IZGOREVANJE(Burn out)

PROJEKT MSP

Mag. Mojca Hribar, univ. dipl. psih.

– Izkušnja dolgoročne emocionalne izčrpanosti, ki se kaže v zmanjšanju interesa za delo in za druga pomembna področja življenja.

– Kaže se v slabši delovni učinkovitosti in tudi težavah v telesnem zdravju: povišana raven stresnih hormonov, koronarna srčna motnja, motnje prekrvavitve, večja verjetnost depresije.

– Povezan z velikim številom nadur, kratkimi odmori, malo prostega časa in kontinuiranim nadzorom iz strani predpostavljenih ali strank.

Izgorelost -12 faz (Freudenberger):

• Želja oz. kompulzija, dokazati se.• Delati bolje, več.• Zanemarjanje lastnih potreb in interesov.• Premestitev konfliktov (oseba ne prepozna, da skozi deloholištvo

rešuje nek drug osebni konflikt ali frustracijo).• Revizija vrednot (odpoved prijateljem in hobijem).• Zanikanje porajajočih se problemov (pojavita se cinizem in

agresivnost).• Umik (reduciranje socialnih kontaktov na minimum, lahko se pojavi

zloraba substanc ali alkohola). • Vedenjske spremembe postanejo vidne tudi drugim.• Notranja praznina.• Depresija.• Burnout sindrom.

Verjetnost izgorelosti zmanjšujejo nekateri spodaj našteti dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu:

• Jasnost vloge,• Medosebni odnosi, • Vsaj minimalna možnost odločanja,• Realni časovni roki,• Plačilo,• Obogatitev dela, • Konstantno izobraževanje.

Rizične skupine za burnout (Potter, 1998):

• Splošni zdravniki (40%);• drugi javni uslužbenci (medicinske sestre, svetovalci,

policisti), ki lahko postanejo cinični ali hostilni do ljudi, katerim naj bi nudili storitve;

• službe, ki vključujejo odločitve o življenju in smrti, npr. srčni kirurgi, vojaški poveljniki;

• dela, ki zajemajo delo z ljudmi (managerji, vodje teamov);

• delavci, ki delajo pod časovnimi pritiski (novinarji); • delovna mesta, ki zahtevajo konstantno pozornost

(kontrolorji zračnega prometa), ipd.

Merski instrumenti:• MBI (Maslach burnout inventory);• 47 postavk, ki se ocenjujejo na lestvici intenzitete (6

stopenj) in lestvici pogostosti (7 stopenj);• Dimenzije 'čustvena izčrpanost', 'osebna izpolnitev',

'depersonalizacija', 'vpletenost' (ang. involvement);

• Meri izčrpanost, neučinkovitost in cinizem na delovnem

mestu.

Izgorevanje lahko vodi k upadu kvalitete storitev javnih služb. Je pomembna variabla pri zamenjavah službe (fluktuacijah), absentizmu in nizki morali pri delu (Maslach, Jackson, 1981).

• uporaba zgoraj omenjenega vprašalnika MBI za identifikacijo problemskih področij

• strategije zmanjševanja rizičnih faktorjev izgorevanja: nujno kombinirati spremembe na nivoju organizacije in individualni pristop

• Programi, ki jih implementirajo organizacije: EAP (Employee assistance programs), program upravljanja s stresom (SMT, stress management training), 'stresne intervence' (ang. stress interventions).

• Na individualnem nivoju pa so se kot najuspešnejši izkazali pristopi problemsko usmerjenega spoprijemanja z izgorelostjo (ang. problem based coping). Ti lahko vključujejo svetovanje in edukacijo posameznega delavca. Nekoliko manj je uporabljano ti. ‘appraisal based coping’. Pomembna oblika individualnega spopadanja z izgorevanjem je tudi socialni suport.

HVALA ZA POZORNOST