1

GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE PODKOMISIJA ZA MEDICINO

IZOBRAŽEVANJE IZ PRVE IN NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZA ČLANE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE

SLOVENIJE

SKRIPTA ZA UDELEŽENCE TEČAJA

- ZA INTERNO UPORABO

TOLMIN, 2006 Pripravila: EVA POGAČAR, dr. med.

2

OSNOVNE ŽIVLJENJSKE FUNKCIJE, SIMPTOMI IN ZNAKI Bogomir Humar, dr.med.

Lastnosti živega organizma � sposobnost rasti � sposobnost presnavljanja � sposobnost razmnoževanja Življenje razpoznavamo po določenih življenjskih znakih in pojavih. Osnovne življenjske funkcije (vitalne funkcije) pri človeku - so nujne za ohranjanje življenja - ugotavljamo jih po življenjskih znakih(vitalni znaki) VITALNI ZNAKI, ki jih ugotavljamo pri prvi pomoči: zavest, dihanje, pulz, krvni tlak, temperatura kože.

Pomen ugotavljanja osnovnih življenjskih funkcij pri p/o � opredelimo resnost zdravstvenih težav p/o � ocenimo življenjsko ogroženost � oceni zdravstvevnega stanja sledijo ustrezni ukrepi prve pomoči Življenjske funkcije ocenimo pri vsakem prvem stiku s p/o. Oceno ponavljajmo! ZAVEST Človek je zavesten : � če se zaveda kaj se dogaja okrog njega � če ve kdo je, kje je, če zna opredeliti čas � če reagira na dražljaje( ogovarjanje, potresanje, povzročanje bolečine) Nezavest ogroža življenje

� zaradi motnje, ki je povzročila nezavest: - poškodba glave - motnje v krvnem obtoku - presnovne motnje - zastrupitve... � zaradi nezavesti same po sebi Preprosta ocena nezavesti � budnost? � odzivnost na ogovarjanje? � odzivnost na bolečinske dražljaje? � popolna neodzivnost?

3

Koma je globoka nezavest iz katere p/o ni mogoče prebuditi. DIHANJE Znaki dihanja: � dviganje in spuščanje prsne stene � dihalni zvoki � tok zraku iz dihal Ugotavljanje dihanja: glej, poslušaj, čuti. Uporaba stetoskopa, oksimetra. Opis dihanja � število vdihov /min (frekvenca dihanja) � globina dihanja(normalno, plitvo, globoko) � ritem (enakomerno- ritmično, neredno) � spremljajoči znaki: hropenje, grgranje, piski, kašelj, dihalni napor... � spremljajoči simptomi: dušenje, bolečine... Frekvenca dihanja- odrasli � Odrasli v mirovanju: 12-20/min Frekvenca dihanja je odvisna od: starosti spola, telesne višine, telesne treniranosti, psihičnega stanja (strah, vznemirjenost...) Dihanje s frekvenco nad 30/min ali pod 10/min govori za resno ogroženost p/o. Frekvenca dihanja- otroci. Otroci dihajo hitreje. � Novorojenec- 6 mesecev: 70-30/min � Otrok 1 leto- 5 let: 30- 25/min � Otrok 5 let- 12 let: 25- 20/min Pri otrocih v dihalni stiski opaziš dihanje z nosnimi krili, vgrezanje nadključničnih jam, medrebrnih prostorov in paradoksno gibanje trebušne stene. Nakateri vzorci dihanja pri p/o � hitro, globoko- diabetična koma, hiperventilacija � hitro, plitvo- šok, poškodba prsnega koša � smrčanje, grgranje: možganska kap, poškodbe glave, zastrupitve, tujki v dihalih,

pljučni edem � piskanje: astmatični napad � neredno dihanje, občasna prekinitev: poškodbe glave, popuščanje srca, � upočasnjeno dihanje: možganska kap, poškodbe glave, narkotiki � poslabšanje dihanja leže: astmatični napad, popuščanje srca,

4

� hitro, lovljenje sape, naporno: tujek v dihalih � odsotnost dihanja: kompletna zapora dihalnih poti s tujkom, zastoj srca, zastoj

dihanja OPIS DIHANJA: 16/min, redno, normalno PULZ, KRVNI TLAK Pulz in krvni tlak sta znaka delovanja srca. Ritmično utripanje srca povzroča, da se kri skozi arterije pretaka v valovih in razteza arterijsko steno. Z vrški prstov lahko otipamo utripanje arterij in to imenujemo pulz. Kje tipamo pulz? � najlažje dostopna mesta � arterije so blizu površine telesa - na zapestju (pulz koželjnične arterije- radialni pulz) - na vratu (vratna arterija- karotidni pulz) - na nadlakti (nadlaktnična arterija- brahialni pulz) Opis pulza � število utripov/min (frekvenca pulza): normalen, hiter, počasen � kvaliteta pulza: - reden (intervali med utripi so enaki) - nereden (intervali med utripi so neenaki) - dobro polnjen - slabo polnjen Frekvenca pulza � Odrasli 60-80/min: normalno stanje nad 100/min: hiter pulz (tahikardija) pod 60/min: počasen pulz (bradikardija) � Otroci imajo višji število srčnih utripov dojenček: 120- 150/min otrok 1- 5leta: 150- 80/min otrok 5- 12let: 120- 60/min Krvni tlak Ustvarja ga srce s iztiskanjem krvi v arterije. MERJENJE KRVNEGA TLAKA: - merilci krvnega tlaka

5

- ocena s tipanjem pulza: Pulz prisoten na zapestju- KT nad 90mmHg Pulz prisoten na vratu- KT nad 60mmHg Značilne spremembe pulza pri p/o � Hiter, reden, dobro polnjen: telesni napor, povišana telesna temperatura, strah � Hiter, reden, slabo polnjen: šok, večja izguba krvi, � Počasen pulz: poškodbe glave, zastrupitve, bolezni srca, zdravila � Brez pulza: zastoj srca OPIS PULZA: 72/min, reden, dobro polnjen - normalen TEMPERATURA KOŽE, BARVA KOŽE IN VIDNIH SLUZNIC S tipanjem ugotavljamo relativno temperaturo kože ter opazujemo barvo kože in vidnih sluznic, opišemo tudi vlažnost Koža je lahko: normalno topla, hladna, vroča, suha, vlažna, lepljiva Značilne spremembe temperature kože pri p/o � mrzla, lepljiv znoj: pogost znak šoka � mrzla, vlažna: vznemirjenost, znojenje � Vroča, suha: pregretje � Mrza, suha: podhladitev � “kurja koža”, drgetanje, šklepetanje z zobmi: mrzlica, podhladitev Spremembe v barvi kože pri p/o � bledica: šok, omedlevica, slabokrvnost, strah � pomodrela koža: dušenje, pomanjkanje kisika, popuščanje srca in dihanja � porumenela koža: obolenje jeter � pordela koža: infekcijske bolezni, sončna opeklina, zardevanje SIMPTOMI IN ZNAKI Simptomi bolezni in poškodb:zdravstvene težave, ki jih opiše bolnik/poškodovanec. Znaki bolezni in poškodb: s pregledom jih ugotovi pregledovalec. Primer 1 - ZLOM GOLENICE Simptomi: bolečina, neuporabnost spodnje okončine Znaki: deformacija, oteklina, občutljivost na potip, nenormalna gibljivost Primer 2 - ANAFILAKTIČNI ŠOK Simptomi: pik ose, srbenje kože, izpuščaj, dušenje... Znaki: otekline vek, ustnjic, koprivnica, piskajoče dihanje... Opomba: p/o = poškodovani, oboleli

6

PRIPOMOČKI ZA OSKRBO RAN IN OBVEZOVANJE Macun Eva, dr. med. OSEBNI KOMPLET PP ZA GORSKEGA REŠEVALCA ŠT. VRSTA OPREME ŠT.KOM. 1. SAM opornica 1 2. Univerzalna vratna opornica 1 3. Žepna dihalna maska 1 4. Zaščitne rokavice(nitril) 1par 5. Zaščitna (alu) folija 1 6. Škarje 1 7. Trikotna ruta 2 8. Prvi povoj tip 3 1 9. Krep povoj 5m x 8cm 1 10. Sterilna gaza 1m2 1 11. Sterilna gaza 1/4m2 2 12. Lekosilk ali leukoplast 1 13. Komplet samolepilnih obližev 1 14. Elastični povoj 1 15. Paracetamol 500mg tablete 10 16. Aspirin direct 500mg tablete 5 PRIPOMOČKI ZA OSKRBO RAN V KOMPLETU

• zaščitne rokavice • škarje • trikotna ruta • prvi povoj • krep povoj • sterilna gaza • leukoplast • samolepilni obliž • elastični povoj

PRIPOMOČKI ZA “STERILNOST”

• sterilna gaza • prvi povoj

PRIPOMOČKI ZA ZAŠČITO Rokavice !!!!! - vsaj en par zaščita pred stikom s krvjo in preprečevanje medsebojne okužbe

7

• umij si roke • menjava rokavic • ne dotikaj se rane • ne govori, smrkaj in kašljaj v rano • Uporabi čiste plastične vrečke

ZAKAJ STERILNOST ? KAJ SO MIKROORGANIZMI? bakterije v rani

• povsod prisotne • ugodni pogoji • razmnoževanje • OKUŽBA RANE

ne vnašaj bakterij!

1. aseptično ravnanje (op.: asepsa = brezkužnost) 2. sterilen material

1. ASEPTIČNO RAVNANJE

• ne dotikaj se rane • ne umivaj rane in okolice • ne pobiraj ničesar iz rane (krvavitev,okužba) • v rano ne vnašaj ničesar

2. BOLJE JE PUSTITI RANO NEPOKRITO, KOT NANJO DATI NESTERILEN MATERIAL OKUŽBA RANE

• Kljuvajoča bolečina • Oteklina • Rdečina • Vroča koža v okolici rane, povišana telesna temperatura • Zmanjšana gibljivost prizadetega dela telesa • Povečane bezgavke

PRAVILNA OSKRBA RANE

• Odkrij prizadeti del telesa • Ustavi krvavitev • Sterilno pokrij rano • Pritrdi sterilno gazo • Imobiliziraj • nadzoruj

8

STERILNA OBVEZA

• Obveza naj bo večja od rane • Gazo daj neposredno na rano • Dobro pritrdi • Ne odstranjuj obveze če premoči, naredi čez novo • Preveri krvni obtok

pritrditev sterilne obveze

1. POVOJI 2. TRIKOTNE RUTE 3. ELASTIČNE MREŽICE 4. IMPROVIZACIJA

1. obvezovanje s povojem

• Pritisk na obvezo – zaustavljanje krvavitve • Pričvrstitev obvez, opornic, obkladkov • Zmanjšanje otekanja • Podpora poškodovanemu delu telesa • Omejitev gibanja poškodovanjega dela telesa

2. obvezovanje s trikotno ruto • Vsestransko uporabna • Enostavna uporaba • Pritrjevanje obvez • Pritrjevanje opornic ter uda k telesu ali uda k udu • Za dviganje in nošenje poškodovanega uda • Za zanke

NE VOZLAJ TRIKOTNE RUTE NAD POŠKODOVANIM MESTOM! 3. obvezovanje z elastično mrežico

• Praktična, udobna in enostavna uporaba • Premalo uporabljamo pri enostavnih poškodbah (dodati v komplet pp za

reševalca?)

9

TRAVMATSKE RANE IN OSKRBA Barbara Urbanc, dr. med. RANE

� odprte (krvavitve, vnos klic) � zaprte (notranja krvavitev, podplutbe)

naloge v prvi pomoči pri oskrbi ran � zaustavitev krvavitev � ukrepi proti šoku � sterilna obveza ran � pozornost na možnost lastne infekcije (rokavice!)

1. VRSTE RAN

� vreznine � raztrganine � odrgnine � zmečkanine � vbodnine � strelne rane

2. VREZNINE

� oster rob � močno krvavijo (prečno prerezane žile) � verjetnost poškodbe globjih struktur (kite, živci,... )

3. RAZTRGANINE

� obsežnejša poškodba tkiv � običajno manj krvavijo � pogosto okužene s klicami

4. ZMEČKANINE

� top udarec potrga kapilare � pod njimi so pogosto zlomi ali notranje poškodbe � na zunaj nevidne krvavitve

5. VBODNE RANE

� povzročene z ostrim dolgim predmetom (žebelj, steklo ... ) � majhna vstopna rana � vnos klic v globino � pozornost na morebitne notranje krvavitve ali krvavitve ob izstopnih ranah

6. STRELNE RANE

10

� projektili povzročajo hude notranje poškodbe � močne krvavitve � vnos klic v globino rane � pozornost na morebitne notranje krvavitve ali krvavitve ob izstopnih ranah

KRVAVITVE

� arterijske � venske � kapilarne

prva pomoč pri krvavitvah (cilji) � zaustaviti krvavitev � preprečiti oz. omiliti šok � zmanjšati možnost okužbe � poskrbeti za čimhitrejši transport

RANE NA GLAVI

� vedno močno krvavijo (koža na glavi je močno prekrvavljena) � možnost kraniocerebralne travme � pozornost na možnost poškodbe vratne hrbtenice

oskrba � ustaviti krvavitve in zmanjšati izgubo krvi � sterilna dovolj čvrsta obveza � transport v ležečem položaju, z glavo in rameni dvignjenimi za 30° (izjema pri

nezavestnih) � urgenten transport

RANE NA DLANI

� vedno močno krvavijo � globoke rane – pridružene poškodbe kit in živcev

oskrba � ustaviti krvavitve in zmanjšati izgubo krvi � sterilna dovolj čvrsta obveza – lahko tudi preko upognjene dlani � roko damo v ruto pestovalnico � urgenten transport (šivanje kit in živcev)

RANE V SKLEPNIH PREGIBIH

� glavne žile potekajo na notranji strani sklepov - krvavitve � globoke rane – pridružene poškodbe kit, živcev, mišic ter sklepnih ovojnic

oskrba � preko sterilne gaze naredimo kompresijo → sklep močno upognemo –

hemostaza!!! � stalna kontrola!!! (na 10 – 15 minut) � urgenten transport

11

KRVAVITVE IZ KRČNIH ŽIL � napete, tanke stene ven � že ob blagi poškodbi lahko močna krvavitev

oskrba � dvigniti poškodovano nogo � sterilna kompresijska obveza � odstraniti morebitne elastične povoje in nogavice nad rano (ovirajo prekrvavitev

in višajo pritisk v veni) � urgenten transport

RANE NA TREBUHU

� odprte – lahko izpostavljeni trebužni organi � zaprte – notranje krvavitve � vbodne ali strelne rane v področju trebuha – vedno verjetnost poškodbe velikih žil

in notranjih organov oskrba

� omiliti oz. preprečiti šok � 100% kisik preko ohio maske � zmanjšati možnost okužbe (sterilna obveza) � urgenten transport v pravilnem položaju

RANE NA PRSNEM KOŠU

� anatomija � poškodba pljučne membrane → pnevmotoraks!!! � tenzijski pnevmotoraks (oteženo dihanje, cianoza, znaki šoka ...)

oskrba � sterilna obveza rane � abc, 100% kisik preko ohio maske � urgenten transport v pravilnem položaju � stalen nadzor poškodovanca

ZMEČKANINE

� nastanejo pri zasutjih, ukleščenjih ... � poškodbe: zlomi, poškodbe mehkih tkiv, notranje krvavitve ... � t.i. crush sindrom (krvni obtok moten ali prekinjen dlje časa)

oskrba � osvoboditev poškodovanca (10 minutni interval) � odstranitev obleke, sterilna obveza ter imobilizacija � 100% kisik preko ohio maske � analgetiki, tekočine � urgenten transport

AMPUTACIJE

� vedno obstaja možnost izgube amputiranega dela

12

� uspešnost reimplantacije odvisna od pravilne oskrbe � amputacije delimo:

- popolne - delne (ostane povezava mehkih tkiv)

� amputacije po vrsti nastanka delimo: - ostre - crush - avulzije (=odtrganine)

oskrba � abc → prvo je reševanje življenja � omiliti šok, kisik, analgetiki, tekočine � sterilna kompresijska obveza krna z dvigom poškodovanega mesta � pravilna oskrba amputiranega dela � urgenten transport

POŠKODBE OČESA

� poškodbe očesa delimo na: - tope poškodbe (lahko z zlomom kosti) - prebojne - kemične opekline očesa - fizikalne poškodbe (npr. z uv žarki) - tujki v očesu - opraskanina roženice

oskrba � UDARNINE IN PREBOJNE POŠKODBE:

- sterilna obveza - sredstva proti bolečinam - transport v ustrezno ustanovo

� KEMIČNE OPEKLINE: - takoj izpiramo z 2 – 3 litri čiste vode - sterilna obveza - transport v ustrezno ustanovo

� FIZIKALNE POŠKODBE OČESA: - 6 – 12 urni prosti interval do simptomov - mirovanje v mraku, hladni obkladki - če je na voljo antibiotično mazilo - ustrezen transport

� TUJKI IN OPRASKANINE OČI: - če se da tujke odstranimo - če je na voljo antibiotično mazilo - sterilna obveza - transport v ustrezno ustanovo

UGRIZI ŽIVALI

13

� vsak ugriz obravnavamo kot bi bila žival stekla � rano izperemo z obilom mlačne milnice ali samo obilo čiste vode (dezinficiens?) � sterilna obveza in imobilizacija � transport

PIKI STRUPENIH KAČ

� piki pri nas le izjemoma smrtni – izjema otroci � pičeni del je otečen, boleč s sledovi pika

oskrba � sterilna obveza in hladni obkladki na mestu pika 5 cm nad mestom pika naredimo

limfno stazo za največ 2 uri � imobiliziramo � nadzor življenskih funkcij (abc) � transport

14

Š O K Prmož Trunk, dr. med. NAMEN PREDAVANJA:

• opredelitev šoka kot bolezenskega stanja • razdelitev glede na vrste šoka • prepoznavanje znakov šoka • prva pomoč šokiranemu • napake pri nudenju prve pomoči

OPREDELITEV

• bolezensko stanje, pri katerem gre za popuščanje krvnega obtoka in s tem vseh življenjskih funkcij

• brez ustrezne pomoči se pogosto konča s smrtjo • najpogosteje pri poškodbah zaradi izkrvavitve

VRSTE ŠOKA Hipovolemični (hemoragični) šok

• posledica zmanjšane količine tekočine (krvi) v žilah • huda krvavitev, izguba plazme pri opeklinah, huda dehidracija

Kardiogeni šok

• posledica popuščanja črpalke (srca) • srčni infarkt, motnje srčnega ritma

Anafilaktični šok

• posledica prevelike prostornine žilja • alergične reakcije

Septični šok

• pri hudih nalezljivih boleznih in sepsi (splošni zastrupitvi krvi) • popuščanje več delov srčno-žilnega sistema

Travmatski šok

• šok zaradi (iz)krvavitve, ki ga poglablja bolečina • zaradi zmanjšane količine krvi v obtoku tkivom hudo primanjkuje kisika • najpogostejša oblika šoka • pogost pri poškodbah prsnega koša, trebuha, spodnjih okončin in opeklinah • lahko se pojavi TAKOJ ali pa šele ČEZ NEKAJ ČASA

15

ZNAKI ŠOKA

• izrazita bledica • pomodrelost ustnic in prstov • hladna koža, pokrita z lepljivim znojem • hiter in slabo tipljiv srčni utrip • plitvo in pospešeno dihanje • poškodovani je pri zavesti, vendar tih in apatičen, okolica ga ne zanima • zmanjšana je občutljivost za bolečino • poškodovani je žejen • lahko mu je slabo in bruha

Stopnja šoka je odvisna od obsega poškodb, količine izgubljene krvi in splošnega psihofozičnega stanja poškodovanca. PRVA POMOČ PRI ŠOKU

1. Za uspešno rešitev iz šoka je nujen čimprejšnji transport v bolnico.

2. Na terenu moramo čimbolj omejiti nadaljnji razvoj šoka ter preprečiti poslabšanje USTREZEN POLOŽAJ POŠKODOVANEGA:

• mirno, udobno ležanje v vodoravnem položaju • če je stanje hudo, dvignemo vznožje • pri poškodbah prsnega koša ali srčnem infarktu polsedeči položaj • pri poškodbah trebuha pol-ležeči položaj s podloženimi koleni

• ustavimo morebitno krvavitev • imobiliziramo poškodovane ude • poškodovanemu odpnemo ovratnik in pas, zrahljamo obleko • čimprejšnji in čimbolj obziren transport v bolnico • zavarujemo ga pred ohlajanjem • ne smemo ga aktivno ogrevati

• poškodovanca pomirimo z dobro besedo • ne dajemo mu hrane in pijače, lahko mu le močimo ustnice • IZJEMOMA (če pričakujemo več ur čakanja ali dolg transport) lahko dobi piti malo

tekočine po požirkih, na 10-15 minut, ne alkohola! • ob izgubi zavesti oživljamo po načelu ABC!

16

AVTOTRANSFUZIJA:

• zadnje sredstvo pri zelo slabem stanju • trdno povijemo ude od stopal / zapestij navzgor do dimelj / ramen • povečamo količino krvi v trupu in glavi

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE

• neustrezen položaj poškodovanca • opustitev imobilizacije (bolečina!) • brezobziren transport (bolečina!) • nepotrebna preveza uda (bolečina!) • aktivno ogrevanje s termoforji in grelci

ZAKLJUČEK – ŠOK

• popuščanje krvnega obtoka in življenjskih funkcij • lahko se hitro konča s smrtjo • nujno je hitro in pravilno ukrepanje • bistven je čimprejši obziren transport v bolnico

17

KRVAVITEV JJuurriijj GGoorrjjaanncc,, ddrr.. mmeedd.. NAMEN PREDAVANJA: •opredeliti vrste krvavitev • prepoznati znake in simptome krvavitve • ukrepanje in prva pomoč pri krvavitvi KRVAVITEV Po izgledu: • vidna • nevidna (notranja) Po nastanku: • kapilarna • venska • arterijska ARTERIJSKA KRVAVITEV Znaki, ki jih navaja poškodovani: • slabost, utrujenost, žeja • tema/ megla pred očmi • šumenje v ušesih • občutek omedlevice • strah Znaki krvavitve, ki jih opazimo mi:

18

• bledica kože in sluznic • hladen, lepljiv znoj • hitro in plitvo dihanje • hiter, slabo tipen pulz (nad 120/min) • nemir • nezavest PRVA POMOČ: Krvavitev moramo takoj ustaviti in poškodovanca čimprej poslati v bolnico! Izkrvavitev iz hudo krvaveče rane je možna v nekaj minutah!!! PRITISK V RANO S PRSTI •preko gaze ali tudi brez nje • pazduhi, dimlje, vrat PRITISK NA ŽILO MED KRVAVEČIM MESTOM IN SRCEM na mestih, kjer žile potekajo tik nad kostmi PRITISK NA ŽILO MED KRVAVEČIM MESTOM IN SRCEM KOMPRESIJSKA OBVEZA • gaza, blazinica prvega povoja • nerazvit povoj • krožni zavoji – tesno povijemo • kontrola pulza in barve kože

19

• imobilizacija in dvig uda • gaza, blazinica prvega povoja • nerazvit povoj • krožni zavoji – tesno povijemo • kontrola pulza in barve kože • imobilizacija in dvig uda KOMPRESIJSKA OBVEZA ESMARCHOVA PREVEZA • uporabljamo le izjemoma (odtrganine, obsežne zmečkanine) • 5 cm širok trak • kožo pod prevezo zaščitimo • vidno označimo uro namestitve • preveza lahko ostane nameščena največ 2 uri! KAJ NAREDIMO, KO SMO KRVAVITEV USTAVILI? • nizko vzglavje, dvig nog • zaščita pred mrazom • ne dajemo mu piti ničesar (če pričakujemo transport daljši od 2h, lahko damo vodo,

čaj ali kavo po požirkih na 10-15 min; NE ALKOHOLA!!!) • kontroliramo obvezo • hiter transport v bolnico AVTOTRANSFUZIJA: • zadnje sredstvo pri hudih krvavitvah • trdno povijemo ude od stopal / zapestij navzgor do dimelj / ramen • povečamo količino krvi v trupu in glavi POSEBNE KRVAVITVE: KRVAVITEV IZ KRČNIH ŽIL • nogo dvignemo v zrak

20

• krvaveče žile obložimo s sterilno gazo in kompresijsko obvežemo • bolnika z dvignjeno nogo transportiramo v bolnico KRVAVITEV IZ UŠESA • sum na poškodbo lobanjskega dna • ne smemo izpirati z vodo • na uho položimo sterilno gazo in obvežemo KRVAVITEV IZ NOSU • zaradi udarca ali padca, včasih samodejno • s prsti stisnemo nosnici za 10 – 15 minut • bolnik naj ne piha in naj se ne usekuje • na zatilje lahko damo mrzel obkladek • te krvavitve so lahko zelo trdovratne! PLJUVANJE KRVI • pri izdrtju ali izbitju zoba • naredimo zmotek iz gaze in ga položimo v krvavečo zobnico • bolnik stisne zobe (vsaj 20 minut) IZKAŠLJEVANJE KRVI • izkašljevanje svetlordeče, penaste krvi je lahko znak resne poškodbe/bolezni pljuč • bolnik naj leži mrno z dvignjnenim vzglavjem • transport v bolnico! BRUHANJE KRVI • pomeni krvavitev iz prebavil • kri iz želodca je navadno črnorjava • rdeča kri pri nenadni in močni krvavitvi • bolnik leži mirno z nizkim vzglavjem • hiter transport v bolnico KRVAVITEV IZ ČREVESJA • krvave driske pri griži (dizenteriji) • lahko pri raku črevesja (temno, črno blato) • svetla kri navadno pri hemoroidih (zlati žili) • potreben je natančen pregled pri zdravniku KRVAV SEČ • poškodba ledvice, sečevoda, mehurja ali sečnice • udarci v trebuh, padci, zlomi medenice • lahko pri bolezenskih stanjih (ledvični kamni, tumorji,…) • nujna diagnostika pri zdravniku

21

KRVAVITEV IZ SPOLOVILA PRI ŽENSKAH • neredna, obilna ali predolga menstruacija • krvavitev izven dobe menstraucije je lahko znak raka na maternici • v prvih mesecih nosečnosti pri splavu ali izvenmaternični nosečnosti • proti koncu nosečnosti à začetek nepravilnega poroda • zelo hude krvavitve med in po porodu • nujna zdravniška pomoč ZAKLJUČEK: • huda krvavitev je življenjsko ogrožujoče stanje ki zahteva takojšnje ukrepanje • nujno čimprejšnje zaustavljnje krvavitve! • pravilen položaj krvavečega! • čimprejšnji transport v bolnico • tudi večina posebnih krvavitev zahteva nujen pregled v bolnišnici IZPAHI IN ZVINI Andrej Kunstelj, dr. med. IZPAH ( LUXATIO )

• Definicija • Prepoznava: • Sklep spremeni obliko • Neizvedljivost gibov v sklepu • Oteklina • Bolečina • Podkožni hematom

• Najpogostejši je izpah ramenskega sklepa, sledi komolec, izpahi prstov na roki,

izpah v kolku. • V okviru prve pomoči izpahov na terenu ni priporočljivo uravnavati. • Prva pomoč je imobilizacija, analgezija.

22

Zvin ( Distorsio )

• Definicija • Prepoznava: • Sklep boli, sprva manj, bolečina se stopnjuje • Sklep je otekel • Prva pomoč je imobilizacija, analgezija.

23

ZLOMI Andrej Kunstelj, dr. med. Zlomi kosti (fractura) Nastopijo zaradi delovanja sile na kost, ki po svoji moči presega elastičnost kosti. Delitev prelomov na zaprte in odprte, kar je odvisno od poškodovanosti kože nad zlomom. Zaprti ali fractura simplex in odprti ali fractura complicata. Slika 1: Primer odprtega zloma gležnja z rano ter deformacijo. Kako vemo, ali je kaj zlomljeno? Zanesljivi znaki zlomov: nenormalna gibljivost, spremenjena oblika, vidni fragmenti (odprti zlomi). Nezanesljivi znaki zlomov: bolečina, oteklina, podplutba, zavrta gibljivost sosednjih sklepov. Slika 2: Primer zloma nadlaktnice nad komolcem.

24

Zapleti ob zlomih premljajoče poškodbe mišic, vezi, žil in živcev (največkrat posledica nezadostne oz. neustrezne imobilizacije). Izguba krvi lahko vodi v hemoragični šok. Bolečina. Vnetja – odprti zlomi. Maščobna embolija (dolge cevaste kosti, medenica). Slika 3: Zlom nadlaktnice, ki je poškodoval žilo ter živec. Kako ugotovimo ali so poškodovane tudi žile, živci?

Oskrba zlomov kosti Imobilizacija vedno na mestu poškodovanja. Če nismo prepričani, da je zlomljeno obstaja pa sum, vedno ravnamo kot da gre za zlomu. Odprti zlomi – rano je potrebno videti in oskrbeti. Zlomov ne skušamo naravnati.

Imobilizacija Namen imobilizacije je napraviti poškodovan del telesa negiben. Z dobro imobilizacijo omilimo bolečine, olajšamo transport, zmanjšamo možnost zapletov. Za uspešno imobilizacijo potrebujemo opornice – standardne / improvizirane.

25

Kaj vse lahko zlomimo?

� Zlome medenice prepoznamo po: 1. kotuzijskih značkah v predelu medenice, 2. hudi deformaciji in nestabilnosti medenice, 3. znakih akutnega abdomna pri poškodbah trebušnih organov, 4. znakih poškodb živcev, krvavem urinu in pogosto po znakih šoka.

� Zlom stegnenice prepoznamo po: 1. spodnji ud je običajno skrajšan, rotiran navzven in negibljiv, 2. predel kolka je boleč na otip in poklep, 3. stegno je deformirano in patološko gibljivo, 4. vidna je močna oteklina, in deformacija spodnjega dela stegna, oteklo je tudi

koleno. 5. Stegnenica se najpogosteje zlomi v svojem zgornjem delu. 6. Pri zlomu stegnenice je potrebno imobilizirati medenico ter obe koleni. Pri

imobilizaciji je zaželen dodaten vlek – uporaba ekstenzijske opornice. Sliki 4 in 5: Rentgenski sliki zloma zgornjega ter srednjega dela stegnenice.

� Zlom golenice in mečnice: 1. Najpogostejši zlom v naših gorah. 2. Odprti zlomi golenice so med pogostejšimi. 3. Najpogosteje na nivoju gležnja. 4. Imobilizacija vedno dveh sosednjih sklepov. 5. Lahko transport v Petzlovem sedežu oz. Gramingerju pri klasičnem reševanju.

26

Sliki 6 in 7: Rentgenski sliki dveh zlomov na goleni.

� Zlomi na nivoju ramenskega obroča: 1. Zlom ključnice

Padec naprej na ramo Imobilizacija v miteli, oprt je redko potreben. Slika 8: Rentgenska slika zloma ključnice. Zlom lopatice: Plavajoča rama – zlom ključnice in lopatice. Imobilizacija v miteli.

� Zlomi nadlaktnice: 1. Na nivoju ramenskega obroča so redkejši od izpahov. 2. Imobilizacija je ob telo. 3. Pogosto deformacija in dramatičen izgled. 4. Zelo nestabilni. 5. Imobilizacija rame, komolca ob telo.

27

Slika 9: Zlom nadlaktnice, ki ga spremlja poškodba živca.

� Zlomi podlakti ter roke:

1. Pogoste deformacije. 2. Poškodbe živcev in žil. 3. Imobilizacija od rame do dlani. 4. Prsti so prosti, tako da lahko preverjamo stanje prekrvavitve, čutenja.

Sliki 10 in 11: Rentgenski sliki zlomov podlakti.

28

NENADNA STANJA, KI NEPOSREDNO OGROŽAJO ŽIVLJENJE Tomaž Klinar, dr. med. V mislih imam:

• Srčni infarkt • Angina pektoris • Srčna odpoved • Astmatični napad • Možganska kap • Epileptični napad • Zelo povišana telesna temperatura • Huda izčrpanost • Močan glavobol • Različni (drugi)vzroki nezavesti • Dehidracija • Močne bolečine v trebuhu • Zapleti sladkorne bolezni

.... Pa tudi: • Hude oblike alergije • Različne oblike spontanih in poškodbenih krvavitev • Udar strele • Višinska bolezen • Zastrupitve • opekline • Tope poškodbe (glava, prsni koš, trebuh) • Podhladitev • Tujek v dihalnih poteh • Utopitev • Politravma • Še mnogo hudih reči

Ta stanja se v splošnem zelo razlikujejo v svojih blagih oblikah, kadar pa se poglabljajo, lahko v kratkem času neposredno ogrozijo življenje. Kako spoznati resnost položaja:

29

• Vidne poškodbe z očitnimi deformacijami • Obilna zunanja krvavitev • Bledica • Hladen znoj • Dušenje, pomodrevanje, nenadoma ne more govoriti • Neznosne bolečine • Apatija • Odsotnost, neodzivnost • Nezavest • Krči (celega telesa) • mlahavost • Obolelemu uideta voda in blato

v večini primerov se vsa ta stanja poslabšujejo (različno hitro) in

nastopi šok (glej predavanje o šoku) Ukrepi: •Temeljni postopki oživljanja - TPO (glej predavanje o temeljnih postopkih oživljanja) Morda: 1. Bomo uspešni 2. NE bomo uspešni POLITRAVMA:

• Stanje, pri katerem je poškodovanih več organskih sistemov, (najmanj) eden med njimi pa kritično.

• Ogroženost poškodovanca ni mogoče ocenjevati z vsoto posameznih poškodb.

• Ogroženost je običajno napredujoča. TUJEK V DIHALNIH POTEH

• Tujki so različni, najpogosteje hrana • V blažji obliki temu rečemo, da se nam je zaletelo • Če je zapora delna, tak tujek običajno lahko izkašljamo • V nasprotnem je potrebna takojšnja pomoč, sicer v nekaj

sekundah sledi nezavest

30

• Ob tem se žrtev pogosto prime za spodnji del vratu (heimlichov znak)

• Ne more govoriti Ločitev med delno/blago in popolno/hudo zaporo v dihalnih poteh Težava je lahko različno intenzivna: Žrtev je pri zavesti in diha, čeprav je očitno, da gre za oviro v dihalih. Naj kašlja intenzivno in vztrajno! Možne zamenjave: omedlevica, srčni napad, drugi razlogi za nenadno prizadetost dihanja, cianozo ali izgubo zavesti Zapora je popolna, žrtev kaže znake dušenja (heimlichov znak), lahko pomodri. 1. Potrebno je odstraniti ostanke hrane in morebitno protezo iz ust 2. Stopimo ob bok žrtvi ali nekoliko za njo 3. Z eno roko podpremo prsni koš, ob tem se nagne naprej, zato da bi

tujek ob premiku padel iz ust (v usta), ne pa da bi se pogreznil nižje v dihala

4. Udarjamo plosko z dlanjo druge roke med lopatice; vsak udarec naj bo namenjen rešitvi težav; takih udarcev naj bo 5 (morda ne bodo vsi potrebni)

Če na tak način (z udarci po hrbtu) ne rešimo problema, 5. je potrebno izvesti pritisk na trebuh (heimlichov prijem)

• Stopimo za žrtev in jo objamemo od zadaj, tako da imamo roki na zgornjem delu trebuha.

• Prepričamo se, da je nagnjena vsaj nekoliko naprej, da bo tujek ob premiku zletel iz ust, ne pa da se bo pogreznil še globlje v dihala.

• Eno roko stisnemo v pest in jo namestimo med popek in spodnji del prsnice; z drugo roko primemo pest prve roke.

• GLAVNO: sunkovito potegnemo k sebi in navzgor, ob tem tujek vrže iz ust (z nekaj sreče).

Kadar s tem nismo uspešni (prizadeti je pri zavesti): a) Najprej ponovno preverimo ustno votlino ali tujka morda ne

dosežemo s prsti. b) Izmenjujemo udarce po plečih – 5X in c) Heimlichov prijem – 5X…

Žrtev lahko kadarkoli znotraj tega dogajanja izgubi zavest.

31

To je morda ugodno: sprostijo se mišice žrela in grla, s tem pa lahko ob tujku nastane dovolj prostora za prehod zraka v pljuča.

a) Dušečega podpremo in ga položimo na hrbet. Ukrepamo po že znanem zaporedju (algoritmu, shemi)!

b) Nagnemo glavo in odstranimo vidne tujke, ki lahko povzročajo zaporo c) Odpiramo dihalna pota z dvigom brade d) Preverimo dihanje: gledamo, poslušamo, občutimo e) Izvajamo TPO naprej od faze, ko smo ugotovili da prizadeti ne diha:

začnemo s kompresijami prsnega koša, da bi sprostili zaporo (in ob tem ne preverjamo znakov krvnega obtoka); po 30 kompresijah ponovno preverimo ustno votlino ali se tujek morda ne nahaja tam, nato sledita 2 upiha

f) Kadarkoli dosežemo učinkovit upih, sledi točka 3. Ko dosežemo spontano dihanje(in krvni obtok), moramo skrbeti za dihalne poti:

• položaj jezika • možna aspiracija (vdihnjenje) želodčne vsebine

Zato takega bolnika vedno namestimo v položaj za nezavestnega. TUJEK V DIHALNIH POTEH - otroci Pri otrcih je nekaj stvari drugačnih:

• v glavnem gre le za predšolske otroke • vdahnjo lahko karkoli (le v polovici primerov je to hrana, sicer

vdahnejo dele igrač, kovance) • težave včasih ni lahko prepoznati • na vdihnjenje tujka pomislimo kadar otrok nenadoma kašlja, riga ali

glasno diha (stridor) • pri otrocih sta možna tudi epiglositis in krup, ki sta infekcijski oz.

alergijski težavi. Ukrepi v teh primerih so drugačni. Načine mehanskega odstranjevanja tujka pri otrocih uporabimo le, če:

1. smo prepričani, da gre za tujek v dihalnih poteh (smo prisotni ob začetku)

2. otrok ne more kašljati, se duši, izgubi zavest, preneha dihati 3. ukrepi TPO - odpiranje dihalnih poti niso uspešni 4. POZOR - spontan kašelj je učinkovitejši, kot kateri koli drug manever

32

Osnovna shema je podobna, kot pri odraslih: 1. udarci po plečih - 5x 2. pritiski na trebuh (ne pri dojenčkih!) 3. pritiski na prsni koš 4. preveri usta 5. TPO - odpiranje dihalnih poti 6. TPO – upihi 7. na vrh - udarci po plečih...

TUJEK V DIHALNIH POTEH - dojenček

1. položimo ga na podlaht 2. z glavo navzdol 3. roko naslonimo na stegno 4. petkrat ga s spodnjim delom dlani udarimo po plečih

Če nismo sprostili zapore: 5. ga obrnemo, položimo na stegno, z glavo navzdol 6. 5 kompresij prsnega koša - tako kot pri TPO (1x/s)

Otroci - TPO

• kakor pri odraslih, le izberemo položaj primeren velikosti otroka (naročje, stoje na stolu, leže na tleh,…)

• lahko uporabimo heimlichov prijem (pritisk na zg. del trebuha) UTOPITEV:

• nastopi običajno v vodi • “utoniti” je mogoče tudi na kopnem, ne le v lastnih solzah ampak tudi

v (pršnem) plazu • zato so tudi postopki do neke mere podobni • kdor se utaplja, se duši in se lahko tudi zaduši • prenehanje srčne akcije je posledica • utopitev nima neposredne povezave s potapljaško boleznijo

kdaj rešujemo življenje: • v zelo hladni vodi • postopke izvajamo načelno dlje kot v običajnih okoliščinah • ukrepamo proti hipotermiji, ki sicer predstavlja nekakšno zaščito v

vodi hladnejši od 5 st.C (običajno le pri otrocih) • hipotermija je sicer verjetna že pri vodi hladnejši od 25 st.C

33

• nekateri se utopijo, ker med plavanjem doživijo srčno slabost (infarkt), epileptični napad, hipoglikemijo, težave zaradi zastrupitve z alkoholom

reševanje: • skrbimo za lastno varnost • uporabimo plavajoče reči, ki so pri roki (vrv, reševalni pas); če je

mogoče, sami ne gremo v vodo • verjetnost poškodbe glave in vratne hrbtenice je majhna – okrog

0,5% primerov. Imobilizacija vratne hrbtenice ni nujna, če poškodba ni evidentna ali ni očitnega predhodnega dogajanja (skoki na glavo)

• utopljenca ne postavljamo vertikalno; izvlečemo ga v horizontalnem položaju, da preprečimo hipotenzijo in kardiovaskularni kolaps

postopki prve pomoči: • oživljanje na mestu • izvajamo standardne TPO • ukrepi so enaki v slani, sladki ali mineralni vodi

pozornost: • dvig brade in ne upogib vratu pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice • ki jo moramo imobilizirati z ovratnico • upihi v globoki vodi le za izurjene reševalce, ko pa stojimo, z njimi ne

odlašamo in jih izvajamo 1 min. in nato tudi med reševanjem do brega

• ni treba “odstranjevati” vode iz dihalnih poti; nekateri utopljenci sploh ne vdahnejo vode zaradi laringospazma; tudi sicer se voda iz pljuč hitro “premakne” v krvni obtok (ne glejte starih filmov)

• na kopnem takoj začnemo s TPO; če spontano ne zadiha izvajamo tudi kompresije prsnega koša (ki so v vodi neučinkovite), kajti tipanje pulza je tudi za izurjene pri utopljencih zelo težavno; pulz tipamo do 1 min.

• utopljenci med TPO pogosto bruhajo; obrnemo glavo oz. celo telo; odstranimo, posesamo vsebino iz ust in žrela

• “zdravniški” zapleti pri rešenih utopljencih so pogosti in različni otroci:

• med otroci je utopitev tretji najpogostejši vzrok smrti (za prometnimi nesrečami in opeklinami) ; v UK

• poškodba vratne hrbtenice je verjetna • hipotermija nastopi hitreje kot pri odraslih • 70% otrok preživi utapljanje, če ukrepamo takoj in pravilno

34

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Eva Pogačar, dr. med. REANIMACIJA = OŽIVLJANJE (TPO = temeljni postopki oživljanja + DPO = dodatni postopki oživljanja) TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA = (TPO)

• preverjanje zavesti • preverjanje dihanja • preverjanje cirkulacije

• A = Sprostitev dihalnih poti • B = Umetno dihanje • C = Zunanja masaža srca • D = Defibrilacija ??? • položaj za nezavestnega • Klic – tel.: 112

KDAJ OŽIVLJAMO ? ko ugotovimo odsotnost vitalnih znakov �ZAVESTI in / ali �DIHANJA in / ali �PULZOV CILJ OŽIVLJANJA

• VZPOSTAVITEV ŽIVLJENJSKIH FUNKCIJ • VERIGA PREŽIVETJA • PODALJŠEVANJE ČASA, KO JE ŠE MOŽNA USPEŠNA DEFIBRILACIJA

Veriga preživetja

35

NAMEN OŽIVLJANJA vzdrževati vsaj minimalni dotok kisika v možgane; da omogočimo kvalitetno življenje po kritičnem dogodku KJE OŽIVLJAMO

• na mestu kjer je prišlo do zastoja • trda podlaga • najboljše je na tleh

VARNOST

• vedno najprej zagotovi svojo varnost in varnost prizadetega • ponesrečenega premikamo samo zaradi zagotavljnja varnosti, sicer oživljamo na

mestu dogodka KAKO OŽIVLJAMO ? � NEZAVEST • verjetnost poškodbe vratne hrbtenice • ni poškodbe vratne hrbtenice � ZASTOJ SRCA • odrasli • otroci - srčni bolniki � ZASTOJ DIHANJA • otroci • odrasli - utopljenci,očitna dihalna stiska STAROST

• odrasel: > puberteta • otrok: 1 – puberteta • dojenček: 1 – 12 mesecev • novorojenček: 0 – 1 mesec

TPO algoritem - zastoj srca – (PRISTOP – odrasli)

• VARNOST • UGOTAVLJANJE ZAVESTI

�zavpij: “na pomoč” �obrni ga na hrbet �sprostitev dihalnih poti

• PREVERJANJE DIHANJA Tel.: 112 �MASAŽA SRCA 30 : UMETNO DIHANJE = 30 : 2

36

PREVERJANJE ZAVESTI

Pokliči in stresi PREVERIMO ODZIVANJE PONESREČENCA

� z rahlim tresenjem � s klicem � na bolečino

POZOR - poškodba glave, vratu !!!

ALI SE PRIZADETI ODZIVA ?

DA = ZAVEST JE PRISOTNA � Preveri prisotnost poškodb � Ponovno oceni njegovo stanje � Pokliči pomoč (tel: 112)

NE = PRIZADETI JE NEZAVESTEN

� Klic: »Na pomoč!« � Sprostitev dihalnih poti � Preverjanje dihanja

37

SPROSTITEV DIHALNIH POTI

1. nagnemo glavo nazaj 2. dvignemo spodnjo čeljust 3. odstranimo tujke

POZOR: ne segaj s prstom v žrelo !!! V primeru suma na poškodbo vratne hrbtenice izvedi trojni manever brez zvračanja glave PREVERJANJE DIHANJA z glavo se sklonimo do ponesrečenca, se z obrazom obrnemo proti prsnemu košu in se z licem približamo ustom :

� poslušamo � gledamo � občutimo

Ocenjuj do 10 sekund preden se odločiš, da dihanja ni ! ALI PRIZADETI DIHA NORMALNO?

1. ne � Klic na pomoč: Tel.: 112 � Začni oživljanje – 30 masaž, 2 vpiha, 30 .... (glej algoritem TPO - zastoj srca)

2. da

� položaj za nezavestnega � Tel.: 112

38

� nadzor POLOŽAJ ZA NEZAVESTNEGA 1. Iz žepov odstranimo vse predmete! 2. 3.

4. 5.

ZUNANJA MASAŽA SRCA

� 1/3 do 1/2 globine prsnega koša � iztegnjeni komolci � navpično na spodnjo polovico prsnice � rok ne odmikamo � razmerje vtis / spust = 1:1 � 100 vtisov/min

39

UMETNO DIHANJE

� ponesrečeni leži na hrbtu � usta na usta, zatisnemo nos � počasni dolgi vpihi (1 sek.) � največ 2 poskusa � kontrola: dvig prsnega koša � počakaj izdih

Reševalec globoko vdahne Gledamo, kako prsni koš uplahne

• Lahko tudi umetno dihanje usta na nos • Ročnih metod umetnega dihanja ne uporabljamo • Če ne moreš ventilirati vsaj masiraj!!!

KDAJ PONOVNO PREVERJAMO DIHANJE, CIRKULACIJO ? �Pri očitnih znakih povrnitve življenjskih funkcij (normalno dihanje) CELOTNO OŽIVLJANJE 1 REŠEVALEC ali 2 REŠEVALCA VEDNO: 30 masaž / 2 vpiha Pogosto menjavanje (utrujenost)

40

KAKO DOLGO OŽIVLJAMO? �do vzpostavitve spontane cirkulacije �do prihoda ekipe NMP �dokler se ne izčrpamo PODHLAJENI �Življenjske funkcije so zreducirane �Težje zaznamo prisotnost življ. funkcij �Vzamemo si več časa za preverjanje �Oživljamo enako kot nepodhlajene = z enako frekvenco in enako intenziteto �Oživljamo dalj časa �Podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev!!! TPO algoritem - zastoj dihanja -

• VARNOST • UGOTAVLJANJE ZAVESTI

�zavpij: “na pomoč” �obrni ga na hrbet ?? �sprostitev dihalnih poti

• PREVERJANJE DIHANJA �5 vpihov

• PREVERJANJE ODZIVNOSTI �MASAŽA SRCA 30 : UMETNO DIHANJE = 15 (30) : 2

• PO ENI MINUTI OŽIVLJANJA: Tel.: 112 OŽIVLJANJE OTROKA = 1 – < puberteta Sprostitev dihalnih poti:

�glava zvrnjena Zunanja masaža srca:

�z eno roko �en prst nad žličko

Razmerje vpihi/masaža = 2/15 Klic na pomoč (112): po 1 minuti oživljanja OŽIVLJANJE DOJENČKA = starost < 1 leto Sprostitev dihalnih poti:

�glava v nevtralnem položaju Umetno dihanje:

�usta na usta ali usta na nos in usta Tipanje pulza:

� na arteriji nadlehti ali na stegenski arteriji Zunanja masaža srca:

�en prst pod intermamilarno linijo (= navidezna črta, ki povezuje prsni bradavici) �z dvema prstoma

Razmerje vpihi /masaža = 2/15 Klic na pomoč (112) po 1 minuti oživljanja

41

OŽIVLJANJE NOVOROJENČKA = starost < 1 mesec Sprostitev dihalnih poti:

�glava v nevtralnem položaju Umetno dihanje:

�usta na usta ali usta na nos in usta Tipanje pulza:

�na arteriji nadlehti ali na stegenski arteriji Zunanja masaža srca:

�tik pod intermamilarno linijo (= navidezna črta, ki povezuje prsni bradavici) �z dvema prstoma �že pri frekvenci < 60/min �120/min

Razmerje vpihi /masaža = 1/3 Klic na pomoč (112) po 1 minuti oživljanja

� Klic – tel.: 112

e.p.28

OŽIVLJANJE

z dvema prstoma

z eno ali dvemarokama

z dvema rokama

2/152/152/30razmerje:

vpihi/masaža

spodnja tretjina prsnice

spodnja tretjina prsnice

sredina prsnega koša

masaža

a. brachialisa. carotisa. carotistipanje pulza

po 1 min. CPRpo 1 min. CPRtakojklic na pomoč

112

usta na usta ali na nos in usta

usta na usta ali

usta na nos

usta na usta ali

usta na nosumetno dihanje

nevtralnizvrnjenazvrnjenapoložaj glave

dojenčekotrokodrasel

42

BOLEČINA V TREBUHU Jurij Gorjanc, dr. med. - Lokalizacija bolečine (pozor: prenešena bolečina) - Trajanje bolečine - Način nastopa bolečine - Tip bolečine (topa, ostra, količna, stalna) - Že kdaj podobne bolečine? - Uživanje hrane (kdaj, kaj, koliko) - Slabost, bruhanje? - Odvajanje vode, blata, - Vročina (mrzlica) ? (vnetja-okužbe v trebuhu) - Spremembe na koži? - Izventrebušni vzroki za bolečino NEAKUTNI KIRURŠKI ABDOMEN (= trebuh)

• Ledvične bolezni (kamni, vnetja (sečil)) • Ginekološke bolezni (nosečnost??) • Vnetne bolezni črevesa (KVČB, divertikli) • Rana na želodcu (dvanajstniku) • Trebušna slinavka (kronično, akutno vnetje) • Vranica…

• Zajedalci

Bolečina:

• Visceralna • somatska

Bolečina v trebuhu

1. K internistu? 2. H kirurgu?

Akutni abdomen = “oster trebuh” Ostali znaki akutnega abdomna:

• bolečina • bruhanje • peritonealno draženje • moteno delovanje črevesja • splošna prizadetost (šok, facies hipocratica)

43

VZROKI za kirurški akutni abdomen: • akutna vnetja trebušnih organov • predrtje votlih organov • motnje v prehodnosti črevesa – ileus • krvavitev v trebušno votlino • motnje v prekrvljenosti trebušnih organov • nenadne hujše krvavitve v prebavila

44

BOLEZNI SRCA prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med.

BOLEZNI SRCA – namen predavanja • Opis najpogostejših bolezni srca • Seznanitev z vzroki bolezni srca • Opis mehanizmov nastanka • Predstavitev ukrepov pri akutnih stanjih zaradi bolezni srca • Bolezni srca in specifika gorskega reševanja BOLEZNI SRCA

1. ANGINA PEKTORIS 2. AKUTNI KORONARNI SINDROM 3. SRČNO POPUŠČANJE 4. ARITMIJE

ANGINA PEKTORIS: značilnosti • Topa, pekoča, stiskajoča bolečina za prsnico, lahko tudi v levi roki, vratu, ramah.

Slabost, tesnoba, težko dihanje… • Običajno ob povečanem naporu, razburjenju… • Vzrok: zoženje koronarnih arterij, pomanjkanje kisika v srčni mišici • Bolečina kmalu mine • Pogosto bolniki že vedo za svojo bolezen ukrepi • Pomiritev bolnika, udoben položaj • Zdravila pod jezik • Opazovanje, nadzor • Če bolečina ne mine v nekaj minutah, gre lahko za “srčni napad” - akutni

koronarni sindrom (AKS): - pokličite ekipo NMP - stalno opazovanje, nadzor, pomiritev - pripravite se na oživljanje, če bo potrebno AKUTNI KORONARNI SINDROM - AKS (“srčni napad”) • Akuten (SSKJ): 1. pereč, ki ga je treba hitro rešiti 2. ki se hitro razvija • Koronarne arterije: žile, ki obdajajo in prehranjujejo srce • Sindrom: skupek znamenj, ki so značilna za določeno bolezen značilnosti • Tipična bolečina (stenokardija) nastopi v mirovanju ali pri majhnem naporu • Je pekoča, tiščoča, stiskajoča

45

• Lokacija: v prsnem košu, lahko se širi v vrat, roke, ramena, zgornji del trebuha • Večinoma neodvisna od dihanja, položaja telesa, gibanja • Ne popusti po počitku, nitroglicerinu • Praviloma je huda, bolnik je prizadet, lahko prestrašen, ima občutek bližajoče se

smrti •• LLaahhkkoo jjoo sspprreemmlljjaa ssllaabboosstt,, tteežžkkoo ddiihhaannjjee,, ppootteennjjee • V 20% je bolečina netipična ali celo odsotna (starostniki, ženske, diabetiki…) • Lahko je prvi in edini znak nenadna izguba zavesti – bolnik se zgrudi brez znakov

življenja • Pri vseh oblikah AKS je kadarkoli možna nenadna srčna smrt zaradi srčnega

zastoja! ukrepi • Takoj poklicati službo NMP • Bolnik mora mirovati v udobnem položaju • Nitroglicerin pod jezik. Če bolečina v 5’ ne popusti, lahko ponovimo še dvakrat • Aspirin direkt (250-500mg) pod jezik. Pazljivost pri astmatikih in želodčnih

bolnikih • Stalno opazovanje in nadzor • Takojšnje oživljanje po potrebi • Kisik • Čim hitrejši transport v ustrezno bolnišnico* SRČNO POPUŠČANJE • Postaja vedno večji zdravstveni problem, število bolnikov narašča (v Sloveniji med

10.000 in 38.000 bolnikov) • Običajno se razvija počasi • Praviloma je v ozadju neka bolezen • Je eden glavnih razlogov za sprejem v bolnišnico • Slaba prognoza patofiziologija • Srce ne zmore črpati krvi dovolj učinkovito premajhen dotok kisika in hranilnih

snovi v tkiva • Posledice: - utrujenost - zalivanje pljuč s tekočino: težko dihanje - zadrževanje tekočine v telesu: otekline vzroki • Ishemična bolezen srca • Hipertenzija • Ateroskleroza • Kardiomiopatije • Bolezni srčnih zaklopk • Diabetes • Alkoholizem…

46

sprožilni dejavniki • Okužbe • Aritmije • Pretiravanja (večji napori, alkohol, stres…) • Dvig krvnega tlaka • Opustitev zdravljenja • Druge bolezni

simptomi in znaki • Dispneja (težko dihanje), sprva le ob naporu, kasneje tudi ponoči, v mirovanju • Kašelj (najpogosteje ponoči) • Pogostejše nočno uriniranje • Otekanje okončin, zlasti nog, kasneje tudi trebuha • Nabrekle vratne vene, povečana jetra… • Splošna oslabelost, spremenjeno duševno stanje… ukrepi • Mirovanje, nadzor pacienta • Poskušamo ugotoviti sprožilni dejavnik: okužbo, dvig krvnega tlaka, AKS,

preobremenitev, aritmije… • Če ima pri sebi zdravila, se poskušamo posvetovati z zdravnikom (UKV, telefon) • Transport: če je pacient prizadet, s helikopterjem BOLEZNI SRCA V GORAH • Ob vsakem sumu na opisane bolezni je smiselno takoj začeti reševalno

intervencijo, obvestiti ekipo NMP • Pri sumu na AKS obvezno helikopter. Če lokacija omogoča varen pristanek,

razmisliti o aktivaciji HENMP* • Stanje se lahko zelo hitro ali v trenutku dramatično poslabša* • Če (še) ni zdravnika, vsaj posvet z njim po telefonu ali UKV • Bolnik mora strogo mirovati, četudi se čuti sposobnega npr. za lažjo hojo* • Zaščita pred mrazom, vročino

47

GINEKOLOŠKE KRVAVITVE Eva Macun dr.med Ginekološka krvavitev je predsem zunanja krvavitev. Lahko je:

• Fiziološka (= funkcionalna, nebolezenska) • patološka (= bolezenska)

MESTA KRVAVITVE

• Maternica • Jajcevod • Jajčnik • Nožnica • Zunanje spolovilo

GINEKOLOŠKA KRVAVITEV

• Normalna menstruacija (fiziološka krvavitev) • Hormonske motnje menstrualnega cikla • Rakava obolenja rodil • Splošna bolezenska stanja • Poškodbe genitalnih organov

KRVAVITVE V ZGODNJI NOSEČNOSTI

• Splav • Izvenmaternična nosečnost

UKREPANJE OB GINEKOLOŠKIH KRVAVITVAH

• Preprečitev in obvladovanje šoka • Pregled • Anamneza • Prekrižaj noge • Hiter transport v bolnišnico

NENADEN POROD, NEVARNOSTI PORODA ZA MATERE JE NEVARNA POPORODNA KRVAVITEV, ZA OTROKA JE NEVARNA ZADUŠITEV IN IZKRVAVITEV IZ POPKOVNICE. ukrepi

• Čim hitrejši transport v bolnišnico • Lega na levem boku • Dihanje med popadki

48

NEIZBEŽEN POROD • Udoben položaj porodnice • Odstrani obleko • Ponavadi poteka hitro in brez zapletov • Otroka obriši • Ne vleci za popkovnico, zrahljaj • Položi otroka materi na trebuh • Opazuj otroka, vitalne znake, barvo

• Zavij otroka v čisto krpo, obrni ga na bok • Sterilna oskrba popkovnice • Porod posteljice • Preveri krvavitev iz maternice, masaža

49

HISTERIČNI NAPAD Marija Jekovec, dr. med.

Histerija je duševna bolezen. Pogostejša je pri mlajših ljudeh. Pogostejša je pri ženskah. Značilnosti:

• bolnik skuša usmeriti pozornost nase • bolnik si obeta koristi

Napad:

1. Bolnik pade, če ga ljudje gledajo (pazi, da se ne udari) 2. Posnemanje nezavesti - bolnik miži ali mižika

-lahko zavija z očmi 3. Obraz ne pomodri, ker so dihalna pota prehodna. 4. Kremži obraz, grize obleko, roko. 5. Posnema krče- cepeta z nogami, stiska roke, ima usločen hrbet 6. Med napadom lahko kriči, stoka, joče, izbruh smeha nato joka.

Histerik se ne ugrizne v jezik, se ne pomoči. Prva pomoč: 1. Položi ga na mehko ležišče, odstrani radovedneže. 2. Zmoči ga z mrzlo vodo. 3. Resno povej, da veš za kaj gre, omeniš lahko sprejem v bolonišnico ali psihiatrično bolnišnico in boleče injekcije (menda pomaga???) .

50

PANIČNI NAPAD Marija Jekovec, dr. med. Je značilnost panične motnje. Ni ga mogoče napovedati vnaprej. Vzroki še niso jasni ( kombinacija dednosti, stresa in biokemičnih reakcij). kjerkoli kadarkoli nenadoma Očitnega stresorja ni , v telesu pa se pojavijo reakcije »boja in bega«. Napad:

• začetek kot občutek HUDEGA STRAHU IN GROZEČE SMRTI • v telesu se sproži reakcija »BOJ IN BEG« (alarm) • napad doseže vrh približno v 10 minuth • napad traja pol ure

Simptomi (vsaj 4 od naštetih):

1. potenje 2. plitvo, hitro dihanje 3. bolečina v prsih 4. razbijanje srca 5. drgetanje 6. mrzlica 7. navali vročine 8. slabost 9. krči v trebuhu 10. omotičnost 11. stiskanje v grlu 12. občutek grozeče smrti

Bolnik poro ča o tistih simptomih, zaradi katerih je najbolj zaskrbljen. Prva pomoč:

1. Umirjen razumevajoč pogovor. 2. Ob hitrem plitvem dihanju lahko nastopijo krči v okončinah- dihanje v

papirnato vrečko.

Ob pogostih napadih je priporočljiv obisk pri lečečem zdravniku in nato psihoterapevtu.

51

POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA Marija Jekovec, dr. med.

Je občutek strahu, ki ga izzovejo spomini na travmatičen dogodek, ki se je bolniku zgodil ali pa mu je bil priča. Taki dogodki so:

• Vojna • maltretiranje • naravne katastrofe • avtomobilske nesreče • nanadna nepričakovana smrt bližnjega • Prizadene tudi reševalce ob hudih nesrečah.

Znaki in simptomi:

• moreče sanje povezane s travmatičnim dogodkom • trud, da se izogneš mislim, občutkom in aktivnostim,ki so povezane s

travmo • zmanjšan interes za dejavnosti, ki so ti bile pomembne pred travmatičnim

dogodkom • občutek brezupa, nesmiselnosti • fizična in psihična preobčutljivost, ki je ni b ilo pred dogodkom • (vsaj dve našteti reakciji): • motnje spanja • jeza • razburjenje ob hrupu • motnje koncentracije • fiziološke reakcije ob situaciji, ki te spominjajo na travmo:

*povečan pritisk *povečan srčni utrip *povečana frekvenca dihanja *napetost mišic *slabost *driska

• pri majhnih otrocih se pojavi zapoznel razvoj ali nazadovanje v razvoju (ponovno lulajo v hlače, počasnejši motorični razvoj, zapoznel razvoj govora)

Normalno je, da se teževe pojavljajo prvi mesec po nesreči. Kadar se pojavljajo več kot tri mesece po nesreči, je potrebno poiskati strokovno pomoč. Terapija:

• psihoterapija • medikamentozna terapija

52

MEDICINSKA PRIPOROČILA ZA UPORABO HELIKOPTERJEV PRI REŠEVANJU V GORAH

Uradne smernice Mednarodne komisije za gorsko urgentno medicino ICAR

MEDCOM, namenjene oblastem, reševalnim organizacijam in operaterjem helikopterjev

Iztok Tomazin, Gorska reševalna služba Slovenije Tim Kovacs, Mountain Rescue Association USA

CILJI GORSKEGA REŠEVANJA S HELIKOPTERJEM

� Hiter pristop ekipe k pacientu � Zagotavljanje kvalitetne medicinske oskrbe na mestu nesreče � Hiter, obziren in varen prevoz pacienta v ustrezno zdravstveno ustanovo

RACIONALNA UPORABA HELIKOPTERJA

� Kadar ima za pacienta očitne prednosti pred zemeljskim reševanjem in prevozom � Vsi, ki sodelujejo v intervenciji, morajo poznati vse dosegljive možnosti pristopa k

pacientu, da lahko sprejemajo utemeljene odločitve � Neutemeljena uporaba helikopterjev poveča tveganje za pacienta in ekipo ter

poveča stroške, brez da bi prispevala k kvaliteti oskrbe

DEJSTVA � Pacienti v gorah so pogosto izpostavljeni velikim zamudam pri sporočanju o nesreči, pri zagotavljanju reševanja in NMP ter pri prevozu v zdravstveno ustanovo

� Ob težkih poškodbah in boleznih zamuda negativno vpliva na okrevanje ali celo na preživetje

PRINCIPI ORGANIZACIJE HELIKOPTERSKEGA REŠEVANJA IN NMP

� Služba mora delovati v obstoječem sistemu NMP, dobro povezana z ostalimi

službami � Ustrezna usposobljenost in opremljenost vseh sodelujočih � Čim krajši aktivacijski in odzivni čas � Racionalna uporaba helikopterjev

53

AKTIVACIJA HELIKOPTERJA � Temeljiti mora na ustreznih indikacijah in oceni varnosti � Izključiti je potrebno vse posrednike in druge dejavnike, ki podaljšujejo odzivni čas

VARNOSTNI KRITERIJI

� Redna, kvalitetna usposabljanja � Učinkovita radijska povezava med posadko in zemeljskimi ekipami � Navodila o intervenciji pred začetkom – načrti in naloge morajo biti jasni vsem

sodelujočim

KRITERIJI ZA HELIKOPTER

� Medicinska oprema – mednarodni standardi � Reševalna oprema, vitlo (ali vsaj možnost fiksne vrvi) � Zadostna nosilnost, dovolj velika notranjost in zmogljivost motorjev � Ostali HEMS kriteriji

KRITERIJI ZA EKIPO

� Posadka: po kriterijih HEMS in drugih zahtevah službe: obvladovanje letenja v

gorah, v težkih vremenskih pogojih, obvladovanje specifičnih postopkov… � Zdravniki in reševalci: ustrezna usposobljenost (priporočila ICAR MEDCOM) tako

po medicinski kot po tehnično reševalni in gorniški plati � Vsi: zdravstvena sposobnost, izkušenost, poznavanje terena, osebnostne

lastnosti….

INDIKACIJE ZA UPORABO HELIKOPTERJA V GRS

� Medicinske: glede na stanje pacienta-ugotavlja jih zdravnik, če ga ni, pa

reševalec: NACA 3 ali več, potreba po postopkih ALS… � Reševalno transportne: glede na okoliščine na mestu nesreče – ugotavlja jih

dispečer in/ali vodja intervencije, po posvetovanju z medicinskim osebjem: - zahteven/nevaren teren - časovni dejavnik - ko je velika verjetnost, da gre za hude poškodbe - iskanje, ko pričakujemo, da bo pogrešani prizadet (poškodovan, bolan, podhlajen…) - nesreče z velikim številom žrtev

54

REŠEVALNI HELIKOPTER BREZ MEDICINSKE OPREME Lahko je alternativa v naslednjih primerih: - Tehnično zelo zahtevno reševanje - Prevoz reševalcev specialistov - Prevoz reševalne opreme - Prevoz reševalnih psov in vodnikov - Evakuacija nepoškodovanih oseb

Ta priporočila so bila obravnavana in uradno sprejeta na rednih letnih srečanjih

Mednarodne komisije za gorsko urgentno medicino ICAR MEDCOM v Liechensteinu leta 2002 in v Sloveniji leta 2003.

Veljala naj bi za vse članice ICAR.

STANJE V SLOVENIJI Delujeta 2 službi helikopterskega reševanja in NMP: � Helikoptersko reševanje v okviru GRSS (HRGRSS) � Helikopterska enota nujne medicinske pomoči (HENMP)

Primerjava HENMP in HRGRSS - EKIPA

Primerjava HENMP in HRGRSS - HITROST ODZIVA

Primerjava HENMP in HRGRSS - PRISOTNOST CELOTNE EKIPE OB

HELIKOPTERJU – DEŽURSTVO

Primerjava HENMP in HRGRSS - AKTIVACIJA EKIPE Primerjava HENMP in HRGRSS - POSREDOVANJE V TEŽKO DOSTOPNIH

KRAJIH

Primerjava HENMP in HRGRSS - TEMELJNE PREDNOSTI HENMP � Hitrejši odziv � Številčnejša in bolje usposobljena medicinska ekipa � Boljša medicinska opremljenost � Boljša integracija v sistem NMP � Ekipo lahko direktno aktivira zdravnik NMP na terenu

55

Primerjava HENMP in HRGRSS - KDAJ AKTIVIRATI HRGRSS? � Ko pristanek helikopterja v bližini pacienta ni mogoč � Ko pacienta ni možno hitro in varno transportirati do mesta, ki je primerno za

pristanek helikopterja � Ko ekipa NMP ne more priti do pacienta

Primerjava HENMP in HRGRSS - KDAJ AKTIVIRATI HENMP?

V gorah le, če gre za zelo hudo stanje pacienta in je možen pristanek helikopterja.

Ekipa zaenkrat praviloma ni usposobljena za delo z vitlom

Primerjava HENMP in HRGRSS

1. PRIMER – OPTIMALNO UKREPANJE � AKS ali CVI na Kredarici ali v območju katere koli druge planinske koče, pri kateri

je možen varen pristanek helikopterja.

Primerjava HENMP in HRGRSS 2. PRIMER – OPTIMALNO UKREPANJE

� Prometna nesreča z večimi hudimi poškodovanci npr. na severnem Primorskem,

Kočevskem… � Smiselno je aktivirati obe službi hkati

Primerjava HENMP in HRGRSS 3. PRIMER – OPTIMALNO UKREPANJE

� Poškodba glave ali hrbtenice na smučišču

DEJSTVA O HELIKOPTERJU 1. � Helikopter ni noben bav- bav � Za medicinsko osebje je helikopter predvsem leteči rešilec � Seveda pa delo s helikopterjem zahteva: - posebno usposabljanje in znanje - zbranost - hitre reakcije in še kaj

56

DEJSTVA O HELIKOPTERJU 2. � V utemeljenih primerih, ko gre za medicinske indikacije, je plačnik prevozov

ZZZS.* � Nalog za prevoz pacienta s helikopterjem, ki izvajalcu zagotavlja plačilo, lahko

napiše samo zdravnik, ki je sodeloval v intervenciji, ali zdravnik, ki je pacienta sprejel v bolnišnici.*

� Ura letenja helikopterja: 1000 EUR+

57

OPEKLINE Jurij Gorjanc, dr. med. UVOD Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva. Opeklinske rane povzroča toplotna energija v obliki suhe vročine (plamen, razbeljena kovina, vroč zrak, sonce) ali trenje. Oparine nastanejo ob dotiku kože z vročimi tekočinami (paro, vrelo vodo, oljem...). Oparine z vročimi tekočinami, ki vsebujejo maščobe, so zaradi daljšega stika s kožo hujše kot z vrelo vodo. Električne opekline nastanejo ob prehodu električnega toka skozi posamezna tkiva in organe. Poleg opeklinske rane (zaradi neposrednega stika z električnim tokom in obločnega plamena) so značilne še poškodbe globlje ležečih ali oddaljenih tkiv (mišic, žil in živcev). Kemične opekline povzročajo jedkovine: kisline in lugi. Spremembe na koži so zelo podobne običajnim opeklinam, čeprav je mehanizem dogajanja drugačen od termičnih opeklinskih ran. Danes govorimo o opeklinski rani in opeklinski poškodbi oziroma o opečenem poškodovancu. OCENA NEVARNOSTI OPEKLIN IN OPARIN Na prvo pomoč in posledice opeklinske rane vplivajo:

• površina opekline, • globina opekline, • starost opečenca (dojenčki, otroci, starci), • splošno zdravje opečenca (spremljajoče bolezni in poškodbe), • opečeni predel telesa (obraz, vrat, dihala, udi).

OCENA POVRŠINE OPEKLINE 1. Pravilo 'dlani' pravi: Površina opečene dlani opečenca je približno

enaka 1 % telesne površine. 2. Pravilo 'števila 9':

• površina glave in vratu - 9% CPT, • površina zg. uda - 9% CPT, • površina trupa spredaj - 2 x 9% CPT, • površina trupa zadaj - 2 x 9% CPT, • površina spodnjega uda 2 x 9% CPT, • površina spolovila in presredka 1% CPT.

58

CPT = celotna površina telesa OCENA GLOBINE OPEKLINE Kožo sestavlja več plasti, ki se pri različnih opeklinah lahko različno poškodujejo. Za oceno nevarnosti opeklin, prvo pomoč in oskrbo je ključnega pomena tudi ocena njihove globine. Globino opekline določamo po videzu (barvi) in občutljivosti opečene kože, prisotnosti mehurjev, krvnem povratku. Globina poškodbe kože je odvisna od temperature in trajanja stika s povzročiteljem. Opekline po globini na grobo delimo na: 1. Povrhnje opekline Prizadenejo ali uničijo samo povrhnje plasti kože. Nova koža lahko ponovno zraste iz ohranjenih celic lasnih mešičkov in žlez v koži. Take opekline se lahko ob ustreznem zdravljenju zacelijo same. 2. Globoke opekline Prizadanejo ali uničijo celotno debelino kože, včasih še podkožje, redkeje mišice in kosti. Globoke opekline se ne zacelijo same. Zdravimo jih z operacijo - presaditvijo kože. POMNI

• Čim večja je površina, tem večje in nevarnejše so splošne spremembe v telesu, ki jih sproži opeklina. Najpomembnejša izmed takih sprememb je opeklinski šok. Do njega pride pri dojenčkih, že kadar je opečenih 10 % telesne površine, pri odraslih pa več kot 15 %. Kadar so opekline večje od 1/3 (33 %) telesne površine, so življenjsko nevarne, zlasti brez ustrezne pomoči.

• Posebna pozornost velja tudi opeklinam dihalnih poti, ki nastanejo

zaradi vdihavanja vročega zraka, polnega dima. Zaradi otekle sluznice ust, nosu in žrela lahko v nekaj urah bolnik umre zaradi zadušitve, zato je treba take opekline hitro prepoznati in ustrezno ukrepati.

PRVA POMOČ pri majhnih opeklinah s katerimi se najpogosteje srečamo: opeklinsko rano hladimo pod curkom hladne vode (dokler bolečina ne mine ne več kot pol ure), rano sterilno povijemo. Bolnika naj pregleda zdravnik.

59

PRVA POMOČ 1. Proučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti). 2. Pogasimo ogenj (zadušimo plamen z odejo, plaščem, vodo ...). 3. Prenesi opečenca na varno + hlajenje opekline.

Opeklinske rane takoj po poškodbi nikoli ne mažemo z mazili. Hlajenje opekline skrajša prevajanje toplote skozi kožo v globlje plasti tkiva in tako preprečuje poglabljanje opekline. Zmanjša tudi bolečino. Hlajenje je smotrno le, če je od opekline minilo le nekaj minut. Hladimo pod curkom hladne tekoče vode (če to ni mogoče, pa z brisačami, namočenimi v hladno čisto vodo).

NIKOLI NE HLADIMO Z LEDOM ! Hladimo, dokler bolečina ne mine, vendar ne dlje kot pol ure. Neustrezno hlajenje pri večjih opeklinah lahko privede do podhladitve poškodovanca.

4. Dokončajmo začetni pregled opečenca Govorimo z njim. Izključiti je treba opeklino dihalnih poti. Prva pomoč pri opeklinah dihalnih poti je hladen obkladek na vrat ter takojšen prevoz v bolnišnico v polsedečem položaju. Preverimo dihanje in pulz. Zagotovimo prehodnost dihalnih poti (bruhanje, krvavitve ...). Pregledamo vse telo (ugotovimo pridružene poškodbe, rane, zlome).

5. Oskrbimo spremljajoče poškodbe po pravilih prve pomoči. 6. Oskrbimo opeklinsko rano.

Pokrijemo jo s čistim, suhim sterilnim povojem ali alu-folijo ter opečenca ogrnemo z odejo, da ga ne bo zeblo. Poškodovanca s hudimi opeklinami ne slačimo (izjema so opekline s kislinami in lugi). Opeklinskih mehurjev ne prediramo. Opečenega obraza ne obvezujemo. Opečene obvezane ude imobiliziramo z ustrezno opornico.

7. Poskrbimo za pravilen prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo.Če je prevoz do bolnišnice kratek, naj bolnik ne pije. Če pričakujemo daljši prevoz ali čakanje mu damo: 1 liter hladnega sladkega čaja z 1 čajno žličko soli (večkrat po malem). ELEKTRIČNE OPEKLINE Prva pomoč pri opeklinski rani, ki jo povzroči električna energija, je enaka kot pri opeklinah s suho vročino.

60

Električnih opeklin ne hladimo z vodo. Vse, tudi najmanjše električne opekline morajo takoj po dani PP v najbližjo bolnišnico. KEMIČNE OPEKLINE Kisline na koži povzročijo trdo, suho in nagubano kožo. Pod krasto so navadno globoke rane. Lugi kožo zmehčajo in počasi pronicajo v globino. Koža postane sluzasto mehka in nabrekla. Pri kemičnih opeklinah je potrebno jedkovine čimprej odstraniti s kože, tako da poškodovani del telesa čimprej speremo z obilnimi količinami vode. Nato kisline na koži načeloma spiramo z lužnatimi raztopinami (raztopina sode ali milnica). Luge spiramo s kislinami (razredčen limonin sok ali kis). Opeklinsko rano nato posušimo in jo pokrijemo s čisto in suho obvezo. Poškodovani ud imobiliziramo. Zaradi možnosti poglobitve opeklinske rane mora kemične opekline čimprej videti zdravnik, da odredi potrebno zdravljenje. Reševalec naj uporablja zaščitne rokavice!

61

POŠKODBE ZARADI MRAZA - SPLOŠNA PODHLADITEV, OZEBLINE IN OMRZLINE Jurij Gorjanc, dr. med. SPLOŠNA PODHLADITEV

1. blaga 2. zmerna 3. huda 4. navidezna smrt/smrt

BLAGA (38 – 34 oC) • vznemirjenost, drgetanje • pulz in dihanje sta pospešena prva pomoč

� Zaščita pred mrazom � Suha oblačila � Spodbujanje gibanja � Topli, sladki napitki

ZMERNA (33-30 oC) • zaspanost, kontakt je še možen • drgetanje poneha • pulz in dihanje sta upočasnjena in neredna • zaznavanje bolečine se zmanjšuje prva pomoč

� Zaščita pred mrazom � Aktivno ogrevanje � Obzirno dviganje in transport � Nadzor življenjskih funkcij

HUDA (29-27oC) • nezavest • šibek pulz, redki plitki vdihi • brez reakcije na bolečino • zenici sta široki, a reaktivni prva pomoč

� Zaščita pred mrazom � Aktivno ogrevanje � Obzirno dviganje in transport � Nadzor življenjskih funkcij

62

� Priprava na morebitno oživljanje NAVIDEZNA SMRT / SMRT (< 27 oC) • globoka nezavest (koma) • pulz in dihanje nista ugotovljiva • široki, nereaktivni zenici prva pomoč

� Oživljanje (ABC) *enaka frekvenca kot sicer *več časa za ugotavljanje življenjskih funkcij OZEBLINE

• kronične spremembe • nastanejo pri T > 0 oC • koža je svetleča, razpokana

razen zaščite pred mrazom prve pomoči ne potrebujejo OMRZLINE

• AKUTNE spremembe • nastanejo pri T < 0 oC • najbolj prizadenejo dele, ki so od jedra telesa oddaljeni najdlje

KAKO PRIDE DO OMRZLIN ?

VZROKI ? � zunanji � dejavniki s strani poškodovanca

DELITEV OMRZLIN POVRHNJE I (congelatio erithematosa): • začetni odrevenelosti slede bolečine • bleda koža, ki mestoma pomodri

63

• ob ogrevanju se pojavi rdečica • ne puščajo trajnih posledic POVRHNJE II (congelatio bullosa): • simptomi enaki kot pri prejšnji skupini • modrikasta in mestoma bela koža. Na teh mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Posledice so: manjša občutljivost za dotik in mraz, motnje znojenja. Začetni odrevenelosti slede bolečine • ne puščajo trajnih posledic GLOBOKE I (congelatio gangraenosa): • začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. • modrikasta koža postane po 12 urah sivo modra, pojavijo se mehurji s krvavo tekočino • posledice: izguba tkiva. GLOBOKE II (congelatio totalis): • brez bolečin in občutka • siva in temno modra barva kože pojavijo se znaki razpadanja • posledice: vsi prizadeti sloji tkiv (koža, vezi, kosti) odmrejo RAZDELITEV OMRZLIN POVRHNJA OMRZLINA

KOŽA GLOBOKA OMRZLINA

Normalna ali povečana občutljivost za bolečino

OBČUTLJIVOST Neobčutljivost za bolečino in temperaturo

Brez mehurjev ali mehurji z bistro tekočino

MEHURJI Mehurji, napolnjeni s krvavo tekočino

Sprva bleda, po ogretju normalna ali modrikasto rdeča

BARVA Sprva bleda, po ogretju siva in temno modra

Normalen ali trd

OTIP Trd ali usnjat

64

PRVA POMOČ 1. Na terenu: • PREVERIMO, ALI POŠKODOVANCU NE GROZI SPLOŠNA

PODHLADITEV • Sprostimo tesno obleko, odstranimo mokro obleko, zaščitimo pred

mrazom • Spodbujanje gibanja, poškodovanec naj pije topel sladkan čaj 1. V zavetju: • Aspirin 500 mg. Poprej preverimo, kako je z alergijo. Če nismo gotovi,

ne damo ničesar. • hitro ogrevanje (ogrevamo v vodi temperature 38-42 oC. Orientiramo

se po občutku - temperatura v pazduhi je približno 36 oC. Vodi dodamo antiseptik. Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure, pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani)

2. Hitro ogrevanje POMNI ! � Za ogrevanje se ne odločimo, če je od nastanka omrzlin minilo več

kot 24 ur. � Za ogrevanje se ne odločimo, če med transportom obstaja

nevarnost ponovne izpostavljenosti mrazu (gorski svet). 3. Oskrba omrzlinskih ran (omrzline previdno osušimo in prekrijemo z več plastmi gaze in rahlo povijemo). Mehurjev ne prediramo, ker je nevarnost okužbe velika 4. Imobilizacija 5. Transport NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE:

• Pri poškodovancu z omrzlinami najprej pomisli na možnost podhladitve. Če je pri zavesti, naj uživa topel čaj

• Omrzline so rane, zato jih oskrbujemo sterilno. Mehurjev ne prediramo, saj je nevarnost okužbe velika

• Omrzlin ne smemo drgniti s snegom • Omrzlin ne smemo ogrevati s suho toploto ali nad ognjem • Po ogrevanju ne smemo dopustiti ponovnega zmrznjenja

PREPREČEVANJE OMRZLIN:

• Zaščita pred mrazom, pitje dovolj tekočin • Odstranitev ovir za krvni obtok • Opustitev kajenja

65

POŠKODBE ZARADI UDARA STRELE prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med. UVOD

• 1000 smrti letno, 70% preživetje • Večina smrti zaradi takojšnjega srčno pljučnega zastoja • Pomembna nevarnost za gornike in popotnike v zmernem in tropskem

podnebju • V divjini je težko najti zavetje pred strelo • Preventiva je najpomembnejša

PREVENTIVA

• Prilagajanje ture vremenski napovedi • Večina neviht poleti popoldne, zvečer in ponoči • Začetek in konec nevihte sta najnevarnejša • Pravilo “30-30” • Med nevihto je najvarneje v koči, proč od odprtih oken in vrat • Šotori ne ščitijo, palice so lahko strelovodi • Velike votline in doline so zavetje, v malih votlinah, luknjah in pod previsi je

lahko nevarneje kot na odprtem

• Umik z grebenov in vrhov • Izogibanje samotnim drevesom, smučarskim napravam, drogovom ipd. • Varnostni trikotnik ob steni (višina stene, oddaljenost vsaj 1m…) • V gozdu je varneje kot na prostem • Na prostem: sedimo sklonjeni s koleni in stopali skupaj, čim manjši stik s tlemi

• Kovina ne privlači elektrike, jo pa prevaja • Kovinski predmeti nad višino ramen (palice, cepin, antena…) so nevarni • Telefone, radijske postaje shranimo v centru nahrbtnika • Kovinske predmete odstranimo (opekline!) • Tok lahko potuje po mokrih vrveh! • Vedno smo navezani, s čelado.

• Čim prej proč od jeklenic, lestev… • Ob znakih napetosti se takoj usedemo, noge skupaj • Člani skupine naj ne bodo tesno skupaj • Organizatorji prireditev morajo upoštevati pravilo “30 – 30”

66

MEHANIZMI POŠKODB • Direkten udar strele: običajno smrten • Stranski udar: širjenje toka z dreves, objektov ali drugih oseb • Kontaktne poškodbe: žrtev se dotakne predmetov, ki so zaradi udara strele

pod napetostjo npr. jeklenice • Zemeljski tokovi • Mehanske poškodbe zaradi udarnega vala ali silovitega krčenja mišic

POŠKODBE

• Povzročajo jih visoka napetost, vročina in eksplozivna sila • Vzrok smrti je običajno zastoj delovanja srca ali pljuč (paraliza dihalnega

centra) • Tope poškodbe, opekline, zlomi, nevrološke in krvne motnje, raztrganine

bobniča…

• Nevrološke okvare so običajno začasne: zmedenost, amnezija, nezavest, slepota, krči, paralize…

• Opekline: zaradi kratkega trajanja udara so večinoma 1. in 2. stopnje, lahko pa tudi globlje

TVEGANJE MED REŠEVANJEM

• Med hudo nevihto je evakuacijo ponesrečenca potrebno odložiti • Če je nujen umik na varnejše mesto, mora biti izveden čim hitreje • Reševalci letalci so med nevihto ogroženi. Strela lahko udari v helikopter in

povzroči katastrofo. Nevarno je tudi gibanje v bližini helikopterja OSKRBA PONESREČENCA 1.

• Takojšnja ocena vitalnih funkcij • Temeljni in dodatni postopki oživljanja pp • Čim prejšnja uporaba defibrilatorja pp • Oživljanje naj bo pp podaljšano, prognoza je boljša kot v večini drugih

primerov • Stalno spremljanje EKG, spO2 • Imobilizacija hrbtenice!

• Pomembna je nevrološka ocena • Razširjeni, ne reaktivni zenici nista nujno slab prognostični znak • Vedno obstaja možnost hudih poškodb • Resni zapleti so možni še veliko ur po udaru strele • Vsi pacienti po udaru strele morajo na opazovanje v bolnišnico, tudi če se

dobro počutijo! POSEBNOST TRIAŽE

• Osnovno pravilo triaže običajnih poškodovancev: tisti z vitalnimi znaki imajo prednost pri terapiji pred tistimi, ki so v srčno-pljučnem zastoju

• Osnovno pravilo triaže poškodovancev po udaru strele je obratno: “prednost imajo navidezno mrtvi!”

• Pogosto za oživljanje zadostuje že kratkotrajno umetno dihanje

67

MITI, NERESNICE O UDARU STRELE

• Nevarno se je dotikati žrtev strele • Strela nikoli ne udari dvakrat na isto mesto • Strela najpogosteje udari v najvišje objekte

68

POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA Promož Štular, dr. med. POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA DEFINICIJA - temperatura v ustih > 37,7°C - zelo visoka temperatura - >41,5° C - vročina- resetiran termostat - vročinske bolezni- telo ne izgublja toplote dovolj uspešno mišični krči, toplotna izčrpanost, vročinska kap URAVNAVANJE TELESNE TEMPERATURE - hipotalamus – termostat skrbi za ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote - povečana tvorba in zadrževanje toplote : povečan metabolizem zmanjšan pretok krvi skozi kožo zavestni ukrepi - zmanjšana tvorba in izguba toplote : zmanjšan metabolizem povečan pretok krvi skozi kožo potenje zavestni ukrepi VROČINA - termostat dvigne točko regulacije - infekcije so najpogostejši razlog - zdravljenje vročine večinoma ni potrebno - nevarnost pri dolčenih skupinah : srčni in pljučni bolnik starostniki troci z epilepsijo ali vročinskimi krči v preteklosti MIŠIČNI KRČI - vzrok: intenzivna mišična aktivnost, zlasti v vročem in vlažnem vremenu, s

posledično izgubo tekočine in mineralov - stanje ni nevarno - PP : počitek in hidracija TOPLOTNA IZČRPANOST - vzrok : prekomerna iguba tekočine in mineralov v hudi vročini - znaki : nastopijo postopno TT je normalna ali zmerno zvišana potenje, oslabelost, omotica, lahko znaki šoka - stanje praviloma ni nevarno - PP: počitek in hidracija VROČINSKA KAP - vzrok: odpoved termoregulacije ob naporu v vročem (maraton, rave party) - znaki: dokaj nenaden nastop

69

TT >41°C motnje zavesti, koma lahko odpoved vitalnih funkcij - PP: skrb za vitalne funkcije, intenzivno hlajenje POVZETEK - vročina ob infektih praviloma ni nevarna - mišični krči in toplotna izčrpanost sta blagi motnji - vrčinska kap je stanje, ki lahko vodi v trajne okvare CŽS in smrt

BRUHANJE DEFINICIJA - navzea- slabost - bruhanje-zapleten dogodek s posledično ispraznitvijo vsebine zgornjih prebavil

skozi usta VZROKI - spodbuda za bruhanje na različnih anatomskih mestih: možganska skorja notranje uho prebavna cev, drugi trebušni organi kemoreceptorji v podaljšani hrbtenjači - bruhanje srečamo pri številnih stanji, nevarnih ali nenevarnih NEVARNOSTI - bolnika ogroža bolezen/poškodba, ki povzroča bruhanje - bolnika ogroža bruhanje: izguba tekočine in mineralov aspiracija poškodbe zaradi bruhanja PRVA POMOČ - odvisna od osnovne motnje - preprečevanje aspiracije POVZETEK - vzroki za bruhanje so številni in zelo različni - zlasti nevarno je bruhanje pri bolnikih/poškodovancih z moteno zavestjo

DRISKA DEFINICIJA - blato je bolj ali manj tekoče - povečana je količina - povečana je frekvenca VZROKI - črevesne okužbe

70

- nekatere zastrupitve - potovalna driska NEVARNOSTI - najpogostejši vzrok smrti pri otrocih ( 5-8 mil. letno) - izguba tekočine in mineralov PRVA POMOČ, ZDRAVLJENJE - nadomeščanje tekočin in mineralov - oralna rehidracijska sol (Nelit ): 2-4 dl po vsakem tekočem odvajanju - približek – 5ml soli in 40ml sladkorja v litru vode - živalsko oglje ne pomaga - v nekaterih primerih antibiotiki, sredstva za zaviranje driske POVZETEK - večinoma blago potekajoče - večja nevarnost pri otrocih, starostnikih - temeljno je nadomeščanje tekočin in mineralov

DEHIDRACIJA DEFINICJA - pomanjkanje vode v telesu - spremembe v sestavi mineralov - blaga: do 5% izguba TT - zmerna: 5-10% izguba TT - huda: nad 10% izguba TT VZROKI - porušeno ravnotežje med vnosom in izgubami - zmanjšan vnos - povečane izgube : koža dihala prebavila ledvici ZNAKI - blaga: žeja, suha usta, koncentriran urin - zmerna: utrujenost, pospešen srčni utrip, mišični krči - huda: motnje zavesti, znaki šoka PRVA POMOČ - uživanje izotoničnih napitkov POVZETEK - pomembna je preventiva - posebej ogroženi otroci in starostniki

71

PRENOS IN PREVOZ PRI REŠEVANJU V GORAH Sandi Poteko, dr.med

Prenos in prevoz (transport) poškodovanca v reševalni akciji predstavljata tveganje za poslabšanje zdravja poškodovanca in reševalce. Odločitev o vrsti transporta

• Vrsta poškodbe • Splošno stanje, število reševalcev • Razpoložljiva transportna sredstva • Razdalja transporta • Vremenski pogoji

Reševanje v gorah • Helikoptersko • Klasično • Kombinirano

Splošna pravila transporta • Poškodovanega ne premikamo, če to ni nujno • Najbolj izkušeni vodi transport • Poškodovanega seznanimo z našimi nameni • Pazimo na lastno varnost • Dvig, prenos, transport morajo biti opravljeni na pravilen način

Tehnična sredstva, ki jih uporabljamo za transport v GRSS • Vakuumska blazina z vrečo • Gorska nosila MARINER • Nosila UT 2000 • Zajemalna nosila • Reševalne sani AKIA • Reševalni sedež GRAMINGER • Steznik KED

Prenos z nevarnega območja brez tehničnih sredstev. • En reševalec ( podpora, vlečenje, štuporamo) • Dva reševalca ( sedež z 2,3,4 rokami)

VAKUUMSKA BLAZINA Uporablja se za transport

• pri sumu na poškodbo hrbtenice • pri poškodbi medenice spodnjih okončin • prenos poškodovancev

Najpogosteje se uporablja za dvig v helikopter s helikoptersko vrečo. Nameščanje poškodovanca v vakuumsko blazino.

• Prelaganje • Modeliranje blazine • Fiksacija

Z vakuumsko blazino vedno uporabljamo

72

• Čelado z vezirjem • Rjuho

Prednosti vakuumske blazine: • Imbilizacija celotne osi telesa • Omogoča različne položaje • Zmanjša tresljaje • Enostavna uporaba • Izolacija proti mrazu • Omogoča rtg slikanje

Slabosti vakuumske blazine: • Občutljiva na poškodbe • Slab nadzor poškodovanca • Imobilizacija glave • Uporabna na ravni podlagi • Velik volumen za transport • Visoka cena

ZAJEMALNA NOSILA Uporabljajo se za prenos poškodovanca

• Pri sumu na poškodbo hrbtenice • Pri poškodbi medenice, spodnjih okončin • Prenos poškodovancev iz težkih področij

Nameščanje poškodovanca na zajemalna nosila na ravni podlagi. • Zajemanje • Fiksacija

Sočasna uporaba vakuumske blazine in zajemalnih nosil' Prednosti zajemalnih nosil

• Prilagajanje velikosti • Nadzor nad poškodovancem • Imobilizacija glave

Slabosti zajemalnih nosil • Ne smemo jih navezati na vrvi za spuščanje ali dviganje • Preležanine • Uporaba na ravni podlagi

NOSILA UT 2000 Uporabljajo se za transport poškodovancev z različnimi poškodbami Transport

• Vodoravni položaj • Vzdolžni položaj

Nameščanje poškodovanca za transport z UT 2000 • Podložna blazina • Reševalna vreča • Vakuumska blazina • Čelada • Vratna opornica • Fiksacija

Prednost nosil UT 2000

73

• Lahka • Sestavljiva • Transport na snegu • Transport s kolesom

GORSKA NOSILA MARINER Univerzalna nosila za vse vrste transportov v gorah. Uporabna v klasični reševalni akciji. Slabosti nosil Mariner

• Lega poškodovanca na nosilih • Velika teža nosil

Nameščanje poškodovanca na Mariner • Podložna blazina • Reševalna vreča • Čelada • Vratna opornica • Fiksacija

REŠEVALNE SANI AKIA Uporabljajo se za transport poškodovancev na snegu, Nameščanje poškodovanca v sani AKIA

• Podložna blazina • Reševalna vreča ( odeja ) • Čelada • Fiksacija

REŠEVALNI SEDEŽ GRAMINGER Uporablja se za reševanje v steni in zahtevnem brezpotju. Uporaba omejena samo za reševanje nepoškodovanih ali lažje poškodovanih. Reševanje je naporno, izbira drugih nosil. STEZNIK KED Uporablja se za dvig ali kratek prenos pri sumu na poškodbo hrbtenice. Sočasna uporaa vratne opornice Ni uporaben za dvigovanje, spuščanje. Prenese se naravna nosila. Imobilizacija pri zlomu medenice in stegnenice. NA KAJ MORAMO VEDNO PAZITI PRI TRANSPORTU?

• Izbira pravilnega transportnega sredstva • Uporaba čelade • Uporaba vratne upornice • Fiziološke potrebe, pravilna oskrba, imobilizacija • Lega rok poškodovanca • Nadzor poškodovanca med transportom • Nadzor fiksacije na nosiluih • Varnost reševalcev • Obveščanje ( reševalni avto )

74

RAVNANJE OB IZBITJU ZOBA Tomaž Rotar, dr. stom.

O izbitju zoba govorimo, ko se zaradi delovanja sile cel zob izruje iz svojega ležišča. Pri izbitih mlečnih zobeh velja pravilo, da jih ne vsajamo nazaj, saj bi lahko s tem dodatno poškodovali zametek stalnega zoba, ki leži v predelu, kjer je bila korenina mlečnega predhodnika. Usta speremo s tekočo vodo in krvavitev zaustavimo s pritiskom gaze ali druge primerne tkanine na krvaveče mesto, otroka potem odpeljemo k zobozdravniku. Pri izbitju stalnega zoba moramo upoštevati osnovno načelo, da je treba zob vsaditi nazaj na pravo mesto, kolikor hitro je mogoče. Izbiti zob vedno primemo za krono, ne za korenino, da ne povzročimo dodatne škode tkivu na površini korenine, saj je to tkivo pomembno za ustrezno priraslost zoba v ležišče. Če je zob umazan, ga na hitro speremo pod tekočo vodo; še bolje bi ga bilo sprati s sterilno fiziološko raztopino, če bi jo imeli pri roki. Nato zob vstavimo na njegovo m esto. Če iz kakršnegakoli razloga to ni mogoče, spravimo zob v kozarec mleka, da s tem omogočimo tkivu na površini korenine možnosti za preživetje. Isti namen ima tudi priporočilo, naj poškodovanec drži izbiti zob v ustih, med zobmi in licem ali pod jezikom, da ga obliva slina. Seveda to ni priporočljivo, kadar predvidevamo, da bi otrok lahko zob pogoltnil. Vsekakor je treba takoj poiskati zobozdravniško ali zdravniško pomoč. Možnosti za ohranitev izbitega zoba so ob hitrem in pravilnem ukrepanju dokaj dobre.

Pri drugih poškodbah obzobnih tkiv, kot so pretresi, omajanja in premiki zob, na samem kraju nezgode takoj po poškodbi večinoma ni kaj ukrepati; premaknjene stalne zobe sicer lahko poskusimo postaviti v pravilen položaj, ker pa so v spremenjenem položaju pogosto vkleščeni, to navadno ni mogoče brez ustreznih zobozdravniških inštrumentov. Odločitev o premikanju premaknjenih mlečnih zob je zaradi nevarnosti poškodbe zametkov stalnih zob treba prepustiti zobozdravniku. Vsakega poškodovanca s poškodbo obzobnih tkiv mora pregledati zobozdravnik. Čeprav nekatere izmed teh poškodb niso videti nevarne, so njihove posledice namreč pogosto odločilne za nadaljnjo usodo prizadetih zob.

75

TOPE POŠKODBE TRUPA IN UDOV Damjan Vidovič, dr. med.; Boštjan Polenčič

POŠKODBE TRUPA – anatomija in fiziologija Trup sestoji iz prsnega koša, trebuha, medenice in hrbtenice. Okostje prsnega koša sestavlja 12 reber na vsaki strani, v stiku z njimi je prsnica na sprednji strani, zadaj leži hrbtenica oz.njenih 12 prsnih vretenc. Lopatica na hrbtni strani je v povezavi oz. sklepu z zgornjini okončinami - ramenski sklep. Samo steno prsnega koša sestavljajo še prsne mišice, ki omogočajo dihalne gibe. V prsni votlini se nahajajo življenjsko pomembni organi: srce ter aorta z njenim lokom kot največja žila v organizmu; votla vena, preko katere doteka kri v srce – skupaj tvorijo srčnožilni sistem. V prsnem košu se nahajajo tudi sestavni deli dihalne poti: sapnik, sapnice, levo in desno pljučno krilo. Vsi organi med obema kriloma sestavljajo mediastinum oz. medpljučje. Požiralnik predstavlja povezavo prebavne poti med usti oz.žrelom in želodcem, ki se nahaja v trebušni votlini. Med prsno in trebušno votlino se nahaja trebušna votlina, ki ju kot mišično-vezivna opna ločuje. Trebušna stena je sestavljena iz mišic, ki se pričenjajo oz. končujejo na kosten trupa. Na hrbtu se nahaja ledveni del hrbtenice. V trebušni votlini se nahaja prebavna cev od želodca, dvanajstnika, ozkega in širokega črevesja do zadnjika. Pod desnim rebrnim lokom se nahajajo jetra, pod levim pa vranica kot parenhimska organa v trebušni votlini. V trebušni votlini oz. retroperitonealno se nahajajo tudi organi urinarnega trakta: ledvici, sečevoda, sečni mehur ter sečnica, ki se konča na zunanjem spolovilu. V spodnjem delu trebuha se pri ženskah nahajajo še rodila. Velike žile se nadaljuje iz prsnega koša ter se navzdol razcepijo na obe spodnji okončini. Medenica je kostni obroč, sestavljen iz treh kosti (črevnica, sednica, sramnica), ki so med seboj spojene z vezivom. Sicer je v medenici tudi končni del prebavne poti – zadnjik, končni del urinarne poti – sečnica ter rodila in spolovila. Funkcija dihalnih organov je v izmenjavi plinov – kisika in ogljikovega dioksida med zrakom in krvjo v pljučih. S tem so omogočeni življenjski procesi v celicah našega organizma. Funkcija prebavne poti je razgradnja hranil, njihova absorbcijja ter izločanje. Funkcija urinarnega sistema oz.ledvic je tvorba urina ter njegovo izločanje.

POŠKODBE TRUPA – delitev , mehanizmi poškodbe Poškodbe trupa delimo glede na način nastanka na ostre (penetrantne) in tope. Penetrantne poškodbe nastanejo z ostrim predmeti in orožjem; prekinejo kontinuiteto stene prsne ali trebušne votline ter segajo različno globoko, najpogosteje so vbodnine in strelne poškodbe. Tope poškodbe nastanejo zaradi padcev in udarcev v

76

predel trupa, izrazitega pojemka hitrosti (deceleracijske poškodbe), zaradi delovanja rotacijskih in strižnih sil na površino trupa in zaradi zasutja. Ob tem lahko nastanejo poškodbe tkiv prsne in trebušne stene ter organov v obeh votlinah z ali brez prizadetosti žilja. Pogoste so v prometnih nesrečah, industriji, športu, pri padcih z višine. PRIDRUŽENE POŠKODBE IN STANJA OB POŠKODBAH TREBUHA Pogosto so poškodbam trupa v sklopu multi oz. politravme pridružene še poškodbe ostalih predelov telesa oz. organskih sistemov. Pridružene poškodbe centralnega živčnega sistema, intoksikacija z alkoholom in drogami, ter ostale poškodbe s prisotnostjo večje krvavitve nam lahko prikrivajo poškodbe organov v prsni in trebušni votlini .

1. KRVAVITEV Vzroki za obilno krvavitev in hemoragični šok poškodovanca so lahko poleg krvavitve v trebušno votlino zaradi poškodbe parenhimskih organov še:

• Poškodbe prsnega koša in prsnih organov • Retroperitonealna krvavitev zaradi poškodb žil • Zlomi medeničnega obroča • Druge poškodbe z pomembno krvavitvijo (npr. zlom stegnenice)

2. POŠKODBE GLAVE, INTOKSIKACIJA (= zastrupitev)

Pri poškodbah centralnega živčnega sistema ter intoksikaciji z alkoholom in drogami je ob neustreznem mentalnem statusu poškodovanca otežena oz. onemogočena komunikacija, klinični znaki in simptomi poškodb so zabrisani oz. manj izraziti (motnje zavesti, spinalni šok).

3. POŠKODBE MEDENICE Pri poškodbah oz. zlomih kosti medeničnega obroča so lahko poškodovani medenični organi (genitourinarni sistem, zadnji del prebavne cevi), prisotna je lahko obilna krvavitev, ki je vzrok klinične slike šoka. Poleg vidnih poškodb je prisotna palpatorna bolečnost, nestabilnost medeničnega obroča, ob poškodbi organov je prisotna krvavitev iz sečnice, nožnice ter anusa.

4. POŠKODBE HRBTENICE Pri poškodbah prsnega in ledvenega dela hrbtenice lahko pride do poškodbe prsnih in trebušnih organov. Penetrantne poškodbe, udarci in padci na hrbet, zlomi spodnjih prsnih vretenc, ledvenih vretenc, njihovih prečnih odrastkov skupaj z zlomi spodnjih reber na zadnji strani lahko povzročijo poškodbo trebušnih organov. Na mestu poškodbe je prisotna bolečnost, oteklina, podplutba, deformacija, glede na prizadetost hrbtenjače so lahko prisotni nevrološki izpadi.

POŠKODBE PRSNEGA KOŠA - NEVARNOSTI 1.ONEMOGOČENO ZADOSTNO DIHANJE 2.MOTENO DELOVANJE SRČNOŽILNEGA SISTEMA 3. bolečina- izrazitejša ob globjem dihanju, premikanju, kašljanju

77

POŠKODBE PRSNEGA KOŠA – 5 najpomembnejših 1. prelomi kosti 2. pnevmotoraks 3. hematotoraks 4. tamponada srca 5. mediastinalni emfizem

1. PRELOMI KOSTI

Prelome kosti ločimo na enostavne in zapletene. Enostavni prelomi so tisti, pri katerih je prisoten zlom prsnice ali do treh reber. Znaki so lokalna podplutba, bolečina, oteženo dihanje, tipne krepitacije (= škripanje). Pri serijskih zlomih, pri zlomih v več linijah lahko pride do nestabilnosti prsnega koša – pri vdihu se del prsne stene vboči, namesto da bi se razširil in pri izdihu obratno. Pojavi se slika oteženega oz.nezadostnega dihanja.

2. PNEVMOTORAKS Pnevmotoraks pomeni nabiranje zraka v prsni votlini; je najpogostejša komplikacija pri poškodbah prsnega koša. Poznano tri vrste pnevmotoraksa:

• Odprti – komunikacija med prsno votlino in zunanjostjo • Zaprti – zrak vdre iz poškodovanih pljuč • Ventilni – zrak prihaja v prsno votlino, izhaja ne – najnevarnejši!!!

Posledica vdora zraka je kolabiranje pljučnega krila z premikom medpljučja in posledično dihalno stisko; prav tako pride do motenega krvnega obtoka in delovanja srca.

3. HEMATOTORAKS Hematotoraks pomeni nabiranje krvi v prsni votlini. Vzrok krvavitve so lahko vsi poškodovani organi v prsni votlini ter sama poškodba prsne stene. Pogosto sta združeni z pnevmotoraksom. V primeru obilne krvavitve se poleg dihalne stiske pojavijo tudi klinični znaki in simptomi šoka:

• Bledica • Znojenje • Šumenje v ušeših • Omotičnost • Vrtoglavica • Pospešen pulz • Znižan krvni tlak • Zožena zavest, nezavest

4. TAMPONADA SRCA

Tamponada srca pomeni nabiranje krvi v osrčniku in je najpogosteje posledica ostre, redko tope poškodbe. Zaradi nezmožnosti črpanja krvi s strani srca pride do zastoja srca.

5. MEDIASTINALNI EMFIZEM Mediastinalni emfizem pomeni nabiranje zraka v medpljučju. Vzrok nabiranja je raztrganje sapnika, sapnic ali požiralnika. Klinično je lahko prisotno oteženo dihanje,

78

motnje krvnega obtoka. Na zgornjem delu prsnega koša in vratu se v podkožju lahko tiplje emfizem – prasketanje zraka.

PRVA POMOČ PRI TOPIH POŠKODBAH PRSNEGA KOŠA • Mirovanje • Polsedeči položaj • Nestabilni prsni koš- stabilizacija • Znaki šoka – položaj za šokiranega

TOPE POŠKODBE TREBUHA

PREDILEKCIJSKA MESTA POŠKODB TREBUŠNIH ORGANOV Glede na mesto delovanja zunanje sile ali predmeta, ki povzroči poškodbo, imajo določeni trebušni organi večjo možnost za njihovo poškodbo . Tako so pri poškodbah v predelu desnega zgornjega kvadranta največkrat poškodovana jetra, lahko je poškodovana tudi trebušna prepona, ledvica, žolčnik ter desni del širokega črevesa. V primeru poškodb v predelu zgornjega levega kvadranta trebuha sta največkrat poškodovani vranica ter trebušna prepona, redkeje pa ledvica, trebušnega slinavka in levi del širokega črevesa. Dvanajstnik je najpogosteje poškodovan pri poškodbah v predelu epigastrija (=v predelu žličke), lahko je poškodovana tudi trebušna slinavka, jetra, vranica, želodec in široko črevo. Pri poškodbah spodnjega dela trebuha je pogosto poškodovan sečni mehur, ozko črevo ter maternica v pozni nosečnosti; redkeje anorektalni (=zadnji) del širokega črevesa, spolovilo, sečevod in velike žile. Pri poškodbah v predelu hrbta sta pogosti poškodovani ledvici, redkeje jetra in vranica, lahko so prizadete tudi velike žile, trebušna slinavka in dvanajstnik. NAJPOGOSTEJŠI KLINIČNI ZNAKI IN SIMPTOMI – tope poškodbe trebuha:

• Lokalni znaki poškodbe na trebušni steni • Lokalizirana ali difuzna bolečnost trebušne stene • Bruhanje • Splošna prizadetost • Povišana telesna temperatura • Prisotnost sveže krvi na blatu • Krvav urin • Krvav izcedek iz sečnice • Krvavitev iz nožnice

79

NEVARNA STANJA PRI TOPIH POŠKODBAH TREBUHA :

1. ZNAKI ŠOKA ZARADI KRVAV ITVE – jetra, vranica, žilje 2. ZNAKI PERITONEALNEGA DRAŽENJA – napetost trebušne stene!

PRVA POMOČ PRI TOPIH POŠKODBAH TREBUHA • Mirovanje • Stroga prepoved uživanja jedi, pijač • Pravilen položaj poškodovanca – polsedeči s pokrčenimi koleni, položaj

šokiranega

TOPE POŠKODBE UDOV

Pri topih poškodbah udov pride do različnih poškodb tako mehkih kot kostnih struktur. Posledica delovanje manjše sile je nastanek udarnin - lokalna podplutba, oteklina, bolečnost, lahko nabiranje krvi v mehka tkiva. Pri delovanju večje tope sile lahko pride do raztrganin, zmečkanin, prelomov kosti. Posledica otekanja, nabiranja krvi je povišan pritisk v mišičnih ložah, ki lahko privede do nastanka utesnitvenega sindroma. Prizadeti ud postane bled, zatečen, močno boleč, pulzi se lahko tipajo, občasno so prisotne motnje občutkov. Prva pomoč sestoji iz imobilizacije poškodovanega uda, zvišanim položajem in lokalnim hlajenjem.

80

TRIAŽA, VELIKE NESREČE Sandi Poteko, dr. med.

TRIAŽA

• Razvrščanje poškodovancev, bolnikov v skupine glede na vrsto in težo poškodbe ali obolenja

• Nujnost obravnave Cilji prve pomoči

• Ohraniti življenje • Ublažiti posledice nujnega stanja • Ne škoditi • Pospešiti okrevanje

Namen reševanja v gorah

• Hiter pristop po sprejemu klica • Kvalitetna oskrba na mestu nesreče • Transport bolnika

Transport na mesto nesreče

• Vožnja z osebnim avtomobilom ( varnostni pas) • Hoja do mesta nesreče ( oprema) • Dodatno obveščanje ( lokacija, število poškodovanih) • Hitri ogled mesta nesreče • Skrb za lastno varnost • TRIAŽA

Hitri pristop. Uporaba helikopterja ima prednosti.

• Hitri dostop na mesto nesreče • Večje udobje • Transport opreme • Hitri transport poškodovanca • Odvisnost od vremena

Kdaj aktivirati helikopter? Hitri ogled mesta nesreče.

• Nevarnosti na mestu nesreče • Dostop do poškodovancev • Število poškodovancev • TRIAŽA • Aktiviranje dodatne ekipe

81

TRIAŽA Eden poškodovanec – vsa oskrba Več poškodovancev – razvrstimo ( triažiramo ) triažo opravi

• Zdravnik • Najbolj izkušen reševalec • Vodja akcije

triaža mora biti

• Hitra • Natančna ( najprej ležeči poškodovanci • Iščemo poškodovance, ki so najbolj ogroženi in potrebujejo takojšnjo pomoč

razvrstitev poškodovancev:

• Neposredno življenjsko ogrožen (zastoj življenjskih funkcij, huda krvavitev) • Posredno življenjsko ogrožen • Ni življenjsko ogrožen

kaj ocenjujemo pri triaži?

• Stopnja prizadetosti poškodovanca( splošni vtis) • Ogroženost poškodovanca zaradi zunanje nevarnosti • Stanje zavesti • Stanje dihalnih poti in vratne hrbtenice • Stanje dihanja • Stanje krvnega obtoka, krvavitev • Vodilne poškodbe • Ocena stopnje nujnosti za transport( transportna triaža)

stopnja prizadetosti poškodovanca ( splošni vtis)

• Leži, sedi, stoji • Negiben • Barva kože, vlažnost kože • Jok, vpitje • Okrvavljenost

stanje zavesti

• Pri zavesti • Nezavesten

stanje dihalnih poti in vratne hrbtenice

• Nezavesten, sum na poškodbo vratne hrbtenice • Sprostitev dihalnih poti

stanje dihanja

• Poslušamo , vidimo, čutimo • Umetno dihanje

82

stanje krvnega obtoka, krvavitev

• Ocena šokiranosti • Tipanje pulzov • Zunanja krvavitev • Notranja krvavitev

vidne poškodbe

• Vodilna poškodba, ki ogroža poškodovanca • Čim manj premikati poškodovanca

nadaljnja obravnava poškodovancev • Pri najbolj ogroženih poškodovancih takoj nadaljujemo z nadaljnjo obravnavo • Prenos na varno mesto • Iščemo poškodbe, ki jih na začetku nismo opazili • Ves čas oskrbe in med transportom ocenjujemo stopnjo prizadetosti

poškodovanca transportna triaža

• Po končani oskrbi ocena stopnje nujnosti za prevoz • Stopnja nujnosti za oskrbo ni vedno enaka stopnji nujnosti za prevoz • Prednost imajo poškodovanci,ki potrebujejo kirurško oskrbo

VELIKE NESREČE

• Ni enostavne definicije velike nesreče • Zahteva večje število ekip, opreme • Zahteva vključevanje drugih služb, virov

Nesreče z velikim številom poškodovancev.

• Zmeda , očiten nered • Večje obremenitve reševalcev

Shema reševanja je podobna. Organiziranost odločilno vpliva na potek reševanja. Koordinacija z drugimi službami. Shema reševanja.

• Hitri ogled, dogovor vodij ekip • Mobilizacija dodatne pomoči9 ( kadri, oprema) • Razpored ekip • Vzdrževanja števila ekip • Triažno mesto ( hudo poškodovani, malo poškodovani, mrtvi9 • Transportna triaža • Druge službe ( obveščanje, vzdrževanje reda, varovanje premoženja, nevarne

snovi, zavarovanje dokazov) Priprava na velike nesreče.

• Načrtovanje • Opremljanje • Usposabljaje

83

VIŠINSKA BOLEZEN prim. mag. Iztok Tomazin, dr. med., VZROKI NASTANKA

• Pomanjkanje kisika v zraku ob znižanem zračnem pritisku • Hipoksija vpliva na številne organe, zlasti na možgane • Dodatno vplivajo: mraz, napori, pomanjkanje hrane in tekočine, stres…

KDO IN KDAJ LAHKO ZBOLI

• Vsak, ki se prehitro povzpne previsoko • Občutljivi ljudje že med 2500 in 3000m • Nad 4000m večina neaklimatiziranih • Pogostost in hudost težav naraščata z višino in hitrostjo vzpona • Med spoloma ni bistvenih razlik • Bolj so ogroženi starejši in bolniki • Napor in dehidracija pospešita nastanek • Velike individualne razlike

PREVENTIVA

• Najboljša in najbolj etična je naravna aklimatizacija • “Višinske sobe” • Zdravila: acetazolamid, gingko biloba… • Umetni načini naj bodo izjema, ne pravilo! •

OBLIKE

• Akutna višinska bolezen (AVB) • Višinski pljučni edem (VPE) • Višinski možganski edem (VME) • Subakutna in kronična VB • Našteta stanja se med seboj lahko prepletajo, običajno se najprej pojavi AVB,

včasih ji sledita VPE in VME kot smrtno nevarna zapleta AKUTNA VIŠINSKA BOLEZEN - AVB Najpogostejši simptomi in znaki so nespecifični:

• glavobol, • slabost in bruhanje • utrujenost, • inapetenca, • motnje spanja.

Če ni zapletov, izzvenijo v 1-3 dneh, če bolnik ne nadaljuje z vzponom

84

AVB - ZDRAVLJENJE

• Najboljši je sestop ali vsaj prekinitev vzpona in počitek • Stalen nadzor – možni so zapleti • Dobra hidracija – slane tekočine • Za glavobol analgetiki: omejitve! • Pri hujših težavah acetazolamid, redkeje deksametazon: pazljivost! • Proti bruhanju antiemetiki • Pri zelo hudih težavah: O2, hiperbarična vreča

VIŠINSKI PLJUČNI EDEM - VPE

• Je vzrok številnih smrti v visokogorju • “Utopitev od znotraj” • Pojavi se običajno od 1-3 dni po vzponu, predvsem pri slabo aklimatiziranih, ki

so se prehitro povzpeli previsoko • Običajno, a ne vedno, se prej pojavi AVB • Pojavnost nad 4000m: med 1% - 5%

VIŠINSKI PLJUČNI EDEM – ZNAKI

• Zmanjšana toleranca za napor • Težko dihanje in kašelj • Dihanje postaja vse težje • Suh kašelj se stopnjuje in postaja vlažen, izpljunek penast ali/in krvav • Lahko tudi zvišana tel. temperatura • Brez pomoči lahko smrt v nekaj urah!

VIŠINSKI PLJUČNI EDEM - ZDRAVLJENJE

• Čim hitrejši sestop • Sestop • Sestop • Kisik • Hiperbarična vreča • Sedeči položaj • Nifedipin (hitro delujoči, pod jezik…) • Ostala zdravila po presoji zdravnika: furosemid, morfij, steroidi…

85

VIŠINSKI MOŽGANSKI EDEM – VME • Sorazmerno redek, a smrtno nevaren • Nabiranje tekočine znotraj lobanje • 1.5% nad 4500 m • Od AVB do kome pri VME lahko mine manj kot 12 ur

VIŠINSKI MOŽGANSKI EDEM - znaki in simptomi

• Predhodno AVB • Motnje ravnotežja • Spremembe obnašanja • Zmedenost, dezorientacija • Prividi • Oženje zavesti, koma • Pogosto se VPE in VME pojavita skupaj • Smrtnost pri pojavu kome je nad 60%

VIŠINSKI MOŽGANSKI EDEM - diagnostika

• Ključnega pomena za preživetje je pravočasna diagnostika! • Bolnik se ponavadi umakne, zavleče v šotor • Test hoje v ravni črti: stopanje s peto ene noge tesno pred prste druge. Če se

človek slabo počuti na višini in ne more opraviti tega testa, posumimo na VME. VIŠINSKI MOŽGANSKI EDEM - zdravljenje

• Čim hitrejši sestop • Sestop • Sestop • Kisik • Hiperbarična vreča • Deksametazon, najbolje intravensko • Acetazolamid

86

HIPERBARIČNA VREČA • “terapevtski hit” zadnjih let, vendar ni vsemogočna • Predvsem, če takojšen sestop ni mogoč – bolnika v vreči umetno “sestopimo” • Je pomemben del medicinske opreme vsake visokogorske odprave • Po končani terapiji se težave lahko ponovijo

4 ZLATA PRAVILA 1. Bolezen na višini je zaradi višine, dokler ni dokazan kak drug vzrok 2. Če imaš težave zaradi višine, prekini vzpenjanje 3. Takoj sestopi, če si bolan, če se ti stanje slabša, če ne moreš hoditi v ravni črti s

postavljanjem enega stopala tik pred drugega 4. Bolnika z VB naj vedno spremljajo ljudje, ki mu bodo lahko pomagali in

organizirali dodatno pomoč OSEBNI KOMPLET ZDRAVIL ZA VIŠINO

• Vsebina individualna (lastne izkušnje, nasvet izkušenega zdravnika) • Obvezno:

1. nifedipin 2. deksametazon 3. acetazolamid (= Diamox)

ZAKLJUČEK

• Bivanje na veliki višini je stresno, naporno, zdravju škodljivo, lahko tudi smrtno nevarno

• Zaradi hipoksije so možne trajne okvare možganov, pa tudi prehodne osebnostne in intelektualne spremembe

• Številni drugi škodljivi vplivi višine: mraz, dehidracija, močnejše UV žarčenje…

87

VROČINSKA KAP Jurij Gorjanc, dr. med. VZROKI

• PREGRETJE TELESA • Sonce • Visoka vlažnost • Neprimerna obleka • Neustrezna hidracija

POSEBEJ SO IZPOSTAVLJENI

• Športniki (hud fizični napor + sonce) • Otroci • Starostniki

KAKO JO PREPOZNAMO?

• Kljuvajoč glavobol, vrtoglavica • Vročina, žeja, odsotnost znojenja • Slabost, bruhanje • Suha, vroča koža po celem telesu • Pospešen in šibek pulz (XXX) • Motnje zavesti • krči

PRVA POMOČ

• NADZOR VITALNIH FUNKCIJ • Pripravljenost na oživljanje • Položaj z dvigom trupa • Prenos v senco, odpnemo obleko, hlad. • Hlajenje telesa z mokrimi hladnimi oblogami (led) • Pri zavesti SME piti hladne napitke • V nezavesti NIKAR

88

S O N Č A R I C A Jurij Gorjanc, dr. med. Nastane zaradi obsevanja glave in vratu s sončnimi žarki BOLJ SO IZPOSTAVLJENI:

• Plešasti • Otroci, dojenčki, • Slabo zaščiteni pred soncem

KAKO JO PREPOZNAMO?

• Znaki se pojavijo šele po nekaj urah • Glavobol, tog vrat • Vrtoglavica, zariplost obraza • Nemir • Motnje zavesti • Napadi krčev

PRVA POMOČ

• Nadzor življenjskih funkcij • Položaj s podprtim trupom • Prenos v senco • Hlajenje glave in vratu • zavest - hladni napitki • Nezavest: bočni položaj, 112

89

ZASTRUPITVE Primož Štular, dr. med.

DEFINICIJA

• obolenje zaradi vnosa strupa v telo • snov, ki povzroča škodo, če je prisotna v zadostni količini • akutne / kronične • namerne / nenamerne • lokalne / sistemske

POTI VNOSA

• preko kože • preko prebavil • preko dihal

ALI GRE ZA ZASTRUPITEV ?

• pot do diagnoze je pogosto težka • zastrupitev lahko posnema druga obolenja • značilni in neznačilni znaki • pomembni so podatki, ki jih posreduje bolnik in prisotni • pomembne so najdbe na mestu dogodka • pomembne so okoliščine na mestu dogodka • namen PP ni prava diagnoza niti identifikacija strupa

NUJNI UKREPI

• skrb za lastno varnost • umik iz nevarnega območja • nadzor in vzdrževanje življenskih funkcij

odstranjevanje strupa • priprava na transport

IDENTIFIKACIJA

• kaj ? • koliko ? • kako ? • kdaj ?

ODSTRANJEVANJE STRUPA pred absorbcijo

• redčenje - • čiščenje kože • izzivanje bruhanja • adsorbcija-živalsko oglje

90

po absorbciji • zdravljenje v bolnici

ZASTRUPITVE S PLINI

1. ogljikov monoksid 2. dim 3. drugi plini

OGLJIKOV MONOKSID

• najpogostejši vzrok smrti zaradi zastrupitve • ne draži, nima barve, vonja, okusa • nastaja pri nepopolnem izgorevanju • 250 krat bolje se veže na hemoglobin kot kisik

ZNAKI ZASTRUPITVE

• stopnja zastrupitve odvisna od : o koncentracije CO o časa izpostavljenosti o telesne aktivnosti o koncentracije hemoglobina

• blaga zastrupitev: glavobol, oslabelost, zaspanost • zmerna: motnje vida, slabost, bruhanje, zmedenost • huda: nezavest, krči, zastoj življenskih funkcij

PRVA POMOČ

• odstranitev iz nevarnega območja ob skrbi za lastno varnost • nadzor in vzdrževanje življenskih funkcij • če je le možno damo kisik

ZANIMIVOSTI

• doza naredi strup • v SLO 7krat manj zastrupitev kot v industrijsko razvitih deželah- slabo

odkrivanje • razpolovna doba :

o 5ur na zraku o 1 ura na čistem kisiku o 20 min v hiperbarični komori

• v 25% zastrupitev zaradi samomora

ZASTRUPITVE Z ALKOHOLOM ETANOL

• najpogostejša zastrupitev • znaki zastrupitve so od človeka do človeka precej različni • ekscitacija—umiritev—nezavest—zastoj dihanja • motnje ravnotežja, vida, slabost, bruhanje • smrtna doza je 300 – 500 ml

91

PRVA POMOČ • nadzor življenskih funkcij • položaj za nezavestnega – preprečevanje aspiracije • iskanje poškodb, zlasti glave, misliti na podhladitev • spiranje želodca in aktivno oglje sta neučinkovita

METANOL, ETILENGLIKOL

• nevarnost zaužitja po pomoti • metanol :

o v razredčilih, gorilnem špiritu, antifrizu o 5ml lahko povzroči slepoto, 50 ml je smrtna doza o znaki podobni zastrupitvi z etanolom, po več urah pa se začne stanje

slabšati o v okviru prve pomoči 100 ml žgane pijače

• etilenglikol : o antifriz o 100 ml smrtna doza o znaki podobni zastrupitvi z metanolom o prva pomoč kot pri zastrupitvi z metanolom

ZASTRUPITVE Z ZDRAVILI

• so precej pogoste • pri otrocih zaradi neprimerne hrambe zdravil • pri odraslih v samomorilne namene • pri starostnikih po pomoti • ločevanje zastrupitve od stranskih učinkov in alergičnih reakcij

USPAVALA, POMIRJEVALA, ANTIDEPRESIVI

• pogosto v samomorilne namene • pogosto v kombinaciji z alkoholom ali drogami • znaki : omotica, zaspanost, nezavest, zastoj dihanja pri antidepresivih nevarne

motnje srčnega ritma • nadzor in vzdrževanje življenskih funkcij

PARACETAMOL

• sredstvo proti bolečinam • lahka dostopnost – sam ali v kombinaciji pod 20 različnimi imeni • LEKADOL, PANADOL, DALERON, COLDREX, CITRIPAN, CAFETIN…. • 3 krat prekoračena dnevna doza povzroči odpoved jeter • pri bolnikih z okvaro jeter nevarne že običajne doze

ZASTRUPITVE Z MAMILI

• po pomoti ali v samomorilne namene • opiati (heroin) : nezavest, ozki zenici, slabotno dihanje • hašiš, marihuana : zastrupitve praviloma nenevarne • psihostimulansi (LSD, ecstasy, kokain)

ZASTRUPITEV S HRANO

92

• po zaužitju pokvarjene hrane, v kateri je prišlo do razrasti bakterij in njihovih strupov

• pogosto več zbolelih • znaki : slabost, bruhanje, driska, zvišana T° • prva pomoč : preprečevanje dehidracije • preventiva na potovanjih : kuhana, olupljena, dobro oprana, suha hrana

ustekleničene pijače, prevreta voda ZASTRUPITVE Z RASTLINAMI

• v Sloveniji ~ 3000 rastlin, ~ 500 je užitnih, ~ 250 je strupenih • zastrupitev je malo in potekajo večinoma blago • možne tudi smrtne zastrupitve

ZASTRUPITVE Z GOBAMI

• zastrupitve z užitnimi gobami • zastrupitve z zeleno mušnico • zastrupitve z drugimi strupenimi gobami

ZASTRUPITVE Z UŽITNIMI GOBAMI

• gobe so začimba oziroma težka jed • gobe morajo biti pravilno pripravljene • v gobjih jedeh so lahko prisotne bakterije ali njihovi strupi • znaki se pojavijo kmalu, potekajo kot zastrupitev s hrano

ZASTRUPITVE Z ZELENO MUŠNICO

• najnevarnejša zastrupitev, smrtna doza 50g • prvi znaki se pojavijo dokaj pozno – 6 – 24 ur • sprva slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu • po enem do dveh dneh sledi odpoved jeter in ledvic

ZASTRUPITVE Z DRUGIMI STRUPENIMI GOBAMI

• težave se pojavijo kmalu (lahko že po nekaj minutah) • klinična slika odvisna :

o vrste gob oz. strupov o količine o drugih dejavnikov o večinoma potekajo brez hujših posledic

ZASTRUPITVE Z JEDKOVINAMI (KISLINE, LUGI )

• prizadetost oči, kože,sluznic dihal in prebavil • znaki : opekline kože in sluznic, bolečine, težave z dihanjem, slinjenje,

bruhanje • prva pomoč :

o skrb za lastno varnost o odstranjevanje strupa ( sleči obleko, spirati kožo in oči z vodo) o redčenje ( piti dajemo vodo ) o nadzor in vzdrževanje življenskih funkcij o sterilno pokritje ran

93

POVZETEK • pri reševanju vedno misliti na lastno varnost • postavljanje diagnoze ni potrebno • okoliščine in najdbe na kraju dogodka so v veliko pomoč • ukrepi prve pomoči usmerjeni v :

o ohranjanje in nadzor življenskih funkcij o odstranjevanje strupa

• preprečevanje zastrupitev

94

AVTOMATSKA ZUNANJA DEFIBRILACIJA AED = automatic external defibrillatior po European Resuscitation Council

Eva pogačar, dr. med. KAJ JE FIBRILACIJA IN KAJ DEFIBRILACIJA?

• Ventrikularna fibrilacija (VF) je najpogostejša smrtno nevarna motnja ritma • Defibrilacija je najbolj učinkoviti način za prekinitev VF • Uspešnost defibrilacije je pogojena s časom trajanja VF

VERIGA PREŽIVETJA

• Zgodnji odziv • Takojšnje in neprekinjeno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja • Hitra defibrilacija • Dokončna oskrba

USPEUSPEŠŠNOST PRENOST PREŽŽIVETJA V IVETJA V ODVISNOSTI OD ODVISNOSTI OD ČČASAASA

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Možnost preživetja pada za7-10% vsako minuto

Čas (min)

Uspešnost

(%)

Adapted from text: Cummins

RO, Annals Emerg Med. 1989,

18:1269-1275.

95

NORMALNI SINUSNI RITEM

DEFIBRILACIJA

Kaotičen ritem med fibrilacijo, ki ga z električnim »šokom« spremenimo v reden učinkovit ritem. KAJ JE AED (zunanji avtomatski defibrilator)?

•Analizira bolnikov EKG

•samo za nezavestne bolnike, ki ne dihajo spontano, brez tipnega utripa oz. ne kažejo posrednih znakov krvnega obtoka

•za odrasle bolnike, lahko tudi za otroke starejše od 1 leta, če nimamo druge možnosti

•Preko računalniškega algoritma spozna motnjo ritma, ki jo je potrebno defibrilirati (napaka ali zloraba ni možna)

•Opozori uporabnika – “SHOCK” ali “NO SHOCK”

•Defibrilira ventrikularne fibrilacije in specifične ventrikularne tahikardije

•Glasovna navodila - enostavna in jasna •Baterije ni potrebno polniti 2 - 4 leta •Aparat se ob uporabi vedno testira sam in praktično ne potrebuje vzdrževanja

•V primeru okvare nas aparat alarmira KDO UPORABLJA AED? AED so razvili predvsem za reševalce, ki niso profesionalci:

• Reševalci (EMT) • Gasilci • Policija • Reševalci iz vode

300 JOULES DEFIB 20:29 01APR96 PADDLES X1.0 HR = ---

96

• Ekipe prve pomoči • Letalsko osebje • Varnostne službe • Gorska reševalna služba …

OŽIVLJANJE - začetek

1. JE ZAVEST PRISOTNA? = ne 2. Klic: »na pomoč!« 3. Sprostitev dihalnih poti 4. JE DIHANJE NORMALNO? = ne 5. Pojdi ali pošlji po AED ali kliči 112 6. TPO 30:2 do namestitve defibrilacijskih elektrod

UPORABA AED - namestitev elektrod

Pred namestitvijo elektrod odstranimo vse dlake z mesta, kjer bomo nalepili elektrodi. Zgornjo elektrodo namestimo na desno stran prsnega koša tik ob prsnici in tik pod desno ključnico. Spodnja elektroda naj bo nameščena čimbolj zadaj oz. čimbolj na strani leve polovice prsnega koša, nekoliko pod dojko oz. nekaj cm pod levo bradavico pri moškem. Če elektrodi pomotoma nalepimo obratno, jih ni potrebno prestavljati, ker je defibrilacija enako učinkovita. Elektroda, ki smo jo že odlepili, ni več uporabna. UPORABA AED - namestitev elektrod

• Pravilna namestitev elektrod poveča količino toka, ki gre skozi srce in s tem tudi uspešnost defibrilacije.

97

(tok steče skozi prekata) (tok zgreši del prekatov)

• Sledimo glasovnim navodilom oz. pisnim sporočilom na zaslonu • Aparat analizira srčni ritem

ALGORITEM OŽIVLJANJA Z AED

AlgoritemAED

ZASTOJ SRCA - NEODZIVNOST

TPO 30/2 do namestitve AED elektrod

Sprostitev dihalnih poti. Je dihanje normalno?

Analiza ritma

SHOCK ADVISED

NO SHOCK ADVISED

TPO 30/2 2 min

1 x defibrilacija

TPO 30/2 2 min Nadaljuj dokler ponesrečeni

ne zadiha normalno

Pokliči pomoč

Pošlji po AED, 112

opomba: advised = priporočen, svetovan VARNOST PRI DELU Z AED

• AED priključimo samo na osebo, ki je nezavestna, ne diha spontano in je brez utripov srca oz. ni posrednih znakov krvnega obtoka

• Vedno moramo preveriti, da se nihče ne dotika bolnika • Preveriti moramo, če so elektrode dobro nameščene na bolnikova prsa • Tik pred defibrilacijo moramo iz bolnikove neposredne bližine odstraniti kisik (dihalni balon, respirator…)

98

PREDNOSTI AED

•Reševalcu ni potrebno poznavati motenj srčnega ritma •Defibrilacijo lahko izvajajo tudi uporabniki brez izkušenj oz. z manj izkušenj •Defibrilacija je zelo enostavna in varna •Skrajša se čas vrnitve v normalni srčni ritem •Poveča se možnost preživetja •Aparat je majhen in lahek •Cena aparata je dostopna