ITS novice junij 2016

Uvodnik

Spoštovani člani S-ITS,

Pred nami je poletni čas, čas oddiha. Naj vas preden odidete na dopust seznanimo še z nekaterimi novicami s področja inteligentnih transportnih

sistemov tako doma kot tudi v tujini. V mesecu septembru bomo imeli letošnjo strokovno ekskurzijo, priprave potekajo intenzivno, več informacij pa bo znanih

v naslednjih tednih.

Kot ste že vajeni, vas tudi tokrat vabim k aktivnemu sodelovanju pri pripravi

društvenih novic s predstavitvijo vaših izdelkov ali projektov, ki ste jih izvedli s področja inteligentnih transportnih sistemov. Vaše prispevke prosim pošljite na

info@sits.si.

Želim vam prijetno branje novic in prijetne dopustniške dni.

Lep pozdrav,

Robert Rijavec Predsednik S-ITS

Novice članov društva S-ITS Slovenski avtocestni predori obnovljeni skladno z evropsko direktivo

2004/54/ES

Trenutno je na slovenskem avtocestnem sistemu 14 predorov daljših od 500

metrov. Vsi ti so del trans-evropskega cestnega omrežja (TERN), in zapadejo pod določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29.

aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju. V slovenski pravni red to direktivo prenaša Uredba o

tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Uredba UL RS 48/2006) sprejeta 11. maj 2006.

V letu 2015 je DARS d.d. izvedel še zadnje investicije za ureditev predorov na slovenskih avtocestah v skladu z EU direktivo. Dela so potekala v petih predorih

(Karavanke, Golovec, Ločica, Kastelec in Dekani). Izvedeni so bili naslednji projekti:

sanacije prezračevalnega sistema v predoru Karavanke (s tem je bil zaključen štiriletni cikel obnov v sklopu katerih se je obstoječa cev

predora opremila v sklopu EU direktive, potrebna pa je še izgradnja druge cevi),

izvedba sistema video nadzora za predor Golovec, obnova prometne opreme in izvedba interventnih prehodov,

izvedba hidrantnega omrežja s pripadajočim vodohranom v predoru Golovec,

izvedba hidrantnega omrežja s pripadajočim vodohranom v predoru Ločica,

izvedba preureditve elektro strojne opreme v predoru Kastelec in Dekani.

S temi projekti so zaključena vsa dela, ki so bila potrebna v predorih daljših od

500 metrov za uskladitev z zahtevami Direktive 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v

vseevropskem cestnem omrežju.

Konec leta 2015 se je v vseh predorih izvedel tudi inšpekcijski pregled predorov,

ki je potrdil skladnost predorov z zahtevami Direktive 2004/54/ES.

Preko spodnje povezave si lahko ogledate obnovo elektrostrojne opreme predora Kastelec:

https://www.youtube.com/watch?v=OYZnuAQI9j8

Ljubljana promet zajezila bolje od v Evropi opevanega Gradca

Do leta 2020 naj bi tretjino potovanj v Ljubljani opravili peš ali s kolesom,

tretjino z javnim prevozom in tretjino z avtomobilom. Ambiciozni cilj si je občina zastavila v leta 2012 sprejeti prometni strategiji, ki je predvidela številne ukrepe

za spremembo potovalnih navad ljudi v glavnem mestu. Po koncu leta 2015 naj

bi na mestni občini izmerili vmesno uspešnost oziroma preverili, ali so na pravi poti pri uresničevanju dolgoročnih ciljev. Kakšni so izsledki? Medtem ko se je

promet na glavnih vpadnicah po uvedbi rumenih pasov zmanjšal, število potnikov na avtobusih pada. Pozitiven je po drugi strani podatek, da je

kolesarjenje vedno bolj priljubljeno. Dobro so se v Ljubljani prijela tudi parkirišča P + R.

A nekateri cilji iz prometne reforme so vendarle merljivi. Na mestni občini so si na primer zadali, da bodo na glavnih treh mestnih vpadnicah od leta 2008 do

2015 zmanjšali motorni promet za 20 odstotkov. Števci prometa za lansko leto kažejo, da so se na Dunajski cesti zastavljenemu cilju približali, medtem ko so

na Celovški cesti glede na projekcijo rezultati manj spodbudni, saj se je motorni promet v sedmih letih zmanjšal le za osem odstotkov. Za Tržaško cesto, ki je

edina od treh glavnih mestnih vpadnic še brez rumenega pasu za avtobuse,

nam podatkov niso posredovali.

Dr. Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta RS pravi, da so rezultati vendarle dobri, saj so bili cilji zastavljeni nerealno. »Ti cilji so bili zastavljeni preveč

marketinško in premalo podkovani z realnim dometom in primerjavami iz tujine. V avstrijskem Gradcu, ki ga kot primer dobre prakse na področju razvoja

trajnostne mobilnosti opeva vsa Evropa, so imeli manjše uspehe v daljšem časovnem obdobju in z večjimi naložbami. Že to, da nam je uspelo v Ljubljani

ustaviti trend naraščanja avtomobilskega prometa, je uspeh v evropskem merilu,« je prepričan dr. Plevnik, ki kot glavni ukrep pri dozdajšnjem brzdanju

motornega prometa na vpadnicah vidi uvedbo rumenih pasov. Da so vmesni rezultati v okviru realnih pričakovanj, meni tudi dr. Peter Lipar, predstojnik

Prometnotehniškega inštituta pri ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Sogovornika se strinjata, da je za nadaljnje brzdanje osebnega motornega

prometa ključna parkirna politika. »Število parkirnih prostorov v mestnem središču se v zadnjih letih ni bistveno zmanjšalo, saj so se ukinjena parkirišča

nadomestila z novimi. Preveč parkirišč raste tudi ob novogradnjah. Mestna

občina bi lahko podjetjem, ki posedujejo zasebna parkirišča za svoje zaposlene, po zgledu angleškega Notthinghama naprtila plačevanje letne takse. Skratka,

poglavitna ukrepa sta ukinjanje parkirnih mest in njihova dodatna obdavčitev,« je prepričan dr. Plevnik. Po njegovih besedah je od parkirne politike v središču

mesta odvisen tudi razvoj parkirišč P + R na njegovem obrobju. »Dokler se bodo lahko dnevni migranti pripeljali z avtomobilom do službenega praga in tam

brezplačno parkirali, bodo rinili v središče mesta. Ko to ne bo več mogoče, bodo

avtomobile puščali na parkiriščih P + R.«

Če so snovalci mestne prometne strategije udarili povsem mimo z napovedjo

uporabe javnega prevoza (namesto napovedane 50-odstotne rasti je zabeležen

11-odstotni padec), so dokaj natančno predvideli pozitivne spremembe kolesarskih navad v mestu. Cilj mestne občine je bil, da lansko leto kolesarske

števce na Dunajski in Celovški cesti ter Drenikovi ulici prevozi 2,8 milijona kolesarjev, kar se je tudi zgodilo. Poleg zapiranja mestnega središča za

avtomobile je po mnenju mestne občine k ugodnim kolesarskim trendom pripomogel tudi sistem izposoje koles Bicike(LJ), ki trenutno po mestu vključuje

36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca lanskega leta opravljenih več kot 3,2 milijona voženj. Letos naj bi postavili še 20 novih postajališč. »V

prometni politiki je zapisano, da naj bi kolesarjenje skupaj s hojo doseglo tretjinski delež vseh potovanj v mestu. A kolesarjenje ima tako velik potencial,

da lahko do leta 2020 tudi samostojno doseže 30-odstotni delež, če bomo vodili aktivno kolesarsko politiko.

Brezplačna spletna storitev za dostop do DWG datotek nove prometne signalizacije

Podjetje CGS plus je v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo RS marca izvedlo predstavitev novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni

opremi na cestah ter pravilnika o zaporah na cestah.

Poleg predstavitve obeh pravilnikov s strani MZI je podjetje CGS plus

predstavilo tudi spletno storitev za brezplačni dostop do DWG datotek prometne signalizacije. Do tega lahko dostopate preko spletne strani

http://www.cgsplus.si/Programi/cgsplus/Autosign.aspx ali preko direktne povezave: http://dl.cgsplus.com/TrafficSlo.aspx ter program Autosign, ki služi

CAD načrtovanju in analizi prometnih ureditev. Posodobljeni Autosign, ki je na voljo tudi kot sestavni del v Sloveniji bolj znane CGS plus celostne rešitve za

načrtovanje cest z imenom Plateia, že vključuje prometne znake in označbe skladne z novim pravilnikom.

DARS v nacionalni akciji Hitrost

DARS je v pomladanskem obdobju v okviru Nacionalnega programa varnosti

cestnega prometa izvajal nacionalno akcijo pod imenom Hitrost. Javna agencija RS za varnost prometa kot nosilka nacionalne akcije je izvedla različne medijske

in komunikacijske aktivnosti ter informirala in osveščala glede nujnosti upoštevanja omejitev hitrosti. Akciji so se pridružili tudi v družbi DARS d.d.,

med drugim tako, da so prek posameznih znakov spremenljive prometno-informativne signalizacije nad avtocesto prikazovali preventivno vsebino, s

ciljem, da opozorijo na dosledno upoštevanje predpisane hitrosti vožnje. Hitrost je namreč še vedno eden izmed glavnih dejavnikov prometnih nesreč na naših

cestah.

Število umrlih v prometnih nesrečah, do katerih pride zaradi hitrosti, še vedno ostaja previsoko. Posledice prometnih nesreč, tako iz vidika posameznika kakor

tudi družbe kot celote, predstavljajo nacionalni problem. Zavedati se moramo, da lahko samo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pomeni, da se naša pot

ustavljanja podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko usodno, opozarjajo v AVP.

V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je Agencija za varnost prometa (AV) izvedla anketo o analizi hitrosti. Ta predstavlja

zaskrbljujoče podatke o prekoračitvah hitrosti, opozarjajo v AVP. Vozniki, ki so sodelovali v anketi, imajo v povprečju vozniško dovoljenje že

dobrih 19 let, v enem letu pa v povprečju opravijo okrog 21.000 kilometrov. Kar 40 % respondentov v anketi je odgovorilo, da se jim zdi vožnja

55km/h skozi naselje zgolj zelo majhen prekršek. Na regionalnih cestah, kjer je omejitev 90km/h, se veliki večini zdi vožnja

s 100km/h zelo majhen ali manjši prekršek.

Pri navajanju razlogov, zakaj vozijo prehitro, so se anketiranci najbolj pogosto odločili za razlog, da se preprosto prilagodijo hitrosti ostalih

voznikov na cesti. Med najbolj verjetne razloge se je uvrstil tudi ta, da se jim na poti mudi.

Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno

povezan z močjo trčenja ter tudi njenimi posledicami. Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih

hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč.

Prihajajo novi prometni znaki

Z mesecem junijem stopijo na slovenskih cestah v veljavo novi prometni znaki. Največja novost bo poskus zavijanja v desno pri rdeči luči na semaforju. Gre za

poskusni prometni znak, ki bo poskušal na slovenske ceste preslikati prometno prakso iz ZDA. Tam je kljub rdeči luči na semaforju v desno smer, če je cesta

seveda prosta, dovoljeno zaviti. V Sloveniji bodo na posameznih križiščih

postavili desno puščico na črni podlagi, ki bo nameščena ob semaforju v višini rdeče luči. Za zdaj še ni znano, na katerih križiščih bodo ta znak postavili in kje

bomo torej lahko desno zavijali tudi skozi rdečo luč na semaforju. Taka ureditev je najbolj smiselna, kjer je zavijanju v desno že zdaj namenjen poseben

prometni pas. Tak primer bi lahko bilo križišče Linhartove ceste in Topniške ulice v smeri središča Ljubljane.

Novost je tudi opozorilni znak za nasproti vozeče vozilo na avtocestah in hitrih cestah z enosmernim prometom. To je neposredni ukrep na relativno veliko

število različnih vozil, ki po slovenskih avtocestah in hitrih cestah zaradi napake ali namensko vozijo v nasprotno smer. Znak se bo v primeru nevarnosti izpisal

na grafičnih prikazovalnikih spremenljive prometno-informativne signalizacije nad avtocestami in hitrimi cestami.

Urbana na pametnem telefonu

Uporabniki vrednostne kartice Urbana, ki so obenem lastniki pametnih telefonov

s funkcionalnostjo brezstičnosti (NFC), lahko svojo denarnico olajšajo za eno

plastično kartico. Mobilna aplikacija Urbana jim namreč omogoča povsem enako uporabo, kot so jo bili do zdaj vajeni s fizično vrednostno kartico Urbana.

Virtualna Urbana na pametnih telefonih s funkcionalnostjo NFC omogoča enako funkcionalnost kot vrednostna kartica Urbana: plačilo voženj ljubljanskega

javnega prometa in grajske vzpenjače, parkirnine po Ljubljani na parkomatih ali s storitvijo SMS Parking ter uporabo sistema mestnega kolesa BicikeLJ. Z

nameščeno aplikacijo in vklopljeno povezavo NFC uporabniki svoj mobilni telefon prislonijo na validator (zaslon naj gleda proti uporabniku) enako kot

fizično kartico Urbana – najboljši položaj je odvisen glede na lego čipa za NFC v posameznem telefonu, a je ta največkrat v spodnji polovici telefona ali v

akumulatorju (bateriji).

Mobilna aplikacija Urbana ali virtualna Urbana je na voljo pametnim telefonom z

operacijskim sistemom Android 4.4 ali novejšim. Dobroimetje na virtualni

Urbani je mogoče polniti na vse načine kot pri običajni Urbani – na Urbanomatih in pooblaščenih prodajnih mestih, kot so trafike. Mobilna aplikacija obenem

ponuja aktualne informacije o prihodih avtobusov na posamezno postajo, načrtovanje potovanja in druge koristne potovalne informacije.

Mobilno aplikacijo Urbana so razvili Telekom Slovenije, Mestna občina Ljubljana

in Ljubljanski potniški promet (LPP) in je nadgradnja programske rešitve virtualne vrednostne kartice Urbana, ki je leta 2014 v Londonu prejela prestižno

nagrado "MasterCard plačilni sistemi v prometu" (MasterCard Transport Ticketing Awards) v kategoriji "Najuspešnejši plačilni sistemi na mobilnih

telefonih".

Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije Urbana so na voljo na na

spletni strani Javnega holdinga Ljubljana, v rubriki Urbana , in na spletni strani Telekoma Slovenije , pomoč nudijo tudi na e-naslovu urbana@lpp.si in

brezplačni telefonski številki 080 60 77.

Ljubljana, zelena prestolnica leta 2016

Mednarodna komisija z Evropsko komisijo na čelu je lani Ljubljano izbrala za

letošnjo zeleno prestolnico Evrope. Ljubljana je v tekmi za laskavi naslov dokazala, da je boljša od 12 drugih mest, predvsem iz severne in zahodne

Evrope. Vsa so izkazala svojo privrženost trajnostni usmeritvi na področjih, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, lokalni prevoz, območja s trajnostno

rabo zemljišč, biotska raznovrstnost, kakovost zraka, obremenitev s hrupom,

ravnanje z odpadki, gospodarjenje z vodnimi viri, trajnostno zaposlovanje, energetska učinkovitost in integrirano okoljsko upravljanje. Do sedaj je nagrado

zelena prestolnica Evrope prejelo sedem mest: Stockholm, Hamburg, Vitoria v Španiji, Nantes v Franciji, Köbenhavn, Bristol in zdaj Ljubljana.

EU in svetovne ITS novice

Intertraffic Amsterdam 2016

V začetku aprila je v Amsterdamu potekal bienalni sejem Intertraffic. Letošnji Intertraffic je ponudil pet tematik:

Infrastruktura, Varnost,

Parkiranje, Vodenje prometa,

Pametna mobilnost.

Predstavilo se je skoraj 800 podjetij iz 47 držav, sejem pa je obiskalo rekordnih 30.000 obiskovalcev iz 134 držav. Da igra Intertraffic pomembno vlogo v svetu

inteligentnih transportnih sistemov potrjuje dejstvo, da je kar 60 % razstavljavcev že rezerviralo svoje mesto na prihodnjem dogodku čez dve leti.

Beograd posodablja mrežo prometno-odvisnih semaforjev

Srbska podružnica podjetja Q-Free, Q-Free Elcom, je skupaj s svojimi

podizvajalci izvedla posodobitev mreže prometno-odvisnih semaforjev v srbski prestolnici Beogradu.

Sistem za vodenje prometa, postavljen na odseku ceste v dolžini 4 km, sestavlja 12 semaforiziranih križišč na katerih ima prednostno pot tramvaj, čas

trajanja zelene faze pa se prilagaja trenutnemu prometnemu povpraševanju. Vsa križišča so opremljena z induktivnimi zankami za klasifikacijo vozil na

osebna in tovorna, infrardečimi senzorji za zaznavo prisotnosti tramvaja ter sistemom za najavo pešcev. Za potrebe vizualnega nadzora je bilo postavljenih

13 video nadzornih kamer, 6 kamer za razpoznavo registrskih tablic pa omogoča izračun potovalnih časov na dveh pododsekih v obeh smereh.

Prilagodljiv sistem vodenja prometa je bil razvit v sodelovanju z nemškim podjetjem GEVAS. Ta napredni sistem uporablja zbrane prometne podatke in

omogoča kratkoročno 15-minutno prognozo trenda, s pomočjo katerega se nastavijo signalni časi semaforjev za naslednje 5-minutno obdobje.

Uspešni implementaciji sledi trimesečno poskusno obratovanje, ki bo omogočalo

nastavitev parametrov za optimalno delovanje sistema.

London preizkuša nove tehnologije za povečanje prepustnosti kolesarjev

Prometna uprava Londona v praksi preizkuša nove tehnologije, ki bodo v času

velikih obremenitev cest s kolesarji le-tem podaljšale zeleno fazo. Sistem zazna število kolesarjev na glavnih mestnih vpadnicah in omogoča

prilagoditev signalnih časov na ključnih križiščih v času prometnih konic. Pilotski

projekt zaznave kolesarjev poteka z dvema različnima merilnikoma, radarjem in termovizijsko kamero.

S pomočjo zbranih podatkov se dolžina semaforskega cikla prilagaja kolesarjem

na sekundni bazi, s čimer so prilagoditve vidne za kolesarje v realnem času.

Po besedah londonskega župana Borisa Johnsona taki poizkusi dokazujejo, da je London eno izmed kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu. S takimi

rešitvami želijo kolesarjenje narediti še bolj popularno in ga približati kar se le da široki množici meščanov.

London predstavil prvi interaktivni zemljevid prometnih nesreč

Uporabnikom cest v Londonu je na voljo interaktivni zemljevid prometnih nesreč, iz katerega lahko razberejo katera križišča so iz vidika prometne

varnosti najbolj kritična in kako resne nesreče so se zgodile na njih.

Namen interaktivnega zemljevida je izboljšati ozaveščenost o varnosti v

cestnem prometu, s čimer do leta 2020 želijo prepoloviti število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih na mestnih cestah. Prometna varnost v Londonu je glede na

letno poročilo o varnosti v cestnem prometu padla na najnižjo raven, odkar obstajajo evidence.

Arhiv podatkov, ki sega v leto 2005 omogoča vpogled v mesta, število ter

podatek o temu kdaj, kje in kako huda so bila trčenja. "Ta karta je sestavni del naših prizadevanj za izboljšanje ozaveščenosti o

varnosti v cestnem prometu in dopolnjuje delo, ki poteka s prenovo in izboljšanjem ključnih cest in križišč v Londonu" je dejala podžupanja za promet

Isabel Dedring.

Interaktivni zemljevid prometnih nesreč si lahko ogledate na povezavi www.collisionmap.london

Prihajajoči dogodki 13. slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, oktober 2016

Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije prireja, v sodelovanju

s civilnimi strokovnimi društvi 19. in 20. oktobra 2016 tradicionalni 13. slovenski kongres o prometu in prometni infrastrukturi v kongresnem centru

Grand hotela Bernardin v Portorožu. S sloganom 13. kongresa Prometna infrastruktura v Sloveniji – breme ali motor razvoja želijo vzpodbuditi

razmišljanja celotne javnosti, da se končno zave, da brez moderne, kakovostne, razvite, varne trajnostno naravnane cestne in železniške infrastrukture ne bo

mogoče uspešno razvijati gospodarstva lokalnih skupnosti, regij in celotne

države.

Poleg tematike na temo gradnje bodo na kongresu obravnavane tudi tematike inteligentnih transportnih sistemov, multimodalnosti in E-mobilnosti, tematik, ki

so bližje našim članom S-ITS.

Tako kot pretekla dva, bo tudi 13. kongres potekal v dveh dneh in v organizacijsko skromnejši obliki. Prepričajte svoje sodelavce in prijatelje, tudi iz

tujine, mlajše kolege in poslovne partnerje, da sodelujejo na kongresu in da pripravijo c ̌im vec ̌ kakovostnih strokovnih prispevkov. Organizatorji s ̌e posebej

prosijo potencialne sponzorje in razstavljavce, da jih z razumevanjem podprejo. Kongres bo ponovno velika in nepogrešljiva priložnost za sproščeno druženje,

izmenjavo stališč ter izkušenj pri premagovanju ovir in nova poslovna priložnost za nas ̌e delo v prihodnje.

Pomembni datumi do kongresa:

15. julij – oddaja referatov 7. oktober – rok za prijavo udeležencev in razstavljavcev

19. oktober – program kongresa 19.-20. oktober – 13. slovenski kongres o cestah in prometu

Več informacij dobite preko spodnje spletne povezave

http://www.drc.si/kongres/

36. konferenca o avtomatizaciji v prometu med 9. in 12. novembrom v

Zagrebu

Hrvaško združenje za komunikacije, računalništvo, elektroniko, merjenja in

avtomatiko med 9. in 12. novembrom 2016 organizira konferenca o

avtomatizaciji in prometu.

Vabljeni tako avtorji kot poslušalci, več informacij pa si lahko preberete na http://www.korema.hr/

Svetovni ITS kongres v Melbournu v Avstraliji, oktober 2016

ITS Australia v tesnem sodelovanju z Ertico-ITS Europe, organizira 23. Svetovni

kongres in razstavo o inteligentnih transportnih sistemih in storitvah. Naše

društvo sklepa sporazum o sodelovanju z ERTICO-ITS Europe za promocijo svetovnega ITS kongresa, ki bo med 9. do 14. oktobrom 2016 v Melbournu v

Avstraliji. V okviru omenjenega sporazuma velja dogovor o popustu za člane S-ITS. V kolikor se prijavite kot člani S-ITS plačate kotizacijo z 10 % popustom,

ob pogoju, da se bo preko društva prijavilo več kot 10 kandidatov.

Več informacij najdete na spodnji spletni povezavi http://www.itsworldcongress2016.com/