podatocite dobieni od ispitanicite vkupniot broj na postojano vraboteni e 1.021 vo 2005, 1.125 vo 2006, 1.050 vo 2007, 1.149 vo 2008 i 1.205 vo 2009 , {to pokaùva pozitivno zgolemuvawe od 5% vo 2009 vo sporedba so 2008, kako {to e prikaàno na slednata tabela. Glavnite pri~ini za zgolemuvawe na brojot na postojano vrabotenite e kontinuiranoto rastewe na pretprijatijata i podobrenoto proizvodstvo i izvoznite performansi.

Tabela 9: Broj na postojano vraboteni 2005-2009 godina

Godina Postojano vraboteni Zgolemuvawe vo % 2005 1.021 - 2006 1.125 + 10% 2007 1.050 -6,7% 2008 1.149 +9,4% 2009 1.205 +4,8% Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Kako {to ve}e be{e spomnato, sezonskata rabotna sila e od osobena va`nost za prerabotuva~ite. Industrijata ne bara visoko nivo na ve{tini ili znaewe od sezonskite rabotnici. Pove}eto proizvodni fazi ne baraat specijalizirani podgotovki i/ili obuka, osven osnovni upatstva vo vrska so neto teìnata na finalnite proizvodi, identifikuvawe i rakuvawe so {kartot, odlagawe na otpadot, itn. Sloènite proceduri gi vr{at postojano vrabotenite. Rabotodava~ite naj~esto angaìraat sezonski rabotnici od ruralnite sredini (selata), bidej}i tie se iskusni vo rakuvaweto so zemjodelski proizvodi. @enite glavno se angaìraat da rabotat na proizvodnite lenti, dodeka maìte naj~esto se vklu~eni vo fizi~ki pote{ki aktivnosti (tovarawe, istovar, i sl.). Postoi pozitiven trend povrzan so vrabotuvaweto na sezonski rabotnici. Spored istarùvaweto, brojot na angaìrani sezonski rabotnici od industrijata se zgolemil od 3.214 vo 2007 do 3.722 vo 2008 do 3.493 vo 2009,

7 Samo eden od ispitanicite se izjasnil deka ima pove}e od 300 postojano vraboteni, no za potrebite na ova istraùvawe, samo delot za prerabotka na OiZ be{e zemen vo predvid i razgledan kako malo pretprijatie so ogled na toa deka prerabotuvaweto na OiZ ne e nivna glavna delovna aktivnost.

Studija


ili -6,2%. Najgolem del od sezonskite rabotnici gi angaìraat malite pretprijatija, bidej}i tie se mnozinstvo vo prerabotuva~kata industrija. Pove}e detali se navedeni vo slednata tabela.

Tabela 10: Angaìrani sezonski rabotnici 2006 - 2009

Golemina na pretprijatieto

2006 % od vkupno

2007 % od vkupno

2008 % od vkupno

2009 % od vkupno

Mikro pretprijatija

520 19 626 20 589 16 737 22

Mali pretprijatija

1.665 60 1.948 60 1.793 48 1646 47

Sredni pretprijatija

595 21 640 20 1.340 36 1110 31

Vkupno 2.780 100 3.214 100 3.722 100 3.493 100 Izvor: Sopstveno istraùvawe 2010 Sezonskite rabotnici naj~esto se angaìrani za vreme na ekot na proizvodna sezona za period od okolu 4-6 meseci vo godinata. Treba da se naglasi deka sezonskiot karakter zavisi od tipot na prerabotuvaweto (konzervirawe, zamrznuvawe ili su{ewe). Najvaèn faktor za angaìrawe na sezonska rabotna sila e dostapnosta na surovini za prerabotka.

4.3.4. Nadomestoci za sezonskata rabotna sila Nadomestokot za sezonskite rabotnici se presmetuvaat kako neto cena po raboten ~as. Neto cenata po raboten ~as vo 2008 (kako i vo 2007) varira od 40 do 70 MKD. Sporedbeno so prethodnata godina, neto cenata po raboten ~as isplatena vo 2009 ostanuva stabilna, dostignuvaj}i vo prosek 50 MKD/~as. Vrz osnova na prose~nata neto cena po raboten ~as, eden sezonski rabotnik obi~no zarabotuva prose~na neto mese~na plata od okolu 10-12.000 MKD. Ovaa suma i natamu e pod nacionalniot prosek , no sepak e sî u{te popovolna otkolku vo drugi trudointenzivni industrii, kako {to e tekstilnata industrija koja bara mnogu pogolemi ve{tini i obrazovanie na rabotnata sila. Vijanieto na globalnata kriza donese situacija status kvo vo odnos na platite na vrabotenite.

4.3.5 Bezbednost i kvalitet na hranata

Bezbednosta na hranata i kvalitetot na hranata stanuvaat neophodni preduslovi za upravuvawe so sekoj prehranben biznis, vklu~uvaj}i ja i prerabotkata na OiZ. Osven strogite uslovi na stranskite kupuva~i i pazari, i doma{nite organi a osobeno potro{uva~ite stanuvaat sî posvesni za bezbednosta i kvalitetot na prehranbenite proizvodi. Spored postoe~kiot nacionalen zakon za bezbednost na hrana, site prehrambeni prerabotuva~ki kompanii mora da implementiraat HACCP do sredina na 2009. Zaradi nejzinata izvozna orientacija, industrijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk ve}e po~na da primenuva najsovremeni sistemi i standardi za bezbednost i kvalitet na hranata. Spored istraùvaweto site intervjuirani pretprijatija gi imaat implementirano HACCP principite, dodeka 14 pretprijatija imaat dobieno sertifikat za HACCP. ISO 22 000 e implementiran vo 13 prerabotuva~ki kapaciteti, od koj 8 se sertificirani.

Studija


4.4 Perspektivi na industrijata vo 2009

Iako industrijata za prerabotki na OiZ postojano gi podobruva svoite performansi vo periodot od 2003-2008, vo 2009 industrijata be{e pogodena od efektite na globalnata kriza. Prerabotuva~kite pretprijatija se soo~ija so reducirani nara~ki od nivnite stranski partneri, prodolùvawe na dinamikata na dostavuvawa i prodolèn period na isplata. Prvite znaci od ova scenario se pojavija na krajot na 2008, no vistinskiot udar be{e vo 2009. Kapacitetite za smrznuvawe i kapaciteite za su{ewe iskaàa golemo namaluvawe vo nivnata rabota, dodeka konzerviranite proizvodi bea relativno stabilni vo odnos na proizvodstvo i izvoz. Perspektivite na industrijata vo 2010 najmnogu }e zavisat od nekolku faktori, vklu~uvaj}i: finansiski i menaxerski kapaciteti na kompaniite i intenzivna sorabotka so finansiskiot sektor, zgolemena sorabotka so primarniot sektor i redefinirawe na postoe~kite izvozni pazarni strategii. Noviot zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj koj stapi na sila vo prvata polovina na 2010 celi kon reorganizirawe na postoe~kata sorabotka pome|u glavnite ~initeli, iako postoi somne` dali istiot }e bide implementiran vo celost vo tekot na 2010.

Studija


5. ZAKLU^OCI

• Industrijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk ima postignato kontinuiran napredok vo periodot 2003-2008, no se soo~i so namaluvawe na proizvodstvo vo 2009 (vo sporedba so prethodnata godina);

• Doma{nata prerabotuva~ka industrija se soo~i so efektite od globalnata ekonomsak kriza - docnewe vo pla}aweto, namalena dinamika vo isporakata na proizvodi i namaluvawe na proizvodstvo vo 2009;

• Industrijata se definira kako sezonska, izvozno orientirana, a proizvodite imaat pozitivna reputacija na stranskite pazari;

• Se sostoi od 49 prerabotuva~ki kapaciteti vo 2009, glavno konzervni i kombinirani prerabotuva~ki pretprijatija;

• Pove}eto kapaciteti se locirani vo blizina na glavnite proizvodni regioni vo zemjata;

• Prerabotuvaweto na zelen~uk e dominantna stopanska dejnost i pokriva okolu 91% od vkupnoto proizvodstvo;

• Proizvodstvo vo 2009 godina iznesuva 45,9 iljadi toni odnosno - 15% vo sporedba so 2008 godina;

• Eu i Srbija se glavnite izvozni destinacii za Makedonskite prerabotki na OiZ;

• Regionalnite pazari stanuvaat mnogu bitni izvozni pazari, so sevkupen del od 52,3% vo koli~estvo i 46% vo vreednost od sevkupniot izvoz na Makedonskite preraboteni OiZ;

• Izvozot na prerabotenite proizvodi vo 2009 vo koli~ina dostigna 33,5 iljadi toni i vrednost od 39,8 milioni evra;

• Najgolem del od prerabotuva~kite pretprijatija se definiraat kako mali, dodeka golemo pretprijatie za prerabotka na OiZ ne postoi ;

• Industrijata vrabotuva 1,205 postojano vraboteni i 3,493 sezonski rabotnici;

• Pove}eto sezonski rabotnici se od ruralni oblasti i se iskusni vo raboteweto so zemjodelski proizvodi;

• Ikoristenosta na kapacitetite e namalena na 38% vo 2009, sporedbeno 45% vo 2008 godina;

• Pristapot do kapital i nedostigot na surovini se najgolemite pre~ki za natamo{en rast na industrijata;

• Razvivaweto na strategija za podobruvawe na performansite na industrijata }e treba da gi poso~i nedostatocite i da predlo`i set na merki koi }e obezbedat konstanten rast na prerabotuva~kata industrija vo naredniot period.

Studija


Aneks 1: Lista na pretprijatija koi prerabotuvaat OiZ

Br. Ime na kompanija Adresa Lokacija Tel. Faks E-mail Web

1 Grin produkt s. Xzepi{te Tetovo 044 487 562 044 488 883 [email protected]

2 Sviss lion Agrar 29ti Noemvri br 6 Resen 047 452 191 047 452 191 [email protected] www.swisslion.com.mk

3 Vori Industriska zona bb Gevgelija 034 218 172 034 211 188 [email protected] www.vori.com.mk

4 Konimeks Prvomajska 9, br.10 Skopje 02 2465 953 02 2469 472 [email protected] www.konimex.com.mk

5 Mirana Blagoj Nacev br.49 Veles 043 222 605 043 222 205 [email protected] www.mirana.com.mk

6 Bonum plus bul. Vojvodina bb Skopje 02 2551 662 02 2551 662 [email protected] www.bonum.com.mk

7 Dentina Goce Del~ev 9 Strumica 034 334 400 034 334 402 [email protected] www.mabi-trade.com

8 Univerzal promet Go{o Vikentiev Ko~ani 033 271 030 033 271 040 [email protected] www.univerzal-promet.com.mk

9 Vipro Moinski pat bb Gevgelija 034 211 917 034 217 931 [email protected] www.vipro.com.mk

10 Antares [tipski pat bb Ko~ani 033 277 012 033 277 120 [email protected] www.antares.com.mk

11 Domatti Mar{al Tito br.73 Sv. Nikole 032 443 316 032 440 135 [email protected]

12 Avto ria Bul. Turisticka 4A/1-5 Ohrid 046 261 210 046 261 211 [email protected]

13 POT Kole{ino s. Kole{ino Strumica 034 352 052 034 352 053 [email protected] www.potkolesino.com

14 Pajdakov Vardarski rid bb Gevgelija 034 211 888 034 211 888 [email protected] www.pajdakov.com.mk

15 Cekofam Boris Kidri~ br.50 Peh~evo 033 441 469 033 441 469 [email protected]

16 Jomi fud Skopski pat bb Veles 043 243 234 043 243 234 [email protected]

17 Agro halaz Mar{al Tito 196 Gevgelija 034 213 460 034 211 460 [email protected] www.agrohalaz.mk

18 Kompani @.Radevski B. Miladinovi 19 Bitola 047 242 293 047 242 293 [email protected]

19 Agrokomerc 92 Lenininova 92 Strumica 034 322 287 034 344 647 [email protected]

20 Industriski ladilnik Mar{al Tito 130 Tetovo 044 338 992 044 335 614 [email protected]

21 Best food TI Industriska bb Radovi{ 032 630 230 032 630 230 [email protected] www.ti.com.mk

22 Kim Industriska bb Negotino 043 362 760 043 370 761 [email protected] www.kim.com.mk

Studija


23 Ksenos Partizanska 10 Demir Hisar 047 277 607 047 277 608 [email protected]

24 Vitalia ul.516 br.10 Skopje 02 3217 177 02 3217 176 [email protected] www.vitalia.com.mk

25 Vitaminka Lece Koteski 23 Prilep 048 407 407 048 407 451 [email protected] www.vitaminka.com.mk

26 Mahap Stra{o Pindxur Valandovo 034 383 009 034 383 009

27 Best Agent ul.840 br.11 Skopje 02 2550 295 02 2551 220 [email protected]

28 Kompanija Petrovi Industriska zona bb Kavadarci 043 414 017 043 415 469 [email protected] www.petrov-ffq.com

29 Agrolon Ratko Jovanovi} 67 Stip 032 459 590 032 459 590 [email protected]

30 Iro frozen Taqa Bikova br.10 Gevgelija 072 316 783 [email protected]

31 Sika Voin Dras{kovi~ br.1 Skopje 02 2050 920 02 2050 921 [email protected] www.sika.com.mk

32 Di Em GP Ba{ut bb Negorci 034 550 428 034 231 428 [email protected]

33 Rudine MM Lazar Li~enovski bb Skopje 023 228 871 023 228 871 [email protected]

34 Fruktana Ko~anska 26 [tip 032 382 392 032 384 128 [email protected] www.fruktana.com

35 Vegetrejd Bosilovo Stumica 034 358 808 034 323 092 [email protected]

36 Altra Slobodan M. Danko 111 Gevgelija 034 214 383 034 216 258 [email protected] www.altra.com.mk

37 DS Fuds 11 Oktomvri bb Kumanovo 031 437 193 031 437 196 [email protected]

38 Eko sto s. Stojakovo Strumica 034 235 650 034 235 650 [email protected]

39 Agrova Kozle 30b Skopje 02 3081 415 02 3081 415 [email protected]

40 Zora {ped Industriska bb Gevgelija 034 217 081 034 217 082 [email protected]

41 Lars Goce Del~ev 34 [tip 032 385 351 032 385 351 [email protected] www.susaralars.com.mk

42 Tehnoalat komerc Mar{al Tito 124 Gevgelija 034 211 985 034 218 968 [email protected] www.hinaproducts.com.mk

43 Trgoprodukt s.Dabile Strumica 034 330 065 034 323 065 [email protected]

44 Dim komerc ul. Kame Polizov Valandovo 034 381 562 034 383 562 [email protected]

45 Baga fud Olevenski pat 46 Bitola 047 235 592 047 235 592 [email protected]

46 Ana mak ul.205 br.5 Skopje 02 2532 794 02 3545 808 [email protected]

Studija


Pretprijatija koi ne dale odgovor 47 Maemi @elezni~ka bb Ohrid 046 262 203 046 262 203 [email protected] 48 Nimeks SA Pitu Guli 70 Skopje 032 300 951 032 300 999 [email protected] 49 Diva Bitola 047 230 705 Neaktivni pretprijatija

50 Nak Sport Bel kamen bb Kavadarci 02 30 65 290 02 30 65 290 [email protected] 51 Skok Trade GTC, Kej 13 Noemvri 3/1 Skopje 02 32 30 611 02 32 30 618 [email protected] www.rosko.com.mk 52 Konz. Strumica Strumica 034 331 454 034 331 454 53 Ango Komerc Skopje 02 120 080 [email protected] 54 Sas Kuprom Industriska bb Gevgelija 034 218 889 034 218 889 [email protected]

55 Vasilev Komerc S. Turnovo Turnovo, Strumica 034 358 883 034 358 883 [email protected] www.delifo.com

56 Kvalitet Komerc Ilindenska bb Bitola 047 228 398 047 221 398 [email protected] 57 Medium eksport Dimitrie Tucovik 24 Skopje 02 3771 164 02 3117 534 [email protected] 58 Promarkt Skopje 02 3218 230 [email protected]

Studija


Aneks 2: Geografska lokacija na prerabotuva~kite kapaciteti vo RM

Studija


Aneks 3: Izvezeni Makedonski preraboteni proizvodi 2004-2008 Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2004 Zemja Koli~ini (vo kg.) Vrednost (vo €)

Zemji koi ne se ~lenki na EU

Srbija i Crna Gora

5,819,472 3,459,892

Avstralija 1,059,598 1,023,651 Hrvatska 880,749 870,822 Bosna i

Hercegovina 687,671 609,497

USA 388,898 459,527 [vajcarija 232,799 351,941 Kanada 94,830 133,541 Albanija 271,939 118,226 Rusija 57,163 28,785 Velika

Britanija 10,316 20,494

Iran 5,706 15,576 Norve{ka 14,122 15,096 Bugarija 21,232 9,515 NATO 1,491 1,465Vkupno 9,545,986 7,118,029EU Germanija 2,865,249 2,058,150 Grcija 2,961,572 1,685,556 Slovenija 709,678 689,855 Italija 92,210 532,005 Francija 545,848 521,115 Avstrija 465,974 405,543 Holandija 241,897 262,847 Polska 311,374 183,729 Ungarija 151,760 132,060 Belgija 199,669 110,514 [vedska 56,612 65,024 ^e{ka 39,008 20,314 [panija 5,040 10,854 Slova~ka 100 10EU Vkupno 8,645,992 6,677,577Vkupno 18,191,978 13,795,605

Studija


Tabela: Izvoz po tarifna grupa, vrednosti i koli~ini vo 2004 Tarifna grupa Koli~ini (vo kg.) Vrednost (vo €)

2005 4,340,970 4,301,7782001 3,577,678 2,682,4290710 3,433,472 1,836,7682008 1,114,665 1,399,7902007 3,049,214 1,057,0380811 1,004,642 825,7990712 90,071 409,9362002 355,315 333,0380713 326,184 242,7890711 410,045 221,2752004 185,442 198,6380813 56,805 109,6642003 31,860 75,874200971 91,982 52,0370812 39,149 34,7370714 79,438 7,214200600 1,387 4,833200950 3,660 1,968Vkupno 18,191,978 13,795,605

Studija


Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2005 Zemja Koli~ini (vo kg.) Vrednost (vo €)

Zemji koi ne se ~lenki na EU Srbija i Crna Gora 6,634,366 4,688,441 Hrvatska 1,652,725 1,578,302 Bosna i Hercegovina 1,251,301 1,244,049 USA 550,417 713,329 Avstralija 538,877 557,679 [vajcarija 349,240 449,263 Kanada 150,594 246,619 Bugarija 529,528 155,889 [ri Lanka 91,505 81,745 Albanija 139,615 73,493 Rusija 97,306 62,012 Romanija 30,930 22,882 Norve{ka 17,000 16,335 Ju`na Afrika 4,949 6,321 Turcija 3,570 5,295 NATO 3,187 2,529 Zimbabve 7,200 1,656 Slova~ka 360 608Vkupno 12,052,669 9,906,448EU Germanija 2,771,682 2,215,003 Grcija 2,558,282 1,301,054 Italija 208,148 1,145,436 Slovenija 895,568 868,405 Hollandija 556,805 550,863 Avstrija 429,763 475,712 Francija 500,540 471,404 Polska 337,728 225,128 Ungarija 274,400 206,007 Belgija 207,352 147,176 [vedska 109,493 145,019 Velika Britanija 32,603 63,962 [panija 24,565 20,370 Kipar 17,587 13,735 Danska 20,497 10,470 ^e{ka 6,184 3,992EU Vkupno 8,951,198 7,863,736Vkupno 21,003,867 17,770,184

Studija



2005 5,571,265 5,925,5192001 4,371,404 3,707,2530710 3,630,597 1,832,0310811 1,482,335 1,328,0942008 933,804 1,263,4712007 2,413,158 932,5530712 90,286 755,0642004 477,549 579,9392002 354,463 319,6910711 354,817 205,577200971 266,426 175,1730713 429,815 173,1182003 89,119 157,2050812 199,670 155,529200600 140,272 115,1170813 140,776 93,956210320 58,097 50,8340714 5 52200950 8 7Vkupno 21,003,867 17,770,184

Studija


Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2006 Zemja Koli~ini (vo kg.) Vrednost (vo

€) Zemji koi ne se ~lenki na EU

Srbija i Crna Gora 7,721,333 6,737,162

Hrvatska 2,048,664 2,001,954 Bosna i

Hercegovina 1,559,990 1,604,858

Avstralija 737,601 865,578 USA 527,054 805,427 Kanada 229,739 399,855 [vajcarija 249,020 334,876 Albanija 160,769 91,170 Romanija 313,950 65,549 Bugarija 276,376 57,951 Nov Zeland 13,654 23,327 Rusija 19,680 16,728 Norve{ka 15,272 14,963 Sudan 8,724 14,782 Kongo 3,763 6,098 NATO 2,684 2,583 Portugalija 306 635 Malta 205 374 Slova~ka 94 131Vkupno 13,888,878 13,044,000EU Germanija 2,893,227 2,621,534 Grcija 2,871,485 1,553,475 Avstrija 721,649 914,674 Francija 825,561 889,159 Slovenija 873,386 878,293 Italija 286,962 807,919 Holandija 611,868 675,038 [vedska 285,944 657,978 Belgija 1,175,348 611,780 Polska 821,988 489,505 Ungarija 327,230 303,930 Velika Britanija 24,895 37,360 Hrvatska 25,068 19,566 Kipar 1,332 3,269EU Vkupno 11,745,942 10,463,481Vkupno 25,634,820 23,507,481

Studija



2005 6,378,135 7,875,7292001 5,469,262 4,711,8510811 2,643,740 3,535,5950710 5,397,805 2,662,2342008 1,462,367 1,757,5112007 1,519,093 586,4642002 509,134 417,9582004 318,302 382,8700712 128,964 303,1250711 305,399 223,8860812 336,395 198,9250713 339,677 192,455200600 212,696 171,656200971 217,046 141,0882003 28,757 140,2780813 77,366 103,436210320 101,281 89,3860714 188,950 12,742200950 450 294Vkupno 25,634,820 23,507,481

Studija


Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2007 Zemja Koli~ini (vo kg.) Vrednost (vo €)

EU Germanija 5,282,020 3,939,093 Belgija 2,392,181 1,497,879 Italija 446,812 1,384,879 Slovenija 988,764 1,371,051 Avstrija 1,227,601 1,326,910 Grcija 2,447,771 1,272,921 Holandija 1,313,899 1,176,576 Polska 1,084,114 723,862 Francija 555,096 583,827 Ungarija 449,004 483,053 Bugarija 599,508 380,543 [vedska 94,052 129,022 Kipar 41,703 74,475 Romanija 37,776 53,413 Velika

Britanija 26,993 49,647

Danska 21,430 15,788 [panija 423 1,736EU Vkupno 17,009,147 14,464,673Zemji koi ne se ~lenki na EU Srbija 6,016,630 5,234,633 Hrvatska 2,143,117 2,232,241 Crna Gora 1,471,166 1,738,132 Bosna i

Hercegovina 1,561,094 1,600,871

Avstralija 863,288 1,156,044 USA 663,842 801,897 Kanada 228,876 423,799 [vajcarija 235,454 334,225 Albanija 74,329 47,400 Sudan 10,149 16,821 Norve{ka 5,357 7,918 Kosta Rika 21,600 6,361 Turcija 3,024 6,229 Surinam 15,444 5,126 Namibija 1,974 1,546 Irak 1,123 1,383Vkupno 13,316,468 13,614,625Vkupno 30,325,615 28,079,298

Studija



2005 5,924,919 7,816,209 2001 6,845,934 6,044,527 0710 8,302,005 5,076,279 0811 3,223,713 3,100,755 2008 1,416,474 1,597,350 2004 911,024 1,263,333 2007 1,388,068 619,853 0711 402,025 285,152 200600 311,354 250,281 0712 101,469 242,029 2003 85,650 221,113 2002 202,848 165,094 0812 152,959 163,669 200971 251,225 154,838 0713 110,057 91,858 210320 128,011 84,161 0813 36,828 67,600 0714 13,200 3,620 200950 1,418 1,627 Vkupno 29,809,181 27,249,350

Studija


Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2008 Zemja Kolui~ini (vo

kg.) Vrednost (vo €)

EU Germanija 4,364,536 3,694,609 Grcija 2,118,211 1,277,508 Belgija 1,344,922 889,292 Polska 1,340,878 1,080,875 Slovenija 1,175,063 1,602,836 Holandija 1,149,287 1,304,099 Italija 1,020,403 5,094,220 Avstrija 939,731 1,167,510 Francija 887,905 1,292,605 Ungarija 594,173 585,821 Bugarija 354,634 273,858 [vedska 161,433 288,783 Velika Britanija 141,725 129,225 Reublika ^e{ka 112,998 105,605 [panija 106,589 195,997 Romanija 45,190 64,822 Slova~ka 34,010 33,795 Kipar 28,662 34,961 Portugalija 526 1,317 EU Vkupno 15,920,878 19,117,738 Zemji koi ne se ~lenki na EU

Srbija 9,042,486 8,627,758

Hrvatska 2,620,733 2,685,831 Crna Gora 1,890,309 2,271,553 Bosna i

Hercegovina 1,846,134 1,847,765

Avstralija 615,452 801,457 USA 552,335 756,586 [vajcarija 234,541 350,019 Kanada 119,257 65,806 Albanija 119,255 238,930 Norva{ka 29,432 38,320 Irska 25,322 30,041 Mongolija 13,149 17,629 Turcija 8,632 13,061 Gana 832 2,078 Vkupno 17,117,869 17,746,835 Vkupno 33,038,747 36,864,573

Studija



2005 7,127,913 9,499,3122001 8,874,518 8,011,1500710 6,215,381 5,100,9060811 3,615,105 3,979,0460712 220,244 3,215,3762008 1,841,775 2,226,3682004 1,145,060 1,588,4110711 735,841 828,3782003 372,413 629,3682007 1,268,228 560,9882002 561,977 447,4680713 396,521 275,671200971 309,325 175,7790813 114,533 153,600210320 196,018 123,723200600 28,967 45,8730714 14,350 2,430200950 578 726Vkupno 33,038,747 36,864,573

Studija


Tabela: Izvoz po zemji, vrednosti i koli~ini vo 2009 Zemja Kolui~ini (vo

kg.) Vrednost (vo €)

EU Italija 1.100.112 6.797.769 Germanija 3.974.392 3.279.353 Francija 1.016.584 1.780.245 Slovenija 1.098.507 1.430.235 Grcija 2.428.175 1.376.422 Avstrija 1.273.335 1.010.981 Polska 1.224.071 867.852 Holandija 375.756 470.445 Ungarija 420.627 453.592 Belgija 379.400 206.935 [vedska 158.712 206.123 Bugarija 220.197 185.978 [panija 85.019 124.076 Velika britanija 108.845 110.787 Republika ^e{ka 70.152 68.166 Romanija 21.596 60.646 Kipar 24.000 30.714 Slov~ka 4.536 6.969 Portugalija 3 11 EU Vkupno

13.984.019 18.467.299

Ne EU Srbija 6.959.893 7.154.056 hrvatska 4.711.165 4.776.842 Bosna i Hercegovina 2.299.649 2.527.385 Crna gora 1.947.279 2.381.512 Kosovo 1.757.555 1.666.151 Avstralija 778.626 1.252.780 SAD 419.565 628.376 [vajcarija 268.237 433.946 Kanada 180.124 342.154 Albanija 199.648 119.883 Norve{ka 46.236 61.655 Rusija 5.173 14.596 Ukraina 36 45 Ne EU Vkupno 19.573.186 21.359.381 Vkupno 33.557.205 39.826.680

Studija



2005 8.286.518 11.566.1572001 10.254.746 9.604.0090710 6.178.409 5.529.7550712 354.870 4.436.6512008 1.796.477 2.142.0550811 2.450.899 2.082.0712004 616.213 997.7252002 801.798 678.3130711 560.409 654.7342003 304.056 511.3590813 242.194 416.4332007 640.807 400.0520713 350.928 272.914200600 197.780 216.180200971 345.076 193.701210320 171.837 122.1910714 3.100 1.360200950 1.088 1.020Vkupno 33.557.205 39.826.680

istra`uvawe na performansite na industrija za prerabotka na...

Documents