javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka …9vdn gdq qduhglwh qhndm greuhjd 1292 0(672 }2wurfl...

1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,02. 10. 2013 do04. 10. 2013

Število objav: 19Tiskani mediji: 17Splet: 1Radijske postaje: 1Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Javni sklad RS za kulturne dejavnostiKlovnbufKulturna šolaLinhartovo srečanjeRastoča knjiga

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Vsak dan naredite nekaj dobrega

Zaporedna št. Medij; Doseg Udarni list; 0 Stran: 4 Površina: 247 cm2

1 Rubrika / Datum Ostalo, 02. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

5 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Rastoča knjiga

Naslov Celjanovih 7

Zaporedna št. Medij; Doseg Celjan; 27000 Stran: 6 Površina: 270 cm2



6 Teme Linhartovo srečanje

Naslov Nivo kulture v Celju se vztrajno dviguje

Zaporedna št. Medij; Doseg Celjan; 27000 Stran: 20 Površina: 457 cm2


Stran v zbirki Avtor Urlep Uroš

7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Prva budnica za godbe!

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik.si (WEB); 205280

4 Rubrika / Datum Iz tiskane izdaje, 03. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor Černoga Meta


Naslov Vzdušje na šoli umirjeno in delovno

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski list; 54000 Stran: 6 Površina: 201 cm2

5 Rubrika / Datum Iz naših občin, 03. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor Markelj L.

11 Teme Kulturna šola

Naslov Korenčkov praznik prinesel igrala



Stran v zbirki Avtor J.A.

12 Teme Rastoča knjiga

Naslov Ribniški zobotrebci





3

Naslov kakor barvita pravljica o vodi


8 Rubrika / Datum Kultura, 03. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor Luzar M.


Naslov Parafraze likovnih del





Naslov Marija Lubšina Novak


10 Rubrika / Datum Zadnja stran, 03. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor Luzar M.

16 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Kulturna šola

Naslov Praznik občine Gornja Radgona

Zaporedna št. Medij; Doseg Murski val; 40000 10:04 Trajanje: 1 min

11 Rubrika / Datum Poročila, 03. 10. 2013



Naslov Matiček v rokah Celjanke

Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 13 Površina: 338 cm2


Stran v zbirki Avtor Š. O.

18 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Linhartovo srečanje

Naslov Nagrada za igriva drevesa

Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 18 Površina: 61 cm2

13 Rubrika / Datum Iz naših krajev, 03. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor T.V.


Naslov Matiček Niku Turku

Zaporedna št. Medij; Doseg Panorama; 0 Stran: 3 Površina: 121 cm2


Stran v zbirki Avtor Šmalc Matjaž

21 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Linhartovo srečanje

4

Naslov Osnovna šola Gustava Siliha Laporje je Kulturna šola 2013

Zaporedna št. Medij; Doseg Panorama; 0 Stran: 17 Površina: 175 cm2




Naslov Na odrih

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo; 130000 Stran: 22 Površina: 266 cm2



23 Teme Klovnbuf

Naslov Oder

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 118000 Stran: 31 Površina: 161 cm2

17 Rubrika / Datum Scena, 04. 10. 2013


24 Teme Klovnbuf

Naslov Ločuj, nas svet rešuj

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 53000 Stran: 10 Površina: 215 cm2


Stran v zbirki Avtor M. P. G.


Naslov Snemajo, pojejo, igrajo in plešejo

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 23 Površina: 242 cm2

19 Rubrika / Datum Podravje, 04. 10. 2013

Stran v zbirki Avtor P. S.


Vsak dan nareditenekaj dobrega

NOVO MESTO - »Otroci zelo radi hodijo v knjižnico in jih starši ktemu spodbujajo, v poznejšem obdobju odraščanja pa se vse skupajpočasi neha. Zato smo v knjižnici odprli multimedijsko sobo, sajdanašnja generacija deluje bolj preko moderne tehnologije. Ponujamotudi c-knjigc, ki jih lahko prebirajo na svojih bralnikih doma. V Novomesto smo pripeljali Rastočo knjigo in v Parku Rastoče knjige smov poletnem času odprli poletno bralnico za bolj sproščeno branjeknjig. Povezali smo se s slovenskimi zamejci v Švici in bili prvadržava, ki jim je donirala 110 slovenskih knjig. Povezali smo se tudiz Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Novo mesto terkot edina splošna knjižnica v Sloveniji odprli snemalni studio zasnemanje zvočnih knjig,« je nekaj projektov izpostavila direktoricaKnjižnice Mirana Jarca Novo mesto mag. Claudia Jerina Mestnik terhkrati pozvala vse navzoče k prostovoljstvu pri branju zvočnih knjig.

_^_H^ i .trMT^fc '■* m

________________________________F' _____________________■ ______________________B-f&^^*flf)fl____________________________H' __________________________ j^____>_^______________________Er"^i__L___ 'i ______________________________________H 1- j3H_______________________________P^'IH_______k_L_^_____-P

Gosta zadnjega Pogovornega večera mag. Claudia (erina Mestnik in dr.janež Gabrijele ič ter voditeljica mag. Andreja Jerneje ič Vizjak»V človeku je odličnost in v človeku je tudi zlo. Dajmo več energije zadobre vrednote,« je dejal častni občan Novega mesta in pobudnik terustanovitelj projekta Rastoča knjiga dr. Jane/. Gabrijelčič. Dodal je še:»Misel, besede, dejanja; to je ključno! Naj ne mine dan, da niste narediličesa dobrega.« Izpostavil je še: »Veliki Gaber se je pred dvema letomas postavitvijo razstave Rastoča knjiga na svojstven način vključil vpromocijo in razvoj ideje vseslovenskega projekta Rastoča knjiga. Sliso še korak dlje in udejanjili idejo rastoče knjige v vsakdanu svojihkrajanov. Praznik korenja je namreč ekonomsko nadaljevanje projektaRastoča knjiga Veliki Gaber z okolico, ki združuje tradicijo pridelavevrtnin s sodobnimi strokovnimi znanji.« Po njegovem mnenju jeRastoča knjiga dokaz naših dosežkov ter sporočilo prihodnjimgeneracijam, da smo sicer majhna država, vendar po duhu in znanjuvelika. Izrazil je željo, da bi v Novem mestu v prihodnosti postavilitudi Združeno Rastočo knjigo znanosti sveta.Polna dvorana je v prešernem vzdušju prisluhnila tudi utrinkom oRastoči knjigi, s katerimi sta popestrila prof. dr. Miha Japclj in prof.Jože Ztrpan, gosta prvega pogovornega večera v septembru. Večer sopopestrili tudi tamburaši Folklornega društva Kres.

Na predhodnih torkovih pogovorih v septembru, ki so se sinočizaključili, so sodelovali tudi Irena Vide, direktorica televizije Vaš kanalin urednica revije Vaš mesečnik, mag. Igor Teršar, direktor Javnegasklada RS za kulturne dejavnosti, Alojzij Muhič, župan Mestne občineNovo jnesto, ter akad. prof. dr. Jo/e Trontelj, predsednik Slovenskeakademije znanosti in umetnosti. Foto: Boštjan Pucelj 5N

aroč

nik:

JAV

NI S

KLAD

RS

ZA K

ULT

UR

NE

DEJ

AVN

OST

IO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Tema: Rastoča knjiga








































Tema: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti












IiNIMMS' Andrej Murenc, igralec v SLG Celje, kiletos že peto leto ustvarja gledališke like. Ne-davno je prejel Večerovo nagrado za igralskedosežke v sezoni 2012/13.

Neža Strenčan, članica KUD Zarja TrnovljeCelje, je na 52. Linhartovem srečanju - Fe-stivalu gledaliških skupin Slovenije dobilanagrado Matiček za najboljšo žensko vlogov predstavi Nora Nora.

Žiga Verk, mlad celjski igralec, ki ga bomolahko gledali v filmu Gremo mi po svoje 2.Do vloge enega od vodnikov je prišel prekoavdicije, videli ga bomo lahko tudi v celj-skem filmu Vloga za Emo.

Iztok Kos, rekreativni tenisač iz Celja, z nje-govo zmago seje končala teniška Liga Celje,

v kateri se je za naziv najboljšega rekreativcav regiji potegovalo 21 tenisačev.

Igor Sancin, predsednik Zveze za gojenjeevropskih zgodovinskih borilnih veščin Slo-venije, je organiziral mednarodni seminarHEMA Celje 2013, na katerega je privabil74 udeležencev.

Aleš Hančič je za štiri leta postal direktorRazvojnega centra orodjarstva Slovenije -Tecos. Odločitev so mestni svetniki potrdilina septembrski seji Mestne občine Celje.

Kalja Esih, direktorica JZ Regijskega štu-dijskega središča, želi s prireditvijo Nočraziskovalcev, ki je bila prejšnji teden v Ci-tvcentru, spodbuditi mlade, da se odločijo za»poklic« raziskovalca.

»

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Linhartovo srečanje




Nivo kulture v£*Celju se vztrajno!dviguje

F NEKOČ IN DANES ... ±i\ KO BEŠKOVNIK

Živko Beškovnik je neumorni kuiturni delavec. Polegslužbe, kjer se je sezona pričela s polnim zamahom, sena polno posveča tudi trnoveljskemu gledališču, kjer sosezono pričeli že konec avgusta z dvema predstavamav programu Poletja v Celju - knežjem mestu. Sicer paše vedno kaj ustvari oz. naredi na Televiziji Celje, seve-da v povezavi s kulturo. Sprošča se kar na gledališkemodru, sprostitev mu predstavlja tudi vodenje otrok prigimnastiki v Športnem društvu Gaberje Celje. Baterijepogosto napolni s tekom ali hojo ob Savinji, pot pa gazanese tudi v hribe.» Piše: Uroš Urlep

Na TV vam očitajo, da v pris-pevkih omenjate čisto vsakegaposameznika, čeprav je le po-metel oder ...?Nekoč: (Smeh.) Verjetno počnemto podzavestno, ker dobro vem,kako gledališke stvaritve nastajajo.Marsikdaj so pomembnejši tisti zaodrom kot tisti na odru.Danes: No, čisto tako pa to tudi ni.Je pa res, da če že omenjam posa-meznega ustvarjalca, se mi zdi 'ter',da so pač omenjeni vsi tisti, ki so

se pri nekem projektu trudili in dalisvoj ustvarjalni prispevek.

V življenju igrate veliko vlog.Prihaja med njimi do navzkriž-ja?Nekoč: Ne, mislim, da se te vlogedopolnjujejo. Vsi, ki me poznajo,vedo, da je tako. Gre pač za širokrazpon dela. Zadovoljen sem, da selahko preizkušam v različnih izraz-nih sredstvih. Vse te izkušnje palahko spet vrnem v osnovo - gle-dališče.Danes: Ne, seveda ne! Saj točnovem, katera predstava je na spore-du, tudi predpriprave so, z obnovi-tvenimi vajami. Če si 100-odstotnopri stvari, to pač preprosto ni mo-žno. Da bi zamenjal ali pomešalvloge, bi moral biti pa res nenor-malno 'razštelan'.

Kakšna je raven kulture v Celju?Nekoč: Generalno bi ocenil, da jeraven kulturnega ustvarjanja zelovisoka, imamo stvari, ki so v slo-venskem vrhu, po množičnostiimamo veliko ljudi, ki se aktivnoukvarjajo z ustvarjanjem, imamopraktično vse zvrsti. Na področjumnožične ljubiteljske kulture pase sprašujem, kako bo v Evropi,ker imamo Slovenci v primerjavi

z Evropo glede tega nadstandard

- upam, da se ne bo izgubila našaidentiteta.Danes: Konstantno dobra in navisokem nivoju, tako na področjuprofesionalne kot tudi ljubiteljskekulture, in upam si trditi, da senivo kulture v Celju vztrajno tudidviguje! Tako v kakovostnem inkvantitativnem pomenu. Najboljme veseli, da imamo številčno indobro produkcijo med mladimiustvarjalci, to resnično največ šteje!

Kako pa se gledate s poklicnimiigralci? Podcenjujejo amater-ske?Nekoč: Ne, razmišljanja o tem sozgrešena. Gre za dopolnjevanje vprogramskem smislu, pa tudi oseb-no se poznamo. Vesel sem, če komukaj uspe. Ne glede na to pa: izdelekje izdelek, pomembna je kakovost.Je pa res, da poklicni igralec to laž-je doseže, saj je za to akademskoizobražen.Danes: Zelo dobro, osebno sepoznamo, tudi skupaj kaj pokra-mljamo. Marsikdo od njih kotstrokovnjak tudi sodeluje ali z na-šim društvi in skupinami ali pa tudipreko Javnega sklada za kulturnedejavnosti. Moram reči, da tudi sspoštovanjem gledajo na naše deloin naša prizadevanja! Ne, nikakor

ni podcenjevanja, prej obratno,zavedamo se, da vsi skupaj obli-kujemo gledališko podobo našegamesta!

Vas v gledališče vlečejo tudimlada dekleta z vizijo uspe-šnih igralk?Nekoč: Ne, ne. Lepo je videti lepodekle na odru, to vsak rad pogleda,ampak je pa še lepše videti čez leta,da lahko tudi jaz nekaj dajem no-vim generacijam, da jih sprejemam,jim pomagam. To kolesje mora teči.Sicer pa v gledališču starost ni po-membna, zdi se mi pa v redu, daprihajajo mladi, da.Danes: V gledališče me v osno-vi vlečeta osebna opredelitev inustvarjalni naboj. Sem pa vesel, dana tej poti srečujem veliko mladihz, enako opredelitvijo in v zadnjemčasu jih je resnično dosti in v zado-voljstvo mi je. če jim pri tem lahkokakorkoli pomagam. Ja, tudi mladadekleta so med njimi, vsekakor!

Kakšna je vaša idealna ženska?Nekoč: Komunikativna, prisrčna,samostojna, to se mora dopolnje-vati z videzom, primemo mora bitistara.Danes: Samostojna, razumevajo-ča, pametna, družabna, no, lahkoje tudi lepa.

i » Hul■HPV * _J9_wm

H________________________________S ""T*. j#r *_\_^_^_\m_W3M_

. / *w^^Jp, \_____________k » / ■ \ m_mE__W_t_W^__________MH_______________J-> iinigjl JHPPW|K&'^^________________________________R_ % <^^TWMWA>flF jHll;

_______________________________________________________________________^.

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Dnevnik.si (WEB), Iz tiskane izdaje 03. 10. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

1

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo


2

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo


3

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vzdušje na šoli umirjeno in delovnoPravi v. d. ravnateljice na OS Šentjernej mag. R. Z. Grom - Letos 626učencev - Volitve članov sveta šole, nato nov razpis za ravnateljicoŠENTJERNEJ -Kmalu bo mesecdni, odkar osnovno šolo vodivršilka dolžnosti ravnateljicemag. Renata Zupane Grom. Nato mesto jo je, potem ko svetušole v osmih dneh po prenehanjumandata dozdajšnji ravnateljiciViktoriji Rangus ni uspeloimenovati ne nove ravnateljicene v. d. ravnatelja, imenovalminister za izobraževanje,znanost in šport Jernej Pikalo.

Renata Zupane Grom jebila prej zaposlena na Uradu zarazvoj izobraževanja, ki deluje vokviru ministrstva za izobraže-vanje, znanost in šport. Kot pra-vi, se je na novem delovnem me-stu dobro znašla, »vzdušje našoli je umirjeno in delovno, oprav-ljamo stvari kot večina šol v za-četku leta. To pomeni, da pri-pravljamo letni delovni načrt,delamo analizo preteklega leta,usklajujemo jutranje varstvo,krožke, urnik je skoraj dokon-čen ...« je povedala. Število za-poslenih ostaja enako, od 82 je64 pedagoških delavcev.

V novem šolskem letu šolo ob-iskuje 626 otrok (skupaj s po-družnično šolo Orehovica), od

tega je 72 prvošolčkov, kar po-meni trije razredi na matičnišoli in eden v Orehovici. Na šoliraste število romskih otrok, zdajjih imajo 50, kar pomeni, da jepomoč dveh romskih pomoč-nikov (eden prek javnih del, dru-gi je financiran iz evropskihsocialnih skladov) nepogrešlji-va. Šola, ki je pred kratkim po-stala najbolj kulturna šola vkategoriji velikih šol v letu 2013,je že vrsto let tudi eko šola, bo-gata je s športnimi in drugimidejavnostmi, skratka, RenataZupane Grom vidi na šoli ševeliko možnosti napredka, ksreči pa je tudi kolektiv zagnan.

Renata Zupane Grom bo vr-šilka dolžnosti ravnateljice naj-več leto dni, v tem času pa bonov javni razpis za mesto ravna-telja. Kot je slišati, se bo to zgo-

dilo hitro. A še prej bo trebapriti do novih članov sveta zavo-da šole, saj je inšpekcijski posto-pek pokazal, da so mandati karpetih članov, predstavnikov de-lavcev, in treh predstavnikovsveta staršev sporni in niso biliizvoljeni zakonito. Kot so nampovedali na inšpektoratu, so tougotovili pri nadzoru, inšpek-cijskem postopku, ki so ga opra-vili na podlagi prejete pobude, vkateri je bilo navedeno, da sobili podpisi delavcev šole zlo-rabljeni, ko so zahtevali le odpo-klic ene članice sveta šole, pred-stavnice učiteljskega zbora,nato pa je se je ta zahteva spre-menila kar za vseh pet. Spomni-mo - do zamenjave članov jeprišlo, ker naj ne bi glasovali»pravilno« (čeprav je glasovanjetajno). Inšpektorat RS za šol-stvo in šport je šoli predlagal,naj ponovijo volitve članov svetašole - predstavnikov delavcev instaršev - na kar pritožbe nisomogoče. Ko bo svet zavoda delo-val z zakonito izvoljenimi člani,bo ta spet vodil nov postopekimenovanja ravnateljice šole.

L. Markelj

Obe kandidatki za ravna-teljico na zadnjem razpisuostajata na šoli: dosedanjaravnateljica Viktorija Ran-gus poučuje športno vzgo-jo, mag. Tadeja Strmole pa- kot do zdaj - naravo inbiologijo.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Kulturna šola




Korenčkov praznik prinesel igralaNa stojnicah so se predstavila vsa društva iz Velikega Gabra - Korenjepridelujejo že na 14 kmetijah - Postavili otroška igralaVELIKI GABER -Prejšnji vikendje v organizaciji krajevneskupnosti Veliki Gaber, ki je ksodelovanju povabilatamkajšnja društva in šolo,potekal drugi praznik korenja. VVelikem Gabru so ga pridelovaliže pred stoletji, s tempraznikom pa mu krajanihočejo dati spet veljavo, kot sijo zasluži. Lani so korenje vnekoliko večjih količinah sejalina devetih kmetijah, letos jebilo takšnih že 14.

»Treba bo misliti dolgoročno,da bi tu res pridelali še večjekoličine zelenjave, kajti velikitrgovci jo kupujejo v tonah, pane le korenja, tudi drugo - kole-rabo, krompir. To dolenjskozemljo je treba narediti za cen-ter zdrave domače zelenjave,« jepovedal ekonomist in idejni očeRastoče knjige Janez Gabri-jelčič, ki je z Velikim Gabrom vzadnjih letih tesno povezan,najprej so tam na pobudo upo-kojencev dobili krajevno Ra-stočo knjigo, potem pa je praz-

nik korenja prišel kot njeno eko-nomsko nadaljevanje.

Dejstvu, da je lokalno najbolj-še, sledijo tudi v OŠ Veliki Ga-ber, kjer po besedah ravnatelji-ce Barbare Brezigar v okvirumožnosti, ki jim jih ponujajo ja-vna naročila, kupujejo v bližinipridelan krompir, korenje, mle-ko in mlečne izdelke.

Predsednik KS Veliki GaberBoris Praznik je povedal, daželijo korenčkov praznik ohra-

niti v smislu predstavitve kra-jevnih društev in šole, kar jim jetudi tokrat uspelo, pa čeprav jebilo vreme precej bolj kislo kotlani. »Letos odpiramo tudi kra-jevno otroško igrišče,« je še dejalin omenil, da so pri ureditvi le-tega moči združili KS, šola inšolski sklad. Tako se bodo tam-kajšnji otroci, ki jih je vedno več,popoldne in ob vikendih, ko jevrtčevsko igrišče zaprto, lahkozabavali na simpatičnih igralih,ki so svoje mesto dobila pri šol-skem igrišču.

J. A.

'famm*

Otroci so se novih igral zelo razve-selili. (Foto: J. A.)

F *»*,*~™~ ° AmW-*mmmmm V

Gospodinje korenje dodajo skoraj vsem jedem, še v kruhu se lahko znaj-de. (Foto: J. A.)

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





RIBNIŠKIZOBOTREBCI

SODELOVANJE -Območna li-kovna razstava JSKD Ribnicain JSKD Kočevje, ki jo bodoodprli jutri v Domu starejšihobčanov Ribnica, je dokaz do-brega sodelovanja med obemaizpostavama Javnega skladaRS za kulturne dejavnosti. Alen-ka Pahulje iz ribniške izposta-ve in Matevž Novak iz koče-vske sta sodelovanje obeh izpo-stav na likovnem področju us-pešno izpeljala že lani, sicer paRibničane in Kočevce na teimpodročju povezuje tudi LICE -ribniška likovna šola. V Roko-delskem centru Ribnica, kjerslušatelji likovne šole ustvar-jajo, ugotavljajo, da je tako -kot sicer tudi v njihovi pletar-ski in lončarski delavnici - celoveč udeležencev iz sosednjekočevske kot domače ribniškeobčine. To jih, še posebno glederokodelskih delavnic, prese-neča, in to kljub temu, da je si-cer ribniška občina malo ma-njša kot kočevska. Ne nazad-nje: suhi robi se ne reče kočev-ska, ampak ribniška!

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

















BUSECA VAS SLIKARJEM

Kakor barvita pravljica o vodiV brežiškem domu kulture do konca oktobra na ogled slike z letošnjejunijske kolonije v Bušeči vasi - Slikarjem motiv vodaBREŽICE - Likovniki v Brežicahdelajo z nezmanjšanimzanosom, med drugim sporočaobmočna likovna razstava Voda- v zelenem in modrem, ki so joodprli v brežiškem domukulture 26. septembra. Slike sopod mentorstvom Urške Jeklerustvarili s pomočjo brežiškeobmočne Izpostave javnegasklada za kulturne dejavnostičlani Društva likovnikov Brežicein Likovne družine KD FrancBogovlč Dobova na junijskikoloniji v Bušeči vasi.

Z letošnjo kolonijo so, kot je naotvoritvi rekla vodja brežiškeizpostave sklada Simona Roz-man Strnad, skozi likovni jezikželeli spomniti na neprecenljiv

vir zdravja - čisto naravo in sepri tem osredotočili predvsemna nujno potrebno in žal vsebolj ogroženo vodo. Slikarjemso pri tem dajale globok navdihKlunove toplice s termalnimizvirom, ki ga obdajajo še drugitopli izviri in potoki, in umetnikiso se tisto sobotno popoldne»znašli v objemu lepot tamkajš-njih voda«.

»V nastalih likovnih delih setako odražata zelena in modrakot barvi, ki sproščata napetostočesne leče in delujeta pomir-jujoče. Zelena kot zelenilo oazein jo zato lahko povezujemo ssrečo, modra kot nesmrtnost inščit pred boleznijo. Likovnazgodba je lahko postala boj med

naravnim - organskim in podrugi strani togimi geometrični-mi oblikami, ki simbolizirajoodmik sodobnega človeka odnarave. Urejene geometričneoblike so lahko podkrepljene stoplimi, žarečimi barvami, med-tem ko zelena in modra ne de-lujeta materialno, temveč sim-bolizirata vodo in mir,« je Simo-na Rozman Strnad na otvoritvirazstave pomagala obiskoval-cem urejati vtise.

Mentorica kolonije Urška Jek-ler, ki je pred kratkim razstavi-la grafike v upravni enoti Breži-ce, je četrtkovo otvoritev po-spremila s svojevrstno odovodi, ko je nizanje pojavnihoblik vode sklenila v prepriča-nju, da »nas pogled na vodopribliža nazaj k naravi«.

M. Luzar

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Parafraze likovnih delRIBNICA - Jutri ob 19. uri bodo vDomu starejših občanov Ribnicaodprli območno tematsko likovnorazstavo JSKD Ribnica in JSKDKočevje Parafraze likovnih del

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





PORTRET TEDNA

MarijaLubšina Novak

Osnovna šola Brežice je osvojilanaslov najbolj kulturna šola leta 2013,ki ga podeljuje javni sklad za kultur-ne dejavnosti. Mag. Marijo LubšinaNovak, ravnateljico šole, to priznanjebržkone navdaja z dobrim obču-tkom, da ona osebno in šola delatadobro. »Pravzaprav je pomembenvsakdo, ki prispeva nekaj dobregakjer koli. Na takem mestu, kot sem,ima človek priložnost, da se izposta-vi in ljudi potegne za seboj,« praviLubšinova Novakova.

Naslov najbolj kulturna šola jemama nekega učenca sveže imeno-vala kulturni prestol. Za inovativ-nost, kot jo odraža tako starševo po-imenovanje, in za druge ustvarjalneprebliske in dosežke v Brežicahustvarja dobre podlage tudi osnovnašola. Ena takih podlag je Model odlič-nosti, lastna zamisel, s katero šolarazvija bralno, računalniško in dru-ge vrste pismenosti s pomočjo infor-macijsko-kumunikacijske tehnolo-gije in je tako zadostila državnim me-rilom za e-kompetentno šolo.

Računalniška »galaksija« je edenod vsebinskih stebrov brežiške šole.Drug močan steber je šport in šolaje v njem nosilka naslova naj šport-na šola. Opazen steber je mednaro-dno sodelovanje. Kako močan inbleščeč steber brežiške osnovnešole je po prepričanju ravnateljice,njenih kolegov v hiši in zunanjihopazovalcev kultura, lahko sklepa-mo po očem javnega sklada za kul-turne dejavnosti. V obrazložitev knaslovu najbolj kulturna šola soavtorji zapisali med drugim, da jebrežiška osnovna šola v zadnjihtreh letih obdržala na visoki ravnikar 26 redno delujočih kulturno-ustvarjalnih zasedb. »Če je na enistrani računalnik, zaradi kateregasmo vse bolj sedeči, je na drugi stra-ni gibanje. Kultura pa je biser za

JL'-&_^i_F * '{Jf^^__k___

dušo,« pravi ravnateljica, zavedajočse, da šola z več kot 700 učenci in sštevilnimi učitelji lažje razvija velikodejavnosti in da lahko to počne pre-cej dobro. Šola ima v zbirki različ-nih odličij, ki jih prejema za svoj de-lovni način, med drugim tudi priz-nanje občine Brežice, brežiško ob-činsko priznanje za inovativnost indržavno nagrado za dosežke v šolstvu.

V šolstvu obdobja minevajo v ne-kako dvojnem občutku. LubšinovaNovakova ga izrazi z opazko, češ daučitelj po eni strani dela, dosegauspehe, je zaželen in da ga po drugistrani novodobni do šolskih dosežkovnekako brezbrižni sistem sili v obču-tek, da je 'tepček', ko vztrajno dela znezmanjšanim tempom in ustvarjal-no nastopa z vedno novimi zamislimi.

V šolstvo s takimi bleščicami indružbenimi predznaki, ki so se ji po-kazali sčasoma, je Marija LubšinaNovak vstopila na lastno voljo. Jeprofesorica pedagogike, končala jemagisterij iz menedžmenta in kako-vosti storitev, a je ves čas, že od osno-vne šole, vedela, da bo »učiteljica«.Delala je kot svetovalna delavka nabrežiški osnovni šoli, v kateri je bilanekoč tudi učenka in na kateri jezdaj že 13 let ravnateljica, potem koje na tem mestu zamenjala MilenoJesenko, s katero je devet let že dela-la kot pomočnica ravnateljice.

M. Luzar

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo













Murski val, Poročila 03. 10. 2013Doseg / Reach: 40000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 10:04Trajanje / Duration: 1 min 1

Praznik občine Gornja Radgona

RA MURSKI VAL, 3.10.2013, POROČILA, 10:04

V sklopu 18. praznika občine Gornja Radgona bo danes ob 16:30 v gornjeradgonskem domu starejšihprireditev Se poznamo, ki jo pripravlja tamkajšnja območna izpostava Javnega sklada za kulturnedejavnosti. Predstavili se bodo pevski zbor doma starejših Gornja Radgona, ženski pevski zbor Društvaupokojencev Negova – Spodnji Ivanci, Folklorno društvo in gasilski oktet iz Gornje Radgone, tamburaškaskupina iz Črešnjevec, ženski pevski zbor, Društvo upokojencev iz Gornje Radgone ter gornjeradgonskilikovniki.

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Matiček v rokahCeljankeNeža Strenčan postala najboljša slovenska ljubiteljska gle-dališka igralka

V Postojni se je v soboto končalo 52. Lin-hartovo srečanje - tridnevno tekmovanjegledaliških skupin Slovenije in zamejstva.Med sedmimi najboljšimi ljubiteljskimigledališkimi društvi v državi se je s pred-stavo Nora Nora v režiji Tomaža Krajncapredstavil tudi celjski gledališki ansam-bel KUD Zarja Trnovlje in dosegel odličenuspeh.

Igralka Neža Strenčan je namreč za vlogoNore 1 prejela matička za najboljšo ženskovlogo. Nagrado si je mlada celjska ljubitelj-ska igralka po besedah žirije zaslužila, kerv predstavi suvereno vodi dramski lik izzdolgočasene, brezdelne gospodične, pre-ko nepotešene žene do ženske, ki se sooči zrealnostjo in se z njo sprijazni. Njena igra jeznačajsko trdna, kar vlogi daje poseben žar.Žirija je še poudarila, da Nežo odlikujejo ja-sna dikcija, sproščeno odrsko gibanje in spo-sobnost, da odrskim partnerjem omogočaživahno soigro. Vlogo gradi natančno, zreloin disciplinirano ter s tem ustvari polnokr-ven odrski lik. Za študentko prvega letnikapedagoške fakultete je nagrada prva potrdi-tev njenega dosedanjega dela na področjugledališkega ustvarjanja. »Matička nisempričakovala, saj predstavo Nora Nora sesta-vljajo štirje enakovredni liki, ki v predstavipopolnoma enako izstopajo. Na nagrado semtako še toliko bolj ponosna,« pravi.

Uspeh že uvrstitev naLinhartovo srečanjeLinhartovo srečanje je osrednja in naj-

pomembnejše gledališka prireditev, ki jopripravlja javni sklad za kulturne dejavno-sti. Srečanje predstavlja izbor najkakovo-stnejših predstav slovenskega ljubiteljskegagledališča in je hkrati pregled ljubiteljskegledališke dejavnosti v Sloveniji. V sezoni2012/13 se je za nastop na festivalu na lo-kalnih ravneh potegovalo kar 125 predstav,kar priča o izjemni vitalnosti ljubiteljskegagledališča pri nas in da je že sama uvrstitevna srečanje za mlade celjske ljubiteljske gle-dališčnike z režiserjem Tomažem Krajncemna čelu velik uspeh.

ŠOFoto: Arhiv KUD Zarja Trnovlje

18Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Umor v vili Roung Dram-ske družine F. B. Sedej iz italijanskega Števerjana, režiser predstave Franko Žerjal paje domov odnesel še matička za režijo. Matička za najboljšo žensko vlogo je prejelaCeljanka Neža Strenčan za vlogo Nore, matička za najboljšo moško vlogo pa Niko Turkza vlogo jezičnega dohtarja v predstavi Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi Gledališkeskupine KD Slomšek iz Slovenske Bistrice.

TJfcaaa. * "l^^^^^^^^^^^H_____________________________________________________________________________________________■_&> ™W_S?" 4_m_>w> £_■______________________________________________

»<|hBKBP^______________________________________________1

jd$_t' m m̂^m m̂^m^m^m^Eu _2_^fiL.*lL

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmT^ '1mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmf*___________________________________■ v /•

•% • f ■■■■ *mmmm\mWmmmm

Neža Strenčan v gledališkem ansamblu KUD Zarja Trnovlje sodeluje eno leto. Kot dijakinja I. gimnazije vCelju je igrala v Fedrinem gledališču.

19Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Nagrada za igrivadrevesa

DOBJE - Slikarka Branka Dragosavac iz Laziš je žedrugič prepričala organizatorje poletnega ex-temporav sosednji občini Šentjur in prejela odkupno nagradoŠentjurskega poletja.

Ex-tempora Dolga Gora, za organizacijo katerega sta po-skrbeli šentjurska občina in tamkajšnja izpostava javnegasklada za kulturne dejavnosti, se je letos udeležilo 16 av-torjev. Ti so na slikarska platna ujeli podobe tamkajšnjekrajine, očarala pa jih je tudi stara kmečka arhitektura.Branka Dragosavac, ki se z ljubiteljskim slikarstvom ukvar-ja že 16. leto, je navdih poiskala v gozdu. Sliko v akrilnitehniki je ustvarila na podlagi iz mivke in lepila, s čimer jeustvarila pridih igrivosti med drevesi. Odkupno nagradoŠentjurskega poletja je prejela že na ex-temporu, ki je bilpred leti na Planini pri Sevnici.

TV

20Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Na 52. Linhartovem srečanju nov uspeh bistriškega gledališča

Matiček Niku TurkuS podelitvijo matičkov, priznanj za najboljše gledališkestvaritve pretekle sezone, se je v Postojni končalo 52.Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slove-nije in zamejstva, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kul-turne dejavnosti (JSKD).

Strokovna žirija v sestaviigralka in nosilka Borštni-kovega prstana Minu Kjuder(predsednica žirije), arhi-tektka in scenografinja AnaRahela Klopčič ter igralecGorazd Žilavec je matička zanajboljšo moško vlogo pode-lila Niku Turku za vlogo je-zičnega dohtarja v predstavi

Burka o jezičnem dohtarju vizvedbi Gledališke skupineKD Slomšek, Slovenska Bi-strica.

Niko Turk je svojega doh-tarja zasnoval kot preračun-ljivega in nepredvidljivegaodvetnika ostrega jezika, kinikoli ne zamudi priložnosti,da se okoristi s tujini denar-

jem ali nesrečo. Je su-veren v verzu in jasen vinterpretaciji. Je hiter vmislih in v gibu, z luci-dno energijo preigravaposamezne situacije injih stke v duhovite pri-zore. Z občutkom zaritem komedije izžarevapozitivno energijo in ra-dost do življenja, s kateronase priklene gledalčevopozornost.

Matjaž ŠMALC

21Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











To je bil izlet z razlo-gom. Naziv si lahko pridobijoosnovne šole z razvejano inkakovostno kulturno dejav-nostjo, ki so hkrati tudi sredi-šče kulturnega utripa svojegaokolja. Domov smo prineslidokaze, da smo KULTURNAŠOLA 2013: zastavo, logoin natisnjeno priznanje. Medprvimi smo si ogledali novslovenski film Razredni so-vražnik in spoznali nekatereod ustvarjalcev; bili smo do-bro izbrana publika, saj bomokmalu šli v eno od slovenskihsrednjih šol, kamor so film,ki temelji na resnični zgod-bi, postavili. Po ogledu smougotavljali, da je ta film edentistih, na katere bi se moralipredhodno pripraviti. Razre-dni sovražnik je zmagovalecFestivala slovenskega filmain je prejel nagrado na Bene-škem filmskem festivalu. Rilismo prisotni na razglasitvinajbolj kulturne šole, ta nazivje letos pripadel Osnovni šoliBrežice, ter podelitvi poseb-nih priznanj za dosežke naposameznih področjih kultur-nega dogajanja po slovenskih

šolah. Predstavniki naše šolese v okviru tega dogodka ni-smo sproščeno družili samo zgospo ravnateljico, na priredi-tvi ter pred njo in po njej jebil z nami tudi Gašper Jarni,ki smo ga mnogi začeli ob-čudovati kot voditelja kvizaUmko. Gost prireditve je biltudi minister za šolstvo JernejPikalo. Predstavnika JSKD inZavoda za šolstvo RS sta prednami podpisala sporazum, dabodo v prihodnje skupaj skr-beli za to, da bo kultura ohra-njala svoje pomembno mestov življenju in delu slovenskihšol.

Domov smo se odpravilinavdušeni, da smo petek, sicerobičajni šolski dan, prežive-li nekoliko drugače, in polnivtisov. Verjamemo, da bodoneki drugi učenci čez tri letadoživeli podobno izkušnjoin se že pripravljamo, da jimjo pomagamo zagotoviti, sajso pred nami Teden otroka,sprejem prvošolčkov v šolskoskupnost in dan reformacije.

Novinarji OS GustavaSiliha Laporje

V petek, 20. septembra, smo se trije nadebudni osmo-šolci, ki imamo v resnici velike zasluge za to, daje našašola prejela ta laskav naziv za naslednja tri leta, VidZišt, Tilen Požgan in Timotej Gril, ter gospa ravnate-ljica Margareta Voglar in gospa Božena Brence, knji-žničarka in mentorica gledališkega kluba, odpravili vCerklje na Gorenjskem.

Osnovna šolaGustava ŠilihaLaporje jeKulturna šola 2013

22Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo















NA ODRIHLjubljanaMestno gledališče Iz junaškega življenja meščanov - Carl Stemheim trilogija (Spodnjice,ljubljansko Snob, 1913). Mestno gledališče ljubljansko, 2013. Režija: Aleksandar18.30 Popovski. Komedija. Za abonma Petek 1 in izven.Slovensko Tri prste pod popkom - Po slovenski erotični ljudski poeziji. Slovenskomladinsko mladinsko gledališče, 2013. Zasnova in režija: Maruša Geymayer-Oblak.gledališče Kabaret. 15,50-9,50 eur.20.00

5NG Opera in balet La Traviata - G. Verdi. SNG Opera in balet Ljubljana. Režija: Lutz Hoch-19.30 straate. Dirigent: Aleksandar Spasič. Opera. Za izven. 33-10 eur.Gledališče Glej Medved - Anton Pavlovič Čehov/Zijah A. Sokolovič. KUD France Pre-20.00 šeren, Ljubljana, 1997. Režija: Zijah A. Sokolovič. Šala za jazz kvartet. in enega igralca v desetih slikah. Za izven.Mini teater na Ponorela lokomotiva - Stanislav/ Ipnacy Witkiewicz. SNG Drama,Križcvniški Ljubljana, 2012. Režija: Jernej Lorenci. Gledališka predstava. Za izven.20.00 15-8 eur.

Plečnikov trg Hodi mesto - Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti, Ljublja-18.00, 19.00 na, 2013. Koncept in zasnova: Irena Pivka, Brane Zorman. Obiskovalec

večmedijske predstave Hodi mesto sledi zvočnemu zemljevidu in prekzvočnih slik, vtisnjenih v izbrane lokacije v središču mesta, prehaja medfiktivnimi in realnimi situacijami. Vstopna točka bo na Plečnikovemtrgu (ploščad Maximarketa) ob 18.00 in 19.00. večmedijska predstava.V okviru festivala PreGlej Naglas.

Več prizorišč Zlata paličica - 15. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in18.30, 20.00 mlade. (30. 9.-5. 10.)

Butala - Fran Milčinski. Gledališče Koper, 2011. Režija in scenografija:Jaka Ivane. Gledališka predstava za mladino in odrasle, za izven. LGL,Šentjakobski oder, ob 18.30.Romeo & Julija - Po motivih VVilliama Shakespearja Andrej Jaklič.Gledališče Koper, Lutkovno gledališče Ljubljana, 2011. Režija: JakaIvane. Lutkovna predstava za mladino in odrasle. Za izven. Lutkovnogledališče Ljubljana, ob 20.00.

. Več prizorišč Festival Klovnbuf - 6. mednarodni gledališko-klovnski festival (30.16.00, 17.00, 9.-5. 10.). Izbor. programa: interaktivne ulične akcije z zavodom18.00 Bufeto, mestno jedro ob 16.00; predstava Stoj! Spektakel! v izvedbi

slovenske skupine Endvatri, Novi trg ob 17.00. Predstava Karneval vrežiji Stanislava Varkkija in izvedbi estonske skupine Theatre korolevskigiraf, Slovensko mladinsko gledališče, ob 18.00.

Stara mestna ' Kaj če - zavod Emanat, koprodukcija Mesto žensk, Plesni Teaterelektrarna - Ljubljana, 2013. Ustvarjalka in izvajalka: Maja Delak. Plesni solo v ZaBektro Ljubljana izven. Mesto žensk - 19. Mednarodni festival sodobnih umetnosti21.00 (2.-13. 10.)

MarWjwDrama SNG Mojster in Margareta - Mihail Bulgakov. Drama SNG Maribor, 2013.19.00 Režija: Janusz Kiča. Ugledališčen roman. Za izven.

CeljeSlovensko ljudsko Zbrana dela VVilliama Shakespeara (okrajšano) - Adam Long, Danielgledališče Singer, Jess Winf ield. Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2013. Prevod:19.30 Milan Jesih. Režija in scenografija: Nikola Zavišič. Dramaturgija: Tina. Kosi. Kostumografija: Mateja Benedetti. Glasba: Anže Čater. Igrajo:

Vojko Belšak, Andrej Murenc, Aljoša Koltak in Anže Čater k. g. Komedijazbrana dela VVilliama Shakespeara (okrajšano) na zabaven in parodi-čen način predstavlja delo velikega klasika. Komedija. Premiera. Zaabonma Premiera in izven.

IzolaKulturni dom Po mojem Slovenci - Boris Kobal in Branko završan. Monokomedija.20.00 Za izven. 15 eur.

KranjPrešernovo Praznovanje - Harold Pinter. Prešernovo gledališče Kranj, 2013. Režija:gledališče Kranj Matjaž Zupančič. Drama. Za abonma Petek 2, konto in izven.19.30

Nova GoricaSlovensko Timon Atenski - vvilliam Shakespeare, Thomas Middleton. SNG Novanarodno gledališče Gorica, 2013. Režija: Janez Pipan. Tragedija o denarju. Za abonma20.00 Petek, konto in izven.

Novo mesto ' l ' . '

KC laneza Trdine Najstarejša obrt - Paula Vogel. Mestno gledališče Ptuj, 2013. Režija:19.30 Peter Srpčič. Komedija. Za izven. 17-16 eur.

škofja lokaLoški oder Igre je konec - Simon Gray. Loški oder, Škofja Loka, 2013. Prevod:19.30 Branko Gradišnik. Režija: Jasa Jamnik. Tragikomična drama. Za abonma

Modri in izven. 11 eur.23N

aroč

nik:

JAV

NI S

KLAD

RS

ZA K

ULT

UR

NE

DEJ

AVN

OST

IO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Tema: Klovnbuf

Tema: Klovnbuf

OderGiuseppe Verdi: La TraviataOperna predstava.Ljubljana. SNG Opera in balet Ljubljana.Ob 19.30.Dirigent Aleksandar Spasič. Režija LutzHochstraate. Nastopajo Martina Zadro/UrškaArlič Gololičič/Manuela Kriscak k. g., AnaDežman/Elena Dobravec/Gordana Hleb k. g. indrugi.

Carl Stemheim: Iz junaškega življenjameščanovGledališka predstava.Ljubljana. MGL. Ob 18.30.Režija Aleksandar Popovski. Nastopajo JureHenigman, Tina Potočnik, Karin Komljanec,Jurij Drevenšek, Primož Pirnat in drugi.

Maruša Geymayer - Oblak:Tri prste pod popkomKabaret.Ljubljana. SMG. Ob 20. uri.Zasnova in režija Maruša Geymayer- Oblak.Nastopajo Maruša Geymayer- Oblak, IvanGodnič, Tina Janežič, Kaja Janjič in Matic Bobnar.

Stanislav Varkki: KarnevalKlovnovska predstava v okviru festivalaKlovnbuf.Ljubljana. SMG. Ob 18. uri.

Produkcija Theatre korolevski giraf (Estonija).Režija in dramaturgija Varkki Stanislav.Nastopajo Varkki Stanislav, Varkki Anna,Dmitrijeva Anna in Lebedeva Larisa.

Po motivih A. P. Čehova: MedvedGledališka predstava.Ljubljana. Gledališče Glej. Ob 20. uri.Produkcija Zijah A. Sokolovič, Lolita. RežijaZijah A. Sokolovič. Nastopa Zijah A. Sokolovič.

StanisNmv lgnacy Witkiewicz:Ponorela lokomotivaGledališka predstava.Ljubljana. Mini teater - Križevniška 1. Ob 20.uri.Produkcija SNG Drama Ljubljana. Režija JernejLorenci. Nastopajo Janez Škof, Aljaž Jovanovič,

Maja Sever, Tina Vrbnjak m drugi.

Maja Delak: Kaj če?Predstava v okviru festivala Mesto žensk.Ljubljana. Stara mestna elektrarna. Ob 21. uri.Koncept in izvedba Maja Delak. Šolopredstava Kaj če? je preigravanje različnihpredpisanih in priporočenih načinov življenja.

EndvatriUlična predstava v okviru festivala Klovnbuf.Ljubljana. Novi trg. Ob 17. uri.Produkcija Endvatri. Nastopajo Justin Durel,Alenka Marinič in Anja Bezlova.

Tanya Mars: Redka paritetaPerformans v trajanju v okviru festivala Mestožensk.Ljubljana. Kongresni trg (Paviljon). Med 15. in19. uro.Performans kot osnovni material uporabljatujo valuto. V teku več ur se denar opere,posuši, prebarva in preoblikuje.

Brane Zorman, Irena Pivka: Hodi mestoZvočni zemljevid v okviru festivala Preglej naglas.Ljubljana. Pogačarjev trg. Ob 18. in 19. uri.Produkcija Zavod Cona. Besedilo Saška Rakef.Glasovi Mojca Funkl, TomažjGubenšek, GašperJami, Saška Rakef, Marinka Štern in otroci.

Mihail Bulgakov: Mojster in MargaretaGledališka predstava.Maribor. Stara dvorana SNG Maribor. Ob 19. uriRežija Janusz Kiča. Nastopajo Branko Jordan,Nataša Matjašec Rošker, Aleš Valič k. g., NejcRopret in drugi.

William Shakespeare, Thomas Middleton:Timon AtenskiGledališka predstava.Nova Gorica. SNG Nova Gorica. Ob 20. uri.Avtor priredbe in režiser Janez Pipan.Prevajalec Srečko Fišer. Nastopajo Bine Matoh,Janez Starina k. g., Radoš Bolčina, Ivo Barišič,Žiga Udir k. g. in drugi.

24Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Klovnbuf

Tema: Klovnbuf

Tema: Klovnbuf

Tema: Klovnbuf

Premiera otroške predstave

Ločuj, nas svet rešujNa festivalu gledaliških predstav za mularijo Prisvetilniku bo drevi ob 18. uri v koprskemgledališču premiera predstave Ločujem, planetrešujem, ki seznanja najmlajše s pomenomskrbi za okolje.

KOPER � Maja Gal Stro-mar, igralka, pisateljica inavtorica besedila, ter njenigralski kolega in gledališkipedagog Gregor Geč sta žepreverjeni tandem, ki ganajmlajši obiskovalci gleda-lišč poznajo po predstavahČrkolandija, ki je bila takauspešnica, da bo dobila priJSKD RS novembra tudiknjižno različico, in Cifro-manija. Predstava Ločujem,planet rešujem je tretji deldidaktične trilogije, ki je ta-ko kot ostali dve primernaza otroke nad tretjim letomstarosti, njen osnovni na-men pa je najmlajše sez-naniti s pomembnimi eko-loškimi tematikami. "Takokakor v prejšnjih prestavah,ki sta bili tematsko vezanina opismenjevanje, prva sčrkami, druga s številkami,tudi tokrat nismo ozko us-merjeni v eno tematiko, am-pak skušamo otrokom po-sredovati širšo sporočilnost otem, kako se lahko spet

vračajo sami k sebi," praviMaja Gal Štromar, ki je skozibesedilo poudarila tudi vre-dnote sodelovanja, prijatelj-stva, pomoči sočloveku,preseganje stigme dru-

gačnosti in pripadnosti vširšem smislu, kjer se pojavitudi odgovornost do planetain narave.

V predstavi nastopatabratec Urban in sestrica Ga-la, ki se znajdeta na pod-

strešju, potrebnem čiščenja."Tam se jima pripetijo ne-mogoče reči: oživi smetnjakza odpadke Bio, ki se zas-trupi s plastiko in z nevar-nimi kemikalijami, v vsemsijaju se pojavi gledališkadiva, varčna žarnicaŽarčivarči, na obisk pa zaidetudi njena mama, stara neu-porabna žarnica," pravitaustvarjalca o vsebini, ki nadinamičen in duhovit način,

poln preobratov, skuša eko-loško tematiko najmlajšimpribližati nevsiljivo, brezmoraliziranja, a hkrati od-govorno. "Ne nazadnjeskušamo spodbujati do-mišljijo, kako iz zavrženihpremetov ustvariti nekaj no-vega, in sadež te domišljijeso štirje liki, ki se pojavijo napodstrešju," pravi GregorGeč, ki je s soigralko medustvarjanjem predstave po-slal prošenje za sodelovanjevsem podjetjem, ki se takoali drugače ukvarjajo s pro-blematiko okolja in ekolo-gije, a se je odzvalo zgoljOkolje Piran. MPG

Avtorja predstave Maja Gal Štromar in Gregor Geč

25Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Snemajo, pojejo, igrajo in plešejo

Med 53 slovenskimi osnovnimišolami, ki so si v tem letu prislužilenaziv kulturna šola, je tudi OŠ Gori-šnica, ki je bila med vsemi šolami naj-večkrat nominirana in hkrati dobilanajveč nazivov. Eden izmed njih jepriznanje za izjemne dosežke na po-dročju filma in videa. V šoli delujezelo uspešen filmski klub pod mentor-stvom Boštjana Rihtarja, kije zrežiralogromno filmov, s katerimi so se pred-stavili doma in v širši okolici. Njihova

filmska srečanja imajo tudi mednaro-dni prizvok, saj se tekmovanj udele-žujejo filmarji iz sosednjih držav. Nasrečanjih najmlajših filmskih ustvar-jalcev Slovenije in na mednarodnemfilmskem festivalu Zlati klas pa so po-segli po najvidnejših priznanjih.

Naslednje priznanje je OŠ Gori-šnica prejela za dolgoletno uspešnodelo in izjemne dosežke v zborovskiin glasbeni dejavnosti. Učenci v mla-dinskem in otroškem pevskem zborupod vodstvom Slavice Cvitanič prepe-vajo že 28 let. Njihova pevska zbora želeta nizata uspeh za uspehom. Rednose uvrščajo na regionalna, državna inmednarodna tekmovanja, domov paprinašajo sama žlahtna priznanja. Zregijskih tekmovanj imata zbora šestzlatih priznanj, eno zlato priznanje zodliko, z državnih pa kar šest zlatih ineno bronasto. Na mednarodnih tek-movanjih so osvojili eno zlato, štirisrebrne in eno bronasto medaljo.

Kot zadnje in najvišje priznanjepa si je OŠ Gorišnica pridobila nazivkulturna šola leta v kategoriji sre-dnje velikih šol, kar je odraz bogate-ga kulturnega življenja v šoli, kjer sov zadnjih letih še posebno razširili inokrepili gledališko in plesno dejav-nost. Povezali so se z okoliškimi kra-jevnimi društvi, vse večjo pozornostpa namenjajo spoznavanju in ohra-njanju kulturne dediščine. Gorišni-ški osnovnošolci raziskujejo domačešege in navade ter ljudsko in sodob-no glasbo. V šoli pod delnim okriljemProsvetnega društva Rude Severja Go-rišnica deluje tudi mlajša tamburaškaskupina. Razglasitev najbolj kulturnešole je bila v Cerkljah na Gorenjskempod okriljem Javnega sklada RS za kul-turne dejavnosti, o nosilkah naziva jepresojala strokovna komisija, kije pre-gledala in ocenila obšolske kulturnedejavnosti v šolah, ki so se prijavile narazpis, (ps)

Osnovna šola Gonsnicaje bila izbrana za najboljkulturno šolo med srednjevelikimi. Njena posebnostje filmski klub, s petjem siučenci utirajo pot v svet,odkrivajo pa tudi domačokulturno dediščino

26Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

















javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka …9vdn gdq qduhglwh qhndm greuhjd 1292 0(672 }2wurfl...

Documents