PRILOGA NSPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91

PETEK, 1 3. 5 . 2005 • oglasna pr i loga • t e l e f o n : ( 01 ) 3 0 91 5 9 0 • e - p o š t a : f c @ f i n a n c e - o n . n e t 25

Iz vsebine

Vsega po malem V Fitu se posvečamo temam s področja

zdravja. Čeprav smo že krepko zakoračili v po-mlad in se poletje nezadržno približuje, se tokratše nismo povsem osredotočili na tegobe, ki nasnavadno spremljajo med poletjem. Za današ-njo številko smo izbrali kar nekaj vsebin, ki soaktualne skozi vse leto. Tako je zvišana vrednostkrvnih maščob stvar, ki spremlja domala vsa-kega drugega državljana in prav gotovo zaslu-ži posebno pozornost.

Pretežno sedeče delo, vsakdanji stresi, kinikdar ne popuščajo, slabe prehranjevalne na-vade in razvade ter podaljšanje pričakovane živ-ljenjske dobe prinašajo s seboj tudi neželenestvari. Ene od njih so zvišane maščobe in ho-lesteroli. Hiperlipidemija, kot strokovno ime-nujejo povišanje krvnih maščob, je vzrok raz-ličnih srčno-žilnih bolezni, ki v razvitem svetuin tudi pri nas grozeče naraščajo. Zaradi tegaseveda narašča tudi zanimanje za zdravo pre-hranjevanje. Še prej pa je treba ljudi ozavesti-ti o vzrokih srčno žilnih-bolezni in maščobahv krvi. Vemo namreč, da so koronarne srčne bo-lezni najpogostejši vzrok smrti v razvitem sve-tu. Njihov razvoj pa, kakor nam je znano,povzroča holesterol, vrsta maščobe, ki jo naj-demo v krvi. Njegove visoke vrednosti poveča-

jo nevarnost za razvoj koronarne srčne bolezni,saj preveč holesterola v krvi oži arterije, v srceprihaja manj krvi, vse to pa je vzrok za okva-re srca. Zato si preberite, kakšne so značilno-sti koronarne srčne bolezni, kateri so dejavni-ki tveganja in kakšni so vzroki za hiperlipide-mijo.

Zakaj je regrat zdravilna rastlina, pri čem po-maga in kakšni so njegovi zdravilni učinki v me-dicini, si lahko preberete na strani 35.

Mikrosporija je ena najpogostejših glivičnihzoonoz, ki jo poljudno imenujemo tudi mačjabolezen. Je močno razširjena in dokaj nevarna.Njeno zdravljenje je zapleteno, predvsem pa dol-gotrajno. Res je, da za to zoprno glivično obole-nje, ki ga je staknil naš otrok ali celo mi sami,največkrat krivimo naše hišne ljubljenčke, pred-vsem muce. Pa veste, da se ga lahko nalezete tu-di od konja?

Za vse tiste, ki ste že prekoračili štiridesetoin vam po malem že nagaja vid ali celo zazna-vate prve znake sive mrene, pa članek o tej oče-sni motnji in možnostih njenega zdravljenja.

Zanimivega branja je torej dovolj. Poiščitetisto, ki vsa najbolj zanima. V julijski prilogipa prav zares o poletnih temah - sončenju, son-čarici, dehidraciji in še čem.

BOJANA K. ŠKODIČ,urednica prilogebojana.skodic@finance-on-net

str. 26

str. 32

Foto

: Bue

nos

Dia

s

str. 35

str. 33

Mag.Ladko Koro-šec dr.med.,farma-kolog:

Pojem alergije, kiga je uvedel Piquet(gr. drugače reagi-rati), označuje pre-občutljivost orga-

nizma za določeno snov, ki jo imenuje-mo alergen. Ta po senzibilizaciji orga-nizma ob vnovičnem stiku izzove preti-ran odziv imunskega sistema, karspremlja burna reakcija. Običajno soalergijske bolezni nenevarne, povzro-čajo pa neprijetnosti in poslabšajo ka-kovost življenja bolnika.

Vesna Morela, dr.med., spec. oftalmo-log:Očesna siva mre-na, strokovno ime-novana tudi ka-tarakta, je edennajpogostejših vz-rokov za moten vidv odrasli dobi. Po-gostost tega obole-nja s starostjo na-rašča in po 65. letustarosti ima zara-di sive mrene teža-ve z vidom že večkot polovica ljudi. Zaradi splošnegastaranja prebivalstva se število paci-entov, ki imajo sivo mreno, nenehnopovečuje.

Prim. Boris Kralj,dr. med.:

Prirojene oblikesuhe kože so lahko dedne in vteh primerih se po-gosto pridružitatudi prekomerno

zaroženevanje in luščenje. Lahko pa greza prirojeno majhno število lojnic, posle-dica česar je prav tako zelo suha koža. Tudi atopiki, to so ljudje, nagnjeni h alergijam, kot so denimo atopični derma-titis, astma, seneni nahod, imajo pogo-sto suho kožo. Obolenje ščitnice lahkoprav tako spremlja pojav suhe in po ka-kovosti spremenjene kože.

Regrat v ljud-ski mediciniuporabljajože tisočletja.Rastlina jepomembnaza pripravotonika, pred-vsem je ko-ristna za je-tra. Uporab-

lja se kot poparek, za pripravo soka, kotprevretek iz korenine ali kot alkoholni izv-leček tinkture. S sokom, ki ga dobimo izlistov, odstranjujemo bradavice in debelokožo. Koristen je pri pikih čebel in drugihžuželk.Ker vsebuje obilico kalija, je kori-sten pri jemanju diuretikov, ki iz telesa iz-plavljajo kalij.

Foto

: Rob

ert S

elja

k

fi_091_25_fitns 5/12/05 17:05 Page 1

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT26

Prihaja čas alergij LADKO KOROŠEC, dr. med.,spec. farmakologfc@finance-on.net

Vsepovsod znamenja pomladi. Slišimo petje ptic,opazujemo pomladansko cvetje in listanje goz-dnih dreves. Toda vse več je ljudi, ki so za uživa-nje v prebujajoči se naravi prikrajšani, saj kiha-jo, kašljajo, cedi se jim iz nosu, srbi jih vsepov-sod, oči imajo rdeče in polne solz, boli jih glavain so na smrt utrujeni.

Pojem alergije, ki ga je uvedel Piquet (gr. drugače reagirati),označuje preobčutljivost organizma za določeno snov, ki jo ime-nujemo alergen. Ta po senzibilizaciji organizma ob vnovičnemstiku izzove pretiran odziv imunskega sistema, kar spremlja bur-na reakcija. Običajno so alergijske bolezni nenevarne, povzroča-jo pa neprijetnosti in poslabšajo kakovost življenja bolnika.

Ključna znamenja alergij so različna in neznačilna

Najbolj znana so utrujenost, zatekle, solzne in pordeleoči, otekli sklepi, srbeči izpuščaji in težko dihanje. Nekateri to-žijo tudi zaradi glavobolov in vročine, stiskanja v prsih in ast-matičnih napadov. Stik z alergeni pa lahko povzroči celo smrt-no nevaren anafilaktični šok. Alergene lahko vdihavamo, uži-vamo s hrano in pijačo, sprejemamo jih v zdravilih, lahko pavstopijo v telo s pikom žuželk ali prek kože. Kar petina alergi-kov je preobčutljivih za cvetni prah. Danes pa ima vsak dese-ti že od rojstva kronični sinusitis.

V 25 odstotkih je kriva prirojena nagnjenost k alergijam

Kaj povzroča te težave? Na prvem mestu je v 25 odstotkihprirojena nagnjenost k alergiji. Drugi dejavniki, ki vplivajo nanaš imunski sistem, so prehrana, sončni žarki, fizični napor, živ-ljenjske navade ter psihični, zlasti čustveni dejavniki. Kritičnoje, če ti dejavniki omogočijo prirojenim lastnostim, da se aler-gija tudi klinično manifestira. Alergeni, ki jih zaužijemo s hra-

no ali pijačo, so najpogosteje v kravjem mleku, jajcih, morskihribah, rakih, školjkah. Alergogeni so tudi žita (ječmen, pšeni-ca, rž, oves, riž), stročnice (soja, arašidi, grah, leča, fižol), zelen-java (paradižnik, krompir), sadje (jagode, breskve, ananas).Lahko pa smo preobčutljivi tudi za dodatke v živilih, kot so kon-zervansi, barvila, snovi za izboljšanje okusa in podobno. Naj-večkrat pa smo alergični na cvetni in hišni prah (to so iztreb-ki pršic, ki se hranijo z lasmi in odpadlimi kožnimi celicami),ter na beljakovino sline, s katero si mačke čistijo dlako.

Najbolj nevarne so alergije na zdravilaTe se lahko razvijejo celo v najhujšo obliko, to je anafilaktič-

ni šok, zato je nujno takoj prene-hati uživati zdravilo in poiskatizdravniško pomoč. Med piki žuž-elk so alergeni strupi čebel, os,obadov, sršenov, pa tudi mušic inkomarjev. Pri preobčutljivih ose-bah lahko sprožijo najhujšo obli-ko alergij, zato je nujna čim hi-trejša zdravniška pomoč. Zelopogosto pride tudi do navzkri-žnosti alergenov, ko se pri osebi,preobčutljivi za določen alergen,sproži reakcija tudi ob stiku zdrugimi, podobnimi alergeni.

Kako zdravimo alergij-ske bolezni

Zdravljenje prilagajamo ob-liki, teži in trajanju bolezenskihznamenj. Najučinkovitejši ukrepje odstranitev vzroka - alergena,vendar to ni vedno mogoče. Vtem primeru je zdravljenje dol-gotrajno in, na žalost, zgoljsimptomatsko. Z zdravili torejmirimo, lajšamo in preprečuje-mo simptome alergije. Najučin-kovitejša oblika zdravljenja pa jedesenzibilizacija, oblika imuno-terapije, kjer postopoma vbri-zgavamo vse večje koncentraci-je alergena do takrat, da preob-čutljivost trajno izgine.

Zdravila, ki jih uporabljamo pri alergijah Zdravila dajemo kot tablete, kot kapljice za v nos in oko,

kot pršila za inhaliranje ali kot mazila za kožo. Sodijo v različ-ne skupine. Na voljo imamo antihistaminike, ki zavirajo učin-ke histamina, glavnega prenašalca alergijskih znamenj, običaj-no shranjenega v posebnih celicah (mastocitih) v telesu. Zdajje na razpolago že druga generacija antihistaminikov, ki pov-zročajo manj neželenih učinkov, saj so prvi prehajali v možga-ne, povzročali zaspanost in utrujenost ter tako zmanjševalisposobnost za vožnjo. Antihistaminiki alergije ne preprečuje-jo, temveč jo le olajšajo. Tako nam ne teče več iz nosu, oči sene solzijo in ne srbi nas koža, otekline in rdečica pa se zmanj-šajo. Ker jih lahko dobimo brez recepta, se z njimi samozdra-vi precej bolnikov. Čeprav so novejši antihistaminiki boljši, mo-ramo biti pri njihovi uporabi previdni in jih ne smemo jematiz drugimi zdravili, alkoholom ali uspavali.

Kortikosteroide uporabite le, ko je zelo hudoČe so znamenja alergijskih vnetij prehuda, moramo uporabiti

najmočnejša protivnetna zdravila, kot so glukokortikoidi (kortiko-steroidi). Seveda moramo biti pazljivi, če jih predolgo uživamo, nam-reč povzročajo hude neželene učinke. Stanjša se nam koža, na njejse pojavijo strije, zvišujejo nam krvno glukozo in poslabšajo slad-korno bolezen, izplavljajo kalcij iz kosti in poslabšajo osteoporozo,upočasnijo celjenje ran in zaustavijo rast. Zato se moramo pri upo-rabni kostikosteroidov posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Pri tistih, ki vedo, na kaj so alergični, in stikov z alergeni ne mo-rejo preprečiti (alergija na cvetni prah, mrzel zrak), lahko uporabi-mo preventivna zdravila, ki preprečijo izplavljanje histamina izmastocitov. Pravimo, da stabilizirajo celične membrane. Ta zdravi-la so kromoglikat, nedokromil in kromoglikat, ki ga dajemo lokal-no kot kapljice ali v obliki inhalacij zadosti časa pred stikom zalergenom.

Kaj lahko pri alergijah storimo sami?Če vemo, na katere snovi smo alergični, se jim poskušamo

izogniti. To denimo velja za cvetni pelod, hišni prah, mačjo dla-ko, zdravila. Posebno pazljivi moramo biti pri hrani in pijači. Izogi-bati se moramo hrani, za katero smo preobčutljivi, pa čeprav jesestavljena iz številnih snovi, ki jih dobro prenašamo. Poudari-ti moramo, da lahko že vonjave pri kuhanju denimo morskih sa-dežev izzovejo hud alergični napad. Če smo alergični na hrano,si moramo natančno ogledati sestavine živil, ki so napisane nanalepkah, saj se drugače alergiji ne bomo mogli izogniti.

Pri uporabi zdravil se moramo posvetovati z zdravnikomali farmacevtom. Prav tako ne smemo predolgo (več kot tri dni)uporabljati kapljic za nos proti nahodu, ki spremlja alergije. Pridolgotrajni uporabi se krvne žile in sluznica ne zožijo več,temveč pride do kroničnega vnetja. Posledica pa je nepoprav-ljiv kronični nahod.

Najučinkovitejša je, kot že omenjeno, desenzibilizacija, kijo mogoča samo, če vemo, kaj povzroča alergijo, opravlja pa jospecialist alergolog. Traja dalj časa, vendar je bolj učinkovita,saj spodbudimo odstranjevanje imunoglobulinov, protiteles, kijih je telo sintetiziralo zoper alergene.

Vsekakor je alergija bolezen, ki krepko zmanjša kakovostživljenja in je lahko tudi smrtno nevarna. Zato se je moramolotiti preudarno in s strokovnjaki alergologi, sicer ukrepi ne bo-do učinkoviti.

Najbolje je, da ljudje, ki trpijo za alergijo, vvetrovnem vremenu ostanejo doma, saj se vsisimptomi še poslabšajo. Kljub zdravilom, kijih jemljejo!

Pri uporabi zdravil se moramo posvetovati zzdravnikom ali farmacevtom. Prav tako ne sme-mo predolgo (več kot tri dni) uporabljati kap-ljic za nos proti nahodu, ki prav tako spremljaalergije. Pri dolgotrajni uporabi se krvne žile insluznica ne zožijo več, temveč pride do kronič-nega vnetja. Posledica pa je nepopravljiv kronič-ni nahod.

Alergene lahko vdihavamo, uživamo s hrano inpijačo, sprejemamo jih v zdravilih, lahko pavstopijo v telo s pikom žuželk ali prek kože.Kar petina alergikov je preobčutljivih za cvet-ni prah. Vsak deseti pa ima že od rojstva kronič-ni sinusitis.

Alergeni, ki jih zauži-jemo s hrano ali pija-čo, so najpogosteje vkravjem mleku, jajcih,morskih ribah, rakih,školjkah. Alergogeniso tudi žita (ječmen,pšenica, rž, oves, riž),stročnice (soja, araši-di, grah, leča, fižol),zelenjava (paradižnik,krompir), sadje (jago-de, breskve, ananas).Lahko pa smo preob-čutljivi tudi za doda-tke v živilih, kot sokonzervansi, barvila,snovi za izboljšanjeokusa in podobno.Največkrat pa smoalergični na cvetni inhišni prah (to so iztreb-ki pršic, ki se hranijo zlasmi in odpadlimi ko-žnimi celicami) ter nabeljakovino sline, s ka-tero si mačke čistijodlako.

Običajno so alergijske bolezni nenevarne, povzročajo pa neprijetnosti in poslabšajo kakovost življenja

fi_091_26_27_fit 5/12/05 16:13 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91 27

Kongres raziskovalcev histamina na Bledu Na kongresu bo poseben simpozij posvečen slovenskemu farmakologu in dolgoletne-mu predstojniku farmakološkega inštituta v Ljubljani prof. dr. Francu Erjavcu

Histamin je snov, ki se filogenetsko v organizmih pojavi že ze-lo zgodaj. Ima številne fiziološke funkcije, kot je izločanje želodč-ne kisline, sodeluje pri delovanju žlez slinavk, delovanju srca inožilja, posreduje sporočila med živčnimi celicami v perifernemin osrednjem živčnem sistemu, sodeluje pri proliferaciji in ma-ligni transformaciji tkiv. Je tudi glavni krivec za vnetja in kli-nična znamenja alergičnih reakcij, pri katerih se sprošča iz po-sebnih tkivnih celic - mastocitov. Ker je njegovo delovanje vezanotudi na astmatično hiperreaktivnost bronhijev, so nova zdravi-la, s katerimi zaviramo njegovo delovanje, zelo pomembna.

Inštitut za farmakologi-jo in eksperimentalno toksi-kologijo Medicinske fakulte-te Univerze v Ljubljani žeod svoje ustanovitve daljeraziskuje vplive histaminain antihistaminikov na po-samezne organske sisteme.Raziskovalcem in pedago-škim delavcem inštituta jebila v znak priznanja za nji-hovo raziskovalno delo za-upana organizacija kongre-sa Evropskega združenja zaraziskavo histamina - Euro-pean histamine researchsociety (EHRS), ki je letosže 34. po vrsti. Za mestoizvedbe je bil izbran Bled -že drugič v zgodovini EHRS(prvič je bil gostitelj kongre-sa že leta 1982). Kongres bopotekal med 11. in 14. ma-jem. Predsednik organiza-cijskega odbora je prof. dr.Lovro Stanovnik, predstoj-nik Inštituta za farmakolo-

gijo in eksperimentalno to-ksikologijo.

Več kot sto svetovno zna-nih raziskovalcev

Kongresa, ki bo potekalv hotelu Golf na Bledu, sebo udeležilo okrog sto sve-tovno priznanih raziskoval-cev farmakologije histami-na, in sicer z vseh celin ra-zen iz Avstralije. Letos jepozornost posebej usmerje-na na vlogo histamina privnetju in imunskih proce-sih, na njegovo vlogo v delo-vanju možganov, na njegovpomen pri rasti in oblikova-nju celic ter tkiv, na rece-ptorje za histamin in na nje-gov metabolizem. Na znan-stvenih simpozijih, kjer bo-do aktivno sodelovali tudislovenski raziskovalci, bo-do v obliki vabljenih preda-vanj, krajših ustnih predsta-

vitev in kot posterji pred-stavljeni najnovejši rezulta-ti raziskav z omenjenih po-dročij. Natisnili bodo tudizbornik predavanj in povzet-kov. Poseben simpozij pa boposvečen slovenskemu far-makologu in dolgoletnemupredstojniku farmakološke-ga inštituta v Ljubljani prof.dr. Francu Erjavcu.

Imenovali bodo tudi trinove častne člane združe-nja, in sicer prof. PieraMannaionija iz Italije, prof.Wilfrieda Lorenza iz Nem-čije in prof. TakehikujaWatanabejuja iz Japonske.Posebna komisija pa bomed razstavljenimi poste-rji izbrala tri po raziskoval-ni, strokovni, didaktični inlikovni strani najboljše.

Letos je pozornost pose-bej usmerjena na vlogohistamina pri vnetju inimunskih procesih, nanjegovo vlogo v delova-nju možganov, na njegovpomen pri rasti in obliko-vanju celic ter tkiv, nareceptorje za histamin inna njegov metabolizem.Izdali bodo tudi zborniks predavanji in povzetki.

Bolečina opozarja, da jetreba prisluhniti telesu Vedno več je dokazov, da nezdravljene ali slabo zdravlje-ne bolečine organizmu škodijo Potegniti ločnico med delom v službi, delom doma in prostimčasom je težko. Vsakodnevno hitro prehajanje na različna po-dročja delovanja telo izčrpava. Posledica tega so slabo poču-tje, glavobol, težave s srcem in ožiljem.

Bolečine, ki so eden najpo-gostejših simptomov bolezniin poškodb, so neprijetne. Zbolečinami nas telo največkratopozori, da je z njim nekaj na-robe. V nekaterih primerih socelo koristne ali kar nujne zapreživetje, saj izzovejo refle-ksen umik pred škodljivim de-javnikom (denimo vročo likal-no ploščo).

Akutne in kronične bolečine

Kadar bolečine trajajo kra-tek čas, jih imenujemo akut-ne. Te kratkotrajne bolečineimajo svoj biološki smisel. Opo-zarjajo nas na škodljivo delova-nje v telesu ali njegovi nepo-sredni okolici ter imajo varova-len učinek.

Kadar pa bolečine trajajodaljši čas, čeprav pravega vz-roka ni več, jih imenujemo kro-

nične. Takrat izgubijo svoj pra-vi smisel, pogosto se pridruži-jo še znaki depresivnosti, karstanje samo še poslabša. Razvi-je se kronični bolečinski sin-drom.

Vse bolečine, tako akutnekot kronične, je treba lajšati.Vedno več je dokazov, da ne-zdravljene ali slabo zdravljenebolečine organizmu škodijo.Načinov lajšanja bolečin je

mnogo, na grobo jih razdeli-mo na lajšanje bolečin z zdra-vili in na lajšanje bolečin brezzdravil. Brez zdravil jih lahkolajšamo z različnimi masaža-mi, obkladki, hipnozo, aku-punkturo ...

Varna in učinkovita zdravila za lajšanje bolečin brez recepta

Zdravila za lajšanje bole-čin (analgetiki), ki so v lekar-nah na voljo brez zdravniškegarecepta, največkrat vsebujejoeno samo učinkovino (denimoparacetamol, ibuprofen, acetil-salicilno kislino, naproksen)ali kombinacijo več učinkovinv manjših odmerkih.

Paracetamol (denimo Le-kadol znak za blagovnoznamko ®) je verjetno najpogo-steje uporabljeno zdravilo zalajšanje blagih in srednje hu-dih bolečin ter za zniževanjezvišane telesne temperature.Uporablja se lahko tako pri od-raslih kot otrocih. Mehanizemparacetamolovega delovanja jeprecej drugačen od mehani-zma delovanja drugih zdravilza lajšanje bolečin. V nasprotjuz drugimi analgetiki ima manjneželenih učinkov, ne poško-duje želodčne sluznice in imamanj učinkov delovanja z dru-gimi zdravili. Za lajšanje bole-čin ga lahko vzamejo tudi ti-sti, ki jemljejo zdravila za zni-ževanje krvnega tlaka ali zniža-nje vrednosti sladkorja v krvi.

Tudi promocija Slovenije

Zaradi pomembnosti inodmevnosti EHRS so medpokrovitelji letošnjega kon-gresa Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Me-dicinska fakulteta in Uni-verza v Ljubljani, generalnisponzor pa je slovenska far-macevtska tovarna Lek, kije s svojim prispevkom po-membno podprla izvedbostrokovnega srečanja.

Organizator je za udele-žence pripravil tudi izlet sstarinskim vlakom od Ble-da do Kobarida, kjer si bo-do ogledali naravne lepotedoline Trente in Soče,obiskali pa bodo tudi zna-meniti muzej prve svetovnevojne.

Kongres EHRS bo brezdvoma pomembno pripo-mogel k širjenju spoznanj odogajanjih v organizmu, vkatera je vpleten histamin,po drugi strani pa bo zaudeležence to tudi prilo-žnost, da spoznajo Slove-nijo, zlasti njen severoza-hodni del.

•Podrobnosti o kongresuso predstavljene tudi naspletni strani http://www.mf.uni-lj.si/ehrs-05/Index.html

Bolečinski slovarčekakuten - kratkotrajen in sorazmerno izrazitanalgetik - zdravilo s protibolečinskim delovanjemantipiretik - zdravilo s protivročinskim delovanjemkroničen - dolgotrajen

V lekarnah so brez recepta na voljo tudi tablete zalajšanje bolečin, ki se brez tekočine in žvečenja vustih hitro razpustijo. Imajo prijeten sadni okus inso preproste za uporabo. Tableto položimo na jezikin ta se v zelo kratkem času (15 sekund) razpusti vsuspenzijo (tekočino) sadnega okusa. Tako lahko hi-tro in učinkovito lajšamo bolečine in znižujemovročino.

NAPOVEDUJEMO

fi_091_26_27_fit 5/12/05 16:14 Page 2

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT28

Bogastvo Sečoveljskih solin Blagodejni učinki soli, solinskega blata in slanice na počutje soznani že od 13. stoletja

BOJANA K. ŠKODIČbojana.škodic@finance_on.net

so tako kot mediteranska kuhinja postali sinonim za dobropočutje.

Solinsko blato ali fango - črno zlato Solinsko blato ali fango (iz italijanske besede fango, ki pomeni

blato) je izvrstno naravno zdravilno in kozmetično sredstvo, ki imaizjemno vlogo v svetu kozmetike in alternativnih metod zdravljenja.Njegovi pozitivni učinki so znani že od davnine. Egipčani so uporab-ljali blato z obrežij Nila za zdravljenje različnih kožnih bolezni. Upo-raba blata termalnega izvora je bila zelo razširjena v antični Grčiji -Hipokrat je predpisoval uporabo blata "zunanje in notranje" zazdravljenje različnih bolezni, še posebno za blažitev težav s prebav-nimi organi. Tudi v antičnem Rimu so z blatom vulkanskega izvorazdravili in ga uporabljali v kozmetične namene.

Solinsko blato je s slanico obogatena istrska ilovica, pasto-zna, naravno mehka, homogena masa, drobnozrnata, črnikastebarve, ki ne vsebuje neželenih primesi. Solinsko blato in solnica,

ki izhajata s Sečoveljskih solin, se razlikujeta od običajnega mor-skega blata in vode, saj je koncentracija mineralov na solinah za-radi postopnega dozorevanja soli mnogo višja kot sicer v morskemblatu, kar poveča učinkovitost delovanja. Blato deluje s svojim ter-mičnim, kemičnim in mehanskim učinkom, krepi obrambne spo-sobnosti organizma v boju proti stresu in okužbam ter lajša neka-tera bolezenska stanja. Toplotni učinek je zelo intenziven in pro-dre globoko v telo, s tem pa se pospeši krvni obtok, koža se navla-ži ter postane mehkejša in bolj elastična. Terapija z blatnimi oblo-gami lajša nekatera vnetja v sklepih, uporablja se pri bolečinah vhrbtu, bolečinah gibalnega sistema, kot so bolečine v hrbtenici, primišičnih bolečinah, kroničnih ginekoloških težavah ter pri rehabi-litaciji travmatoloških in ortopedskih bolnikov.

Poleg oblaganja obolelih mest solinsko blato uporabljamo tudiv kozmetične namene - za obrazne maske in odpravo aken, saj solin-sko blato pospešuje izločanje znoja in odpadnih snovi iz telesa, ko-ža pa postane mehkejša, bolj napeta in čistejša, zato je zelo učinko-vit tudi pri odpravi celulita in hujšanju.

Slanica ali aqua madre - "mati vseh voda" Potem ko v Sečoveljskih solinah ročno poberejo morsko sol,

ostane na dnu solinskih bazenov dragocena tekočina - matič-na voda. "Mati vseh voda" je zaradi bogate vsebnosti minera-lov že stoletja visoko cenjena. Slanica vsebuje visoko koncen-

tracijo joda, broma, magnezija, žvepla in sulfatne vode, zato sojo poimenovali tudi "portoroška slana bromo-jodova voda".Zaradi naravnega načina pridobivanja je pred uporabo ni tre-ba čistiti in filtrirati, tako da ohrani svojo polno učinkovitost.

Slanica se uporablja v obliki kopeli, kjer na človeško te-lo deluje toplotno, kemično in mehansko. Kopanje v slanicikrepi obrambne sposobnosti telesa, kopel pa zaradi vsebno-sti broma deluje pomirjevalno. Intenziven in globinski toplot-ni učinek pospeši krvni obtok po vsem telesu in poveča izlo-čanje odpadnih snovi iz telesa, koža postane prožnejša, lepša,bolj zdrava in dobi mladosten videz. Jod ugodno vpliva tudina nekatere spremembe kože.

Slanica je priporočljiva pri bolečinah v sklepih in miši-cah, pri zmanjšanju gibljivosti sklepov, po zlomih in operacijahna gibalnem sistemu ter pri nekaterih nevroloških obolenjih.Inhalacije s slanico se uporabljajo za lajšanje izkašljevanja inčiščenje dihalnih poti, tudi pri kadilcih in tistih, ki se želijo od-vaditi kajenja, moramo pa slanico prej primerno razredčiti.

S solinskim blatom, slanico in soljoza kopeli izboljšamo počutje, hkrati

pa povečamo splošno odpornost or-ganizma, niso pa ta naravna poma-gala primerna za lajšanje vseh vrstbolezenskih znamenj, zato se mora-

mo pred njihovo uporabo posvetova-ti z zdravnikom.

Umirjenost in nežnost narave sta človekovo za-točišče pred neizprosnim vsakdanjim ritmomurbanega življenja. Znova odkrivamo, da ima-jo naravne učinkovine krepčilni učinek na člo-vekovo telo. Izdelki s Sečoveljskih solin nam po-stopoma in zanesljivo vračajo dobro počutje.Njihov blagodejni vpliv na lepoto in zdravje soljudje cenili že v davnini, saj so vedeli, da glad-ka, sijoča in napeta koža ne izžareva zgolj lepote,ampak predvsem odraža zdravje.

V programu Lepa Vida so izdelki za osebnonego, ki vsebujejo bodisi sol bodisi druge učin-kovine s solin. Solinsko blato, slanica, sol za ko-pel z dodatkom eteričnega olja rožmarina, siv-ke in evkaliptusa, solni piling ter izdelki, ki jihpotrebujemo za osebno nego ali njeno popestri-tev, prinašajo moč Sečoveljskih solin tudi vnaše domače kopalnice.

Živeti zdravo pomeni živeti čim bolj v skladu z naravo. Že naši predniki so vedeli, da se zdravje najprejkaže na največjem organu telesa - koži. Koži pa najbolj prija naravna nega z naravnimi izdelki. Sol je edenod nepogrešljivih elementov v človeškem telesu, telo pa jo hvaležno sprejema tudi zunanje - v kopelih aliz masažo s soljo in drugimi izdelki s solin. V Krajinskem parku Sečoveljske soline sol pridelujejo z narav-no kristalizacijo po postopku, ki je star skoraj 700 let, zgolj z močjo rok in ročnimi orodji. Zdravilne učin-ke solinskega blata in slanice, ki skupaj s sredozemskim podnebjem zelo blagodejno vplivata na človeko-vo psihofizično počutje, so odkrili že v 13. stoletju. Danes morski zrak, prežet z vonjem po soli in sredo-zemski vegetaciji, morje in solinsko blato, ki blagodejno vplivajo na telo, privabljajo v obmorske turistič-ne centre veliko ljudi, ki si želijo pobegniti iz stresnega vsakdana in privoščiti svojemu telesu razvajanjes sadovi narave.

Največje turistično središče na slovenski obali je Portorož. Za-metke njegovega turističnega razvoja lahko najdemo že v srednjemveku, ko je kraj postal znano zdraviliško središče, ki je bilo zaradi svo-jih ugodnih podnebnih razmer, prometne lege in naravnih danostikot ustvarjeno za počitek in okrevanje. K njegovemu razvoju so pri-pomogli prav naravni produkti s Sečoveljskih solin, kot sta morskoblato in slanica.

Že benediktinci so zdravili s solinskim blatomBenediktinci iz samostana sv. Lovrenca so že v 13. stole-

tju uporabljali solinsko blato in slanico sečoveljskih solin zazdravljenje debelosti, vodenice, revmatizma in ran. Prvi znanizapisi o metodah zdravljenja so iz leta 1650: "V okolici Piranain Kopra so soline, v katerih sta zdravilno blato in zdravilna vo-da. Romarji, ki romajo na božjo pot v cerkev sv. Lovrenca, si zblatom mažejo bolne dele telesa, se nato sončijo na toplem son-

cu in na koncu okopajo v solinski vodi. Ti romarji zdravijo natak način revmatizem in kožne bolezni." (Kandler, 1879.)

Pomembno izboljšanje ponud-be je omogočila zgraditev hotela

Palace v Portorožu, kjer so v termah čez vse leto izvajali te-rapije s solinskim blatom, slanico in morsko vodo. Zdravlje-nje tako ni bilo več mogoče le poleti, ko je sonce dovoljmočno, da segreje blato in slanico v solinah. Talasoterapija(beseda talasa izvira iz grščine in pomeni morje) je postalapomemben del ponudbe in je danes v obmorskih centrih do-brega počutja uveljavljen način izkoriščanja naravnih danosti- blagega podnebja, morske vode, alg, soli, blata in peska, ki

Sečoveljske soline so naravni in kulturni biserSlovenije. Podjetje SOLINE Pridelava soli, d. o.o., je pridobilo koncesijo za upravljanje parkain izkoriščanje njegovih sadov, skrbi pa tudi zato, da so različni izdelki s solin dostopni takoobiskovalcem parka kot drugim uporabni-kom. Kot kozmetične izdelke jih ponuja podblagovno znamko Lepa Vida, kot živilske podblagovno znamko Solnce, program ekoturi-zma pa izvajajo pod blagovno znamko KPSS.

Foto

graf

ije: a

rhiv

Sol

ine

Prid

elav

a so

li d.

o.o.

fi_091_28_fit 5/12/05 14:59 Page 1

Podvodna simfonija bazenov HotSpring® za čiščenje telesa in duha V masažnih bazenih JOBplus si lahko nastavimo različne barvne spektre ter s skupnim delovanjemkromo- in aromaterapije ter terapevtske zračne masaže spravimo svoje telo v stanje popolnega miruin harmonije

Ogrevani masažni bazeni Hot Spring® ameriškegaproizvajalca Watkins Manufacturing Corporationiz ZDA sodijo v najvišji kakovostni razred v svojipanogi, saj so plod dolgoletnih izkušenj, sodobnetehnologije in odličnega dizajna. Odlikuje jih enostav-na in hitra postavitev, majhna poraba energije, niz-ki vzdrževalni stroški in uporabnost v vseh letnih ča-sih. Pri nas jih zastopa in prodaja podjetje JOBplusiz Medvod.

V bazene velikosti od800 do dva tisoč litrov sovgrajeni sistemi različnihvodno-zračnih masažnihšob, ki so optimalno razpo-rejeni po bazenu in deluje-jo po načelu mešanice vo-dnih in zračnih curkov. Iz-stopa masažni sistem Motomassage®, namenjen ma-saži hrbta, ki je še posebnoprimeren za ljudi s težave vhrbtenici.

Različne kombinacijemasažnih curkov

V ponudbi imajobazene z eno črpalko in šti-rimi kombinacijami masaž-nih curkov ter take z dve-ma črpalkama in kombina-cijo osmih curkov. Bazeniimajo vgrajen lasten sistemgretja, ki omogoča nastav-ljivost temperature vodemed 27 in 42 stopinj Celzi-ja. Odlikuje jih tudi visokozmogljiv filtrirni sistem, ki zneslišno delujočo obtočnočrpalko zagotavlja nepreki-njeno kroženje vode, ko jebazen v pripravljenosti. Se-stavljajo ga mehanski filtriin srebrovi ioni, ki prepreču-jejo razvoj alg, ter ozonatorza bakteriološko nevtraliza-cijo vode, ki v bazensko vo-

do nenehno dovaja visokokoncentrirane ozonske me-hurčke. Postopki vzdrževa-nja bazena so tako enostav-ni, da jih brez težav opraviuporabnik sam. Enkrat nateden naj bi preverjal Phvrednost vode in enkrat namesec pod tekočo vodo iz-pral mehanske filtre. Zara-di kakovostnega filtrirnegasistema pa je menjava vodev bazenu predvidena le dva-do trikrat v letu.

Ergonomsko obliko-vane školjke za ma-ksimalno udobje

Školjke bazenov HotSpring® so ergonomsko

oblikovane in na voljo vveč barvah. Notranjaprevleka je narejena iz po-sebne preobleke Endurol®,ki so jo razvili pri proizva-jalcu in omogoča mehan-sko trdnost, temperaturnoin UV-neobčutljivost, jenezdrsljiva ter se jo eno-stavno čisti brez detergen-tov. Od zunaj pa so bazeniobdani z oblogo Everwood.Zanimivo je, da pretočni

grelec ni v neposrednemstiku z vodo, zato se nanjem ne nabirajo apnenča-ste obloge, kar mu podaljšaživljenjsko dobo.

Podvodni zvočniki invodni slapovi

Bazene Hot Spring®jemogoče postaviti v zaprteprostore, primerni pa so tu-di za zunanjo postavitev,saj so odlično izolirani inprenesejo tudi nižje tempe-rature, vse do 12 stopinjCelzija pod ničlo. Po upora-bi se bazen pokrije s termo-izolativnim pokrovom, kipreprečuje ohlajanje vode vbazenu, njeno izparevanje

in vdor umazanije. Vsibazeni imajo vgrajenoosvetlitev z LED-reflektor-ji s petimi stopnjami osvet-litve in na voljo izbiro medšestimi barvami svetlobe.Dražji modeli pa imajovgrajeno celo avdionapravos podvodnimi zvočniki, ta-

ko da zvok, ki prehaja sko-zi vodo, povzroča še dodat-ne pozitivne vibracije. Le-tošnja linija modelovEnvoy pa omogoča tudi vo-dne slapove.

Nenehno vključeni, pavendar ekonomični

Bazeni Hot Spring®delujejo po načelu "neneh-

ne vključenosti", kar pome-ni, da jih ne vključujemoob predvideni uporabi terpo njej izključujemo, tem-več so vključeni ves čas.Odlikuje jih velika ekono-mičnost in majhna porabaelektrične energije, in če-prav je naprava vključena24 ur na dan, bo račun zaelektriko višji le za okolitri tisoč tolarjev na mesec.

Slovenski prodajalecogrevanih masažnih baze-nov Hot Spring® bo vsemzainteresiranim poslal kata-log, individualno svetovalna domu, bazen pripeljalna dom, postavil in priklju-čil. Po želji ga bo tudi re-dno servisiral.

OGLASNA PRILOGA: FITPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91 29

Kromoterapija - z barvno svetlobo do sprostitve Kromoterapija pa vpliva na ljudi in njihovo počutje z barvami. Vsaka barva na člove-ka deluje drugače: najbolj prodorna je rdeča, ki poživljajoče deluje na srce, ožilje in kr-vni obtok, zelena pomaga pri ponovnem vzpostavljanju ravnotežja in pomirja, podobenpomirjujoč občutek sproža tudi modra. Topla oranžna barva vzbuja pozitivna čustva terpoživlja duha in telo, saj zvišuje raven energije in fizične moči. Podobno učinkujerumena, saj povečuje notranjo moč, pozitivno vpliva tudi na imunski sistem in okrepisamozavest. Meditativna vijolična pa izboljšuje intuicijo ter harmonizira vplive okoli-ce in odpravi morebitne psihološke posledice. Tudi v masažnih bazenih JOBplus si lahkonastavimo različne barvne spektre ter s skupnim delovanjem kromoterapije, aromate-rapije in terapevtsko zračno masažo spravimo svoje telo v stanje popolnega miru in har-monije.

Z aromaterapijo do dobrega počutja "Če hočemo biti zdravi, se moramo vsak dan skopati v di-šeči kopeli in si privoščiti masažo z dišavami."(Hipokrat, 400 let pred našim štetjem)

Aromaterapija je starodavna holistična terapevtskametoda, katere bistvo je uporaba eteričnih olj, ki na telodelujejo tako prek kože kot prek dihal. Poznali so jo prav-zaprav že v prazgodovini, ko so iz različnih rastlin prido-bivali eterična olja in jih uporabljali pri obredih. Danesaromaterapijo uporabljamo predvsem za blažitev stresa innapetosti, ki sta glavna krivca za številne bolezni sodob-nega časa. Vonji eteričnih olj namreč vplivajo na človeko-vo počutje in razpoloženje, saj delujejo neposredno napodzavest. Ker v masažne bazene jobplus olja ne smemododajati, si pravo wellness ugodje pričaramo s številno di-šečimi svečkami, ki z oddajanjem prijetnega vonja hkra-ti pričarajo tudi romantično razpoloženje.

Foto

: arh

iv J

OB

plus

Foto

: JO

Bpl

us

fi_091_29_fit 5/12/05 17:02 Page 1

nost infarkta je zelo visoka tako pri moških kot pri ženskah. Kot rečeno,pa so pogostejši razlogi alkohol, fizična nedejavnost ter prehrana z veli-ko nasičenih živalskih maščob in holesterola. Že kalorična hrana in fizič-na nedejavnost sta povsem zadosti, da pride do debelosti in hkrati do hi-perlipidemije. Večina hiperlipidemij je posledica fizično nedejavnega na-čina življenja, zato moramo najprej spremeniti življenjski slog. Že otrocise morajo več gibati, saj jim posedanje pred TV-sprejemnikom ali igranjeigric na računalniku ne bo pomagalo pri znižanju serumskih maščob ni-ti pri zmanjšanju telesne teže. Paziti moramo na prehrano in opustiti raz-vade, denimo kajenje, basanje s hrano s "skritimi" maščobami in koncen-triranimi ogljikovimi hidrati (sladkorji) ter pitje alkohola.

Brez spremembe življenjskega sloga tudi zdravila ne bodo pomagala

Zdravljenje hiperlipidemij ne bo uspešno, če ne bomo spremeniliživljenjskega sloga in prehranjevalnih navad. Povišane maščobe so nevar-nejše za tiste, ki že imajo bolezni srčno-žilnega sistema, hipertenzijo alisladkorno bolezen. Tudi pri teh boleznih je pomembna zmerna, a vsako-dnevna fizična dejavnost in pravilna, uravnotežena prehrana, šele natopridejo na vrsto zdravila, ki znižujejo maščobe v krvi. Brez prvih ukrepovtudi zdravila ne bodo mogla opraviti svoje naloge.

Najpomembnejša je torej prehrana s pravilno sestavo, količino in vr-sto maščob. Nevarne so nasičene maščobe, ki so večinoma živalskega izvo-ra (meso in polnomastni mlečni izdelki), in holesterol, ki ga je veliko v dro-bovini in jajčnem rumenjaku. Pomembne so omega-3 in omega-6 poline-nasičene maščobne kisline. Teh imamo največ v hladno stisnjenem, ekstradeviškem oljčnem olju ter v plavih ribah. V zdravi prehrani mora biti do30 odstotkov maščob, od tega do 10 odstotkov nasičenih. Pri srčnih bol-nikih naj bi jih bilo še manj (sedem odstotkov). Na dan ne smemo poje-sti več holesterola, kot ga je v rumenjaku (300 miligramov), bolniki s ko-ronarno boleznijo pa le dve tretjini tega.

Kovači sreče smo sami Olja ne smemo pregreti (ali prežgati), saj izgubi varovalni učinek in se

v njem tvori kancerogeni akrolein. Zato ga raje dodajmo že kuhani hrani,po nekaj kapljic, saj telo maščobo potrebuje. To je tudi edini način, da la-hko absorbiramo v maščobah topne vitamine (A, D, E, K), ki so za normal-no delovanje organov nujno potrebni. Vsekakor naj bodo ribe na jedilnikudvakrat na teden, od drugega mesa pa moramo izbrati pusto. Drobovino pravtako opustimo. Izračunajmo si indeks telesne mase (BMI) in ukrepajmo, čeje treba. Že manjša odstopanja od normalnih vrednosti lahko povzročajonastajanje ateromskih leh v arterijah in kasnejšo aterosklerozo ter smrtnonevarne srčnožilne bolezni. Ker za normalno delovanje telesa potrebujemotudi ogljikove hidrate, posegajmo po sestavljenih ogljikovih hidratih, ki sov polnozrnatem kruhu, testeninah iz pšenice durum ali pire.

Za uravnoteženo in zdravo prehrano je treba vse preostale potrebepokriti z zelenjavo in sadjem, ki izboljšata prebavo in z vlakninami veže-ta holesterol, tako da se ta ne absorbira iz črevesa. S tako hrano dobimodovolj antioksidantov, ki preprečujejo, da bi prosti kisikovi in peroksidniradikali poškodovali celice in oksidirali holesterol LDL v nevarno leplji-vi LDL. Med antioksidante, ki so vitaminskega izvora, sodijo vitamin E(tokoferol), vitamin C, vitamin A in beta karoten, od mikroelementov paselen, ki ga je največ v oreških in v morskih sadežih. Antioksidanti so še

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT30

Tihi ubijalec holesteNajpomembnejši vzrok srčno-žilnih bolezniso zvišane krvne maščobe - hiperlipidemija

Holesterol je vrsta maščobe, ki jo najdemo v krvi. Pomem-ben je zato, ker njegove visoke vrednosti povečajo nevarnost zarazvoj koronarne srčne bolezni, ki je najpogostejši vzrok smrtiv razvitem svetu. Preveč holesterola oži arterije, v srce prihaja manjkrvi, kar je vzrok za okvare srca. Nekatere arterije se zaradi te-ga preveč razširijo - nastanejo anevrizme. Če žilna stena poči, sle-di nenadna smrt. Proces, pri katerem maščobne in s kalcijem bo-gate lehe otrdijo in zožijo arterije, imenujemo ateroskleroza (prejarterioskleroza). Ateroskleroza, ateromi in zatrditev arterij so ob-like iste bolezni, ki vodijo k slabitvi arterij.

Zaradi zoženja je preskrbatkiv s kisikom in hranili bistve-no zmanjšana, kar tkiva okvari.V prvih stadijih so spremembev žilah reverzibilne, pozneje pase zabrazgotinijo, tako da sospremembe nepovratne, s staros-tjo pa so vse hujše. Če se del ži-le zamaši in preneha oskrbova-ti tkivo s krvjo, imenujemo to srčni infarkt, kap ali gangrena.

Značilnosti koronarne srčne bolezni Srčno-žilne bolezni so posledica sprememb v arterijah, ki

oskrbujejo srce. Med njimi so:• angina: bolečina v prsnem košu, ki se pojavi po fizičnem

naporu in je posledica zoženja arterij, ki prenašajo prema-lo kisika v miokard;

• miokardni infarkt: huda bolečina v prsih zaradi odmrtja de-la srčne mišice, največkrat posledica popolne zamašitve ko-ronark;

• aritmija: nenormalen srčni ritem zaradi okvarjenega miokar-da;

• odpovedovanje srca: oslabljena črpalna sposobnost srca, po-sledica so zadihanost in otekline (gležnjev, nog, jeter);

• tromboza: nastanek krvnega strdka, ki lahko prekine pre-tok krvi po žili.

Dejavniki tveganja koronarne bolezni Najpomembnejši dejavniki, ki pripeljejo do koronarne srč-

ne bolezni, so kajenje, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, slad-korna bolezen, stres, debelost in pomanjkanje gibanja.

Če te dejavnike zmanjšamo (opustimo kajenje, hujšamo,smo fizično dejavni in podobno), se pojavnost koronarne bo-lezni zmanjša. Na nekatere dejavnike pa ne moremo vplivati(spol, starost, rasa). Znano je, da so moški bistveno bolj pod-vrženi srčnim boleznim zaradi povišanih maščob in holestero-la v krvi kot ženske. Pri njih se pojavijo približno desetletje inpol prej kot pri ženskah.

Pri hiperlipidemiji gre za povišane koncentracije holesterola,lipoproteinov in trigliceridov v krvi. Največkrat je vzrok motenapresnova maščob. Povišane vrednosti maščob v serumu povzroča-jo ateromatozne spremembe v stenah žil, posledice pa so zvišan kr-vni tlak, okvare in zamašitve koronark, srčni infarkt in možganska

kap. Ko jemo hrano, bogato sholesterolom in trigliceridi, se tiv krvi prenašajo kot lipoprote-ini. Večina holesterola je v obli-ki "nevarnih" lipoproteinov niz-ke gostote (LDL), manj pa v ob-liki gostih lipoproteinov HDL(30 odstotkov). LDL-holesterol seoksidiran lepi na žilno steno in

povzroča nastanek ateromatoznih leh in kasnejše ateroskleroze.HLD-holesterol pa je varovalni holesterol, ker prenaša holesteroliz organov v jetra, kjer se presnavlja.

Zvišanih krvnih maščob ne zaznamo, saj ne povzročajo slabega počutja, glavobolov ali bolečin

Povišan celotni holesterol (LDL in VLDL) in trigliceridelahko ugotovimo le pri laboratorijskem pregledu krvi; varo-valnega holesterola HDL je praviloma premalo. Za prepreče-vanje srčno-žilnih bolezni bi bilo smiselno, da si maščobe v kr-vi določimo že po 30. letu in pozneje na vsakih nekaj let, če sovrednosti normalne. Če pa se vrednosti zvišajo, moramo zzdravniško pomočjo ukrepati, da si maščobe spet znižamo nanormalne vrednosti.

Priporočljive vrednosti holesterola so nižje od 5,2 mmol/l.Zmerno zvišane vrednosti so do 6,5 mmol/l, nad 6,5 mmol/l pagre že za zvišan holesterol, kjer je ogroženost zaradi koronar-ne bolezni izrazito povečana. Vrednosti trigliceridov naj bi bi-le do 1,7 mmol/l, varovalnega holesterola HDL pa več kot 1,4mmol/l pri moških in več kot 1,7 mmol/l pri ženskah.

Vzroki hiperlipidemij Zvišane maščobe so redko posledica podedovanih pre-

snovnih motenj. Tako gre pri dedni, družinski hiperholestero-lemiji za to, da jetra ne odstranjujejo dovolj holesterola iz kr-vi, zato so njegove vrednosti med osem do 14 mmol/l in nevar-

Pretežno sedeče delo, stalni stresi, spremenjene

delovne in prehranjevalne navade ter razvade in

podaljšanje pričakovane življenjske dobe prina-

šajo s seboj tudi neželene stvari. Ena od njih so

zvišane maščobe in holesteroli v serumu, hiper-

lipidemija, ki povzroča srčno-žilne bolezni. Te v

razvitem svetu in tudi pri nas grozeče narašča-

jo. Zato se je zanimanje za fiziologijo prehrane

in vedenje o vzrokih srčno-žilnih bolezni ter ma-

ščobah v krvi pomembno povečalo.

Zaradi zoženja arterij je preskrba tkiv s kisikom inhranili bistveno zmanjšana, kar tkiva okvari. V pr-vih stadijih so spremembe v žilah reverzibilne, po-zneje pa se žile zabrazgotinijo in ni več pomoči. Tespremembe so s starostjo še hujše.

Uravnava kr vnega holesterola zniža nevarnost infarkta.

Zvišanih krvnih maščob ne zaznamo, saj ne povzročajo sla-bega počutja, glavobolov ali bolečin. Le pri laboratorijskempregledu krvi lahko ugotovimo povišan celotni holesterol, LDLin VLDL, ter trigliceride. Varovalnega holesterola HDL je obi-čajno premalo.

POMEMBNA DEJSTVA

• Koronarna srčna bolezen je bolezen arterijskih sten. • Nevarnost koronarnih srčnih bolezni povečajo številni dejavniki.• Holesterol se kopiči v obolelih in poškodovanih arterijah in jih zožu-

je.• Visoke koncentracije holesterola so dejavnik tveganje za srčno bole-

zen. • Znižanje krvnih maščob zmanjša nevarnost kapi.

fi_091_30_31_fit 5/12/05 15:50 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91 31

Preventivne preglede imenujemo tudi mana-gerski pregledi, saj so vodilni delavci zaradivsakodnevnih psihičnih obremenitev in stre-sa (poglavitna dejavnika tveganja) bolj izpo-stavljeni različnim obolenjem. Zdravniki pripo-ročajo, da vodilni delavci po 35 letu starostiopravijo preventivni pregled vsakih pet let.Namen preventivnih pregledov je odkrivanjezačetnih, očem skritih znamenj obolenj, kijih posameznik sam ne opazi oziroma mu šene povzročajo večjih težav. Prav v začetni fazibolezni pa se da narediti največ za prepreči-tev obolenja.

V Diagnostičnem centru Bled preventivnepreglede opravljamo že več kot desetletje.Združili smo jih v sklope priporočljivih preis-kav in oblikovali 2- ali 3-dnevne (lahko tudi vi-kend) programe. Bistvo vseh programov jetemeljit celosten pregled. To pomeni, dapoleg temeljitega pogovora z zdravnikomspecialistom naredimo tudi več različnihpreiskav istega organa in tako lahko posta-vimo jasno diagnozo oziroma ovržemo sumo obolenju. Preiskave opravljajo zdravnikispecialisti, ki so strokovnjaki na posameznihpodročjih. Lastni patohistološki laborato-rij pa omogoča, da po najhitrejši poti pride-mo do pravilnih diagnoz.

Program obsega popolne laboratorijske analize, ultrazvok trebušnih organov, aorte inmedeničnih organov, rentgenski pregled pljuč in srca, gastroenterološki, urološki (za mo-ške), ginekološki (za ženske) specialistični pregled, merjenje kostne gostote in ortopedskispecialistični pregled. Poleg tega pa tudi poglobljen endoskopski pregled požiralnika, želodcain dvanajstnika (gastroskopija) ter debelega in dela tankega črevesja (koloskopija). Zaradipovečanega tveganja srčno-žilnih obolenj pri vodilnih delavcih program vključuje tudi kardiološkispecialistični pregled z ultrazvokom srca in vratnih žil.

Diagnostični center Bled ima zaposlene lastne zdravnike specialiste, zato lahko preiskovanecopravi vse preiskave na enem mestu. Z nadstandardno opremljenimi sobami in wellness pake-tom je preiskovancem zagotovljeno popolno udobje v času bivanja. Vrhunski zdravniki specialistipa bodo na podlagi natančne diagnostike začrtali tudi vašo pot do zdravega načina življenja.

S preventivnim pregledom do zdravega in polnega življenja!

DiagnostiËni center Bled, Pod skalo 4, BledTelefon: (04) 579 80 00 Faks: (04) 579 84 04 www.dc-bled.si

DIAGNOSTI»NI CENTER BLED

Ameriški kardiologi predstavili presenetljive rezultate raziskave TNT Petletna študija Treating to New Targets(TNT) je zajela 10 tisoč bolnikov, ki trpi-jo za dokazano koronarno boleznijo srcain imajo zvišano koncentracijo "slabe-ga" holesterola

Petletna študija Tre-ating to New Targets (TNT)ali zdravljenje do priporo-čenih ravni je zajela 10 ti-soč bolnikov, ki trpijo zadokazano koronarno bole-znijo srca in imajo zvišanokoncentracijo holesterolaLDL ali "slabega" holestero-la. V raziskavi so strokov-njaki ocenjevali, ali vplivznatnega zniževanja kon-centracije holesterola LDLprinaša dodatne koristnesrčno-žilne učinke. Bolni-ki so jemali večje odmerkeatorvastatina, zato so bilenjihove vrednosti maščob

v krvi precej nižje od vZDA priporočenih smernic(2,6 mmol/l). Rezultate soprimerjali z bolniki, ki so zatorvastatinom v manjšihodmerkih vzdrževali pripo-ročeno koncentracijo hole-sterola LDL.

Varen kljub večjim odmerkom

Raziskava je pokazala,da so imeli bolniki, ki sojemali 80-miligramske od-merke atorvastatina, 22 od-stotkov manj srčno-žilnihdogodkov. Zabeležili somanj smrtnih primerov za-

radi koronarne bolezni sr-ca, srčnih infarktov brezsmrtnega izida, oživljanjpo srčnem zastoju in mo-žganskih kapi s smrtnimizidom ali brez njega v pri-merjavi z bolniki, ki sojemali 10-miligramski od-merek zdravila. Poleg tegaso imeli bolniki, zdravljeniz atorvastatinom v večjihodmerkih, 25 odstotkov

Bolniki s koronarno boleznijo srca, ki so jemali atorvastatinv večjih odmerkih, so imeli znatno znižan holesterol v krvi,in sicer pod priporočeno ravnjo. Pri teh bolnikih so ugotovi-li značilno manj primerov srčnih infarktov in možganskih ka-pi v primerjavi z bolniki, ki so imeli holesterol v krvi znižanle do vrednosti priporočenih smernic.

Varnost in učinkovitostatorvastatina so v de-vetih letih potrdili z ob-sežnim programom kli-ničnih študij v več kot400 raziskavah. V razi-skave, ki so že konča-ne ali še potekajo, se jevključilo več kot 80 ti-soč bolnikov.

erol izbor

manj možganskih kapi ssmrtnim izidom ali breznjega v primerjavi z drugoskupino bolnikov.

Raziskava TNT je poka-zala, da je varnost atorvasta-tina za mišice in kosti pri od-merjanju 80 miligramov pri-merljiva z 10-miligramskimiodmerki istega zdravila. Po-gostost povečanja jetrnih en-cimov pri obeh skupinah jebila v okviru vrednosti, ki sonavedene v registrirani in-formaciji o zdravilu.

Največja raziskava o učinkovitosti atorvastatina v odmerku 80 miligramov

Študijo izvajajo razisko-valci, koordinira jo neodvi-sen iniciativni odbor, fi-nančno pa jo je podprladružba Pfizer. Vanjo so vk-ljučili osebe obeh spolovmed 35. in 75. letom iz 14držav. Po besedah dr. Jo-sepha Feczka, direktorjamedicinskega oddelka dru-žbe Pfizer, so prejšnje kli-nične študije, med drugimASCOT in CARDS, poka-zale izrazito učinkovitostatorvastatina v odmerku 10miligramov, ki je bolnikomomogočil varno doseganje

ciljnih koncentracij inzmanjšal tveganje srčno-žil-nih dogodkov. TNT pa jeprva raziskava, ki je poka-zala še večje koristne srčno-žilne učinke ob znižanjuholesterola LDL pod kon-centracije, ki jih priporo-čajo smernice. Bolniki sote rezultate dosegli varno,atorvastatin v odmerku 80miligramov pa so dobroprenašali.

V spletni izdaji revijeNew England Journal ofMedicine so raziskovalci vraziskavi TNT sklenili, dazdravljenje za intenzivnozniževanje maščob z 80miligrami atorvastatina nadan pri bolnikih s stabilnokoronarno srčno boleznijoomogoča pomembne klinič-ne koristne učinke, ki pre-segajo tiste pri zdravljenjuz 10 miligrami atorvastati-na na dan.

Koronarna bolezen srca je glavni vzroksmrti v razvitih državah

Večina bolnikov z zviša-nim holesterolom, ki je glav-ni dejavnik tveganja za srčniinfarkt, nima priporočene cilj-ne koncentracije holesterolav krvi. Posodobljene smerni-ce, ki jih je izdal Nacionalniprogram izobraževanja o ma-ščobah v krvi v ZDA, potrju-jejo dodaten koristen učinekpredpisovanja zdravila za zni-ževanje maščob v krvi skupajs spremembo prehrambnihnavad in telesno dejavnostjo.Te smernice so namenjenebolnikom, ki jih ogrožajo srč-no-žilne bolezni. Poleg tegaso sklenili, da je cilj zdravlje-nja bolnikov z velikim tve-ganjem koronarne srčne bole-zni imeti koncentracijo hole-sterola LDL nižjo od 2,6mmol/l.

Poleg tega, da je atorvastatin v raziskavi TNT poka-zal izrazite koristne učinke tako pri najmanjšihkot pri največjih odmerkih, je pomembno opozori-ti, da so bolniki dosegli koristne učinke varnosti. "Toso tako pomembne nove informacije, ki bi lahko od-ločilno vplivale na pristop zdravnikov k zdravljenjubolezni srca."

LADKO KOROŠEC, dr. med., spec. farmakologfc@finance-on.net

v zelenem čaju, agrumih, paradižniku in ce-lo v rdečem vinu.

Pri zelo ogroženih ljudeh je treba razenpreventivnih ukrepov hiperlipidemijo zdravitiše z zdravili, s katerimi zmanjšamo absorpcijomaščob iz črevesa (zdravila, ki vežejo maščobev črevesu in niacin) ali pa vplivamo na njihovopresnovo in znižamo trigliceride in nevarneholesterole, varovalnega pa povečamo (stati-ni). V zadnjem času so odkrili, da ta zdravilazmanjšajo celo že nastale ateromatozne lehe vžilah. Statini pa so zdravila, s katerimi zaviramonastajanje encima, ki omogoča nastanek hole-sterolov in maščob. Zdravilo je najprej neaktiv-no, aktivira se šele v jetrih, kjer zavira HMG-CoAreduktazo, ki katalizira biosintezo holestero-la. Izboljša tudi količnik med celotnim in varo-valnim holesterolom ter med nevarnim in varo-valnim holesterolom ter znižuje trigliceride.

Pri srčno-žilnih boleznih in hiperlipidemi-ji smo kovači sreče sami. Zato se ne zane-marjajmo in pravočasno poskrbimo, da nebo prišlo do zatrditve in celo zamašitve živ-ljenjsko pomembnih arterij. Le tako bomolahko aktivno, polno in zdravo živeli.

• Visoke vrednosti serumskega holesterola in trigliceridov • Kajenje • Hipertenzija • Sladkorna bolezen • Debelost • Nepravilna prehrana • Neaktivnost • Nenormalno strjevanje krvi

DEJAVNIKI TVEGANJA, KI JIH NE MOREMO SPREMENITI

• Obstoječa kronična srčna bolezen • Starost • Družinska anamneza srčno-žilnih bolezni • Moški spol • Rasa

SPREMENLJIVI DEJAVNIKI TVEGANJA

fi_091_30_31_fit 5/12/05 16:31 Page 2

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT32

Siva mrena - nove možnosti za boljkakovosten vid po operaciji Operacija sive mrene je najpogostejša očesna operacija in zelo verjetno tudi eden najbolj uspešnih in varnih posegov na očesu

Vzrok za moten vid pri sivi mreni so mot-njave, ki se pojavijo v očesni leči neposredno zašarenico. Glavna funkcija te leče je uklanjanjesvetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njiho-vo projiciranje na natančno določen predeločesnega ozadja, imenovan rumena pega. Čeimamo motno lečo, svetloba slabše prehajaprek nje in se na njej tudi nepravilno uklanja,posledica tega pa je nejasen vid.

Dejavniki, ki vplivajo na razvoj sive mrene Poznamo vrsto dejavnikov, ki pripomore-

jo k razvoju sive mrene, najpomembnejši vplivpa ima zagotovo dedna nagnjenost. Tako na sp-

lošno velja, da imajo tisti, pri katerih sta ime-la sivo mreno že oba starša, veliko večje možno-sti, da se bo siva mrena razvila tudi pri njih.Nekoliko pogosteje se siva mrena razvije priženskah, kar povezujejo s hormonskimi spre-membami v menopavzi. Pomembna dejavnika,ki povečujeta tveganje za razvoj sive mrene inna katera lahko vplivamo, sta tudi kajenje inizpostavljenost UV-žarkom. Dokazano je, da je

pri ljudeh, ki pokadijo 15 cigaret na dan, kar tri-krat večja verjetnost za razvoj sive mrene. Zna-no je še, da imajo nekoliko večje tveganje za po-jav sive mrene kratkovidni in tisti z rjavo bar-vo oči. Pojav sive mrene pri mlajših je pogoste-je povezan z nekaterimi bolezenskimi stanji, kotso denimo sladkorna bolezen in kronična vne-tja oči, lahko pa se razvije tudi po očesni po-škodbi.

Glavna težava, ki jo imajo pacienti s sivomreno, je meglen vid. Pogosto pacienti opaža-jo, da slabše vidijo pri slabi osvetlitvi, lahkoslabše prepoznavajo barve, nekateri opazijo

prekomerno bleščanje na sončni svetlobi, pri ne-katerih pride tudi do pojava dvojnih slik.

Učinkovito in varno operativno zdravljenje Edino doslej znano učinkovito zdravljenje

je kirurško z operacijo, pri kateri se odstrani za-motnjena naravna očesna leča in se na njeno me-sto vstavi umetna. Gre za najpogostejšo očesnooperacijo in zelo verjetno tudi za enega najbolj

uspešnih in varnih posegov na očesu. Odločitevza najprimernejši čas operacije je odvisna pred-vsem od subjektivnih težav pacienta in njegovihpotreb. Zelo razširjeno, vendar napačno je pre-pričanje, da mora siva mrena za operacijo dozo-reti. Posebno pri zelo dejavnih pacientih s teža-vami, kot sta manjša kontrastnost vida in slabšivid ob slabi osvetlitvi, ki so lahko za nekatere ze-lo neprijetne in jih omejujejo pri njihovih dejav-nostih, se za operacijo lahko odločimo tudi že vzgodnjih fazah razvoja sive mrene.

Novejše raziskave vse bolj potrjujejo po-men kontrastnosti za kakovost vida. Znano je,da se kontrastnost vida s staranjem zmanjšuje.Vzrok za to naj bi bilo postopno spreminjanjeoblike očesne leče, ki z leti postaja nekoliko boljzaobljena oziroma sferična. Takšna očesna le-ča vse slabše kompenzira normalno prisotne re-fraktivne anomalije v očesni roženici. Klasičnesferične intraokularne leče, namenjene za na-domestitev zamotnjene očesne leče, ki se upo-rabljajo pri operaciji sive mrene, posnemajoobliko očesne leče pri ostarelem človeku in neizboljšajo kontrastnosti vida. Po vstavitvi takš-ne leče je možno, da pacient kljub temu, da po-

vsem ostro vidi in ne potrebujeočal, s kakovostjo vida ni zado-voljen. Težave ima lahko pri ori-entaciji v slabo osvetljenih pro-storih, pri branju in delu na bli-žino, pogosto pri vožnji ponočiin v razmerah slabe vidljivosti.Novejše asferične intraokularneleče posnemajo obliko očesneleče pri mladem človeku ter ta-ko izboljšajo kontrastnost in ka-kovost vida po operaciji.

Implantacija multifokalneintraokularne leče - novostpri operacijah sive mrene

Pomembna novost, ki se vzadnjih letih pri operaciji sivemrene vse bolj uveljavlja, je tudiimplantacija multifokalnih intra-okularnih leč. Znano je, da se po40. letu starosti zaradi zmanjšaneprožnosti očesne leče začne po-stopno razvijati starostna daljno-vidnost. Opazimo jo tako, da mo-ramo za ostrejši vid predmete nekoliko odmika-ti od sebe, pozneje potrebujemo očala za branje.Multifokalne intraokularne leče so oblikovane ta-ko, da poskušajo ponovno vzpostaviti oster vid prigledanju na daleč in na blizu. Svetujemo jih pred-vsem mlajšim in aktivnim pacientom, saj se jetreba na takšno lečo po vstavitvi tudi nekoliko pri-vaditi. Po svojem delovanju so te leče zelo po-dobne multifokalnim očalom.

Pri pacientih po 40. letu z visoko stopnjokratkovidnosti ali daljnovidnosti se implanta-cija intraokularne leče vse bolj uveljavlja tudikot oblika refraktivne operacije, torej operaci-je, namenjene za korekcijo očesne dioptrije.Pri takšnem posegu se lahko odločimo tudi zavstavitev multifokalne leče in poleg korekcije

očesne dioptrije izboljšamo tudi sposobnostakomodacije očesa, ki je pri tej starosti že okr-njena.

Zelo razširjeno, vendar napačno je prepričanje, damora siva mrena za operacijo dozoreti. Zlasti prizelo dejavnih pacientih s težavami, kot sta manj-ša kontrastnost vida in slabši vid ob slabi osvetli-tvi, se za operacijo lahko odločimo tudi že v zgod-njih fazah razvoja sive mrene.

Glavna težava, ki jo imajo pa-cienti s sivo mreno, je meglenvid. Pogosto pacienti opažajo,da slabše vidijo pri slabi osvet-litvi, lahko slabše prepoznava-jo barve, nekateri opazijo preko-merno bleščanje na sončni svet-lobi, pri nekaterih pride tudido pojava dvojnih slik.

Center za očesno refraktivno kirurgijoPTC Dravlje, Ulica bratov Babnik 101000 LjubljanaTel.: 01 510 2340, 01 510 2341E-pošta: info@morelaokulisti.siSpletna stran: www.morelaokulisti.si

Očesna siva mrena, strokovno imenovana tudi katarakta, je eden najpogostejših vzrokov za moten vidv odrasli dobi. Pogostost tega obolenja s starostjo narašča in po 65. letu starosti ima zaradi sive mre-ne težave z vidom že več kot polovica ljudi. Zaradi splošnega staranja prebivalstva se število pacientov,ki imajo sivo mreno, nenehno povečuje.

VESNA MORELA, dr. med., spec. oftalmologfc@finance-on.net

Zdravo oko Oko s sivo mreno

Sodobna asferična interkularna leča, ki izboljšujekontrastnost vida po operaciji.

Normalna kontrastnost vida Prikaz zmanjšane kontrastnosti vida

Dr. Morela med operacijo sive mrene

Shematski prikaz očesa s sivo mreno

Vir

foto

graf

ij: M

orel

a ok

ulis

ti

Normalen vid Vid pri sivi mreni

fi_091_32_fit 5/12/05 14:49 Page 1

na tudi pri športnih dejavnostih, kjer se težave pojavijo za-radi prepogostega umivanja, predvsem pa uporabe preve-likih količin mil ali detergentov, ki kožo izsušijo.

Preventiva Pojav suhe kože lahko pri človeku z normalno kožo prepre-

čimo z racionalno uporabo sredstev za umivanje (mila, deter-genti, deodoranti, parfumi ...), s hidracijo telesa, kar pomeni za-gotavljanje normalnega vnosa tekočin v organizem, ter upora-bo zaščitnih krem na izpostavljenih delih kože, kot so obraz,roke ter seveda tudi telo.

Zaščita pri delu z agresivnimi kemikalijami pomeni tudi za-ščito pri delu s čistili, barvami, zemljo, kajti vedeti moramo, daje največ težav s suho kožo pravgotovo na rokah, te pa so posle-dica uporabe zgoraj omenjenihsredstev. Pogosta diagnoza v der-matoloških ambulantah je der-matitis detritiva manuum: greza suho, razpokano, luščečo sekožo predvsem na konicah pr-stov rok, lahko tudi na prstihrok in dlaneh, pogosto z zelobolečimi ranicami. Stanje se iz-boljša le s popolno zaščito rok,uporabo mastnih krem tolikočasa, da se ponovno vzpostavimaščobni sloj, ki zaščiti kožo pred zunanjimi vplivi, kar pa po-gosto pomeni več mesecev.

Izsušene ustnice Vsi zunanji dejavniki, ki izsušijo kožo, enako delujejo tu-

di na ustnice. V prvi vrsti izsušenost ustnic povzročajo neus-trezna ličila, UV-žarki pa tudi zobne paste, ki lahko povzroča-jo tako intoleranco kot alergije.

Obstajajo tudi bolezni, ki prizadenejo znojnice ali lojnicena ustnicah, lahko tudi na drugih sluznicah, posledica pa so ze-lo izsušene ustnice.

Kronična izpostavljenost soncu se pogosto najprej pokažena spodnji ustnici, ki postane suha, luščeča se in razpokana.

Za nego ustnic obstajajo številna sredstva, ki jih mastijo inščitijo, opozoriti pa velja, da je treba uporabljati kreme z UV-faktorji, še posebno, če se veliko izpostavljate soncu.

OGLASNA PRILOGA: FITPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91 33

Suha in občutljiva koža Težave s suho kožo naj bi imelo deset odstotkov prebivalstva Prim. BORIS KRALJ, dr. med, spec. dermatolog finance@finance-on.net

O občutljivi koži govorimo, kadar imamo karnaprej težave, kot so vnetja, izpuščaji, lušče-nje, rdečine in suha koža. Občutljiva koža jelahko tako mastna kot suha, pa tudi aknozna,ki slabo prenaša kozmetične preparate in zakatero težko najdemo ustrezno nego in tudi te-rapijo. Suha koža je zelo občutljiva, razpokana,neodporna proti zunanjim dražljajem, podvrže-na infekcijam ...

Alergološka testiranja pri ljudeh z občutljivo kožo pogostopokažejo znake tako alergičnih reakcij kot tudi znake intoleran-ce, torej draženja, vnetja, srbenja, rdečine po izpostavitvi kozme-tičnim preparatom. Gre pravzaprav za dokaj majhen deležprebivalstva, vendar pa je za njih zelo težko najti ustrezne pre-parate za nego kože, po drugi strani pa so ti ljudje zelo dobraorientacija za proizvajalce kozmetike, saj hitreje in tudi moč-neje negativno reagirajo na preparate kot preostala skupina pre-bivalstva.

Z umivanjem ne gre pretiravati Prirojene oblike suhe kože so lahko dedne in v teh prime-

rih se pogosto pridružita tudi prekomerno zaroženevanje in lu-ščenje. Lahko pa gre za prirojeno majhno število lojnic, posle-dica česar je prav tako zelo suha koža. Tudi atopiki, to so ljud-je, nagnjeni h alergijam, kot so denimo atopični dermatitis, ast-ma, seneni nahod, imajo pogosto suho kožo. Obolenje ščitni-ce lahko prav tako spremlja pojav suhe in po kakovosti spremen-jene kože. Ljudje, ki so bili dolgotrajno izpostavljeni kemičnim,termičnim ali pa aktiničnim (sonce) dražečim dejavnikom, la-hko dobijo suho kožo na izpostavljenih delih, kot so obraz, dla-ni, roke in kolena. Škodljive posledice imajo tudi navade sodob-ne družbe, kjer je uporaba premočnih mil in detergentov raz-log za problematično in suho kožo zaradi pretirane higiene ozi-roma uporabe neustreznih kemikalij.

Po ocenah naj bi imelo občutljivo kožo nekaj odstotkov pre-bivalstva, verjetno ne več kot 10. Ljudje s suho kožo se slabo po-čutijo, ker jih koža veže, srbi, moti, se drobno lušči, po izpostavi-tvi zunanjim dejavnikom, kot so mraz, vročina, močenje, sonce,pa se stanje še poslabša. Zato takšna koža potrebuje dodajanje pre-paratov, ki jo vlažijo in mastijo, medtem ko pri normalni koži do-dajanje vlažilcev ali maščenje ni stalno potrebno.

Nega suhe kože Suha koža zahteva stalno dodajanje vlage in maščob.

Vlago naj bi dodajali predvsem z ustrezno hidracijo tele-sa in vseh tkiv, mastili pa naj bi kožo z dodajanjem maščob,ki bi zaščitile vrhnje sloje pred prevelikim izsuševanjemin s tem pred začaranim krogom še večje izsušitve. Doga-janje pri suhi koži namreč razlagajo kot prekomerno izgu-bo tekočin na koži, ki nima maščobnega plašča, kar vodiv okvaro povrhnjice, katere stanje se tako še poslabša, za-to so posledice tega procesa čedalje hujše.

Maščobe, ki jih dodajamo, naredijo zaščitno plast napovršju kože, preprečujejo nadaljnje izsuševanje ter ustvar-jajo stanje, podobno kot pri normalni koži.

Težav pri dodajanju maščob pa je več: koliko časamaščobe sploh ostanejo na koži, kako globoko v kožoprodrejo sestavine, neprijetni občutki pri nanašanju, kose koža sveti ...

Pri suhi koži je lahko dobrodošel tudi piling, če seve-da uporabimo primerno blago sredstvo, kajti suha kožaprekomerno zaroženeva. Obvezno pa moramo po poseguposkrbeti za dobro zaščito in nanesti hranljivo kremo, kibo ustvarila take pogoje kot pri zdravi koži. Zelo blagodej-ne so različne maske, ki kožo napajajo z minerali, vitami-ni in hranljivimi snovmi.

Kaj še poslabša stanje? Klimatske razmere, kot so suhi, klimatizirani, prašni, za-

kajeni ali neprezračeni prostori, ljudem s suho kožo seveda neustrezajo.

Tudi zaužitje snovi, ki de-lujejo dražeče, kot so močnezačimbe, kava, alkohol, ci-garetni dim, nekatera zdravi-la, lahko poslabšajo proble-me s suho kožo.

Pazljivi moramo bitipri uporabi savne, ki imalahko pri ljudeh s suho aliproblematično kožo dvo-rezen učinek. Savnajo najse samo tisti, ki iz izkušenjvedo, da jim ta oblika či-ščenja ustreza: namreč izlo-čanje nečistoče ugodno de-luje na kožo, potenje pravtako, lahko pa je rezultatvzdražena, še bolj suha invneta koža. Seveda pa la-hko z ustreznim doda-janjem tekočin stanje urav-navamo. Prav tako je posavni nujna še izdatnejšanega in nanos mazil, ki ko-ži povrnejo zaščitni plaščin elastičnost ter odpor-nost. Previdnost je potreb-

Ženske in tudimoški pogostosprašujejo, alimorajo svojokozmetiko podoločenem ča-su zamenjati.Odgovor je ne,če vam kozme-tika ustreza inče je stanje ko-že dobro. Takojpa jo je trebazamenjati, čevam že v začet-ku ali po dolo-čenem obdob-ju, kar ni takoredko, naen-krat ne ustrezaveč.

Za nego ustnic obstajajo številna sredstva, ki jihmastijo in ščitijo, opozoriti pa velja, da je tre-ba uporabljati kreme z UV-faktorji, še posebno,če se veliko izpostavljate soncu.

ALI SE TIP KOŽE LAHKO SPREMENI?

Po nekaterih boleznih, hormon-skih spremembah ali zdravilih sestanje kože lahko zelo spremeni,tako v pozitivnem kot negativ-nem smislu. Na žalost pa zdravil,ki bi na kožo vplivala tako, da bijo lahko kontrolirano spreminja-li, še ni na voljo.

Suha koža na nogi (spodaj) in predelu nadlahti.

Foto

: arh

iv B

oris

Kra

lj

Primer izjemno suhe kože dlani, zaradi preobčutljivosti na detergente.

fi_091_33_fit 5/12/05 16:03 Page 1

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT34

Mikrosporija je ena najpogostejšihglivičnih zoonoz, poljudno imenovana mačja bolezen Zdravljenje je pogosto zapleteno, predvsem pa dolgotrajno, saj je bolezen trdovratna Veselje, ki ga imamo s hišnimi ljubljenčki, mu-cami in kužki, je neizmerno. Z njimi se zabava-mo, se odpravimo v naravo in počasi se naš od-nos do živali spremeni ter postane pravilnejši. Žalpa lahko kljub naši skrbi in negi tako kužki kotmuce zbolijo za marsikatero boleznijo, ki se pre-naša tudi na lastnike. Za najpomembnejše innajnevarnejše bolezni obstajajo cepljenja, od ka-terih je obvezno tisto proti steklini, poznamo paše cepljenja proti različnim virusnim okužbam,ki lahko družinskega ljubljenčka tako prizadene-jo, da ostane invalid ali celo pogine.

Če omenjena obolenja iz-pustimo, so tu še zoonoze, kise prav tako prenašajo na ljudi,predvsem na otroke. Tako ime-novane zoonoze, bolezni, za ka-terimi zbolijo ljudje in živali inki se prenašajo z drugih na dru-ge, so lahko izjemno trdovratne.Nevarni so predvsem tesni stiki,ko se otroci stiskajo z mucamiin kužki, pri tem pa ne pomisli-mo, da so to najkrajše poti, dase okužimo ali s paraziti (glista-mi) ali z glivicami. Ker smo vSloveniji že nekajkrat imeli ra-zmeroma obsežne epidemije gli-vičnih mačjih bolezni, si jih ve-lja bolje ogledati. Toplo in vla-žno vreme je namreč kot nalaščza razvoj glivic.

Mikrosporija je ena najpo-gostejših glivičnih zoonoz, ki jopoljudno imenujemo tudi mač-ja bolezen. Ta nalezljiva kožnabolezen, dermatomikoza, se pre-naša z živali na ljudi in redkejetudi obratno. Najpogostejša jepri domačih ljubljenčkih: primačkah, psih, konjih, redkejepri drobnici ali perutnini. Mač-jo in pasjo obliko zelo pogostonajdemo pri otrocih, saj imajo tis temi živalmi najtesnejše stike.

PovzročiteljMikrosporijo povzročajo

glivice iz rodu Microsporum,od katerih so najpomembnej-še M. canis, gypseum, audoui-nii in equinum. To so visokospecializirane plesni, ki se čvr-sto vežejo na keratin v dla-kah in drugih izrastkih kože.Glivice so sposobne keratinraztapljati in se z njim tudihranijo, zato živijo na laseh,

dlakah in na vrhnjem, porože-nelem delu kože.

Povzročitelji, ki jih imenu-jemo tudi dermatofiti, živijo naodmrlih poroženelih celicah ži-vega organizma in se ne vrašča-jo v nižje ležeča tkiva. V odpad-lih keratinskih luskah ali dla-kah glivice ne živijo dolgo.

Klinična slikaNajopaznejše so spremem-

be na koži, dlaki in krempljih.Pri živalih, ki najpogosteje zbo-lijo za mikrosporijo, to so mač-ke, so okuženi deli povsem brez

dlake in prekriti s sivo belimi lu-skinicami. A pozor: opazne kli-nične znake mikrosporije ima lepolovica okuženih mačk.

Na obolelih mestih se dla-ka spremeni, dlačice so zlom-ljene, štrlijo ali povsem odpa-dejo. Na okuženem lasišču inporaščenih delih dlake izpa-dejo, na neporaščenih delihkože otrok ali odraslih pa na-stanejo omejeni okrogli rdeč-kasti madeži, ki so v sredinisvetlejši, zunanji robovi pa rde-či in nabrekli. Madeži zato spo-minjajo na kokarde.

Pri mačkah, ki ne zbolijo inglivice samo (pasivno) prenaša-jo, kar je precej pogosto, spre-memb na dlakah ne opazimo.

Pri mladih živalih se spre-membe pojavljajo po glavi okrogoči, po smrčku in tačkah, kar je

zelo verjetno posledica okužbeod matere, kjer se je mladičokužil pri pitju mleka. Nava-dno zbolijo vsi mladiči v leglu.

Z glivicami obolela in po-škodovana mesta so pri psih inmačkah predvsem na glavi invratu, pogosto pa so okuženitudi kremplji.

DiagnostikaKljub za strokovnjaka ti-

pični klinični sliki je za diagno-zo potreben natančen pregled.Razen kliničnega mikroskop-skega pregleda je koristen šepregled z ultravijolično Woo-dovo lučjo. Prizadeti deli dlakin kože se v zatemnjenem pro-storu zasvetijo fluorescentnomodrozeleno, obolele dlačicepa spominjajo na zelo pomanj-šane smrekove iglice. Potemsta seveda potrebni še natanč-na anamneza in epidemiolo-ška anketa, da ugotovimo virin poti okužbe ter da pri temzajamemo čim več obolelih

živali in otrok. Le tako onemo-gočimo dodatno širjenje tetrdovratne kožne bolezni.

Ker je bolezen na sezna-mu tistih, proti katerim mora-mo ukrepati v skladu z zako-nom o veterinarstvu, je pooblaš-čena veterinarska organizacijaob sumu bolezni dolžna potrdi-ti ali ovreči sum. Šteje se, da jebolezen potrjena, če se povzro-čitelj bolezni mikroskopsko inklinično potrdi. Povzročiteljamoramo torej mikološko iden-tificirati.

Zdravljenje Ko je bolezen potrjena, mo-

ramo omejiti gibanje okuženihživali in ločiti bolne od zdra-vih, ob tem pa vsem zagotovitiin vzdrževati primerne higien-ske razmere. Predvsem pa mo-

ramo začeti zdraviti. Ker je zdra-vil več, moramo za obolele (otro-ke) izbrati letom in okužbi pri-merno obliko zdravila in takojzačeti zdravljenje. Vse kožneglivične bolezni so namrečtrdovratne in je zato njihovozdravljenje dolgotrajno.

Pse zdravimo sistemsko stabletami griseofulvina (25 do100 miligramov na kilogram te-lesne teže na dan), okužbe na

koži pa z lokalnimi antimiko-tičnimi preparati (mikonazol,klotrimazol).

Pri mačkah je treba dnevniodmerek (25 do 50 miligramovna kilogram telesne teže) raz-deliti na dva dela.

Sistemsko in lokalno zdrav-ljenje nadaljujemo še dva do šti-ri tedne po izginotju kliničnihznakov, natančneje po tistem,ko so mikroskopski mikološkiizvidi negativni, tako da lahkoto traja mesec do tri.

Zdravljenje hišnih ljub-ljenčkov je torej možno, tako

da so trditve, da je treba obo-lele živali kar žrtvovati, nepra-vilne, nehumane in neprimer-ne. Res pa je, da so stroškiomembe vredni, zato je tolikopomembneje, da žival osami-mo in izvedemo čim bolj na-tančno epidemiološko anke-to, da ugotovimo vire in potiširjenja okužbe. V Slovenijismo imeli kar nekaj omejenihepidemij mikrosporije, in si-cer okrog Domžal, Celja, Vele-nja, Jesenic in še po nekate-rih manjših krajih. To doka-zuje, da so glivice ves čas tu terda sta padec odpornosti živaliin njihovo nenadzorovanodruženje dva od pomembnihrazlogov za epidemijo mikro-

sporije med živalmi ter kasnej-ši prenos te zoonoze na ljudi.

Mikrosporija pri ljudeh Pri ljudeh, predvsem otro-

cih, opazimo glivično obolenjepredvsem na neporaščenih de-lih kože. Na neporaščeni (zlastina odkritih mestih: obraz, vrat,zgornja uda) in porasli koži vi-dimo okrogla žarišča z močnej-šim vnetnim robom. Ta se širi-jo po robovih, medtem ko v sre-dini usihajo. Luščenje je poseb-no izrazito na periferiji. Na la-sišču vidimo okrogla žariščabrez las, ker so lasje odlomljeni

le nekaj milimetrov nad površi-no kože. Včasih, čeprav razme-roma redko, se lahko razvijegloboka oblika mikrosporije zmočnim vnetjem, oteklino inaknam podobnimi folikularni-mi čepi, iz katerih se izceja gnojs povzročitelji.

Takšne oblike zahtevajoposebno obliko zdravljenja prispecialistu dermatologu. Narazpolago ima antimikotike,ki jih dajemo lokalno, in dru-ge, ki jih dajemo sistemsko.Učinkovitost tega zdravljenjaje odvisna od izbire antimiko-tika in od trajanja zdravljenja,ki ga ne smemo zaključiti pre-zgodaj. Ker večina antimikoti-kov vpliva na presnovo drugih

zdravil in snovi (alkohol!), mo-ramo biti na to zelo pozorni.Pri nekaterih zdravilih je mo-ramo pred začetkom zdravlje-nja opraviti tudi laboratorij-ski pregled krvi, da lahkozdravnik oceni delovanje je-ter in kakovost krvi.

Domače ljubljenčke mo-ramo natančno pregledovati,ali morda ne prenašajo glivicoziroma ali niso tudi sami zbo-leli za kakšno kožno bolezni-jo, ki se lahko prenese na dru-žinske člane, saj je zdravlje-nje ponavadi zapleteno, pred-vsem pa dolgotrajno.

LADKO KOROŠEC, dr. med., spec. farmakalogfc@finance-on.net

Elektronmikroskopska slika povzročitelja mikrosporijein okužene dlake živali pod Woodovo svetilko

Razen kliničnega mikroskopskega pregleda je za postav-ljanje pravilne diagnoze potreben pregled z ultravijolič-no Woodovo lučjo. Prizadeti deli dlak in kože se v za-temnjenem prostoru zasvetijo fluorescentno modroze-leno, obolele dlačice pa spominjajo na zelo pomanjša-ne smrekove iglice.

V Sloveniji smo imeli kar nekaj omejenih epide-mij mikrosporije, in sicer okrog Domžal, Celja, Ve-lenja, Jesenic in še po nekaterih manjših krajih.To dokazuje, da so glivice ves čas tu ter da sta pa-dec odpornosti živali in njihovo nenadzorovanodruženje dva od pomembnih razlogov za nastanekepidemije mikrosporije med živalmi ter kasnejšiprenos te zoonoze na ljudi.

Zdravljenje hišnih ljubljenčkov je možno, zato so trditve, da je treba obolele živali kar žrtvo-vati, nepravilne, nehumane in neprimerne.

Le polovica okuženih mačk ima opazne klinične znake mikrosporije.

Foto

graf

ije: v

ir La

dko

Kor

ošec

Mikrosporija pri konju

fi_091_34_fit 5/12/05 13:27 Page 1

OGLASNA PRILOGA: FITPETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91 35

Regrat - kralj rastlinRegrat je bil uvrščen med zdravilne rastlinefarmakopeje ZDA že leta 1888 Regrat je zelo razširjena rastlina iz rodu Astaraceae ali sončnic. Poznamo kakšnih sto vrst, vse pa imajo po-dobne lastnosti. Rastlina, ki ljubi sončne lege, je doma v Grčiji, vendar se je razširila in se prilagodila sred-njemu temperaturnemu pasu povsod po svetu. Prehrambne in zdravilne lastnosti regrata so znane že stole-tja. To je izjemno koristna prehrambna rastlina s številnimi ugodnimi učinki na organske sisteme. Stranskihučinkov pravzaprav ni, zato so tudi pripravki iz rastline nenevarni in učinkujejo zdravilno.

Od zdravilnih napitkov sonajbolj znani: regratovo vino, re-gratov sirup in čaj iz regrata.

Regratovo vino Pripravimo ga iz šestih lit-

rov dobro stisnjenih suhih regra-tovih cvetov, ki jih oskubimo, do-damo šest litrov sveže vode, lupi-ne dveh limon in dveh pomaranč.To kuhamo četrt do pol ure, pre-cedimo, dodamo tri kilogramesladkorja in sok obeh limon terpomaranč. Ohladimo in dodamopol skodelice nasičene tople raz-topine kvasa. Pustimo, dapripravek pet dni počiva na to-plem. Ko prevre, ga nalijemo všampanjske steklenice, zamaši-mo in dobro pričvrstimo zama-ške. Čez dva meseca je pijača go-tova. Je bistra, se peni in je podob-na šampanjcu.

Regratov sirup (napačno regratov med)

Pripravimo ga iz treh do šti-rih prgišč regratovih cvetov, ki jihprekuhamo v dveh litrih vode.Nato jih precedimo, še vroči teko-čini primešamo 1,5 kilogramasladkorja in sok dveh limon. Medkuhanjem ves čas mešamo, dapostane raztopina sirupasta ingosto tekoča.

Regratov sirup čisti kri, po-spešuje prebavo in nasploh krep-čilno učinkuje. Izboljša presno-vo, poveča izločanje žolča in vsehstrupenih snovi iz telesa. Priporo-čajo ga pri sladkorni bolezni, priboleznih jeter in ledvic. Učinko-vit je tudi pri prehladu.

Regratov čaj Posušene cvetove in nareza-

ne korenine zmeljemo. Za sko-delico čaja prelijemo eno do dvečajni žlički čaja. Na dan popijemodve do tri skodelice. Razen žeomenjenih učinkov naj bi regra-tov čaj deloval tudi kot ekspekto-rans, snov, ki olajša kašljanje.

Čaj iz regratovih listov imatudi odvajalni učinek.

Regratova solataNajpogostejša in najboljša

spomladanska solata je brez dvo-ma regratova, ki jo pri nas pozna-mo že stoletja. Naberemo sveže re-gratove liste, seveda ne tistih obcesti. Najboljši so pod krtinami,saj so najmehkejši. Dobro jih ope-remo, vsaj v sedmih vodah. Doda-mo trdo kuhano jajce in na košč-ke narezan vroč kuhan krompir.V kozici segrejemo na koščke na-rezano slanino (ali ocvirke), doda-mo kis in še z vročim prelivomprelijemo solato. Zmešamo in po-nudimo.

Regratov sok Napravimo ga iz svežih listov

in cvetnih stebelc. Pijemo ga vsajtri do štiri tedne po dve do tri juš-ne žlice na dan.

Regrat je izjemno pomemb-no hranilo, saj 100 gramov listovvsebuje okrog 2,9 grama prote-inov, 9,2 grama ogljikovih hidra-tov, 187 miligramov kalcija, 66miligramov fosforja, 3,1 gramaželeza, 76 miligramov natrija, 397miligramov kalija, 36 miligramovmagnezija, 14000 IU vitamina A,0,19 miligrama vitamina B1, 0,26miligrama vitamina B2 in 35 mi-ligramov vitamina C.

Medicinska uporaba regrata

Regrat (vso rastlino) uporab-ljamo za povečanje apetita in pritežavah s prebavo (dispepsija). Li-sti delujejo kot diuretiki, protižolčnim kamnom, cirozi, dispepsi-ji z zapeko, edemov, združenim zvisokim krvnim tlakom in popu-ščanjem srca, pri artritisu, putiki,ekcemu in aknah. Regrat delujetudi antibakterijsko in zavira raststafilokokov, pnevmokokov, me-ningokokov, bacila dizenterije, ti-fusa in klostridija difterije.

Učinke regrata so ugotavlja-li na laboratorijskih živalih inugotovili, da vpliva na koncen-tracijo krvnega sladkorja, in si-cer jo znižuje, prav tako znižuje-jo vrednost trigliceridov in nevar-nega holesterola, zvišujejo pa ko-ristni (HDL) holesterol. Pri lju-deh teh učinkov niso preverjali.

Neželeni učinki: lahko se po-javijo bolečine v želodcu in dri-ska. Pri pripravkih iz regrata v far-macevtskih oblikah (tablete, zrnca,tinkture, izvlečki) lahko pride doalergičnih reakcij, za katere so zna-

ZDRAVILNO DELOVANJE:

• protivnetno • antirevmatično • protitumorsko • grenčina • holagog - povečano izločanje

žolča • odvajalo • diuretik - ohranja kalij• hipoglikemik • povečano izločanje mleka • varuje jetra • stimulira sečila

Regrat od podobnih rastlinločimo po votlem steblu, iz kate-rega steče bel grenak mleček, ki ganajdemo tudi v koreninah in lis-tih. Temnozeleni listi so nepra-vilno nazobčani z izraženo sre-dinsko črto. Zrastejo do 45,7 cen-timetra v dolžino. Cveti aprila inmaja, posamič še jeseni. Cvetoviso intenzivno rumeni, posamični,na 20,3-centimetrskem steblu. Koodcveti, napravi lučko, ki vsebu-je do 200 semen, opremljenih skodelčico - "padalci". Koreninaima številne tanke lasaste koreni-nice.

"Dent de lion" ali levji zob

Angleško ime za regrat je"dandelion", nastalo iz franco-skega "dent de lion" (levji zob)zaradi nazobčanih zelenih lis-tov. Obstajajo pa številna doma-ča imena, kar kaže na širokouporabo te rastline. Od irskemarjetice, napihnjene lučke, lev-jega zoba, divje endivije, duhov-niške krone do naših domačihimen: farška plata, jajčar, leder-če, mlečec, mlečje, navadni re-grat, otavčič, pljuščanec, plju-ščankovina, regvat, rumena reva,smolika, števnica, vergrad, vir-grad, žlehtnica, želtenica, želte-na, žentenje, žoltenica, žoltenje.Latinsko ime izvira iz grškega "-taraxacos", ki pomeni motnjo inzdravilo. Druga razlaga izhajaiz perzijskega poimenovanja "-tark hashgun", kar pomeni div-ja endivija, eno od regratovihpogostih poljudnih imen. Doda-tek "officinale" kaže, da je bilarastlina uradno uvrščena medzdravilne, in sicer je kot takaklasificirana v farmakopeji ZDAže od leta 1888. Od leta 1965pa so v ameriški farmakopeji tu-di posušene korenike regrata(Pharmacopoeia USA - USP).

Ljudsko zdravilstvo Regrat v ljudski medicini

uporabljajo že tisočletja. Prvi ko-lonisti so ga prinesli celo v Sever-no Ameriko, saj so poznali njego-vo medicinsko in prehrambnovrednost. Rastlina je pomembnaza pripravo tonika, predvsem jekoristna za jetra. Uporablja se kotpoparek, za pripravo soka, kotprevretek iz korenine ali kot alko-holni izvleček - tinktura. Sveže li-ste uporabljamo kot solato ali ku-hane za prilogo. S sokom, ki gadobimo iz listov, odstranjujemobradavice in debelo kožo, kori-sten je pri pikih čebel in drugihžuželk. Poparek iz cvetov se upo-rablja za čiščenje in osvežitev ko-že obraza.

Ker vsebuje obilico kalija, jekoristen pri jemanju diuretikov, kiiz telesa izplavljajo kalij.

Osvežilna kava iz regratovih korenin

V Evropi so regrat za zdravil-ne namene prvič uporabili leta1485. Takrat so regrat imenovalitudi kralj rastlin. Francoski razi-skovalci pa so ugotovili, da je re-grat bogat z estrogenom (fitoestro-geni).

Iz cvetov so delali vino, izlistov solato, korenine pa so suši-li za zdravila. Po izročilu regrat neraste tam, kjer ni ljudi. Prvi evrop-ski naseljenci Amerike tako re-

grata niso našli; razširil se je šelepo nekaj letih.

Iz regratovih korenin, ki sojih pražili, so kuhali osvežilnokavo. Nekatere kmetije so seprav specializirale za proizvodnjokave iz regratovih korenin. Toje bil ustrezen kavni nadome-stek, saj so ga dobro prenašalitudi tisti, ki jim je kofein škodil.Pražene korenine regrata imajozanimiv vpliv na mleko. Če žlič-ko praženih zmletih regratovihkorenin za pet do deset minutnamočimo v skodelici vročega(ne prevretega) mleka in sladka-mo po okusu, dobi mleko kre-mast okus kot sladka smetana,seveda z bistveno manj kalorija-mi. Svetujejo, naj bi si tako pri-pravljali zajtrk z müsliji.

Učinki in lastnosti Regrat vsebuje številna hra-

nila, minerale ter vitamine (A,B, C in D). Bogat je s kalcijem,kalijem, železom, fosforjem innatrijem, zato je učinkovit pripovišanem arterijskem tlaku.Učinkuje protivnetno, pomirjamišične krče in deluje kot nežnoodvajalo. Če ga uporabljamo prishujševalnih dietah, ne znižujevrednosti kalija, kot se dogajapri večini shujševalnih diet zzdravili.

Taraksacin, ki ga sestavljajoseskviterpenski laktoni evdezma-nolidne in germakranolidne vrste,najdemo le v koreninah regrata.Te vsebujejo kar 40 odstotkov inu-lina, prebiotične vlaknine, ki senahaja še v sadju, zelenjavi in dru-gih rastlinah (topinamburju). Inu-lin je hranilo (ne dodatek), in si-cer varen in koristen fruktooli-gosaharid. V zadnjem času je inu-lin vse pomembnejša sestavinaprehrane.

Druge pomembne zdravilnesestavine v regratu so še holin,grenčina, škrob, saponin, maloeteričnega olja, inulin in tarak-sverin. Sveža korenina regratavsebuje kar 17 do 20 odstotkovsladkorja.

Zdravje iz narave

SESTAVA:

• kalcij • klorofil• holin• baker • maščobne

kisline • favonoidi - api-

genin 7-O-glu-kozid, luteolin7-O-glukozid

• iulin in levulin -regulirajo krv-ni sladkor

• železo • mangan • pektin

• fosfor • kalinj • silicij • taraksacin -

grenčina • taraksantin -

karotenoid • tarakserol in

taraksasterol -dva fitosterola

• vitamin A • vitamini skupi-

ne B • vitamin D • vitamin K • cink

Ko regrat odcveti, naredi lučko, ki vse-buje do 200 semen, opremljenih s ko-delčico - "padalci".

čilni izpuščaj, srbenje, otekline,omotičnost in težave z dihanjem.

Nevarnost delovanjaregrata z drugimi zdravili

Regrat ima diuretiočne učin-ke in okrepi delovanje diuretikov.Ker zvišuje izločanje želodčne kisli-ne, zmanjša učinkovitost zaviral-cev izločanja kisline, kot so hista-minski H2 zaviralci (cimetidin, fa-motidin, nizatidin in ranitidin),ter učinkovitost zaviralcev proton-ske črpalke (omeprazuol, lanso-prazol in pantoprazol).

• amenoreja • anoreksija nervoza• holecistitis• zapeka• sladkorna bolezen• ekcem • infertilnost• hepatitis

• hipertenzija • debelost • osteoporoza • predmenstrualni sin-

drom • antimikrobno delova-

nje - Proteus, Esche-richia, Salmonella

• vnetje žolčnih vodov • malignomi - pri živalih • kronične degenerativ-

ne bolezni• edemi • zlatenica • kongestija jeter • motena prebava

KLINIČNE INDIKACIJE:

KONTRAINDIKACIJE:

• akutni holecistitis • akutna driska • vnetje želodca in črevesa

fi_091_35_fit 5/12/05 14:36 Page 1

PETEK, 13. MAJ 2005 • ŠT. 91OGLASNA PRILOGA: FIT36

fi_091_36_fit 5/12/05 16:20 Page 1