PRILOGA NSČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9

Slovenski duh bo letel med Mariborom in Parizom

Čez štiri dni boletalo z imenom

Slovenski duh avstrij-skega letalskega prevoz-

nika Styrian Spirit začelo le-teti na redni letalski progi Ma-

ribor-Salzburg-Pariz. Silvo Am-brož, direktor Aerodroma Maribor,

pravi, da bo letalo iz Maribora polete-lo proti Parizu že ob sedmi uri zjutraj in ta-

ko ujelo večino zanimivih linij z letališča Char-les de Gaulle.

Str. 26

Airbus z A350 odgovarjaBoeingovemu 7E7

Čezatlantsko letalsko rivalstvo je v zadnjih dneh prejšnjega inprvih dneh novega leta doživelo svoj vrhunec s predstavitvi-jo novega Airbusovega modela A350, tekmeca Boeingove-mu potniškemu letalu 7E7 dreamliner. Str. 27

Alkohol je tudi v zraku sovražnik varnostiNeprimerno vedenje, ki ima lahko katastrofalne posledi-ce za varnost leta, so v Adrii Airways leta 2003 zabeleži-li pri približno treh odstotkih vseh potnikov. To resda ni ve-liko, vendar je lahko usoden že en sam primer. Str. 28

Letos lahko pričakujemo nadaljeva-nje odpiranja trga v letalstvu "Letalsko industrijo čaka še eno leto dramatičnih spre-memb," so zapisali v uvodniku k januarski številki re-vije Airline Business. Napovedi o rasti letalskega pro-meta so obetavne, panoga pa dobiva novo podobo.

Str. 29

Diamond razvija mini reaktivca D-jetProizvajalci poslovnih letal so začeli pospešeno razvi-jati majhna poslovna reaktivna letala, ki pomenijo po-vsem nov razred med poslovnimi modeli. Večina kon-struktorjev se je odločila za dvomotorna letala, edino Di-amond bo svojega mini reaktivca D-jet opremil z enimsamim motorjem. Str. 30

Zlini so zelo zanesljiva letala Češka letala zlin imajo eno samo pomanjkljivost: ne kva-rijo se, pravi Vrhničan Janez Oblak, legenda sloven-skega športnega, jadralnega, ultralahkega in akrobat-skega letalstva ter letalski samograditelj, ki je tudi zasto-pnik omenjenih letal v Sloveniji. Str. 32

Proti koncu januarjabo na brniškem letali-šču pristalo že sedmoletalo canadair regi-onal jet serije 200 vbarvah slovenskeganacionalnega letal-skega prevoznika. An-drej Travnik, kapitanna letalih CRJ v AdriiAirways, pravi, da znjim radi letijo zlastiposlovneži. Posebnojim je všeč, da potnikipr tljago oddajo tikpred vstopom v letaloin jo potem pri izstoputudi takoj dobijo. Topomeni, da se prtljagane more izgubiti, pot-niku pa nanjo ni trebačakati ob traku.

Str. 27

NAGRADNA IGRA

Tokrat so bili vsi od-govori na nagradnovprašanje pravilni.Adria Airways je po-stala članica zdru-ženja Star Alliance.Nagrajenec tretjegakroga nagradne igreje Aleš Ajdarovič,Fabianijeva 23,1000 Ljubljana.

JanezKrašnja,

Adria Airways:

Kako poceni poto-vati z letalom?

Str. 30

Vinko Može,Aerodrom Ljubljana:

Prihodnost je naklonjena malim letališčem

Str. 29

Ivo Boscarol,Pipistrel:

Ustanavlja razvojniletalski inštitut

Str. 31

Adria pričakujesedmi CRJ 200

ČETRTEK, 13. 1. 2005 • ŠT. 9/1944 • oglasna priloga •www.finance-on.net/letalstvo • telefon: (01) 30 91 590 • e-pošta: letalstvi@finance-on.net • 25

fi_009_25_letns 12.01.2005 16:11 Page 1

ČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO26

Letalstvo je mesečna oglasna priloga časnika Finance.

E-pošta: letalstvo@finance-on.net

Urednik:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526

Novinar:Marko Malec, Boris KnificTel.: 031 542 268

Vodja projekta in trženje:Nevenka JazbecTel.: 031 671 950

Oblikovanje in računalniški prelom:Mojca Zavolovšek

Lektoriranje:Julija Klančišar

UVODNIK

Obetajoče letalsko novo leto

Že staro letalsko letose je izteklo dosti boljoptimistično, kot je marsi-kdo pričakoval po nič kajopogumljajočih prvih do-godkih minulega leta takov letalskem prometu kotindustriji. Sicer se je na-posled le začenjalo doga-jati tisto, kar so nekaterinapovedovali: da so mor-da nizkocenovni prevoz-niki le malo preveč napih-njen balon, ki lahko en-krat tudi poči. Marsika-teremu nizkocenovnemuprevozniku se je to zgo-dilo že lani, za nekaterese bodo zle slutnje uresni-čile letos. Ne bo pa ničprihranjeno niti tako ime-novani mrežnim prevoz-nikom.

V Sloveniji se je spetzačela zapletati zgodba ovladnem letalu, njegovoagonijo pa je podaljšal Eu-rocontrol z izdajo dovo-ljenja za letenje še za letodni (brez predpisanih na-prav za opozarjanje predtrki v zraku in na tleh).Learjet slovenske vladebo torej še eno leto v zra-ku, koliko in kolikim po-slovnim letalskim prevoz-nikom pa bo to prekriža-lo načrte, bomo ugotoviliv prihodnjih mesecih.Brez dvoma pa je zanjeopogumljajoča besedaministrskega predsedni-ka, češ da bodo letala zapotovanja v tujino na-jemali, uporabljali papredvsem redne linije.Kot skupek tega se vsilju-je že velikokrat ponujenpredlog: uporaba enegaod Adrijinih letal - s prila-goditvijo - za takšne pre-voze. Pri Adrii Airwayszagotavljajo, da so letalosposobni prilagoditi in po-nuditi ob 48-urni poprejš-nji najavi.

Sodeč po zapisih, kijih boste našli na straneh

te priloge, se prav lahkozgodi, da Slovenija počasidobiva drugega linijskegaletalskega prevoznika.Takšni načrti Preventa sobili očitni že ob nakupudeleža v štajerskemStyrian Spiritu, še bolj ne-dvoumni so postali z uved-bo povezave Maribora sParizom. Štajerci bodoimeli zdaj zdaj šest letal,štiri 50-sedežne CRJ200 indva 70-sedežna CRJ700,Prevent pa naj bi po na-povedih svoj lastniški de-lež še povečeval. Vsekakorje to v nekem pogledu kon-kurenca tako AdriiAirways kot Air Franceu,ki letita v Pariz z Brnika,čeprav ponujata cenejšovozovnico kot Štajerci.

Na Brniku naj bi ko-nec meseca pristalo še de-veto Adrijino letalo, noviCRJ200 z 48 sedeži. Vseka-kor nov veter v jadra slo-venskega nacionalnegaprevoznika, ki kljubuje de-regulaciji evropskega letal-skega prometa, hkrati patudi vključitvi v enotni ev-ropski trg. Bistveno boljtežavno in pogumno, kotsi lahko predstavljamo.Proces bi celo lahko pri-merjali s tistim iz obdobjarazpada bivše skupne drža-ve, ko je slovenski letalskiprevoznik nenadoma ostalbrez dolgoletnih uveljav-ljenih čarterskih linij naJadran, s 13 precej nepri-mernimi, predvsem preve-likimi, čeprav zvečine so-dobnimi letali.

Svoje letalo (ali pa celoveč) za regionalni transportnaj bi v kratkem dobila tu-di Slovenska vojska. Po na-ših virih naj bi šlo za tip le-tala raytheon-beechcraft1900. To je dvomotorni tur-bopropelerski 22-sedežnik,elegantno in nekoč vodilnoletalo v svojem razredu. Večin podrobneje pa, ko boznanih več dejstev.

Maribor dobiva redno letalsko povezavo s Parizom Letalo bo iz Maribora poletelo proti Parizu že ob sedmi uri zjutraj in takoujelo večino zanimivih linij z letališča Charles de Gaulle

hko govorimo o zametku Pre-ventove potniške letalske flote.

Tudi v Styrian Spiritu sooptimistični

V graškem Styrian Spirituimajo zdaj pet letal. Tudi oni sooptimistični ob uvedbi nove le-talske linije. Otmar Lenz, direk-

SILVO AMBROŽ NAPOVEDUJE 30-ODSTOTNO RAST POTNIŠKEGA IN TOVORNEGA PROMETA

Priložnosti v letalskem prometu somnogo večje, kot se morda zdi, praviSilvo Ambrož, direktor Aerodroma Ma-ribor. Z letališča v Gradcu, ki je od Ma-ribora oddaljen manj kot uro vožnje,na leto poleti tudi do 200 tisoč Slo-vencev. "Čarterske lete z mariborske-ga letališča uporabljajo gosti iz vseSlovenije, tako da načeloma ne vidimovir za priliv potnikov z drugih koncevSlovenije," meni sogovornik. Z avtoce-sto bo dostopnost letališča še velikoboljša, kar bo omogočilo vnovičen pri-liv potnikov, ki so bili v minulem de-setletju prisiljeni uporabljati storitvedrugih letališč. Aerodrom Maribor sipo Ambroževih besedah prizadeva nele za uvedbo novih letalskih povezav,temveč tudi za posodobitev celotne le-tališke infrastrukture, saj želi postatimoderno in konkurenčno letališče. Kotpravi Ambrož, naj bi tako potniški kottovorni promet prihodnjih nekaj let ra-sel za 30 odstotkov na leto.

Otmar Lenz, direktor Styrian Spirita, je prepričan, da bodo na liniji Ma-ribor-Salzburg-Pariz leteli tudi avstrijski potniki.

Od 17. januarja bo avstrijski letalski prevoznik StyrianSpirit s 50-sedežnim letalom canadair CRJ200, ki so gakrstili za Slovenian Spirit, vsak dan letel iz Maribora vPariz.

Slovenski duh je v teh dnehše povezoval Gradec s Züri-chom, po 17. januarju pa bo vsakdan letel na redni liniji Mari-bor-Salzburg-Pariz. Letalo bodoupravljale slovensko-avstrijskeletalske posadke.

Linija ne bo poskusni zajček

Letalska zveza med Mari-borom in Parizom z vmesnimpostankom v Salzburgu naj bipo besedah Silva Ambroža, di-rektorja Aerodroma Maribor,ne bila poskusna niti naj bi je nedoletela usoda financirane le-talske povezave med Maribo-rom in Münchnom izpred nekajlet. Prav tako ne dvomijo o eko-nomski upravičenosti projekta."Cene drugega slovenskega pre-voznika na liniji do Pariza sores zelo konkurenčne in za oko-li 40 odstotkov nižje, vendar jeta cena promocijska in kot takadlje časa ne bo vzdržala," meniSilvo Ambrož. Zaradi boljše po-vezave z drugimi destinacijamibo letalo iz Maribora poleteloproti Parizu že ob sedmi uri zju-traj in tako ujelo večino zanimi-vih linij z letališča Charles deGaulle v pariškem predmestjuRoissy.

Zametek Preventovepotniške mreže

Mariborsko letališče je bi-lo več let odvisno predvsem odčarterskega in tovornega letal-skega prometa, zdaj pa se poAmbroževem mnenju začenjanovo poglavje. V Preventu, kije večinski lastnik v Aerodro-mu Maribor, lastniški delež paima tudi v podjetju Styrian Spi-rit, so to povezavo napovedaliže za lansko jesen, začetek pase je zavlekel zaradi zakasneledobave letala. Čeprav bo letaloletelo pod blagovno znamkoavstrijskega prevoznika, že la-

tor Styrian Spirita, meni, da za-radi neposredne bližine Grad-ca Mariborčani lahko računajotudi na avstrijske potnike. Za-radi poslovne povezave z AirFranceom in Airswisom pa jeza potnike poenostavljen tudidostop do vozovnic za večinoletalskih destinacij po svetu.

Ves čas se dogovarjajo tudi zdrugimi letalskimi prevozniki.Gre za dolgoročne dogovore,zato bodo nove letalske poveza-ve uvedene postopoma, praviSilvo Ambrož, direktor Aero-droma Maribor.

Prav lahko se zgodi, da Slo-venija počasi dobiva druge-ga linijskega letalskega pre-voznika.

BORIS KNIFIC letalstvo@finance-on.net

fi_009_26_let 1/12/05 15:14 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9 27

V Adrio bo priletel že sedmi CRJ 200 Ena od prednosti letenja s canadair regional jetom CRJ 200, ki jo cenijo zla-sti poslovni potniki, je, da prtljago oddajo tik pred vstopom v letalo in jo potempri izstopu takoj tudi dobijo Proti koncu januarja bo na brniškem letališču pristalo novoletalo canadair regional jet serije 200, ki bo okrepilo flotoAdrie Airways. To bo že sedmo letalo te vrste v barvah sloven-skega nacionalnega letalskega prevoznika.

Prvega CRJ 200 je Adriadobila že v začetku leta 1998."Nakup tega letala je v Adriipomenil veliko sprememboza miselnost vseh zaposlenih,"zatrjuje Andrej Travnik, ka-pitan na CRJ v Adrii Airways."Zavedamo se, da si ne more-mo privoščiti flote 150- ali200-sedežnih letal, ki bi vsakdan polna povezovala evrop-ska središča. Odzvati smo semorali drugače - z enako hit-rimi in udobnimi reaktivni-mi letali z manj sedeži, ki biomogočali, da na posameznihprogah povečujemo število le-tov. Za te namene je letaloCRJ 200 kot naročeno, letenjez njim pa je tudi finančnoučinkovito," poudarja sogo-vornik.

Hitro do prtljage"Letalo CRJ ima razme-

roma majhen premer potni-ške kabine. Temu primernoje proizvajalec letala oblikovalnjegovo notranjost. Oblika se-dežev zagotavlja udobno na-mestitev in zadosti prostoraza noge, omarice nad glavamipa dovolj prostora za osebno

prtljago. Težje je včasih v zim-skem obdobju, ko je v omari-ce treba odložiti tudi zimskeplašče. Večja letala imajo v tanamen vgrajene posebneomare," pravi Travnik in hkra-

ti poudarja, da je ena večjihprednosti letenja s CRJ 200,da potniki svojo prtljago odda-jo tik pred vstopom v letalo injo potem pri izstopu takoj tu-di dobijo. To pomeni, da seprtljaga ne more izgubiti, pot-niku pa nanjo ni treba čakatiob traku. To predvsem cenijoposlovni potniki, zato je CRJmed njimi zelo priljubljenoletalo.

Izbirali turboprope -izbrali reaktivca

Adria je začela iskati novoletalo že leta 1993. "Takrat semsi dejal, da si Adria nikoli ne bomogla privoščiti takega letala.Letni nalet, potreben za njego-vo amortizacijo, je okoli 2.400ur, o čemer smo lahko takrat sa-mo sanjali," pripoveduje sogo-vornik. Zato so se sprva ozira-li po cenejšem turbopropeler-skem letalu. Najbližji jim je bilcanadair dash 8. Sledil pa jeveč kot pogumen preobrat: od-ločitev takratne uprave AdrieAirways pod vodstvom PetraGraška za nakup regionalne-ga potniškega reaktivca s pribli-žno 50 sedeži. "Morda je bilo za

sredino devetdesetih let in ta-kratno naraščajoče gibanje šte-vila letalskih potnikov to zelopogumno dejanje, ki pa se jepozneje izkazalo za eno od od-ločilnih potez, ki je Adrio

Airways ohranila pri življenju.Flota s samimi 150-sedežnimiletali je zagotovo ne bi," je pre-pričan sogovornik

CRJ povsem primerljiv z A320

Glavno besedo pri proda-ji CRJ 200 Adrii Airways jeimel Peter Otto, nemški za-stopnik za prodajo poslovnihletal CL-601 (604) challenger,ki je bil tudi pobudnik razvo-ja letala CRJ 200. Peter Ottoje Adrii Airways ponudil na-kup letal CRJ, pri čemer je bilpripravljen v račun vzeti dveAdrijini štirimotorni potniškiletali dehavilland dash 7 iste-ga kanadskega proizvajalca.

"Odpravili smo se na le-talski sejem v Farnboroughuin začeli so se resni pogovori.Letalo smo si ogledali še v

ameriškem letalskem podje-tju Comair ter pri nemškiLufthansi CityLine. Sprva le-talo nikomur ni bilo všeč, sajsmo bili do tedaj navajeni naveliko večja. CRJ 200 je naneki način še vedno poslovnoletalo s temu primernim pre-sekom trupa, vendar smomorali nekaj žrtvovati. Luft-hansa CityLine, ki je ta letalauporabljala že nekaj časa, panam je vse pomisleke razblini-la," pripoveduje Travnik. Kodločitvi za ta model so pripo-mogle še izjemno dobre oko-ljevarstvene značilnosti letala,kot so majhen hrup in majh-ne emisije izpušnih plinov."Leta 1998 smo tako dobililetalo, ki je po višini in hitro-sti letenja ter doleta primerlji-vo z A320 iz naše flote," trdisogovornik.

Airbus z A350 odgovarja Boeingovemu 7E7

Čezatlantsko letalsko rivalstvo je v zadnjih dneh prejšnjegain prvih dneh novega leta doživelo svoj vrhunec s predstavi-tvijo novega Airbusovega modela A350, tekmeca Boeingove-mu potniškemu letalu 7E7 dreamliner.

Boeing in Airbus bijeta neusmiljen boj za kupce potniškihletal. Airbus končuje gradnjo prototipa megapotniškega le-tala A380 za sprva 550, potem pa morda tudi za tisoč pot-nikov; Boeing pa je odgovoril s hitrim in gospodarnim mo-delom 7E7 za dolge proge. Airbus je šel še dlje: napovedu-je model A350 kot neposrednega tekmeca 7E7. Po navedbahstrokovnega tiska naj bi v razvoj vložili do štiri milijarde ev-rov, medtem ko pri Airbusu govorijo o razvojni naložbi,vredni dve do tri milijarde evrov.

Novi model je širokotrupno potniško letalo za približno250 do 280 potnikov, zelo sodobno zasnovano, opremljenoz varčnimi in učinkovitimi motorji za velike razdalje. Mor-da so pri Airbusu zaslutili, da veliki novinec A380 za 550 inveč potnikov, poletel bo letos, ne bo primeren odgovor Bo-eingovemu letalu za velike razdalje 7E7. V tem razredu si-cer Airbus že ima sodobno letalo A340 s štirimi motorji indoletom do 16 tisoč kilometrov. In kje tiči zajec? Verjetnov dejstvu, da s tem letalom ne bi mogli konkurirati varčnej-šemu in aerodinamično sodobnejšemu Boeingovemu dolgo-progašu 7E7. Airbus ima za novinca že tudi prvega kupca,in sicer španskega prevoznika Air Europe, ki je naročil 10letal. Prvi mož Airbusa Noel Forgeard pa napoveduje kar 50novih naročil na junijskem letalskem salonu v Le Bourgetupri Parizu. Letalo bo po ocenah stalo med 153,45 do 170,5milijona dolarjev.

Boeing uspešno zbira naročila za novinca 7E7

Boeing naj bi skupaj zbral že več kot 120 naročil zadvomotornega novinca 7E7 (na fotografiji), ki bo začel le-teti po letu 2008. Nazadnje je 10 letal 7E7 za skupaj 1,3 mi-lijarde dolarjev naročil ameriški Continental Airlines. Tri-deset letal je naročil japonski prevoznik JAL, poleg teh paje rezerviral še 20 dodatnih, ki bodo nadomestili boeinge 767in airbuse A300-600. Poleg omenjenih so naročilo dali še ja-ponski ANA, Air New Zeland ter evropski prevozniki BluePanorama, First Choice in Primaris. Boeingov novinec znad 250 sedeži je letalo prihodnosti, ki ga odlikujejo so-dobna aerodinamična zasnova ter dva super zmogljiva, varč-na in tiha motorja, njegov dolet pa bo tudi nad 16 tisoč ki-lometrov.

Volare ne leti več Italijanski nizkocenovni letalski prevoznik Volare je

prenehal leteti. Volare je prevažal potnike z nam bližnje-ga letališča v Benetkah v praktično vsa evropska središčain nekatera mesta v Sredozemlju. Volarejeve linije, vsajnekatere, naj bi zdaj s svojimi leti prevzela EasyJet inRyanair, veliko naših potnikov pa je izgubilo možnostcenovno ugodnih letov v Francijo, Španijo in na jug Ita-lije ter v Afriko.

IZ MONTREALA ČEZ SEVERNI TEČAJ NA BRNIK

Adria Airways nove CRJ 200 prevzema v kanadskem Montrealu. Naletalo se vkrca tehnično osebje Adrie, vedno pa naložijo tudi nekaj re-zervnih delov. "Ker imamo poln prtljažnik, moramo zaradi protipožar-ne varnosti leteti po poti, ki v vsakem trenutku omogoča pristanek naletališču, ki je od zračne poti oddaljeno največ 60 minut leta. Tako neletimo neposredno iz Montreala v Glasgow, temveč se usmerimo se-verno proti eskimskemu letališču Iqualuit, zadnjemu večjemu letali-šču pred severnim tečajem," pojasnjuje Andrej Travnik. To je po-vsem eskimsko naselje, kjer so zunanje temperature v zimskem ob-dobju večinoma pod minus 30 stopinj Celzija, hitrost vetra pa totemperaturo še dodatno zniža na minus 50 do 60 stopinj Celzija. Me-sto je izredno drago, kar velja tudi za storitve tamkajšnjega letališča,ki zelo dobro izkorišča svojo lego. Od že zelo dragega Montreala je vsedražje kar za štirikrat. Od tam potem letijo čez Grenlandijo do Kefla-vika na Islandiji, nato pa neposredno na Brnik.

"Za sredino devetdesetih let in takratno naraščajoče gibanje števila le-talskih potnikov je bil nakup malega regionalnega letala CRJ 200 zelopogumno dejanje, ki pa se je pozneje izkazalo za eno od odločilnih po-tez, ki je Adrio Airways ohranila pri življenju," pravi Andrej Travnik, ka-pitan na letalih CRJ v Adrii Airways.

Manjša letala, kakršno je tudi CRJ200, omogočajo boljši vozni red, ali drugače rečeno, povečanje tedenskih in dnevnih frekvenc na Adri-jinih progah.

Francozi v Le Bourgetu pričakujejonaročila za 50 letal A350

Boeing 7E7

Airbus A350-800

fi_009_27_let 12.01.2005 14:09 Page 1

ČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO28

"Na poletih naše letalske družbe je kar za tretjino prime-rov motečega vedenja kriv alkohol," pravi Roman Ulčnik,vodja kabinskega osebja pri Adrii Airways. Neprimernovedenje, ki ima lahko katastrofalne posledice za var-nost leta, so v Adrii Airways leta 2003 zabeležili pri pri-bližno treh odstotkih vseh potnikov. "To resda ni veliko,vendar je lahko usoden že en sam primer," opozarja so-govornik.

Letalske družbe ugotav-ljajo rast pojavljanja mote-čega vedenja, kar je posledi-ca različnih dejavnikov. Stro-ga nekadilska politika, splo-šen upad tolerance med pot-niki, zamude in množičnostpoletov so le nekateri odnjih. "Včasih izgrede povzro-či strah pred letenjem in po-manjkanje potniškega pro-stora, ki ga družbe zaradi ra-cionalizacije vse bolj krčijo,"razlaga Ulčnik in dodaja, damotečih potnikov ne zazna-mujejo kakšne skupne last-nosti, denimo glede spola,starosti ali razreda, v kate-rem letijo.

Sankcije za moteče potnike

"V ZDA vas lahko, čepovzročite hujši izgred, do-

leti tudi do 20 let zapornekazni, denarne sankcije paso vrtoglave, približno 25tisoč dolarjev," pravi Ulč-nik. Pri nas potnika najprejopozorijo, če to ne zaleže,pa mu od leta 1999 pokaže-jo "rdeči karton" z opisomposledic, ki jih bo imelo ne-

upoštevanje opozoril. Medsankcije sodi tudi predajarazgrajača policiji po pri-stanku. "Običajno zaleže žerdeči karton, v skrajnih pri-merih pa je možen tudi za-silni pristanek, po kateremmotečega potnika predamooblastem države pristanka,"pojasnjuje Urban Blaznik,vodja letalske varnostneslužbe pri Adrii. "Tedaj la-hko proti kršitelju vložimotožbo zaradi posledic ne-načrtovanega pristanka,vendar se kaj takega še nizgodilo."

Aktivna vloga potnikov

Po katastrofalnih sep-tembrskih dogodkih iz leta2001 se je med potniki za-vest o pomembnosti varno-

sti okrepila. "Potniki velikobolj kot prej odobravajo var-nostne ukrepe," pravi Bla-znik. "Včasih pa se tudi žepretirava, tudi smrtni pri-mer so pri neki letalskidružbi že imeli," razlaga. Ta-ko so na nekem letalu pre-ostali potniki zadržali mo-

škega, ki se je nič hudegasluteč bližal pilotski kabini- ker jim je deloval sumljivo.

Včasih je lahko potnik,seveda če si je tega želel, zakrajši čas vstopil v pilotskokabino in si od blizu ogle-dal, kako se upravlja letalo.Danes to ni več mogoče."Vrata v pilotsko kabino sonamreč ojačena, zaprta inzaklenjena. Tudi kabinskoosebje mora skozi posebenpostopek, če želi do pilota,"pojasnjuje Ulčnik.

Preventivaje najučinkovitejša

"Letalske družbe vseveč vlagajo v urjenje posad-ke, tako da ta že po govori-ci telesa in tonu glasu la-

hko zazna potencialno pro-blematičnega potnika," na-vaja Ulčnik. Po njegovih

besedah je treba doseči tu-di zvišanje kazni in poostri-tev ukrepov. Na medcelin-

skih letih denimo že imajoposebne lisice za umiritevrazgrajačev.

POSADKA LAHKO TUDI S SILO UMIRI RAZGRAJAČA

Pri nas prekrške, povezane z letalsko varnostjo, obravnava zakon oletalstvu, ki glede na povzročeno škodo v 190. členu predvideva de-narno kazen med 80 in 150 tisočaki. Hujši primeri so v mednarodnihkonvencijah opredeljeni kot kazniva dejanja. Tokijska deklaracijadenimo člane posadke odvezuje krivde ob uporabi sile, ko je ta nuj-na za umiritev motečega potnika. Omeniti velja tudi resolucijo Med-narodne organizacije za civilno letalstvo, ki države podpisnice pozivak zakonski ureditvi področja motečih potnikov.

�������������������

���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� �����������������������������������!���������!���������������������"��������������#$%&'(�$)'*�

�������������� ��������������������������

������������� � ������ � ������������������ � ������ � ���������������������������� � �����

����������������� ��������

���������

���������� !�"����#!����$�����!��$�%���� $�%� ��$&�� '(��#$���#� ���$����! )�"! $��� �� $�*� �)!�#!�$*��'"�$�*+ �)! $��)���$�,����$�,��-�����$�,��.#� �$

�����!"�$��'�/�!$���� ��� �0+���)�

���11�23

������������ � ���������������������� � ������ � �����

���������

Alkohol je tudi v zraku sovražnik varnosti

Roman Ulčnik (levo), vodja kabinskega osebja pri Adrii Airways, pravi, da včasih izgrede povzroči strah pred letenjem in pomanjkanjepotniškega prostora, ki ga družbe zaradi racionalizacije vse bolj krčijo. Urban Blaznik (desno), vodja letalske varnostne službe pri Adrii,pa pravi, da običajno zaleže že “rdeči karton”, v skrajnih primerih pa je možen tudi zasilni pristanek, po katerem je moteči potnik predanoblastem države pristanka.

Letalski prevozniki opažajo večjo varnostno zavest potnikov

Bolgari sodobili prve tri pi-latuse PC-9M od še-stih, kolikor so jih naročilipred dobrim letom. Z njimi bodozamenjali češke vojaške reaktivne dvo-sede L-39ZA albatros. Po vsej verjetno-sti bodo letos naročili še šest letal. DružbaPilatus je dvosedežna letala PC-9, kakrš-

na ima tudi Slovenska voj-ska, lani prodala tudi Irski. Bol-

gari bodo svoje pilatuse, podobnokot Slovenska vojska, oborožili s He-

sratlovimi mitraljezi 12,7 milimetra in lan-serji nevodljivih raket.

Po slovenski poti so šli Bolgari tudi priizbiri srednjih transportnih helikopterjev.

Odločili so se namreč za Eurocopter-jeve cougarje. Skupaj so naroči-

li 12 helikopterjev zatransportne naloge ter

za bojno iskanje in reševanje. Po Sloveni-ji in Češki je to že tretji uspeh Eurocop-terja med novimi članicami zveze Nato,z velikimi pričakovanji pa se zdaj ozi-rajo še proti Hrvaški in SČG.

Bolgari kupujejo pilatuse in cougarje

Podobno kot Slovenci so se tudi Bolgari pri izbiri sred-njih transportnih helikopterjev odločili za Eurocopterjevecougarje. Na fotografiji je AS 532 cougar.

fi_009_28_let 12.01.2005 15:48 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9 29

Letos lahko pričakujemo nadaljevanje odpiranjatrga v letalstvu Novo leto bo zanimivo in zaradi majhnih donosov težko tudi za nizkoce-novne prevoznike

Globalizacija in odpiranje trga

Kljub napovedim o razcve-tu letalskega prometa - ta naj bise do leta 2020 podvojil - bo le-to 2005 zaznamovala predvsem

nova realnost, ki je nadaljeva-nje preoblikovanja letalskegaprometa iz preteklosti. Glavna si-la, ki vpliva na te spremembe, sovedno pametnejši potrošniki ozi-roma potniki, ki se zavedajo

svoje vrednosti in zahtevajo pra-vo izbiro. Drugi vir sprememb jenadaljnji pohod globalizacije inliberalizacije. Pod njunim dežni-kom nacionalne meje izginjajo,s tem pa veliko starih zako-nitosti, ki so dajale varnost pod-jetjem iz letalske panoge. Letoslahko pričakujemo nadaljeva-nje liberalizacije oziroma odpi-ranja trga v letalstvu. Dogovori,ki so zastali zaradi nabiranja vo-lilnih glasov (v Evropi leta 2004zaradi postavljanja nove evrop-ske komisije, v Ameriki pa zara-di predsedniških volitev), se bo-do nadaljevali.

Nove prodajne potiMednarodno združenje za

letalski transport (IATA) si jepostavilo za cilj, da bo do koncaleta 2005 kar 40 odstotkov vsehletalskih vozovnic izdanih v elek-tronski obliki, do konca leta2007 pa naj bi bile take kar vse.Posledica tega bodo poslovnipremiki in optimizacija poslo-vanja v vseh tistih podjetjih, kiproizvajajo sisteme za elektron-sko poslovanje v letalstvu ozi-roma se ukvarjajo z on-line pro-

dajo. Cilj tega pa bo zagotovitiglobalno dostopne in kompati-bilne rezervacijske sisteme. Pri-hodnja leta bodo pokazala, ka-ko dobro so se letalske družbepripravile na te nove potrebe,zagotovo pa številne na tem po-dročju čaka še veliko dela.

Nadaljevanje boja mednizkocenovniki

Novo leto bo zanimivo inzaradi majhnih donosov težkotudi za nizkocenovne prevozni-ke, ki so preplavili predvsemEvropo in Azijo. Če je bil to šepred kratkim sektor, ki je po-menil raj za investitorje, je bojza preživetje med nizkocenov-niki danes izjemno trd. Steča-jem Vbirda, Air Polonie in ita-lijanske družbe Volare v Evro-pi ter ATA Airlines v Amerikibo letos zagotovo sledil še kak-šen. Jedro sektorja se bo obliko-valo okoli peščice velikih, kotsta na primer EasyJet inRyanair. In če smo do danespoznali poceni prevoze le nakrajših razdaljah, lahko priča-kujemo, da se bodo razširili šena čezoceanske lete.

V podjetju Linxair razmiš-ljajo o sodelovanju z letal-skimi kolegi v sosednjih dr-žavah, še posebno v državahnekdanje Jugoslavije. Tuditam počasi naraščajo potre-be po poslovnih letalskihprevozih, zaradi pomanjka-nja financ in organizacijskihtežav pa operaterjev poslov-nih letal skoraj ni, nam jepovedal Niki Mušič, direk-tor podjetja Linxair.

V Linxairu po Mušičevihbesedah trge nekdanje Jugosla-vije odlično poznajo. S tamkajš-njimi letalskimi strokovnjaki do-bro sodelujejo, kar bi v dveh dotreh letih lahko obrodilo prvesadove v korist gospodarstva ce-lotne regije. Podružnica LinxairZagreb je prvi primer takega so-delovanja, razmišljajo pa tudi,da bi podoben korak storili še vSarajevu. Kot pravi Mušič, je vteh državah dovolj izkušenega inizobraženega kadra, ovira pa staneustrezna stara flota in tehni-ka.

Največ letijo v vzhodno Evropo

Linxairova vizija je bilaže od samega začetka posta-

ti poslovni letalski prevoz-nik za celotno območje sred-nje in jugovzhodne Evrope.Danes jim poslovna flotaomogoča povezavo Slovenijein okoliških držav z evrop-skimi, severnoafriškimi inbližnjevzhodnimi državami.Redni letalski prevozniki namnoga letališča še dolgo nebodo neposredno leteli, zatobodo poslovna letala vedno

bolj nujna poslovna orodja.Linxairova letala približno60 odstotkov prevozov opra-vijo v države vzhodne Evro-pe, predvsem v nove članiceEvropske unije. Povpraševa-nje po poletih na Poljsko, Če-ško, Slovaško, v Bolgarijo,Romunijo in baltske državemed slovenskimi gospodar-stveniki in investitorji nara-šča.

Slovenski operaterji bise morali povezati

Linxair veliko stavi tudina avstrijske poslovneže. Pobesedah Nikija Mušiča je Av-strija ob Švici pravi primerrazcveta poslovnega letalstva,saj premore skoraj 100 poslov-nih letal. Glede na njih bi prinas lahko delovalo 10 do 15poslovnih letal, kar se zdajzdi utopično. Ravno tako uto-

V državah nekdanje Jugoslavije bi v nekaj letih lahko odprli podružnice matične družbe

"Letalsko industrijo čaka še eno leto dramatičnih sprememb,"so zapisali v uvodniku k januarski številki revije Airline Bu-siness. Napovedi o rasti letalskega prometa so obetavne, pa-noga pa dobiva novo podobo. Letalska podjetja so dolgo šči-tili lastniki in države, a liberalizacija in globalizacija stakljub vsemu doleteli tudi njih.

ELEKTRONSKA VOZOVNICA STANE LE DESETINO PAPIRNATEElektronske vozovnice so danes uveljavljene zlasti med nizkocenov-niki, že do konca leta 2007 pa lahko pričakujemo, da bo to standard,ki bo veljal za vse. Prednosti elektronske izdaje vozovnic (e-ticke-ting) bomo potniki občutili predvsem kot možnost hitre spremembepotovanja in izdaje vozovnice v zadnjem hipu. Za prevoznike pa to po-meni velik prihranek papirja in s tem denarja. Izdaja klasične vozov-nice v povprečju stane 10 dolarjev, strošek elektronske vozovnice panaj bi znašal le en dolar.

VINKO MOŽE: PRIHODNOST JE NAKLONJENA MALIM LETALIŠČEM

Aerodrom Ljubljana si od novega leta veliko obeta. "Gibanje rasti se bonadaljevalo," pravi Vinko Može, prvi mož Aerodroma. "Letalska pano-ga je v ekspanziji, a tej je treba slediti oziroma jo celo prehiteti, druga-če lahko postane past, v katero so se z bankroti in izginotjem lani uje-le številne letalske družbe. Prihodnost je naklonjena malim letališčem,kajti številna velika bodo kmalu preobremenjena, zato se bo prometusmerjal drugam. Na našem letališču se na to za zdaj pripravljamo z grad-njo novih zmogljivosti, prilagajanjem check-in sistemov in s stalnim ra-zvojem. STO je pred kratkim z raziskavo ugotovila, da je bilo lani med vse-mi ljubljanskimi turisti takih, ki so prišli z letalom, slaba tretjina. Prosto-ra za letalske potnike je torej še dovolj, naša naloga je, da Slovenijo po-vežemo še s kakšno novo destinacijo in da svojo infrastrukturo prilaga-jamo razvojnim težnjam v letalstvu," razlaga Može.

"Prostora za letalske potni-ke je še dovolj, naša nalo-ga je, da Slovenijo pove-žemo še s kakšno novodestinacijo," pravi Vin-ko Može, predsednikuprave Aerodroma Ljub-

ljana.

Linxair vidi priložnosti v JV Evropi

pično se zdi tudi tesnejše po-vezovanje slovenskih opera-terjev poslovnih letal. Linxairje vedno dajal pobude za takš-na združevanja in mogoče bov bližnji prihodnosti le prišlodo premika v tej smeri. "Kdorse ukvarja z letalstvom, je žepo naravi optimist," se na-smehne Niki Mušič, "vidimlepo perspektivo za nas innaše letalske kolege."

Naslednja številka izide10. februarja

2005

Linxairova letala približno 60 odstotkov prevozov opravijo v države vzhodne Evrope, predvsem nove članice Evropske unije.

fi_009_29_let 12.01.2005 14:32 Page 1

ČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO30

NA KRILIH

Včasih brskam po splet-nih forumih, kjer popotni-ki iščejo nasvete o potova-njih z letalom. Eno pogostej-ših vprašanj v zadnjem časuje, kako potovati čim ceneje.Te zanimive teme se je loti-lo že nekaj novinarjev, a dosplošnega odgovora ali re-cepta, ki bi zadovoljil jav-nost, vendarle niso prišli.Letalska vozovnica je nam-reč dobrina, na ceno katereizrazito vplivata trenutnaponudba in povpraševanje.

Logična je želja, da zastoritev ali blago odštejemočim manj denarja. Razen pri-hranka je pomemben tudiobčutek, da smo sklenili do-ber posel. Žal pa smo pritem vse manj kritični oziro-ma racionalni in kar nekakoverjamemo, da je cena zapotovanje v izbrani kraj lenekaj sto tolarjev. Ta mož-nost sicer obstaja, a vendarnihče na tem svetu ne pro-daja svojega blaga ali stori-tve po ceni, ki zanj vsaj sred-njeročno ne pomeni dobič-ka. Povedano drugače - zanekaj sto tolarjev bo uspelokupiti vozovnico le kakšne-mu srečnežu, večina pa boplačala precej višjo ceno odtiste, ki jo prevoznik promo-vira za svojo storitev. Sajvendar ne opravlja storitveza to, da bi delal izgubo.

Naj odgovorim na vpra-šanje iz naslova. Cene sezelo hitro spreminjajo, veči-

na letalskih družb pa ponu-ja nizke cene v predproda-ji. Če izbirate prevoznikasamo na podlagi cene vo-zovnice, potem vsakič pre-verite ceno pri več različ-nih prevoznikih. Pri tem sene pustite zapeljati razmiš-ljanju, da tradicionalni pre-vozniki ponujajo samo vi-soke cene vozovnic, nizko-cenovni pa samo poceni vo-zovnice. Zakaj? Zato, kereni in drugi ponujajo takopoceni kot drage vozovni-ce. Torej, če vam ne usperezervirati potovanja popromocijski ceni, se ne spri-jaznite z višjo ceno pri is-tem prevozniku. Preglejteponudbo za želeno destina-cijo tudi pri drugih prevoz-nikih, saj je lahko cena prikaterem od njih nižja.

In če vam bo kdo pri-povedoval o zniževanju cenkot trendu v letalskem pre-vozništvu, mu verjemite spridržkom. Bo že držalo, dase cene letalskih vozovnicv povprečju nižajo, a to giba-nje gotovo ne drži za potni-ško takso, ki jo letališča vesčas zvišujejo. Za zdaj potni-ki to še sprejemajo, prepri-čan pa sem, da bom na foru-mih kmalu zasledil vpraša-nje "S katerega letališča naj-ceneje na počitnice?". Ta-kse namreč postajajo vsevišji izdatek in pri najnižjihcenah vozovnic celo prese-gajo ceno prevoza.

Diamond razvija mini reaktivca D-jet Proizvajalci poslovnih letal so našli novo tržno nišo. To somajhna poslovna reaktivna letala, ki pomenijo povsemnov razred med poslovnimi modeli. Da gre za vročo novost,priča že dejstvo, da strokovnjakom še vedno ni uspelo naj-ti imena za to novo skupino.

V ameriškem združe-nju lastnikov letal inpilotov (AOPA) so raz-pisali celo natečaj za po-imenovanje nove kategori-je. Letala novega razredabi se tako lahko imenovalamini jeti, mini reaktivci, mi-kro reaktivci, kompaktnireaktivci, ultralahki reak-tivci in podobno. Vsegaskupaj je v svetu devet pro-izvajalcev, ki prodirajo vomenjeni letalski tržni se-gment. Poleg že uveljavlje-nih, kot sta denimo Cessnain Diamond, se pojavlja ševrsta novincev, med dru-gim celo Honda Jet.

D-jet za zdaj edini z enim samim motorjem

Večina konstruktorjevse je odločila za dvomotor-na letala, edino Diamond jesvojega mini reaktivca, kiga je poimenoval D-jet,opremil z enim samim mo-torjem. Poletel naj bi pri-hodnje leto, za njegov ra-zvoj pa bodo skupaj porabi-li samo tri leta. Zanj se jeodločilo že 60 kupcev z vse-ga sveta.

Diamondovi konstruk-torji so imeli pri snovanjuD-jeta pred očmi zlasti niz-ko nabavno ceno in nizkeobratovalne stroške. To jebil eden od razlogov, da sose odločili za en sam mo-tor. Izbrali so pogonskiagregat williams internati-onal FJ33-4 s potiskom 635kilogramov, ki letalo pože-ne do 585 kilometrov nauro. Motor je tih in porabiskromnih 130 kilogramovkerozina na uro. D-jetu zavzlet in pristanek zadostu-

je zgolj 600 metrov dolgasteza, skupna masa letalapa ne presega dveh ton, za-radi česar bodo lastniki la-hko plačevali nižje letališketakse.

Poslovna potovanjabodo še cenejša

Na pravi razcvet v ra-zvoju malih poslovnih re-aktivnih letal je vplivalozlasti dejstvo, da so se stro-ški operativne uporabe tehletal znižali za skoraj tri če-trtine. K temu so največpripomogli razmeroma po-ceni, lahki in ne zelo po-žrešni reaktivni motorji. So-dobna elektronika omogo-ča tudi razvoj inštrumen-tov, ki so bistveno prijaznej-ši za uporabnika. Hitrostiso kljub vsemu temu še ve-dno zavidljivo velike - odskoraj 600 do več kot 830kilometrov na uro.

Od nove kategorije le-tal si veliko obetajo tako

potniki kot prevozniki, sajnaj bi se poslovna potova-nja precej pocenila. Mali

reaktivci bodo lahko pri-stajali tudi na manjših inodročnejših letališčih.

Kako poceni potovati z letalom?

Če vam ne uspe rezervirati po-tovanja po promocijski ceni,se ne sprijaznite z višjo cenopri istem prevozniku. Preglej-te ponudbo za želeno desti-nacijo tudi pri drugih prevoz-nikih.

Jat prodaja naročene airbuse in se znova naslanja na Boeing

Mali reaktivci so vroča novost, od katere veliko pričakujejo takopotniki kot prevozniki

Daimondov mali reaktivec D-jet naj bi poletel pri-hodnje leto. Zanj so zbrali že 60 naročil.

Srbska vlada se je z ne-kim podjetjem iz Združeniharabskih emiratov dogovori-la o prodaji osmih airbusovA319 (na fotografiji), ki sojih naročili v času Miloše-vićeve vladavine, je pisal be-ograjski dnevnik Politika. Znakupom airbusov, za kate-re so že nakazali 23,5 milijo-na dolarjev predplačila, so siželeli Srbi pridobiti naklo-njenost Evrope in tako pre-prečiti Natovo posredova-nje v Srbiji leta 1999. Kerpa Airbus Jatu ni hotel zago-toviti pravice do opravlja-

nja osnovnega vzdrževanja letal v Beogradu, so se po izboljšanju odnosov z ZDA znova od-ločili obrniti na Boeing, ki je njihov dolgoletni dobavitelj letal. Boeing je Jatu že predstavilzmogljivosti letal 737-600, 737-800, 767-200 in 7E7, poleg tega pa naj bi obljubil postavitev re-gionalnega servisnega centra na beograjskem letališču Surčin. Jat naj bi se z Boeingom dogo-voril tudi o obnovitvi celotne flote pod najugodnejšimi pogoji. Že naročenih osem A319 ver-jetno ne bo težko prodati, saj teh letal trenutno primanjkuje, proizvodnja pa je prodana žeza nekaj let vnaprej. Je pa vprašljiv predujem srbske vlade, ki bo najbrž ostal blokiran v eniod mednarodnih bank. Airbus o povračilu teh sredstev ni hotel slišati, prav tako tudi ne o mo-rebitnem zmanjšanju naročila.

JANEZ KRAŠNJA, pomočnik direktorja sektorja prodajain marketing v Adrii Airways letalstvo@finance-on.net

fi_009_30_let 12.01.2005 14:07 Page 1

OGLASNA PRILOGA: LETALSTVOČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9 31

Adria povečala število letov izLjubljane v Pariz in ceno za let vLondon znižala na 19 evrov

V zimskem voznem redu je Adria povečala število di-rektnih letov iz Ljubljane v Pariz z 11 na 12 letov na te-den. Od ponedeljka do sobote leti v Pariz dvakrat na dan,zjutraj in zvečer, ter tako omogoča tudi krajša potova-nja, kar je privlačno predvsem za poslovneže. Za direkt-ni povratni let Ljubljana-Pariz je najnižja Adrijina cena 94evrov. Tudi za poletno sezono pripravljajo zelo ugodnecenovne ponudbe. Še ugodnejšo ponudbo pa so pripravi-li za linijo iz Ljubljane v London. Za povratno vozovnicoje treba odšteti le 19 evrov, k temu pa prišteti še pristoj-bine. Po tej izjemni ceni so vozovnice na voljo do koncajanuarja za potovanja do konca marca.

•NAGRADNA IGRA • •NAGRADNA IGRA ••VSAK MESEC PRIVLAČNE NAGRADE • •Glavna nagrada: letalski tečaj za pilota ultralahkega letala •

V vsaki oglasni prilogi Letalstvo bomo zastavili nagradno vprašanje, ki se bonanašalo na vsebino tekoče številke. S pravilnim odgovorom si bostelahko prislužili privlačne nagrade. Septembra prihodnje leto pa bomoizmed vseh prispelih pravilnih odgovorov izžrebali dobitnika glavne nagrade- brezplačnega tečaja za pilota ultralahkega letala.

Pomembno: V žrebanju za brezplačni tečaj bodo sodelovali le tisti, ki bodo to želeli. Zato vas prosimo, da na kuponu skupaj s pravilnim odgovorom obvezno označite, da želite sodelovati v žrebanju za glavno nagrado.

Odgovore na vprašanje nam pošljite najpozneje do 27. januarja 2005 na naslov:Časnik FinanceOglasno uredništvo - priloga LetalstvoSlovenska cesta 551000 Ljubljana

Nagradno vprašanje št. 4

Katero letalo sinus po vrsti bodo letos izdelali v podjetju Pipistrel?

AA stoto BB dvestoto CC petstoto

DA, želim sodelovati v žrebanju za glavno nagrado - brezplačni letalski tečaj, ki ga podarja podjetje Pipistrel.

Ime in priimek:Točen naslov:Telefonska številka:

Na nagradno vprašanje lahko odgovorite tudi na spletni strani http://www.finance-on.net/letalstvo.Nagrajenca bo Ivo Boscarol, aktualni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, z letališča v Ajdovščini popeljal na brezplačen polet z ultralahkim letalom.

Kmalu 1.500 naročil za CRJ200 Kanadski Bombardier Aerospace je do konca minulega leta

zbral že nekaj manj kot 1.500 naročil za letalo CRJ200. Največjiuporabnik tega njihovega modela je ameriški Northwest Airlines,ki ima v floti 175 letal.

Za Pipistrelom je zelo ugodno leto, dobro kaže tudi za naprej

Kakšno je bilo leto 2004za podjetje Pipistrel?

Na splošno ugodno. Za-znamovali smo ga s kar ne-kaj uspehi: poletelo je letalotaurus, ki je bilo deležno ve-likega zanimanja svetovneletalske javnosti, Matevž Le-narčič je s sinusom 912 kotprvi z letalom, lažjim od 500kilogramov, obletel svet inpostavil tudi uradni svetovnirekord, zaključili pa smo tu-di naložbo v nove poslovno-proizvodne prostore na leta-lišču v Ajdovščini. Poleg tegaje mednarodna letalska zve-za FAI lani podelila diamant-na kolibrija (tokrat izjemo-ma samo dva), priznanji zaizjemne letalske dosežke, kista bila oba dosežena znašima letaloma: Matevž Le-narčič je priznanje dobil ob-let sveta s sinusom 912, Ma-džar Zsabadosz pa za za ob-let vseh držav EU z našim

letalom virus 912. Poleg tegaso tekmovalci na raznih te-kmovanjih z našimi ultrala-hkimi letali in motornimizmaji dosegli odlične uvrsti-tve.

Zanimanje za naša letalapo svetu še vedno narašča, sajsmo lani prodrli na nove, pred-vsem neevropske trge: v Brazi-lijo, Kolumbijo, Indonezijo, Taj-van, Venezuelo in Novo Kale-donijo. V Evropi smo začeliprodajati še v Belgijo in na Nor-veško. V Sloveniji smo prodalidve letali, kar je glede na kupnomoč zelo razveseljivo. Dolar-ski trgi so zaradi neugodnegatečaja dolarja bolj ali manj na-zadovali, a nam je vseeno uspe-lo ohraniti enak obseg prodajena za nas najbolj pomembnihtrgih, to je v Avstraliji, Južnoafri-ški republiki in ZDA.

Kako je Lenarčičev letokoli sveta kot eden največ-

jih lanskih dogodkov v letal-stvu vplival na delo vašegapodjetja?

Bil je sicer zelo odmeven,vendar smo v Pipistrelu več po-zornosti namenili letalu taurus,saj pomeni popolno svetovnonovost. V svoji kategoriji po-stavlja nove standarde in je za-to precej bolj razburilo svetov-no letalsko strokovno javnost.Sta pa bila priprava letala zaLenarčičev ekstremni let in teh-nična podpora velik izziv zaceloten kolektiv in vso našozastopniško mrežo po svetu.Mislim, da smo izpit dobro pre-stali.

Kakšna so predvideva-nja za prodajo taurusa?

Izjemno dobra. Celotnaproizvodnja za prihodnje leto ježe prodana, in sicer gre v Itali-jo in Francijo. Za leto 2006 paso zelo dobri obeti v Avstralijiin Nemčiji.

Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, za letos napoveduje ustanovitev lastnega razvojnega letal-skega inštituta.

Pogovarjali smo se z uspešnim podjetnikom Ivom Boscarolom, ki je ssvojimi ultralahkimi letali osvojil svet

Tudi letalska linija Ljubljana-Berlin je uspešnica

EasyJet je do konca minulega leta na progi Ljubljana-Ber-lin, na kateri je začel leteti 25. novembra, prepeljal 3.912 pot-nikov. Kot pravijo na Aerodromu Ljubljana, je to dovolj, dalahko destinacijo Berlin označimo za novo uspešnicoEasyJeta in ljubljanskega letališča. Zasedenost letal je bilaše posebno dobra v prazničnem času, med potniki pa je pri-bližno 60 odstotkov Nemcev.

Schulte-Strathaus: Taksa na kerozinbi evropske letalske prevoznike spravila v nemogoč položaj

Uvedba takse na kerozin, o kateri so prvi začeli razmiš-ljati v Nemčiji, naj bi še poslabšala že tako ne preveč ble-ščeč položaj letalskih prevoznikov, meni Ulrich Schulte-Strathaus, generalni sekretar Združenja evropskih letal-skih prevoznikov. Taksa naj bi po njegovem slabo vpliva-la na gospodarsko rast, zaposlovanje ter evropsko konku-renčnost, in to prav v času, ko si evropski letalski prevoz-niki ne konkurirajo le sami med seboj, temveč tekmuje-jo z vsemi preostalimi letalskimi prevozniki v svetu. Ta-ksa na kerozin bi izničila prve pozitivne rezultate, dose-žene po 11. septembru 2001.

Predlagatelji takse trdijo, da bi s tem ukrepom meddrugim zaščitili tudi okolje. Po mnenju nemških letal-skih prevoznikov naj bi bili ti argumenti puhli, saj bi le-tala opravila še več poletov, ko bi letela po cenejše gorivov okoliške države. Največ naj bi s tem ukrepom pridobi-li nenemški letalski prevozniki, če pa je ukrep predvi-den za vso Evropsko unijo, bi s tem pridobile države zu-naj EU.

Kaj pričakujete od nove-ga leta?

Pričakujem dokaj mirnoleto, povečanje proizvodnjezaradi večjih zmogljivosti ternovih homologacij v Nemčijiin Avstriji, izdelali bomo dve-stoto letalo sinus in začeli se-rijsko izdelavo letala taurus.Ustanoviti nameravamo tu-di svoj razvojni letalski inšti-tut. Če bo vrednost dolarja šenaprej padala, se utegne iz-voz na dolarske trge zmanj-šati, zlasti ZDA pa so proble-matične še z drugega vidika.Pred kratkim je začel veljatinov zakon, ki je za naša leta-la sicer izjemno ugoden, ven-dar pa pogojuje uvoz v ZDA zbilateralnim letalskim spora-zumom med državo izvoznicoin ZDA. Slovenija takega spo-razuma žal še nima, zato bo-mo prisiljeni tja izvažati preknašega avstralskega zastopni-ka. Čedalje večje so tudi teža-ve z Upravo RS za civilno le-talstvo, kjer so zaradi pomanj-kanja kadra vsi postopki ne-pojmljivo dolgi in onemogoča-jo ali vsaj otežujejo naše delo.V novem letu načrtujemo tu-di prodor na kitajski trg. Žalbomo verjetno morali, kot šemarsikatero razvojno narav-nano podjetje, ugodne možno-sti za svoj razvoj iskati v tuji-ni, kjer davčna zakonodajaspodbuja razvoj.

Kakšen se vam zdi tre-nutni položaj podjetnikov vSloveniji po spremembahdavčne zakonodaje?

Na žalost pričakujem veli-ko selitev vodilnih malih in sred-njih podjetij v tujino, kjer jim za-konodaja omogoča razvoj.

Kateremu vašemu pro-jektu boste letos dali pre-dnost?

Vsekakor letalu taurus.Do konca leta moramo bitisposobni izdelati eno letalona teden.

Lufthansa je lani prepeljala rekordnih 50 milijonov potnikov

Lufthansa je lani prepeljala 50,9 milijona potnikov, karje 12 odstotkov več kot predlani. Svoje zmogljivosti jepovečala za 13,4 odstotka, število prodanih kilometrov vpotniškem prometu pa se je povečalo za 14,7 odstotka inje prvič preseglo 100 milijard. Skladno s tem se je za 0,9odstotka izboljšala tudi izkoriščenost zmogljivosti, ki je bi-la 74-odstotna. Oživljanje konjunkture je pozitivno vpli-valo tudi na tovorni promet. Lufthansa Cargo je lani pre-peljala 1,8 milijona ton tovora in pošte, kar je 10,9 odstot-ka več kot v letu 2003.

fi_009_31_let 12.01.2005 14:30 Page 1

ČETRTEK, 13. JANUAR 2005 • ŠT. 9OGLASNA PRILOGA: LETALSTVO32

Češka družba Zlin, po-imenovana po kraju priOtrokovicah, je začela pro-izvajati motorna letala žepred drugo svetovno vojno,med vojno pa je bila enaglavnih tovarn, v kateri soizdelovali dvokrila polno-akrobatska dvoseda letalabücker, pa seveda sestavne

dele za druga nemška boj-na letala.

Čehi z dolgo tradicijo letalskegakonstruiranja

Po vojni so začeli kon-struirati in proizvajati last-na letala. Prvi je bil zlin 26,ki so ga nadgradili v zlin

126 in potem v zlin 226. Toso letala, primerna zaosnovno šolanje, pa tudi zarekreativno in turistično le-tenje. Potem sta sledila dvaza tiste čase (70. in 80. letaprejšnjega stoletja) pravaakrobata, zlin 526 in 726;primerek prvega še vednoleti v Portorožu. Nasploh

so bili v Zlinu v konstru-iranju letal privrženi akro-batskim konstrukcijam. Najob tem poudarimo, da imaletalska konstrukcija na Če-škem veliko tradicijo, še ve-dno deluje tudi letalska fa-kulteta, čeprav je velikostrokovnjakov s tega po-dročja ostalo brez dela. Če-ška (s Slovaško) je nekdaj znekaterimi tipi letal zala-gala pravzaprav ves vzho-dni vojaško-politični blok.Ob uspehih njihovih akro-batskih letal pa so počasizačeli osvajati tudi zaho-dne in druge trge.

Zlin 50 - zmogljiv akrobat

Naslednji zelo zmogljivZlinov akrobat je bil model50, iz katerega so razvili dverazličici, eno z domačim val-terjevim motorjem in drugo

z zahodnim lycoming motor-jem. Eden leti pri nas v Mur-ski Soboti, ki je postalasredišče slovenskega akro-batskega letenja in prizoriščemednarodnih letalskih akro-batskih tekem.

Zlini tudi v Slovenski vojski

Piloti ločijo dve vrsti akro-batskih letal. Z enimi se izva-jajo vsi klasični letalski liki,tisti, ki jih mora obvladati ta-ko pilot športnega, potniškegakot bojnega letala. Drugi akro-batski liki pa so tisti, ki jih šestrokovnjaki ne znajo povsempojasniti, saj so porušeni takorekoč vsi aerodinamični za-koni. Med prva, torej klasičnaakrobatska letala, sodijo vsinovejši zlini, od katerih ima-mo osem dvosedov 242L indva štiriseda 143L v šolski flo-ti letalstva Slovenske vojske.

Letališče München prevzemamesto največjega v Nemčiji

Münchensko letališčepostaja eno največjih in naj-sodobnejših v Evropi. Od-kar so sredi leta 2003 odpr-li Terminal 2, se je številopotnikov močno povečalo.Lufthansa s te destinacijeprepelje 11 odstotkov večpotnikov, kot je bilo načr-tovano.

V terminal je vložila tudi Lufthansa

Naložbo v novi termi-nal, vredno 1,3 milijarde ev-rov, sta skupaj izpeljalaLufthansa in FlughafenMünchen. To je bilo prvič,da se je naložbi v letališkoinfrastrukturo pridružila tu-

di letalska družba. Od leta2003 imajo Lufthansa innjeni partnerji v združenjuStar Alliance tako eksklu-zivno pravico uporabljatinajsodobnejši evropski le-tališki terminal, ki je posta-vil standarde za vse noveterminale na potniških le-

tališčih. Terminal 2 omogo-ča kar najhitrejši pretok pot-nikov, zagotavlja pa jim tu-di udobje med čakanjem nalet. Namenjen je predvsemtranzitnim potnikom, tran-sfer pa traja samo 30 minut,kar je absolutni rekord vEvropi.

Ugodnosti za najboljše potnike

Za potnike Lufthanse inpartnerskih podjetij združe-nja Star Alliance, ki potujejo vprvem ali poslovnem razreduali imajo status "senator", sona letališču pripravili še po-sebne ugodnosti. Namenili so

jim posebno območje, kjerločeno od drugih opravijo pri-javo leta in carinske formalno-sti. Obenem lahko v dveh po-sebnih prostorih počakajo nalet ob gledanju televizije, po-slušanju glasbe, na voljo paimajo tudi osvežilne pijače inprigrizke.

Češka letala zlin, ki jih da-nes proizvaja Moravan, ima-jo eno samo pomanjkljivost:ne kvarijo se, pravi VrhničanJanez Oblak, legenda sloven-skega športnega, jadralnega,ultralahkega in akrobatske-ga letalstva ter letalski samo-graditelj, ki je tudi zastopnikomenjenih letal v Sloveniji.

Postroj rdeče-modro-belih zlinov na "delovišču" na letališču Cerk-lje ob Krki

Zlin 242L je namenjen tako začetnemu selekcioniranju mladih pilotov kot naprednemu akrobatskemu šolanju in šolanju za instrumentalno lete-nje. Danes jih v svetu leti nad 150, in sicer tako rekoč na letališčih vseh celin od Severne do Južne Amerike, Afrike, Evrope in Azije.

Zlini - skoraj neznani,pa tako popolni Med poznavalci letala češkega proizvajalca slovijo kot zelo zanesljiva

"Trenutno smo na devetem mestu med desetimi največjimiletališči v Evropi. Leta 1999 smo imeli 21,3 milijona potni-kov, leta 2010 pa jih pričakujemo že več kot 40 milijonov," jepovedala Corinna Born, tiskovna predstavnica podjetja Flug-hafen München.

Odkar so sredi leta 2003 odprli Terminal 2, se je število potni-kov močno povečalo

Klaus Fussi, direktor Lufthanse za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno inHercegovino: "Za let se ni treba več čekirati pri okencu, ampak la-hko to vsak stori kar na enem od številnih avtomatov."

Foto

: Mar

ko M

alec

Moderna in funkcionalna avla Terminala 2 Prostor za počitek Lufthansinih potnikov prvega in poslovnega razreda

Foto

: Mar

ko M

alec

Foto

: Flu

ghaf

en M

ünch

en

fi_009_32_let 12.01.2005 14:11 Page 1